Štajerski
Ptuj, torek, 23. decembra 2003
letnik LVI . št. 51 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
■	o
=>o
■	o
zt^ so
Slovenska Bistrica
Kdo so najboljši Stran 2
Kidričevo	Benedikt
Izpad bodo nadomestili Zvrtali dobrih 900 m Stran 3	Stran 6
Podgorci
Slovesno v šoli Stran 7
Šport
Šport v letu 2003 Stran 33
Voščilo
Vsem bralcem voščimo prijetne božične praznike!
Zaradi praznika izide novoletna številka Štajerskega tednika v torek, 30. decembra, zaključek redakcije pa je v soboto, 27. decembra.

Srečno 2003!
s Volktwagnovimi vozili lalnilca 2003
boste zagotovo varneje zavozili v ' priliajajoča leta, pa ie izdatno priliranili.
Dominko d.o.o.. Zadružni tig 8, 2251 Ptu 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 6i
Število vozn in modelov je omejeno.
Foto: Črtomir Goznih
Obnovljeno minoritsko cerkev sv. Petra in Pavla je v nedeljo, 21. decembra, blagoslovil in daroval sveto maso dr. Anton Stres, pomožni mariborski škof in naslovni škof Ptuja.
Računalniki po odličnih cenah
Ptui • Obnovljena minoritska cerkev sprejela prve vernike
Dolgoletna želja uresničena
Na Minoritskem trgu na Ptuju, kjer je na mestu porušene nekdanje pošte v dobrih dveh letih in pol po položitvi temeljnega kamna zrasla obnovljena minoritska cerkev sv. Petra in Pavla, je bilo 21. decembra slovesno že od jutranjih ur, ob 15. uri pa se ie začelo težko pričakovano deianie - blagoslov in maša.
Novo cerkev je blagoslovil dr. Anton Stres, pomožni mariborski škof in naslovni škof Ptuja, ki je na praznik Petra in Pavla, 29. junija letos, posvetil že zvonove nove cerkve. Križ na zvoniku je bil blagoslovljen 25. aprila leta 2002, temeljni
kamen za novo minoritsko cerkev pa je bil položen 29. junija 2001 - blagoslovil ga je škof dr. Franc Kramberger.
Številni verniki, ki so se udeležili blagoslova nove cerkve in svete maše, so potrdili, da gre za živo cerkev. Dolgoletna prizadevanja po obnovi mino-ritske cerkve so z nedeljskim blagoslovom poplačana, mestu je vrnjen še en sakralni in kulturni spomenik, država in lokalna politika pa sta se obve-
zali, da bo tudi baročna fasada imela nekdanjo podobo. Pri tej investiciji si bosta stroške delili na polovico. Mestna občina Ptuj bo poleg tega poskrbela tudi za ureditev okolja.
Cerkev še ni v celoti končana. Kot so povedali pri nedeljskem blagoslovu, jih čaka še veliko dela, med najzahtvnejši-mi pa bo zagotovo restavriranje minoritske Madone, glavnega Marijinega kipa.
MIÎ
Foto: Črtomir Goznil<
Blagoslova obnovljene minoritske cerkve sv. Petra in sv. Pavla se je udeležilo veliko število vernikov in gostov.

' nmaniyafnr- nriiîha m rnriiittirn in	Hniaimnel Rariin-IMniit Dfiii
Športna dvorana Center Ptuj
petek, 26. decembra 2003, ob 17. uri
PrfiHnrnHaia wfitnnnir- Radin - Terinilr Ptiii. Meniainina Luna. TA Anka
Doma
Se en z ustavo neusklajen zakon
Ljubljana - Ustavno sadiste je ob presoji o ustavnosti zakona o nepravdnem postopku, ki med drugim vsebuje tudi poglavje z dolotbami o postopkih za prisilno pridržanje duševnih bolnikov, ugotovilo, da so nekatere od teh dolotb v neskladju z ustavo. Ker zaradi celovitosti posamitnih dolotb ni mogote trtati, v primeru razveljavitve celotnega poglavja pa bi bil odpravljen sam institut pridržanja, je sodište dolotilo tudi natin izvrševanja odlotbe. Tako mora ugotovljene neustavnosti zakonodajalec odpraviti v šestih mesecih, do odprave protiustavnosti pa bo moralo sodište ob uvedbi postopka vsem prisilno pridržanim osebam postaviti zagovornika po uradni dolžnosti.
Zdravilišča zasedena
Slovenija - Slovenska zdravilišta bodo med božitnimi in novoletnimi prazniki polno zasedena, saj imajo v njih trenutno le še nekaj nezasedenih zmogljivosti. V hotelih, kjer pripravljajo pester božitni in novoletni program, so skoraj vse postelje za silvestrovanje že razprodane, nekaj prostih mest pa je še na voljo med božitnimi prazniki. Med gosti zdravilišt bodo prevladovali Slovenci, praznike pa bo v Sloveniji preživelo tudi veliko Avstrijcev, Nemcev in Italijanov.
Na obali za praznike še prostor
Primorje - V hotelih v treh obalnih obtinah, Kopru, Piranu in Izoli, imajo za božitne in novoletne praznike še nekaj prostora, s polno zasedenostjo se lahko pohvalijo le nekateri portoroški hoteli. Za praznike bosta v piranski obtini, ki je najbolj turistitna obtina na Obali, zaradi obnove zaprta dva hotela, kar po besedah direktorja Turistitnega združenja Portorož Ivana Silita pomeni za pet do sedem odstotkov manjše število obiskovalcev kot v enakem obdobju lani. Kljub temu pa vetina hotelirjev pritaku-je, da bodo za novoletne praznike polno zasedeni, saj so gostom pripravili pester božitni in novoletni program. V vetini hotelov so gostom pripravili silvestrske veterje z živo glasbo, le v treh pa bodo praznovali tudi božit.
Gradnja drugega bloka nuklerke
Ljubljana - Zveza ekoloških gibanj Slovenije javno nasprotuje morebitni gradnji drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško. Mnoge evropske države so se v zadnjih dvajsetih letih na referendumih že odpovedale atomski energiji, prav tako pa je lahko "odlotitev o gradnji novega bloka le referendumska za vso Slovenijo in na tem bomo tudi vztrajali", so zapisali v sporotilu za javnost.
Po svetu
Neljubo zaostrovanje s Slovenijo
Zagreb - Predsednik Hrvaške demokratske skupnosti in mandatar za sestavo nove hrvaške vlade je izjavil, da mu ni ljubo zaostrovanje odnosov s Slovenijo. Ob tem je ponovil svojo napoved, da bo hrvaška stran še enkrat skušala odpreti vse teme v dvostranskih pogovorih in poskušala najti rešitve zanje. Kot je dejal, je njegovo sporotilo, ki so ga neuradno prenesli tudi slovenski vladi, da si Hrvaška želi dvostranskih pogovorov o odprtih vprašanjih med državama.
"Neimenovani vojak" - osebnost leta
Washington - Ameriška revija Time je za osebnost leta 2003 imenovala "ameriškega vojaka". Neimenovani vojak naj bi poosebljal 1,4 milijona mož in žena v ameriški vojski, ki doma in po svetu opravljajo "svojo dolžnost, da živijo ali umirajo za najusodnejše odlotitve njihove države", je svojo odlotitev obrazložilo uredništvo revije. Uredniki so ob tem poudarili, da razglasitev ameriškega vojaka za osebnost leta 2003 nikakor ne predstavlja "povelitevanja" odlotitve ameriškega predsednika Georgea Bus-ha, da napade Irak.
Bush bi se znebil Arafata
Jeruzalem - Palestinskega voditelja Jaserja Arafata bi se bilopo-trebno znebiti, je na sretanju z novinarji ob božitno-novoletnih praznikih v Washingtonu izjavil ameriški predsednik George Bush. "Pogovori so v redu, toda to so le besede. Pritakujem dejanja in sedaj je nastopil tas, da storimo veliko na Bližnjem vzhodu. Čutim se zavezanega, da storim nekaj v tej smeri, " je po porotan-ju izraelskega dnevnika Jediot Aharanot dodal predsednik ZDA.
"Jabloko" bojkotira predsedniške volitve
Moskva - Ena od glavnih liberalnih opozicijskih strank v Rusiji Jabloko je sporotila, da ne bo prijavila kandidata za nastop na predsedniških volitvah 14. marca 2004. Po besedah vodje stranke Grigorija Javlinskega, ki je veljal za najverjetnejšega predsedniškega kandidata iz vrst Jabloka, je bila odlotitev za bojkot volitev sprejeta zato, ker v trenutnih razmerah v Rusiji niso mogote svobodne in nepristranske volitve ter poštena predvolilna tekma med strankami. Stranka Jabloko je na parlamentarnih volitvah pred dvema tednoma zbrala le 4,3 odstotka glasov, kar ni bilo dovolj za vstop v spodnji dom ruskega parlamenta, dumo.
"Oranžna pripravljenost " v vojski ZDA
Washington - Ameriška vlada je zvišala stopnjo pripravljenosti pred morebitnimi teroristitnimi napadi na oranžno barvo, kar je druga najvišja stopnja na lestvici pripravljenosti. Po besedah ministra za domovinsko varnost Toma Ridgea kazalci ogroženosti kažejo na morda najvetjo nevarnost teroristitnih napadov po 11. septembru 2001. Po njegovih besedah mednarodna tero-ristitna mreža Al Kaida Osame bin Ladna skuša najti luknje v ameriški varnosti v letalskem prometu. Svojci še vedno ištejo odgovore.
Slovenska Bistrica • Direktor, podjetnik in obrtnk leta 2003
Kdo so najboljši
Pri kriterijih za izbor direktorja, podjetnika in obrtnika leta 2003 v občini Slovenska Bistrica je žirija, sestavljena iz novinarjev štirih medijskih hiš -Dela, Večera, Radia Slovenija in tednika Panorama - v prvi vrsti upoštevala primerjalne kazalce poslovanja v posameznih panogah, ustvarjen skupni prihodek v zadnjih nekaj letih, čisti dobiček, rast števila zaposlenih, kapital, razvojne načrte, naložbe in ugled v lokalnem okolju.
Pomembno vlogo so imeli tudi certifikati kakovosti, izvozna naravnanost in pripravljenost podjetja za vstop Slovenije v Evropsko skupnost, vizija prihodnosti, pa tudi zadovoljstvo kupcev, zaposlenih, vlagateljev in dobaviteljev ter skrb za okolje v podjetju, ki ga kandidat vodi.
Uvodne misli pred razglasitvijo je podal Bojan Sinic, direktor ter glavni in odgovorni
urednik tednika Panorama, ki je med redkimi, ce ne edini, ki v Sloveniji bienalno izbira direktorja, podjetnika in obrtnika leta. Pred razglasitvijo "naj" direktorja, podjetnika in obrtnika leta 2003 je Bojan Sinic najprej popravil dolg izpred dveh let in izrocil priznanje Cvetki Košir, ki jo je tednik Panorama leta 2001 v svojem zadnjem izboru izbral za podjetnico leta. Ker je dve leti
Direktor, podjetnik in obrtnik leta 2003 - Alojz Gorčenko, Srečko Kapun in Ivo Šoštarič.
Evropska unija in mi
zapored	odpadel
podjetniško-obrtni sejem, ni bilo v tem casu nobene prave priložnosti za podelitev priznanja, zato so to storili ob letošnji razglasitvi.
Naslov obrtnika leta 2003 si je tokrat prislužil Ivo Šoštarič, lastnik in direktor zasebnega podjetja Poliplet iz Slovenske Bistrice, specializiranega za izdelovanje vrvi, trakov, športnih mrež in zadrg. Z izgubo bivših jugoslovanskih trgov se je Po-liplet Iva Šoštariča hitro preusmeril na nova izvozna tržišča, obstal, preživel in se celo še razširil. Pri njih so uvedli izdelovanje zadrg in športnih mrež najvišje kakovosti, letos pa je Ivo Šoštarič kupil še podjetje za izdelavo zadrg s 40 zaposlenimi v Zagrebu.
Za podjetnika leta 2003 se je žirija izbrala Srečka Kapuna, direktorja in lastnika MSK Kar-tonaže za izdelavo transportne in dekorativne embalaže iz valovitega kartona. V trinajstih letih je Srečko Kapun ustvaril zanesljivo, dobro organizirano podjetje s 43 zaposlenimi. Letošnjo poslovno leto zaključuje
MSK Kartonaža s 17 odstotkov višjo fizično realizacijo, kjer prevladuje transportna embalaža. Svoje proizvode izvažajo tudi v Avstrijo, do leta 2005 pa bodo obseg izvoza povečali na 20 odstotkov od celotne prodaje. Glavni razlog za pridobitev naziva podjetnika leta pa sta tudi certifikata - organizacijski ISO 9001/2000 in okoljski ISO 14001/96, ki ju je Kapu-nova Kartonaža prejela v letošnjem letu.
Za "naj" direktorja leta je žirija izbrala Alojza Gorčenka, direktorja podjetja Almont, ki je v letošnjem letu pospravil pod streho naložbo v proizvodno-poslovne prostore, vredno milijardo 134 milijonov tolarjev. Veliko bi lahko še zapisali o Almontu in direktorju Alojzu Gorčenku ter o odločitvi žirije za njegovo razglasitev. Brez dvoma pa je pri odločitvi za ta prestižni naziv veliko pripomogla tudi smela in tvegana odločitev, ki je terjala precejšno zadolževanje podjetja, kar pa bo v naslednjih letih bo brez dvoma omogočilo še hitrejši razmah njihove družbe. Po besedah Joška Čuka - predsednika GZ Slovenije, pa Almont zanesljivo sodi med slovenske "gazele".
Podelitev, ki je ob drugem sodila tudi v praznično pre-dnovoletni čas, so popestirli tamburaši Kavkler, kasneje pa so se prisotni ob degustaciji Vi-nagovih vin zadržali še lep čas v prijetnem klepetu.
Vida Topolovec
Špediterjem se ne obetajo dobri časi
V Sloveniji je po podatkih Združenja za promet in zveze pri Gospodarski zbornici Slovenije registriranih 428 družb, ki opravljajo kot glavno dejavnost špeditersko dejavnost.
V Sekcijo špediterjev in skladiščnikov pri GZS je včlanjenih 62 pravnih oseb. Največ možnosti, da se "obdržijo", imajo po besedah svetovalca združenja Aleša Mervarja vsekakor špediterji, ki so se že predčasno usmerili tudi v druge posle, kot sta transport in logistika in tisti, ki imajo možnosti za povezovanje s tujimi poslovnimi partnerji. Torej večje družbe, ki so bolj fleksibilne in razpolagajo z več znanja.
Gospodarska zbornica Slovenije svojim članom - špediter-skim podjetjem - pomaga pri zastopanju interesov glede na druge državne institucije in organe, špediterjem nudi strokovno pomoč v primeru pravnih vprašanj, obvešča javnost o aktualni problematiki preko sredstev javnega obveščanja. Vse te dejavnosti se izvajajo v okviru sprejetih sklepov, ki jih na svojih sejah sprejme zbor članov sekcije oziroma izvršilni odbor sekcije.
Slovenski špediterji ocenjujejo, da bo delovna mesta v njihovi dejavnosti po vstopu v EU izgubilo okoli 2000 ljudi. Zaradi sprejetja Uredbe o spremembi uredbe o izvajanju carinskega zakona, ki je začela veljati v začetku decembra letos, pa naj bi se to zgodilo še pred vstopom, zato so vlado in predsednika vlade že pozvali, da bi uredba stopila v veljavo šele maja prihodnje leto.
Po ocenah špediterjev so zadeve bolj kritične, kot so pričakovali. Dela ne bodo zgubljali le carinski deklaranti, temveč tudi mnogi zaposleni v administraciji in spremljevalnih dejavnostih.
Bistvena sprememba, ki se obeta po vstopu Slovenije v EU, je, da ne bo več treba opravljati carinskih formalnosti pri prometu blaga med Slovenijo in drugimi članicami EU. Na ministrstvu za finance pričakujejo, da bo povpraševanje po storitvah špediterjev upadlo. Hkrati pa bo mogoče v Sloveniji opravljati vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom blaga iz tretjih držav v katerokoli državo članico EU in izvozom blaga iz katerekoli države članice EU v tretje države. S tega vidika je pričakovati povečano zanimanje za storitve špediterjev za uporabnike iz drugih držav, članic Evropske unije. Slovenski uporabniki bodo špediterske storitve potrebovali pri izvozu in uvozu blaga iz tretjih	držav
Sicer pa na ministrstvu za finance trenutno še ne vedo, kakšen bo dejanski učinek teh sprememb na špeditersko dejavnost v Sloveniji. Računati pa je treba, dodajajo, da bo o špediterski dejavnosti potrebno razmišljati širše, ne le kot o storitveni dejavnosti, katere izvajalec kot neposredni ali posredni zastop-
nik vlaga carinske deklaracije za svoje	stranke.
Po vstopu Slovenije v EU bodo morali špediterji pri posredovanju v carinskih zadevah upoštevati tako evropsko carinsko pravo kot tudi dopolnilne državne carinske predpise ter druge evropske, mednarodne in nacionalne predpise, ki se nanašajo na promet blaga prek carinske črte. Zaradi kompleksnosti tega vprašanja bo njihovo sodelovanje v carinskih zadevah še toliko pomembnejše in toliko bolj zaželeno. Visoka raven strokovnosti pa je temeljni pogoj za uspešno nadaljevanje špediter-skega dela tudi po vkljucitvi Slovenije v EU.
Po rezultatih, ki so bili ugotovljeni v prvi raziskovalni nalogi z naslovom "Vstop Slovenije v EU in njeni vplivi na obmejne službe s poudarkom na špediciji", ki jo je financirala Gospodarska
zbornica, se predvidene posledice ne bodo pojavljale postopoma, ampak bodo nastopile v trenutku vstopa Slovenije v EU. Ta bo v prvi fazi povzročil vrsto negativnih posledic pri vseh špediterjih. Ekonomske posledice se bodo kazale predvsem v zmanjšanju prihodkov špediterjev, socialne posledice pa pretežno v presežkih zaposlenih. Zaradi omenjenega naj bi prišlo do zapiranja, likvidacije ali stečaja manjših špediterskih podjetij. Po podatkih istega vira čaka slovenske špediterje prihodnje leto zelo trda šola preobrazbe, v kateri bodo preživeli samo najboljši in najsposobnejši; tisti, ki se ne bodo znali prilagoditi, bodo prenehali delovati. Ostala jim bo samo še alternativa preusmeritve na jugovzhod in Balkan ali pa propad.
Anemari Kekec
Izvršilni odbor Sekcije špediterjev in skladiščnikom na Gospodarski zbornici Slovenije je na zadnji seji med drugim obravnaval tudi problem ukinitve izpostave Inšpektorata za kontrolo kakovosti kmetijskih pridelkov in živil na Ptuju decembra lani. Inšpektor je od takrat dalje na Ptuju prisoten le dvakrat tedensko, kar pa je za podjetja nesprejemljivo, zato so člani odbora sklenili, da se poišče kompromisno rešitev, ki bo v večji meri upoštevla probleme podjetij, nastalih po ukinitvi izpostave ter, da se odgovornim pošlje ustrezni protest.
Foto: VT
Kidričevo • Razmere v Boxmark Leathru se normalizirajo
Triurni izpad bodo nadomestili
Potem ko je prejšnji petek okoli 150 delavk podjetja Boxmark Leather v Kidričevem zaradi nezadovoljstva s plačami, izplačili nadurnega dela in slabih delovnih razmer za tri ure prekinilo delo, je v sredo, 17. decembra, podjetje obiskal lastnik Christian Schmidt.
Kot smo izvedeli in kot je bilo zapisano v sporočilu javnosti, je mag. Kristián Schmidt zavrnil govorice, ki so se razširile med delavkami, da naj bi si vodstvo prisvojilo del denarja, ki naj bi ga dobile za božičnico ob koncu leta. Vodstvu podjetja v Kidričevem je izrazil vso podporo in zaupanje lastnikov, na delavce pa je naslovil apel, da poskušajo vodstvu podjetja vsa nerešena vprašanja, probleme in nejasnosti predstaviti čimbolj jasno, konstruktivno in na pravi način. Tako bodo lahko, če bo le mogoče, vse težave rešili skupaj in v obojestransko korist.
Delavkam in predstavnikom sindikatov je v pogovoru pojasnil, da osebnih dohodkov ne more povečati zaradi situacije na tržišču ter močne konkurence v Romnuniji, Moldaviji, Bosni in Hercegovini ter tudi na Kitajskem, kjer je mesečna plača delavcev bistveno nižja, saj znaša le od 50 do 100 evrov. Zaradi viso-
Bojan Vauda, direktor podjetja Boxmark Leather v Kidričevem.
ke cene delovne sile v naši državi in s tem neprimerljive konkurenčnosti so v letošnjem letu v Boxmarku izpadli pri treh natečajih uglednih podjetij Mercedes, Rover in Opel. Kljub vsemu je avstrijski lastnik delavkam v Kidričevem obljubil ob izplačilu decembrske plače stimulacijo v višini 8.000 tolarjev bruto. Ker
jim je bilo pojasnjeno, da je zaradi petkove nenajavljene triurne prekinitve dela nastalo za okoli 200.000 evrov škode, so delavke obljubile, da bodo triurno prekinitev dela nadomestile v naslednjem letu.
Sicer pa je direktor podjetja Bojan Vauda delavkam pojasnil, da je gospod Schmidt nad minu-
limi dogodki v tovarni v Kidričevem izrazil izjemno razočaranje, in da če se bodo prekinitve še nadaljevale, resno razmišlja o ukinitvi nekaterih programov, s tem pa seveda tudi določenega števila delovnih mest.
Predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije Rastko Plohl je pojasnil, da so v pogovorih z avstrijskim lastnikom delavke dosegle kompromisen predlog, saj je bilo obljubljeno, da bodo delavkam izplačali vse nadurno delo, o podrobnejšem načinu izplačevanja pa naj bi se dogovorili v naslednjem letu, v naslednjih treh mesecih pa naj bi delavkam pričeli izplačevati tudi stimulacije. Po božičnih in novoletnih praznikih naj bi se začeli pogajati o podjetniški kolektivni pogodbi, ker pa so nekatere delavke izrazile sum, da niso bile pošteno izplačane, pa bodo vseno preverili plačilne liste.
M. Ozmec
Zetale • Staro poslopje z novo funkcijo
Obnovili nekdanjo šolo
Danes, 23. decembra, bo v Žetalah slovesnost, na kateri bodo v prenovljeni stavbi nekdanje osnovne šole odprli sodobno urejene poslovne prostore pošte 2287 Žetale, poleg tega pa še prostore za občinsko upravo, krajevni urad in policijsko pisarno.
Foto: M. Ozmec
Prenovljeno poslopje nekdanje osnovne šole v Žetalah, v katerem so uredili kar štiri za občino pomembne institucije.
Župan občine Žetale Anton Butolen nam je pred otvoritvijo povedal, da adaptacija stare osnovne šole ni pomembna le zato, ker so s tem rešili propadanja 111 let staro stavbo nekdanjega hrama učenosti, pač pa predvsem zato, ker so uspeli zagotoviti boljše pogoje več za občino pomembnim institucijam. Poleg pošte Slovenije so v prenovljeni stavbi dobili boljše, sodobno urejene prostore še občinska uprava, krajevni urad ter policijska pisarna, saj občina Žetale postaja samostojni policijski okoliš.
Ker se bodo s tem sprostili prostori v sedanji občinski stavbi, nameravajo v njej poleg sedanje ordinacije splošne ambulante urediti še zobozdravstveno am-
bulanto, čeprav že sedaj vedo, da bo to težka naloga, saj zobozdravnika še nimajo.
Megi Jarc iz službe za stike z javnostmi na Pošti Slovenije pa je povedala, da je pred preselitvijo pošta Žetale poslovala v utesnjenih in dotrajanih prostorih, na novi lokaciji pa ima v pritličju prenovljene stavbe na voljo 65 kvadratnih metrov sodobno urejenih prostorov CELOTNA vrednost naložbe je okoli 13 milijonov tolarjev. Na pošti Žetale so zaposleni trije poštni delavci, poleg upravnice še dva poštarja. Delovni čas pa ostaja nespremenjen, in sicer med tednom od 8. do 14. ure, ob sobotah pa od 8. do 11. ure.
M. Ozmec
Ta teden
Prednovoletni nemir
Leto se počasi izteka, prihaja čas inventur, takšnih in drugačnih, dobrih in slabih. Leto, od katerega se poslavljamo, pa je vendarle specifično, je zadnje leto pred vstopom v EU.
Praznično vzdušje se počasi približuje vrhuncu, v pričakovanju novega in lepšega se večina zeli otresti skrbi in misli na jutrišnji dan, kako ga preživeti. Teh pa v našem okolju ni več malo. Samo v mestni občini Ptuj je nezaposlenih 1641 oseb, od tega 909 žensk. Za različne oblike socialnih pomoči naši občani mesečno prejmejo 55 milijonov tolarjev, prejemnikov je 1205, v to pa niso štete subvencije za najemnine - tudi teh je 112.
Decembra hodijo naokrog trije prijazni možje, vsak od njih naj bi imel polno vrečo. Pa je že tako, da je za ene imel tri vreče, za druge dve, za tretje eno ali pa nobene. Socialnih razlik je vse več, razkorak med bogatimi in revnimi se poglablja. Čeprav naj bi bila naša družba izrazito socialno naravnana, možnosti za socialne korektive naj bi bilo veliko, vendarle bodejo podatki, da realne slike socialnega stanja kljub temu nimamo v rokah. Kako bi sicer bili nekateri presenečeni, da v našem okolju živi revno že okrog 30 odstotkov otrok. Na to je pokazala banalna delitev vstopnic za kopanje v Termah Ptuj. To je tisto, kar bi nas moralo skrbeti, ne pa koliko lučk bo zasvetilo v novoletni noči, kolikšen bo ognjemet. Otroci naj bi bili naše bogastvo in naša prihodnost, s takšnimi in drugačnimi podatki pa jih negiramo. Jemljemo jim že na startu v življenje, na stranski tir postavljamo ureditev pogojev za predšolsko vzgojo in varstvo, pa tudi pri zagotavljanju kvalitetnega osnovnošolskega prostora se ovire množijo.
Večina odraslih, ki danes tolčejo revščino, je bitko za kvalitetnejše življenje že izgubila, jo morajo tudi otroci? V praznični evforiji naj bo to ena od opozorilnih lučk, ki bo nenehno svarila, pritiskala in zahtevala prave odgovore in dejanja, ker otroci kljub temu ostajajo naša prihodnost in si zaslužijo najboljše.
Majda Goznik
Sv. Ana • Seja občinskega sveta
Sprejeli proračun
V sredo, 17. decembra, so se svetniki občine Sv. Ana sestali na 8. redni seji.
V drugi obravnavi so sprejeli proračun za prihodnje leto, v katerem prihodki znašajo 282 milijonov tolarjev, odhodki 304 milijone. Največ sredstev je namenjenih za rekonstrukcijo primarnega regionalnega vodovoda Sp. Žerjavci - Krivi Vrh, kar 37 milijonov tolarjev, dobrih 30 milijonov pa bodo namenili tudi za nadaljevanje urejanja mansar-dnih prostorov osnovne šole, za računalniško učilnico in nabavo opreme ter investicijsko vzdrževanje.
Sprejeli pa so tudi spremem-
be in dopolnitve odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč in ga tako uskladili z novim zakonom o graditvi objektov. S sklepom so določili ceno oskrbnine v vrtcu, ki bo od januarja prihodnjega leta znašala 63.600 tolarjev. Za 5,5 odstotka so povečali ceno vzdrževanja pokopališča in mrliške vežice, za enak odstotek pa so povišali tudi vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki od 1. januarja prihodnjega leta znaša 0,53 tolarja.
Zmago Šalamun
Lenart • Seja občinskega sveta
Inšpektor ni našel napak
V torek, 16. decembra, so se lenarški svetniki sestali na 9. seji.
V drugi obravnavi so sprejeli odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in ga tako uskladili z zakonom, ki predvideva, da morajo zavezanci plačevati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča tudi za nezazidana stavbna zemljišča. Potrdili pa so tudi cene socialnovarstve-nih storitev v občini ter sprejeli program športa za leto 2004, za katerega je na podlagi sprejetega proračuna namenjenih dobrih 35 milijonov tolarjev
Kar nekaj časa so namenili razpravi o delovanju gospodarskih
javnih služb v občini in državi. Župan mag. Ivan Vogrin je ministru za okolje, prostor in energijo mag. Janezu Kopaču poslal pismo, v katerem piše, da v občini že nekaj časa opažajo, da so se na področju upravljanja različnih infrastrukturnih objektov pojavili zelo močni lokalni monopoli. Po mnenju Vogrina imajo na razvoj infrastrukture (vodovod, odvajanje in čiščenje odpadnih vod, telefonija, elektrika) mnogo večji vpliv upravljavci kot pa občine, ki objekte v celoti financirajo in so tudi njihov
formalni lastnik. Konkurenčnosti trga na tem področju dejansko ni. Na osnovi županovega dopisa država le-ta izvaja revizijo v štirih slovenskih vodovodnih podjetjih.
Svetniki so se seznanili tudi z zapisnikom nadzora, ki ga je opravil inšpektor Bojan Bezek iz Službe za nadzor proračuna pri Ministrstvu za finance. Pregledal je porabo sredstev državnega proračuna v občini in ni ugotovil nepravilnosti.
Zmago Šalamun
Maribor • Tiskovna konferenca Probanke
O poslovnih rezultatih in hotelu Črni les
Probanka v slovenskem bančnem prostoru posluje od leta 1991. Od svoje ustanovitve se je razvila v srednje veliko banko s celovito bančno storitvijo, zavezano zagotavljanju visokih kakovostnih storitev.
Foto: Zmago Šalamun
Na tiskovni konferenci sta spregovorili predsednica uprave Probanke mag. Romana Pajenk (desno) in Milana Lah, članica uprave.
Na tiskovni konferenci so v ponedeljek, 8. decembra, predstavili letošnje poslovne rezultate.
"Rezultati kažejo na uspešno poslovno leto, čeprav se pogoji poslovanja v svetu in v Sloveniji še ne izboljšujejo. Probanka bo, če bodo tako menili lastniki tudi v prihodnje, nadaljevala poslovanje kot samostojna banka, kljub temu da v Sloveniji poteka proces konsolidacije bank v dveh smereh. Finančna skupina Pro-banke je letos dosegla načrtovane obsege poslovanja. Kumulativni obseg poslovanja finančne skupine znaša po podatkih za obdobje januar-oktober 179,5 milijarde tolarjev, od tega 131,2 milijarde bilančnega in iz-venbilančnega poslovanja banke,
5,7 milijarde bilančnega poslovanja odvisnih družb, 29,7 milijarde znaša obseg skladov v upravljanju in 12,8 milijarde tolarjev vrednost premoženja povezanih družb - preoblikovani investicijski skladi. Tržni delež, ki ga banka dosega v bančnem sistemu, znaša 1,9 odstotka, kar jo ohranja na osrednjem mestu med 20 bankami. Kar 12,5-odstotni tržni delež pa dosega finančna skupina v industriji upravljanja vzajemnih skladov. Hkrati so v Probanki dosegli tudi povečanje deleža čistih obresti v strukturi prihodkov, povečanje bruto dobička poslovnega leta glede na leto 2002 pa ocenjujejo na 15 odstotkov. To pomeni uresničevanje načrtovane donosnosti na povprečno vloženi kapital,
ki presega 9 odstotkov. Ob izvršeni dokapitalizaciji banke v mesecu juniju tega leta znaša kapital banke 10,2 milijarde tolarjev, kapitalska ustreznost pa presega 10 odstotkov," je povedala predsednica uprave Proban-ke mag. Romana Pajenk.
Na vprašanje, kakšna je bila vloga Probanke v hotelu Črni les, pa je predsednica uprave Pa-jenkova povedala, da je Proban-ka kreditirala obnovo hotela, ves čas pa je bila tudi hipotekarni upnik. Kredit za obnovo je najelo podjetje Tami Turizem, d.o.o. Povedala je še, da so to terjatev kompenzirali z nakupom hotela, sedaj pa ga želijo čimprej prodati, in to prodali tistemu, ki bo dal najvišjo ponudbo.^
Zmago Šalamun
Slov. Bistrica • Odprtje novih prostorov Almonta
Uspeli v kratkem času
Ker je Impol zaradi spremembe svojih razvojnih načrtov v maju 2002 prekinil najemno pogodbo z Almontom znotraj svoje idustrijske cone, so ti začeli iskati drugo rešitev. Ker najem ali nakup starih objektov ni bil uspešen, so začeli razmišljati o novogradnji na novi lokaciji.
V zelo kratkem času so našli zemljišče na Kolodvorski 39 v Slovenski Bistrici, v neposredni soseščini Lesnine Emmi. V lanskem oktobru so odkupili zemljišče v velikosti 31 tisoč m2, do maja letos uspeli urediti vso dokumentacijo za začetek gradnje in 5. maja zasadili prvo lopato. 10. oktobra so začeli selitev na novo lokacijo in se dokončno preselili konec novembra, skupaj z obema hčerinskima firmama Al-mont — Aluplast in Almont Art. Tako premorejo sedaj 7200 m2 proizvodnih prostorov, poslovna stavba je velika 2600 m2, zunan-
jih pokritih površin (nadstrešnica) je za 1700 m2 in 7000 m2 je urejenega okolja s parkirnimi prostori in dovoznimi cestami. Investicijska vrednost naložbe je
Pogled na novi Almont.
1,134 milijarde tolarjev.
Usmeritev Almonta, katerega korenine segajo v sredino petdesetih let, je predelava aluminija kot osnovnega materiala, njihova temeljna usmeritev pa je v razvoj, projektiranje, izdelava in montaža aluminijevih konstrukcij v gradbeništvu, vzporedno pa še izdelava raznih finalnih izdelkov iz te kovine. Danes je v Al-montu zaposlenih 230 ljudi, od tega 175 za nedoločen, ostali pa za določen čas. Povprečna plača zaposlenih je neto 650 evrov.
Ker je domači trg zanje premajhen, spada Almont med več-
je izvoznike, saj prodajo v tujino med 30 in 50 odstotki svojih proizvodov. Največ od tega izvozijo v nemško govoreče države Evropske skupnosti, kot so Nemčija, Avstrija in Švica, njihova velika gradbišča so na Dunaju, v Varšavi in Budimpešti. Močan trg se jim odpira v državah, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije, v Srbiji, na Hrvaškem in tudi v Bosni.
Omenili smo že, da sta se dve Almontovi hčerinski podjetji preselili skupaj na novo lokacijo, hčerinsko podjetje Almont Kft pa imajo v Budimpešti za sklepanje poslov na tem območju, nastaja pa tudi nova firma v Srbiji Al-mont Seval, ki pa bo med drugim
skrbela za tržišče v Srbiji in Črni gori.
Na odprtju nove tovarne sta bila med številnimi povabljenimi in zaposlenimi v Almontu tudi župan dr. Ivan Žagar ter predsednik GZ Slovenije mag. Joško Čuk, ki je uvodoma povedal, da je bil v Almontu prvič 1997. leta ob podelitvi certifikata ISO 9001. Vesel
je, da so od takrat "stopili" naprej, še posebej sedaj, v času, ko se Slovenija pripravlja na vstop med 25 držav Evropske skupnosti, ki bodo do leta 2010 stopile na pot najrazvitejših držav in med njimi bo tudi Slovenija. Po velikosti in številu zaposlenih bi Almont po njegovem umestili med srednje velika slovenska podjetja in takšna imajo dobro prihodnost. Lahko bi ga uvrstili tudi med slovenske "gazele", je še dodal.
Almont iz Slovenske Bistrice bo v novih proizvodnih prostorih še naprej izdeloval elemente za pročelja, sodeloval pri finalizaciji izdelkov v avtomobilski in far-mecevtski industriji ter posodobil industrijo stavbnega pohištva. V svoje načrte so med prednostne opredelili tudi sodelovanje z okoljem, v katerem delajo in živijo. Tako so med drugim v lanskem letu prevzeli generalno pokroviteljstvo nad Atletskim društvom Slovenska Bistrica, ki nosi sedaj ime AD Almont.
Vida Topolovec
Ptuj • s 3. seje skupščine OOZ
Zbornica ohranja samostojnost
Obrtniki s Ptujskega, člani Območne obrtne zbornice Ptuj, skupaj jih je skoraj 1300, so se 19. decembra v prostorih Deta centra na Ptuju sestali na tretji seji skupščine.
Pregledali so uresničevanje sklepov skupščine iz leta 2002, sprejeli program dela s finančnim načrtom za leto 2004 ter določili članarino Območne obrtne zbornice Ptuj za leto 2004. Skupščine se je udeležilo blizu 70 odstotkov poslancev.
Ptujska obrtna zbornica je po številu članov in po območju, ki ga s svojim delovanjem pokriva, ena največjih v Sloveniji. Njeni člani prihajajo iz petnajstih občin. Zastopanje interesov članstva nasproti oblasti, izvajanje nalog za potrebe in interese članstva ter opravljanje javnih pooblastil so tri najpomembnejša področja njenega delovanja. Ob tem velja omeniti še izvajanje sodobnih oblik izobraževanja. V iztekajočem se letu je bilo veliko polemičnih razprav o noveli obrtnega zakona, ki je temeljni pravni akt za obrt in zbornično
organizacijo, zato se ostrini razprav, ki je potekala med obrtno in gospodarsko zbornico, ki si je prizadevala, da bi s spremembo zakona, zlasti še z uveljavitvijo nove definicije obrti podobnih dejavnosti, ki bi obrtni zbornici speljala precej njenih obrtnikov, ni čuditi.
Obrtniki in mali podjetniki iz pridruženih držav EU bodo imeli največ težav zaradi pomanjkanja znanja s področja evropskega pravnega reda, zato potrebujejo veliko informacij o tem. Sicer pa je Obrtna zbornica Slovenija že deset let članica Evropskega združenja obrti, malih in srednjih podjetij UEAPME in se je vseskozi aktivno vključevala v vse politične zadeve, s katerimi se je ukvarjalo tudi združenje. Priznanje Sloveniji za njeno dosedanjo aktivno delo na področju obrti ter malih in
srednjih podjetij je, da so države kandidatke k evropski deklaraciji o malih in srednjih podjetjih pristopile v Mariboru. Območna obrtna zbornica Ptuj bo v okviru promocije obrti in malega podjetništva v letu 2004 izdala tudi katalog svojih članov. Najpomembnejša promocijska dejavnost pa je še vedno sodelovanje na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju.
Finančni načrt OOZ Ptuj za leto 2004 temelji na programu dela za to obdobje, osnova za določitev članarine in stopnja ostaja nespremenjena. Finančni načrt je ovrednoten na nekaj več kot 85 milijonov tolarjev, od tega bodo okrog 79 milijonov zbrali iz naslova članarine. Postavke za sekcije, udeležbo na sejmih in vzdrževanje objektov ostajajo nespremenjene. V letu 2004 bodo nadaljevali z obno-
vo obrtniške stavbe v Vošnjakovi 13, v učilnice bodo spremenili nekdanji gostinski prostor v kleti in prostore v pritličju, ki so jih do nedavnega zasedali najemniki. V bodoče naj bi izobraževanje za člane sekcij potekalo v teh prostorih, prav tako tudi zasedanja skupščine. Sekcije so pozvali, da se še bolj zavzeto lotijo izobraževanja z lastnim kadrom, ki ga imajo dovolj. Prva se je takšnega izobraževanja poslužila sekcija frizerjev.
Na petkovi skupščini so potrdili več sklepov upravnega odbora. Lotili se bodo postopkov izterjave članarine za vse, ki so dolžni nad 100 tisoč tolarjev. Skupno obrtniki s Ptujskega dolgujejo za okrog 40 milijonov tolarjev članarine. Dokončali bodo obnovo obrtne stavbe v Vošnja-kovi in obnovili počitniške kapacitete v Barbarigi. To jih bo
stalo okrog 12 milijonov tolarjev. Strokovnega delavca Borisa Repica in Branka Goričana, predsednika gradbene sekcije ter pobudnika za tekmovanje sli-kopleskarjev Slovenije s humanitarnim delom, pa bodo za vsa prizadevanja na področju promocije Območne obrtne zbornice Ptuj, poklica slikopleskarja in gradbene sekcije, nagradili z bronastima plaketama Območne obrtne zbornice Ptuj. V imenu obeh prejemnikov se je zahvalil Branko Goričan, ki zbornično podporo pri organizaciji republiškega tekmovanja sliko-pleskarjev, v letu 2004 bo potekalo na Primorskem, pričakuje tudi v bodoče. Predsednik OOZ Ptuj Jože Kokot se je za dobro delo v letu 2003 zahvalil skupščini, upravnemu odboru, vodstvu sekcij, nadzornega odbora in organizacijsko-kadrovski komisiji ter strokovni službi zbornice, ki jo sestavljajo Janez Rižnar, Boris Repič in Zdenka Škerget. Vsi so delali zelo odgovorno, posebnih težav ni bilo, vstop v EU ne bo lahek, vendar ga slovenski obrtniki pričakujejo pripravljeni, je še povedal Jože Kokot.
MG
Na borzi
Nizke prednovoletne temperature so očitno ohladile tudi tečaje delnic na ljubljanski borzi. Predprazni~no trgovanje je bilo vse prej kot navdusujo~e. Te~aji so se zadrževali v glavnem v negativnih območjih. Investitorji so namesto novoletnega borznega veseljačenja ugotovili, da je zabave za letos konec in da sledi streznitev.
Indeks SBI20 je v zadnjem tednu izgubil 2,6% vrednosti. Na koncu četrtkovega trgovanja je pristal pri 3855 indeksnih točkah. Zdi se, da je rekord pri 4034 točkah že precej oddaljen in da ga do konca leta ne bo mogoče več preseči. Mnogo investitorjev se je odločilo za unovčevanje dobičkov, saj so ocenili, da so tečaji visoki in da je gibanje navzgor s teh ravni omejeno. Nekaj je k temu pripomogla ugotovitev, da velikega prevzema v tako zelo bližnji prihodnosti, kot so sprva investitorji pričakovali, ne bo. Namera o prevzemu podjetja Terme 3000 s strani Save je sicer še vedno aktualna, vendar nekateri borzni analitiki niso popolnoma prepričani okoli končne prevzemne cene za to podjetje. Trenutna prevzemna cena za delnico Term 3000 naj bi bila 2200 SIT, vendar se delnica na trgu že dva tedna trguje nad omenjeno mejo pri 2252 SIT, kar nakazuje, da nekateri špekulirajo, da bo končna cena višja.
Med najprometnejšimi delnicami sta bili najbolj na udaru delnici Petrola in Istrabenza. V zadnjih dveh mesecih sta bili ravno ti delnici najuspešnejši, saj se je veliko šušljalo o bližajočem se prevzemu. Sedaj je vzdušje drugačno in delnici sta od svojih najvišjih vrednosti pred dobrimi 14 dnevi že izgubili 10% vrednosti. Samo v tem tednu je Petrol izgubil 5,5% vrednosti in padel na 54957 SIT na delnico. Podobno je bilo z Istrabenzom, ki je padel za 5,7% na 10000 na delnico. Pogled na gibanje tečajev pri ostalih delnicah ni bil veliko lepši. Luka Koper, ki je bila od poletja še ena zelo uspešna delnica, je v tem tednu zdrsnila za 5,1%. Četrtkovo trgovanje je delnica zaključila pri 6997 SiT.
Tudi delnice Pidov so bile odete v rdeče. Indeks PIX je v četrtek pristal pri 3253 indeksnih točkah, kar je 1,6% manj kot pred tednom dni. Zanimivo je, da so ID-i in PID-i izgubili manj kot delnice v kotaciji.
Zaenkrat ne kaže, da bi praznično obdobje obdarilo investitorje na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Očitno je letos dedek Mraz darila nosil bolj zgodaj. Ali gre le za krajšo umiritev ali pa za daljši zastoj, pa bomo morali žal počakati do obdobja po novem letu, saj je trgovanje v času novega leta in v začetku januarja ponavadi zelo zaspano ter z majhnim prometom.
Gregor Koželj Ilirika, BPH, d.d. gregor.kozelj@ilirika.si
Foto: VT
Poienšak • Pripravili žive jaslice
Skupni projekt vaščanov
V organizaciji Turističnega društva Polenšak bodo letos že drugič v njihovi romarski cerkvi, uprizorili žive jaslice.
Utrinek z lanskoletne predstave.
Ormož • Za ljubitelje razvad
Dišeče delavnice
Letošnje dneve odprtih vrat, ki so se vso jesen raztezale v desetih izobraževalnih delavnicah, je Gimnazija Ormož zaključila s Čarobnimi vonji.
Delavnico je vodila Helena Ko-larič, ki je predstavila tehniko priprave dise~ih kopalnih soli in
olj za masažo telesa. Tudi ona je bila presenečena nad silnim zanimanjem mladih in manj mla-
Nastali so zelo lepi in dišeči izdelki.
V predstavo Božična zgodba je vključenih več kot 50 domačinov vseh generacij. Božična zgodba je kulturno-verski dogodek in jo bodo prikazali z nemo igro in povezujočim tekstom, s petjem pevskih zborov ter ustrezno kostumografijo, osvetlitvijo in prizori iz Svetega pisma.
Božično zgodbo bodo v ogrevani cerkvi odigrali v nedeljo, 28. decembra, in torek, 30. decembra, ob 18. uri.
MS
dih za omenjeno temo, saj se je delavnice udeležilo čez 100 znanja željnih. Ker so izdelki, ki nastanejo, zelo lepi in jih v prazničnih dneh lahko uporabite za razvajanje sebe ali drugih, vam izdamo tudi recept.
Potrebujete lepo stekleno stekleničko z zamaskom, morsko sol, eterična olja po svojem okusu in barvo za jajca. V skledo vsujete 100 gramov soli in jo nakapljate z 10 kapljicami eteričnega olja ter premešate. Po navodilu pripravite barvo za barvanje pirhov in jo po kapljicah dodajate dišeči soli. Več je dodate, bolj intenzivna je barva. Steklenico lahko napolnite s soljo ene barve ali pa pripravite več različnih barv in nasujete v steklenico plasti različnih barv, ki se med seboj lepo ujemajo.
Podobno preprosta je priprava olja za masažo. Potrebujete lepo stekleničko, ki se zanesljivo zapira, 10 mililitrov rastlinskega (najbolje olivnega) olja in 5 kapljic eteričnega olja po svojem okusu. Premešate, nalijete v stekleničko in darilo je končano.
Pa dišeče praznike! viki kiemenčič ivanuša
Ptuj • Božicno-novoletni nastop v glasbeni šoli
Mladi izvajalci so se predstavili
V četrtek je bil v Glasbeni šoli Karola Pahorja na Ptuju božično-novoletni koncert učencev glasbene šole. Predstavilo se je kar 23 izvajalcev oziroma glasbenih skupin.
Najprej je zaigrala Orffova skupina pod vodstvom Jasmine Ri-htarič, sledili pa so solistični nastopi učencev od prvega do osmega razreda. Prisluhnili smo pianistom Jani Lončarič, Barbari Babič, Klari Bezjak, Maji Jurtela, Ani Cenčič in klavirskemu duetu Rebeke Komel in Karine Vidovič.
Na orgle je zaigrala Helena Masten. Pianiste so pripravljali: Maja Desnica, Klavdija Zorjan Škorja-nec (poučuje tudi orgle), Lidija Žgeč in Tanja Kozar Stošič. Na violino so pod menrorstvom Andreje Klinc, Veronike Emeršič in Mete Gregl Trop zaigrale Eva Vi-dovič, Lucija Pribožič in Sandra
Priprave pred nastopom, preganjanje treme
Vidovič. Boštjan Vavh je za nastop pripravil tolkalista Martina Emeršiča, vibrafonistko Mojco Šošterič in bobnarja Roka Šero-no. Flavtiste sta pripravljali Natalija Frajnkovič in Violeta Ozvatič, predstavili pa so se: Tamara Sev-šek, Urška Forštnarič, v duetu pa Tina Frajnkovič in Eva Sušec. Jasna Hrženjak in Lilijana Hrga sta pripravljali kitariste. Slišali smo duet kitar Grege Zavca in Tadeja Žibrata ter kvintet kitar v sestavi: Rok Medved, Damir Štuhec, Blaž Šaše, Rok Strižič in Tom Peinkiher. Slišali smo tudi tro-bentarja Damijana Šegulo pod mentorstvom Majde Kramberger ter kvartet saksofonov z Nino Habjanič, Blažem Švaganom, Rokom Korošcem in Tomažem Fa-kinom. Mentor saksofonistov je Anton Horvat. Na koncu sta se predstavila še harmonikarski orkester pod vodstvom Marjete Babič in godalni orkester, ki ga je vodila Meta Gregl Trop.
Franc La~en
Ptuj • Pravljičarke nastopile za odrasle
Žlahtni posladki
V četrtek so se v slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju predstavile znane slovenske pravljičarke, ki so s svojimi pravljicami očarale občinstvo in s tem dokazale, da pravljice resnično niso zgolj za otroke, temveč so prava literarna poživitev tudi za odrasle, oziroma da so, kot so zapisale v vabilu za pravljični večer, v literaturi kakor žlahtni posladki v kulinariki.
Pravlji~arke s pogledom na desno: Liljana Klemen~i~, Zdenka Gajser in Klarisa m. Jovanović
Tokrat smo prisluhnili Zdenki Gajser, pravljičarki in knjižničarki iz Maribora. Njene pravljične dežele segajo čez ves svet, a najbolj izrazito jih srečuje na Pohorju in v rodnih Makolah. Ptujsko pravljičarko in knjižničarko, Li-ljano Klemenčič smo seveda že večkrat slišali in predstavili. Prisluhnili pa smo tudi Klarisi M. Jovanovic, rojeni Ptujčanki, profesorici francoske književnosti, ki se je podiplomsko posvetila novogrškemu jeziku s književnostjo in grški ljudski pesmi. Sicer pa je tudi glasbenica in prevajalka ter odlična poznavalka in izvajalka ljudske glasbe, o čemer smo se lahko prepričali ob njenem občutenem petju slovenske ljudske balade.
Fi
Ptuj • Zadnja letošnja prireditev v Miheličevi galeriji
Razstava treh
V četrtek je bila v Miheličevi galeriji na Ptuju zadnja prireditev v tem letu.
Med letom se je zvrstilo kar dvanajst najrazličnejših razstav, ki jih je pripravila galeristka in kustodinja Stanka Gačnik. Vse prireditve so sodile v okvir praznovanja 110-letnice Pokrajinskega muzeja Ptuj. Na četrtkovi razstavi pa so se prestavili trije avtorji: slikarja Marin Berovič in Bojana Boh ter ustvarjalec izdelkov umetne obrti.
Po uvodnem pozdravu direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleša Ariha je o razstavljavcih spregovorila Stanka Gačnik.
Marin Berovič je slikar krajine, sicer pa je akademski resta-vrator in konservator specialist, doktor kemijskih znanosti, višji raziskovalec na Kemijskem institutu v Ljubljani. V svojem doživljanju življenja, časa in prostora okrog sebe izlušči košček videnega in zapisanega v svojem spominu ter ga prikaže kot avtorsko izbran izrez iz narave in samostojni likovni motiv. Svoj pogled iz zemeljske sfere usmerja v nebesno, saj nad razsežnosti puste in širne krajine upodablja nebo, ki se razprostira čez celo platno.
Bojana Boh, biologinja in doktorica kemijskih znanosti, profesorica na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, je slikarka, bojevnica na samosvoji poti, ustvarja samosvoje likovne zapise, neobremenjene z nekimi normami, predpisi ali modnimi trendi.
Foto: Fl
Marin Berovič, Bojana Boh, Matjaž Matko, Stanka Gačnik in Aleš Arih na odprtju razstave
Njene podobe so likovno izčiš-čene, povsem simetrično oblikovane in barvno ubrane in sijejo v svetlobi neznanega in skrivnostnega univerzuma.
Matjaž Matko že vrsto let ustvarja tako imenovane dolenjske zgnetenke, vrhunske izdelke umetnostne obrti s področja slovenske kulturne dediščine. Iz zemlje in gline oblikuje in gnete keramično posodje, bokale za vino, jedilni pribor, kozarce, vrče ... Dediščino in tradicijo šentjer-nejskih lončarjev nadaljuje z avtorsko prepoznavnim gnetenjem gline, specifičnim oblikovanjem, dodajanjem različnih materialov,
poslikavo in glazuro do eksperimentalnih zaključnih del pri peki izdelkov.
Posebna popestritev tokratnega odprtja razstave je bil nastop Ljubljanskega godalnega kvarteta (v njem igra prvo violino nekdanja Ptujčanka Monika Skalar), ki so predstavili tristavčno skladbo A. Mozarta (publika bi morala vedeti, da se med večstav-čnimi glasbenimi deli ne moti izvajalcev s ploskanjem) ter iskrivo napisan podpuri slovenskih filmskih uspešnic Janija Goloba.
Razstavo je odprl ptujski župan dr. Štefan Celan.
Franc La~en
Ljubljanski godalni kvartet
Foto: Fl
Foto: Fl
Ptuj • Nenavadno prednovoletno srečanje
Razvoj kot domača naloga
Drugačno pojmovanje razvoja, nujnost inventivnega dela in inoviranja so stalnice, o katerih ptujski župan dr. Štefan Čelan skoraj ob nobeni priložnosti ne pozabi govoriti. Da je inovativen, je pokazal tudi z nenavadno organizacijo letošnjega prednovoletnega srečanja, ki ga je 18. decembra pripravil v slavnostni dvorani ptujskega gradu, zatem pa je vse udeležence povabil na kozarček in prigrizek v romanski palacij.
Z zaslužnim profesorjem dr. Matjažem Mulejem sta eminentni zbor - toliko potencialnih nosilcev razvoja se ni bilo zbranih - seznanila z osnovnimi cilji, nameni in načeli razvojnega programa mestne občine Ptuj, pripravo katerega so pričeli v ožjih projektnih skupinah v okviru ZRS Bistra Ptuj. Razpravo o njem so vodili že na občinski ravni. O tem, kar so slišali v slavnostni dvorani ptujskega gradu, naj udeleženci poskušajo razmisliti čez novoletne praznike, vsaka ideja, vsak predlog in razmišljanje bodo dobrodošli, je njegova želja.
Za začetek je ptujski župan ponudil nekaj izzivalnih iztočnic, dr. Matjaž Mulej pa ga je dopolnil z nekaterimi mednarodnimi izzivi na področju razvoja. Izhajal je iz vprašanja, ali so generacije, rojene v 20. stoletju, zmožne in sposobne tako uspešno razvijati naše mesto, kot so to znali naši predniki. Najprej pa bo morala celotna Slovenija, tudi njen politični ustroj, spremeniti pojmovanje razvoja, o ka-
terem je mogoče govoriti le v primerih, ko naredimo nekaj novega.
Spremeniti bo potrebno tudi delitev sredstev v okviru proračuna, kjer je sedaj za dejavnost namenjenih kar 65 odstotkov sredstev, za investicije le 35, prav tako pa tudi strukturo investicijskega denarja, kjer v danih razmerah prevladujejo vlaganja v ceste, pločnike, okolje, za pospeševanje kakovostnih nosilcev razvoja pa je na voljo samo 10 odstotkov. Partnersko mesto Burghausen jih v te namene namenja kar 70 odstotkov. Trije nosilni stebri razvojnega programa Ptuja so razvoj virov, človeških sposobnosti, okolje, prostor in infrastruktura ter gospodarstvo, vključno s kmetijstvom in turizmom. Ptuj mora postati pokrajinsko središče, ki bo gradilo na partnerskem povezovanju javnega in podjetniškega sektorja ob upoštevanju ravnoteženega razvoja.
Dr. Matjaž Mulej je v svojem prispevku poudaril, da kdor ni
inovativen, si je za svoje gospodarske in družbene težave kriv sam. Na kratko je predstavil vsebino washinghtonskega konsenza, ki govori o tem, da mora ves svet živeti od inoviranja, ki je omogočilo bogastvo 20 odstotkov človeštva. Inovacija je danes, kar se da patentirati, karkoli se praksi izkaže kot koristno. Tudi politične stranke v Sloveniji premalo razmišljajo o razvoju, stvari ne razume tudi parlament, razumel pa bo, ko bo to zahteval teren. Vprašanje pa je, ali se bo to zgodilo samo od sebe. Nikakor. Vodilne in vodstvene može je dr. Matjaž Mulej še posebej izzval z vprašanjem, kolikokrat od podrejenih prosijo za predloge, kaj bi v nekem podjetju, ustanovi, lahko naredili bolje. To bi se moralo tedensko dogajati. Vsi skupaj se moramo usposobiti za stroko, za ustvarjalno in podjetniško sodelovanje, saj vstopamo v Evropo, družbo zahtevnih odjemalcev, je še poudaril dr. Matjaž Mulej.
MG
Benedikt • Geotermalna raziskovalna vrtina
Zvrtali dobrih 900 metrov
To jesen so v občini Benedikt začeli pomembno investicijo - župan Milan Gumzar jo imenuje investicija stoletja: v začetku oktobra so pričeli pripravljalna dela za izdelavo geotermalne raziskovalne vrtine, iz katere bi lahko dolgoročno zajemali toplo vodo za ogrevanje ali pa še za kaj več.
S podjetjem Geoterm nafta iz Lendave so sklenili izvajalsko pogodbo, v oktobru naredili vsa potrebna gradbena dela, v začetku novembra pa postavili vrtalno garnituro in začeli vrtati. Računajo, da bodo končali v 120 delovnih dneh, saj nameravajo vrtati do globine 2000 metrov. Če bodo prej prišli do želenih rezultatov, bo seveda globina pač manjša.
Celotna investicija s je vredna okoli 200 milijonov tolarjev. Agencije za učinkovito rabo energije pri Ministrstvu za okolje in prostor je zagotovila 55 milijonov tolarjev v letošnjem letu, ostali del pa občina zagotavlja v
proračunu. Se seveda pa računajo na sovlaganje države.
Želijo si, da bi vrtina dala vsaj 4 l vode na sekundo povprečne temperature med 70 in 80 stopinjami Celzija, saj bi potem s to vodo lahko ogrevali večji del naselja Benedikt, seveda če bodo k projektu pristopili posamezni individualni lastniki stanovanjskih hiš. V vsakem primeru pa želijo s to vodo ogrevati predvsem tiste objekte, za katere stroške ogrevanja nosi občina. To so šola, telovadnica, kulturna dvorana, občinska stavba, vrtec in še nekateri vzporedni objekti, ki sodijo v občinsko sofinanciranje.
Benedikt je poznan po treh vr-
Delavci podjetja Geoterm so do sedaj zvrtali do globine 903 m
tine benediške slatine, na vprašanje, ali nameravajo s termalno vodo dopolniti turistično ponudbo, pa župan občine Benedikt Milan Gumzar odgovarja: "Po Sloveniji in zunaj nje iščemo partnerje ali sovlagatelje že pri tej raziskovalni vrtini, da bi jih na ta način dolgoročno zavezali in bi iz vrtine naredili nekaj več, kot je samo voda za ogrevanje. Računamo, da bomo ogrevali objekte, za katere skrbi občina. Ostalo količino vode bi prodali nekemu sovlagatelju ali investitorju, ki bi lahko dolgoročno razvijal turizem na območju občine. Ta turizem je lahko v več fazah; ali so to toplice ali kaj drugega, pa bi v tem trenutku zelo težko rekli."
Delavci podjetja Geoterm iz Lendave so do praznikov zvrtali 903 metre raziskovalne vrtine premera 30 centimetrov, vrtanje pa bodo nadaljevali po praznikih. Kdaj se bodo v Benediktu lotili prave vrtine, pa župan Gumzar pravi: "Po pogodbi s podjetjem Geoterm iz Lendave bi morala biti vrtina končana do maja. V tem času morajo biti napravljene tudi tiste minimalne raziskave, ki spadajo zraven. Po tem bomo napravili širšo raziskavo o količini, temperaturi, o rednem dotoku oziroma uporabi. Takrat bomo lahko rekli več, vse pa bo odvisno od tega, kaj bodo pokazale raziskave raziskovalne vrtine."
Zmago Šalamun
Ljutomer • 100 let gledališke dejavnosti
■	■■hbbbVH	■	■■
Priznanji Znidaricu in skupini
S premiero komedije Branislava Nušica Gospa ministrica ter podelitvijo priznanj so v ljutomerskem Domu kulture obeležili 100 let povezane gledališke dejavnosti v Ljutomeru.
Leta 1903 se je z nastankom telovadnega in kulturnega društva Murski Sokol v Ljutomeru začela načrtno gojiti gledališka beseda. Ustanovljena je bila dramska sekcija, katere tradicijo gledališke dejavnosti nadaljuje KUD Ivan Kaučič Ljutomer. V letošnjem jubilejnem letu so si v Ljutomeru ljubitelji gledališča ogledali številne predstave, s tremi premierami pa so Dom kulture napolnili tudi gledališčniki domačega KD Ivan Kaučič. Marca so uprizorili komedijo Vinka Moderndorferja Podnajemnik, se z njo udeležili 42. Linhartovih dnevov v Domžalah ter se uvrstili med pet najboljših skupin v Sloveniji. Drugo predstavo v letošnjem letu - Prišparani jurij - so predstavili konec novembra, na osrednji pripreditvi pa so nastopili s komedijo Srba Branislava Nušica Gospa ministrica. Komedijo v štirih dejanjih, ki jo je zrežiral domačin Srečko Centrih, so predstavili Mira Rebernik Žižek (Marica), Ljuba Erhatič (hči Darja), Andrej Rus (sin Roki), Jožef Pečnik (zet Sandi), Albin Rož-man (dr. Ninkovič), Jože Laba (Miroslav Tuš), Marjan Alt (Draš Katalenič), Robert Semenič (Peter), Srečko Centrih (stric Vasja), Fanika Zorec (teta Slavica), Vera Slavič (teta Zofka), Nataša No-
Foto: Miha Soštarič
Ob jubileju so ljutomerski gledališčniki predstavili komedijo Gospa ministrica.
vak (svakinja Sonja), Janko Potočnik (stric Janez), Petra Silec (Anka), Vanda Novak (Nada) in Milan Prelog (tiskar), gostja je bila Folklorna skupina KD Cven, na harmoniko pa je igral Janko Žunič.
Po predstavi, ki je navdušila polno dvorano ljutomerskega kulturnega hrama, je sledila še podelitev številnih priznanj. Bronasti Linhartovi znački za deset let gledališkega ustvarjanja sta prejela Vanda Novak iz Banovcev in Robert Semenič s Kamenšča-ka, srebrno Linhartovo značko za dvajset let gledališkega ustvarjanja Mira Rebernik Žižek iz Lju-
lili-: f': teli _/-:_i»fh M
Foto: Miha bostaric
tomera, zlati pa Srečko Centrih iz Ljutomer in Janko Zadravec iz Ljutomera, ki se z ljubiteljsko gledališko dejavnostjo ukvarjata polnih trideset let. Direktor Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Igor Ter-šar je tokrat podelil tudi jubilejni priznanji omenjenega sklada. Prejela sta jih Ivan Žnidarič iz Ljutomera ter gledališka skupina KD Ivan Kaučič Ljutomer. Ivan Žnidarič je jubilejno priznanje prejel za štiridesetletno udejs-tvovanje v ljubiteljski gledališki dejavnosti, nastopal je kot igralec, uveljavil pa se je tudi kot režiser, scenograf, avtor in oblikovalec gledaliških listov in plakatov. Za svoje gledališko udejstvova-nje je že prejel več priznanj in nagrad, med drugim tudi Miklošičevo nagrado in Linhartovo plaketo. Gledališka skupina KD Ivan Kaučič Ljutomer, ki je prav tako prejela jubilejno priznanje, nadaljuje tradicijo organizirane gledališke dejavnosti v Ljutomeru, ki se je pričela leta 1903 z Murskim sokolom. Ljutomerski gledališčniki so za svoje nastope prejemali številna priznanja, omembe vredno pa je prvo mesto za uprizoritev Moderndorferjeve Vaje zbora v režiji Srečka Centriha na jubilejnem 40. Linhartovem srečanju.
Miha Šoštarič
Direktor JSKD Igor Teršar (levo) je jubilejno priznanje podelil Ivanu Žnidariču.
Kog • V šolo povabili starše
Zbrali denar za igrala
Učenci in učiteljice osnovne šole Kog, ki je podružnica OŠ Miklavž pri Ormožu, so bili minule dni zelo delovni.
Veliko spretnosti in truda so morali vložiti v izdelavo številnih lepih drobnih predmetov, ki so jih minuli petek ponudili v nakup svojim staršem. Povabili so jih namreč na delavnice in da pokukajo v njihove razrede. Odziv staršev je bil izjemno številčen, tako da so bili organizatorji zelo zadovoljni. Pa tudi v denarnico so starši pridno segali in nakupovali ponujeno blago. Iz izkupička bi si mali Kogovčani radi kupili nekaj igral, saj imajo okrog svoje šole veliko prostora, kjer bi jih lahko postavili.
V teh dneh je podobna dejavnost odprtih vrat in ponudbe na stojnicah potekala tudi v OS pri Miklavžu.
vki
Foto: vki
Ljutomer • Odprli prenovljeno šolo Ivana Cankarja
Investicija, vredna 732 milijonov tolarjev
Minuli petek so ravnateljica osnovne šole Ivana Cankarja Ljutomer Darja Kosič Auer, minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber in župan občine Ljutomer Jožef Spindler uradno odprli prenovljeno osnovno šolo Ivana Cankarja v Ljutomeru.
V lanskem letu je občina Ljutomer pristopila k izvedbi rekonstrukcije, adaptacije in novogradnje osnovne šole Ivana Cankarja v Ljutomeru. Obnova ljutomerske osnovne šole je bila potrebna predvsem zaradi uvedbe devetletnega izobraževanja ter slabega stanja starega dela 110-letne šolske zgradbe, kjer je pričel celo odpadati strop, zato so pristojne inšpekcijske službe celo prepovedale gibanje v tem delu šole. Ljutomerska osnovna šola je sicer sestavljena iz dveh delov, saj je bil prizidek s trinajstimi učilnicami k staremu obstoječemu zgrajen leta 1973.
Na podlagi razpisa je občina
Ljutomer gradbeno-obrtniška in instalacijska dela zaupala podjetju Gradis - gradbeno podjetje Ptuj v višini dobrih 469 milijonov tolarjev, celotna vrednost rekonstrukcije, adaptacije in novogradnje osnovne šole Ivana Cankarja v Ljutomeru pa znaša dobrih 732 milijonov tolarjev. S sklepom ministrstva za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije so bila občini Ljutomer dodeljena nepovratna sredstva v višini 328 milijonov tolarjev, preostalo v višini dobrih 400 milijonov tolarjev pa mora iz svojega proračuna oz. proračunov zagotoviti občina Ljutomer. Šolsko ministrstvo je doslej že prispevalo
Ravnateljica osnovne šole Ivana Cankarja Ljutomer Darja Kosič Auer, župan občine Ljutomer Jožef Spindler in minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber (od leve) so odprli prenovljeno osnovno šolo Ivana Cankarja v Ljutomeru.
okrog 270 milijonov tolarjev, preostalih 62 milijonov tolarjev pa bodo občini Ljutomer nakazali prihodnje leto. Prav tako pa tudi ljutomersko občino za prihodnje leto čaka še prispevek ene tretjine določenih sredstev za investicijo.
Slavnostni govornik ob otvoritvi obnovljene ljutomerske osnovne šole Ivana Cankarja je bil minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber, ki je med drugim povedal: ^"V Sloveniji je še kako potrebno, da imamo čimboljše pogoje za delo učiteljstva, ki se pripravlja na povsem določeno vzgojo nove generacije in jih uči ter jih pripravlja, da bodo na-
šli svojo priložnost v tem svetu v prihodnje. Šole so danes namenjene, da nas pripravijo na skupno življenje, tako na slovenskem prostoru kot tudi v svetu. Po drugi strani so namenjene temu, da nas pripravijo na tekmo, na kateri bomo v bodoče znotraj evropske unije, tekmovali. S kvalitetnimi šolami bomo poskrbeli, da bomo šli v Evropo pripravljeni. Želimo biti v zgorjem delu šolstva Evropske unije. Čestitam občini Ljutomer, da je svoja sredstva vložila v pamet, saj je kvalitetno opremljena osnovna šola predpogoj za pridobitev dobrih kadrov."
Miha Šoštarič
Podgorci • Otvoritev šolskih prostorov
Sola renovirana, telovadnica nova
Minuli petek so bili slovesno predani namenu prizidek k šolski zgradbi v Podgorcih in obnovljeni prostori obstoječe šole.
Župan Vili Trofenik je v svojem nagovoru povedal, da to dejanje predstavlja zaključek 20-letne organizirane izgradnje in obnove šolskih prostorov v občini Ormož. V tem obdobju so bile zgrajene nove šolske zgradbe v Ivanjkovcih, Ormožu in Veliki Nedelji, zgrajeni sta bili športni dvorani v Ormožu in pri Veliki Nedelji, telovadnice v Ivanjkovcih, Središču ob Dravi, Miklavžu, Sv. Tomažu in v Podgorcih ter zimski bazen v Ormožu. Novozgrajene površine skupno merijo 12.397 kvadratov, od tega 6.780 pokritih športnih površin. 4.931 kvadratni meter šolskih površin pa je bil obnovljen. Skupna vrednost investicij v šolske prostore, brez gimnazije, v občini po trenutnih ocenah znaša 4 milijarde tolarjev.
Sam prizidek k OŠ Podgorci zajema telovadnico s spremljajočimi prostori, jedilnico in razdelilno kuhinjo na površini 893 kvadratnih metrov. Stroški izgradnje so znašali 186 mi-
lijonov SIT, od katerih je občina zagotovila 54 %, ostanek pa Ministrstvo za šolstvo, šport in znanost. Za potrebe pouka je bilo potrebno adaptirati tudi obstoječo šolsko zgradbe, kjer je bilo urejenih domala 500 kvadratov. Obnova je stala 104 milijone SIT od katerih je čez 60% zagotovila občina, ostanek pa država.
Na petkovi slovesnosti v Podgorcih je bil prisoten državni sekretar za investicije Herman Tomažič, ki je prisotnim čestital ob pridobitvi in izpostavil, da je v naših krajih investicija v šolstvo dokaz smelosti. Za konec je še zaželel, da bi bila šola vedno polna.
Na obnovljeno in dozidano šolo so v Podgorcih precej dolgo čakali, nekateri so bili skeptični ali bo do realizacije sploh prišlo, drugi pa so menda delo poskušali izničiti in celo kri-minalizirati, je povedal župan Trofenik. Pri gradnji so naleteli na vrsto negativnih presenečenj, saj kljub pozitivnim
Ob otvoritvi šole so v pestrem programu zaplesale tudi prve snežinke podgorske devetletke.
Trak je prerezal najmlajši učenec Benjamin, ki si bo dogodek nedvomno zapomnil. Zapomnil si ga bo tudi župan Vili Trofenik, ki je s to otvoritvijo zaključil 20-letni cikel investicij v šolske prostore v občini.
rezultatom predhodnih geoloških raziskavav sedaj telovadnica stoji na 26 pilotih, ki tičijo 8 metrov globoko v zemlji. Ker so dobili vsa potrebna soglasja od države zelo pozno, Ministrstvo za finance je projekt odobrilo šele 4.avgusta, so morali učenci septembra pričeti pouk v pregrajeni telovadnici, kar je močno vplivalo na kvaliteto pouka. 20. oktobra so bila dela zaključena in učenci so stopili v prenovljene učilnice. Kljub visokim sredstvom vloženim v objekte, je župan prepričan, da so otroci in njihova izobrazba najboljša naložba za njihovo in našo prihodnost.
Učenci šole so ob tej prijetni priložnosti pripravili pester kulturni program, krajani pa so za vse obiskovalce pripravili okusno pogostitev.
viki klemen~i~ ivanu{a
Ptuj • Na ekonomski šoli odprli učno podjetje
Nova oblika posredovanja znanja
V petek so na Ekonomski šoli na Ptuju, ki deluje v okviru Sol-skega centra Ptuj, odprli prostore učnega podjetja.
Kot nam je dejala ravnateljica šole Branka Regvat Kampl, je učno podjetje nova oblika posredovanja znanja, kjer se dijaki učijo izvajati poslovni proces podjetja v za to posebej pripravljeni učilnici. Ta spominja na sodobno opremljeno pisarno, kjer dijaki praktično preizkušajo znanje, ki so ga osvojili pri teoretičnih predmetih. Velik prostor s sodobno pisarniško opremo je razdeljen v štiri oddelke: kadrovski, finančno-računovodski, komercialni in tajništvo (z direktorjem).
V finančno-računovodskem oddelku se dijaki srečujejo z izvrševanjem plačil in plačilnimi instrumenti, z obračunom plač, amortizacije in izpolnitvijo računov. Komercialni oddelek raziskuje nabavni in prodajni trg, piše ponudbe, izdeluje kataloge, spletne strani, sprejema naročila, tržno komunicira in izdeluje prodajne kalkulacije
Marija Sabeder in Viktor Tancer
Foto: FI
izdelkov.
Na šoli imajo trinajst učnih podjetij, ki jih mentorsko vodita Marija Šabeder in Viktor Tancer. Vsako učno podjetje opravi najprej postopek registracije učnih podjetij Slove-
Branka Regvat Kampl in Vlado Tkalec
Foto: FI
nije. Centrala je vključena v svetovno mrežo učnih podjetij v tujini, tako da imajo dijaki možnost komunicirati v tujih jezikih z ostalimi učnimi podjetji v tujini.
Na slovesnosti ob odprtju učnega podjetja na Ptuju so ob ravnateljici šole govorili še: ptujski župan, dr. Štefan Čelan, ki je vzpodbudil ustanovitev multipanožnega podjetja, ki bi vključevalo tudi druge šole šolskega centra, torej tudi proizvodnjo, direktor Centra RS za poklicno izobraževanje, Vladimir Tkalec, direktor Šolskega centra Ptuj Branko Kumer, oba mentorja ter dijak Damjan Fi-javš.
Ob koncu slovesnosti so nam dijaki ekonomske šole predstavili kratko igrico, skeč o delovanju učnega podjetja.
Opremo za prostore učnega podjetja, vredno 600.000 tolarjev, so prispevali donatorji.
Franc La~en
foto vki
foto vki
Ptuj • Branko Gorican - darovalec leta 2003
Skupno priznanje slikopleskarjem
Branko Gorican je tako ali drugače razpet med Ptujem, Kicarjem in Placarjem. Rodil se je na Ptuju, mladostna leta je preživel na Kicarju, sedaj živi in dela v Placarju 11 b, na meji med mestno občino Ptuj in Destrnikom, kjer ima sedež obratovalnica Splošna gradbena dela in slikopleskarstvo in kjer živi z družino.
Zasebnik je že 18. leto. Pred tem je skoraj osem let delal pri obrtniku Vladimirju Trstenjaku. V družini je bilo pet otrok, trije bratje in dve sestri, za obrtništvo se je odločil samo on. V obratovalnici je zaposlenih šest pomočnikov, ima tudi tri vajence. Je član Območne obrtne zbornice Ptuj, predsednik gradbene sekcije pri OOZ Ptuj in član upravnega odbora slikopleskarjev Slovenije. Nekaj časa je bil tudi predsednik ptujskega rokometnega kluba. Rokometaš ni bil nikoli, ljubiteljsko pa je igral nogomet.
Za dobrega obrtnika, ki dela kvalitetno, spoštuje roke in se tudi sicer trudi biti zgleden v vseh pogledih, pravi, da ni problemov. Dela je dovolj, fi-
nančna nedisciplina in siva ekonomija pa sta že dolgo srž problematike v obrti, tako da je vsako pogrevanje te teme že odveč. Največ delovišč ima na Ptuju, sledijo Maribor, Kidričevo, Majšperk, dela pa tudi na Primorskem. V nove barve odeva s svojimi delavci zasebne hiše, poslovne objekte, sakralne objekte, šole, vrtce, bolnišnice in druge objekte.
Njegova je bila ideja o državnem tekmovanju slikopleskar-jev Slovenije s humanitarnim delom. Pred petimi leti se je morda še komu zdelo, da mu ne bo uspelo, danes tega nihče ne pomisli več. Vztrajal je in ni odnehal tudi tedaj, ko so mu najbolj metali polena pod noge, ko so nekateri v repu-
bliški sekciji želeli tekmovanje Ptujčanom "speljati". Pa se ni dal, tako kot ne celotna ptujska obrtniška organizacija. Z njimi so bili tudi sponzorji. Ker je bil po dveh zmagah njegovih delavcev na tem tekmovanju pritisk prevelik, obtožbe pa prehude, češ da jim sodniki gledajo pod prste, se je umaknil iz tekmovalnih vrst, od takrat dalje s svojo ekipo sodeluje le v humanitarnem delu tekmovanja in tako dokazuje, da je srčnost dobrina, ki se ne zlomi tako hitro. Letos je v Celje pripeljal kar pet slikopleskarjev, ki so tudi brez tekmovalnih točk, zato pa z veliko srčnostjo delali, kot da bi tekmovali, se družili s svojimi stanovskimi kolegi in izmenjevali
izkušnje. Vedno budno spremlja življenje okrog sebe, zato mu ni vseeno, da morajo nekateri ljudje trpeti, ko nimajo niti najosnovnejših pogojev za kvalitetno življenje. Najbolj mu je žal trpečih otrok. Rad pomaga, veselijo ga klici iz okolij, kjer so slikopleskarji Slovenije že pomagali, da naj se vrnejo. Še posebej je ponosen na klic iz Pediatrične klinike v Ljubljani. Prepričan je, da se bodo tja še vrnili. V letu 2004 imajo v mislih dve lokaciji: Izolo in Novo Gorico.
Priznanje darovalec leta 2003 mu veliko pomeni, saj je to priznanje za ves trud in jezo; včasih se je potrebno tudi jeziti, da stvar izpelješ, pravi. Priznanje je v bistvu zahvala vsem sliko-
Foto: Črtomir Goznik
Branko Gorican, darovalec leta 2003 v akciji Nase žene Ljudje odprtih rok.
pleskarjem Slovenije, sponzorjem in donatorjem, vsem, ki na kakršenkoli način sodelujejo in podpirajo to tekmovanje, saj sam ne moreš opraviti tako velikega dela. Priznanje je spodbuda za nadaljnje delo. Sam bi rad videl, da bi se v tekmovanje in humanitarni del akcije vključilo še več slovenskih slikopleskarjev. Objektov, ki so
potrebni takšne ali drugačne pomoči, je veliko, slikopleskar-jev pa tudi, vseh je v državi 1400, kljub temu pa ta poklic izumira. Zato je vsakoletno tekmovanje slikopleskarjev Slovenije obenem tudi svojevrstna promocija, neke vrste učna delavnica, ki naj bi v dejavnost pritegnila nove kadre.
MG
Ptuj • Bank Austria Creditanstalt
Banka s posluhom za tradicijo
V Ulici heroja Lacka 1 na Ptuju je bila 16. decembra slovesnost ob odprtju nove bančne enote na Ptuju. Uredila jo je Bank Austria Creditanstalt, članica skupine HVB Group.
Predsednik uprave Bank Austria Creditanstalt dr. France Arhar je od članov Ozare, ki jim je banka podarila cek za milijon tolarjev, prejel mozaik: "Hvala. Obesil ga bom na častno mesto kot spomin na vzdržljivost, ker je danes potrebno biti vzdržljiv ..."
V	enoti so štirje zaposleni. Slovesnega odprtja se je udeležil tudi predsednik uprave Bank Austria Creditanstalt Slovenija dr. France Arhar. Za ubrane trenutke sta skrbela pevka Branka Juras, ki jo je na klavirju spremljal Tomaž Bac-nik.
V	imenu poslovne enote je govorila vodja Darja Krajnc. Povedala je, da imajo v poslovni enoti na Ptuju visoke in ambiciozne cilje, predvsem pa želijo svojim strankam ponuditi najboljši bančni servis. V imenu mestne občine Ptuj je govoril župan dr. Štefan Celan, ki je med drugim po-
vedal, da so v mestni občini veseli vsake nove pridobitve, posebej pa takih, ki so povezane s kapitalom, ki ga v tem mestu še posebej primanjkuje. Bank Austria je ena redkih z velikim posluhom za tradicijo in dediščino, saj so se uspeli dogovoriti in uspešno izpeljali obnovo zunanjosti celotne zgradbe. Povezali pa so se tudi na humanitarni ravni: Bank Austria je prisluhnila mestni občini oziroma Lions klubu Ptuj pri uresničevanju letošnjega programa evropskega leta invalidov v mestni občini Ptuj.
Predsednik uprave Bank Austria Creditastalt dr. France
Arhar je povedal, da so zgodovina Ptuja, tradicija, zavedanje korenin in iznajdljivost ljudi na tem območju odločili, da so tu odprli svojo novo poslovno enoto. Banka deluje v 51 državah sveta, v centralni in srednji Evropi ima preko 900 enot. Od drugih se želijo razlikovati z dobrimi nasveti in dobro ponudbo.
Skladno s tradicijo, ki jo negujejo, so novo okolje obdarili tudi z milijonskim čekom. Prisluhnili so potrebam ljudi z dolgoletnimi psihičnimi težavami, ljudem, ki se zbirajo v ptujski Ozari. Pol milijona tolarjev so prinesli še člani ptujskega Lions kluba. Vodja ptujske Ozare Gabrijel Berlic se je za humanitarna prispevka zahvalil. Povedal je, da ju bodo znali zelo koristno uporabiti, z njima bodo uprli pogled v prihodnost. Banki in Lions klubu so v zahvalo podarili mozaika.
MG
Pojasnilo
Zaradi napačnih interpretacij v zvezi s sestavkom Ko se sprenevedanje in neznanje združita, objavljenem v Štajerskem tedniku 11. decembra (stran 5), v katerem župan občine Ptuj razlaga svoje stališče do problematike ptujske kabelske televizije, pojasnjujemo, da gre za sestavek, ki je nastal na pobudo novinarke, ki se ukvarja s to problematiko. Ker ptujski župan v času priprave sestavka ni bil prisoten, je svoje stališče pojasnil pozneje in ga poslal po elektronski pošti, njegov podpis pa je ostal pod sestavkom pomotoma.
Uredništvo
Vimenu Mestne občine Ptuj vas vljudno vabim
na osrednjo slovesnost ob dnevu samostojnosti Republike Slovenije
v petek 26. decenibra 2003 ob 17. uri
v dvorani Gimnazije, Volkmerjeva cesta 15, Ptuj.
Iskrene čestitke ob prazniku !
Dr. Štefan Čelan,
župan
26. december DAN SAMOSTOJNOSTI
Slavnostni govornik bo dr Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj. Program proslave:
Pihalni orkester Ptuj, dirigent Štefan Petek,
dramska igralka Nataša Burger v vlogi učiteljice gospe Margarite,
moderator Kristijan Šmid,
avtor programa Nataša Petrovič, ZKD Ptuj.
torek • 23. decembra 2003
Od tod in tam
ŠtajmkiTEBlUK 9
Hajdina • Z 9. seje občinskega sveta
Zadolževanje v visini 120 mio
Hajdinski svetniki so se 17. decembra sestali na 9. seji. Razpravljali so o 21 točkah dnevnega reda. V osrednji je župan Radoslav Simonie predstavil delovno gradivo proračuna za obdobje 2004/2005, o katerem bodo razpravljali na januarski seji. Za leto 2004 naj bi bilo za uresničevanje vseh proračunskih nalog na voljo 494 milijonov tolarjev.
V ta znesek je zajeto tudi predvideno zadolževanje v višini 120 milijonov tolarjev. Zadolževanje bo nujno zaradi uresničevanja nekaterih prednostnih nalog, izgradnje občinskega središča in ureditve ceste Ptuj-Skorba-Slovenja vas, vključno s kolesarsko stezo. Obrok v višini 12 milijonov na leto ne bo predstavljal posebne obremenitve za hajdinski proračun, je povedal župan. Zadolževanje so predvidevali tudi v prejšnjih letih, vendar doslej ni bilo potrebno. O delovnem gradivu proračuna za leto 2004 so razpravljali vsi odbori in delovna telesa ter oblikovali stališča, mnenja in predloge. Predlog proračuna naj bi v občini Hajdina sprejeli do konca januarja 2004. V prihodnjem letu bodo nadaljevali z izgradnjo kanalizacijskega omrežja na Zgornji Hajdini, za katero so pridobili tudi že 11 milijonov sofinan-cerskih sredstev, v letu 2005 bodo nadaljevali gradnjo kanalizacije v Dražencih, tudi za ta del jim je že uspelo zagotoviti 12 milijonov SIT po razpisu. V letu 2004 načrtujejo tudi gradnjo avtobusne postaje s pločniki v Zg. Hajdini.
Zavzeto in odgovorno so haj-dinski svetniki na 9. seji razpravljali o osnutku odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Hajdina, ki prinaša plačevanje nadomestila tudi za nezazidano stavbno zemljišče glede na novi zakon o graditvi objektov, ki je pričel veljati 1. januarja letos. Svetniki so imeli precej pomislekov glede na to, da odlok prinaša nove obremenitve
za občane, ki pa naj bi bile čim manjše. Ivan Brodnjak je prepričan, da bo ta odlok najbolj udaril kmete, ti naj bi bili prizadeti kar v 90 odstotkih. Proti izjemam, ki naj bi jih odlok izločil, je bila Anica Dreven-sek, ki je menila, da mora biti odlok za vse enak. Šele preizkus v praksi bo pokazal, kakšne bodo posledice odloka. Na koncu razprave, v kateri so sodelovali še Martin Turk, Rudi Čelan, Slavko Burjan, Janko Merc in Viktor Markovic, so odlok glede na določila 82. člena poslovnika sprejeli po skrajšanem postopku. Da z novimi obremenitvami med občani ne bi povzročili nepotrebnih težav in negodovanja, jim bodo s posebnim dopisom skušali zadevo pojasniti in obrazložiti možnosti o tem, da se lahko na odmerno odločbo pritožijo.
Na 9. seji so hajdinski svetniki sprejeli še nekaj sklepov o povišanju najemnin za pokopališče, najem prostorov, vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2004 in vrednosti točke za izračun komunalne takse v občini. V svet zavoda knjižnice Ivana Potrča Ptuj so predlagali Jožico Lesnik in Andreja Tkalca, v programski svet Centra za informiranje in poklicno svetovanje Ptuj pa Viktorja Markovica. Določili so meje Lancove vasi z občino Videm, sprejeli sklep o sodelovanju občine Hajdina skupaj z občinami Kidričevo, Markovci in Ptuj v partnerstvu pri izdelavi skupnega razvojnega programa podeželja, pri čemer znaša delež občine Hajdina pri njego-
Sedem (ne)pomembnih dni
Kako je bilo
Pred kakšnimi petnajstimi leti mi je takratni prvi človek ljubljanske banke Metod Rotar na prednovoletnem kosilu pripovedoval o sre~anju in pogovoru s Slobodanom Milo{evicem, ki se je iz nekdanjega prvega ban~nika beograjske banke ~edalje bolj prepoznavno in hrupno vzpenjal na politi~ni lestvici in postajal edini in nesporni vladar Srbije. Milo{evic naj bi svojemu nekdanjemu bančnemu kolegu iz Slovenije ob kozarcu viskija razlagal svoje vizije. Jugoslavija je bila zanj, tak{na, kakršna je bila, zavožena stvar in doživela naj bi usodo Kartagine. Na ruševinah Jugoslavije naj bi zraslo nekaj povsem novega ...
Poslušal sem Rotarja in ni mi bilo jasno, kaj iz njegove pripovedi so čudne sanje in kaj je realno. Zdelo se mi je, da niti Rotar ne verjame tistemu, kar pripoveduje. Miloševic je bil očitno tudi za mnoge druge nekaj nestvarnega, marsikaj tistega, kar je govoril in predvsem tudi tistega, kar je počenjal, so mnogi po nekdanji Jugoslaviji in po svetu sprejemali kot nekaj naključnega in začasnega, morda so se zgražali nad njegovimi posameznimi dejanji, vsekakor pa so ga predolgo tolerirali.
vi izdelavi en milijon tolarjev. Skupaj z omenjenimi občinami se tudi prijavljajo na razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za izdelavo razvojnih programov podeželja.
Hajdinski svetniki so 17. decembra potrdili poročilo o poteku programa uvajanja in razvojnega projekta celostnega razvoja podeželja in obnove vasi za naselja Gerečja vas, Hajdoše, Slovenja vas in Skor-ba. Njegov potek so predstavili Vida Šavli, dr. Vlado Korošec (strokovni vodja projekta), Aleš Arih in Ivan Brodnjak. Projekt je nastajal skupaj z občani občine Hajdina, vključilo se jih je prek 500. Takšno zanimanje je narekovalo spremembo projekta na celo občino, ki je odprt za razpravo. Gre za su-burbano območje, kjer prevladuje nekmečko prebivalstvo, kar deloma povzroča razvojne probleme. Rezultat tega projekta je razvojna vizija, za realizacijo je pripravljenih okrog 40 projektov, od izvedbene skupine, ki bo vodila izvedbo razvojnega projekta CRPOV v občini Hajdina, pa je odvisna realizacija. V njem sodelujejo Martin Turk, Ivan Brodnjak, Anica Drevensek, Anica Žumer in Ivan Vogrinec st. Z že omenjenimi projekti bodo lahko konkurirali na različnih razpisih in natečajih za pridobitev različnih finančnih virov. Občina Hajdina je bila te dni razglašena za arheološki park, za spomenik državnega pomena.
Na 9. seji so svetniki izrazili nezadovoljstvo zaradi odvoza kosovnih odpadkov.
MG
Radenci • S seje občinskega sveta
Ustanovili bi svojo knjižnico
Na 10. redni seji občinskega sveta Radenci so se svetniki seznanili tudi z informacijo o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Gornja Radgona, saj bo v skladu z zakonom o knjižničarstvu po novem organiziran javni zavod Knjižnica Gornja Radgona.
Občine soustanoviteljice morajo zagotoviti sredstva za delovanje knjižnice - za materialne stroške in stroške dela, nabavo knjižnega gradiva, delovanje skupnih služb in ostalo prispevati po dvanajstinah, in sicer na podlagi izračuna, ki temelji na številu prebivalcev posamezne občine. Glede na nov sistem organizacije dela, ki ga predpisuje zakon, bi občina Radenci tako morala v naslednjem letu za delovanje knjižnice v Gornji Radgoni nameniti 17 milijonov tolarjev. Predvsem je svetnike presenetil podatek, da bo
po novem v radgonski knjižnici zaposlenih 7 delavcev, ob tem pa še direktor in dva administrativna delavca, zato bodo skušali dobiti podatke, koliko ljudi sploh dnevno obišče omenjeno knjižnico, saj menijo, da kriteriji za določitev števila zaposlenih niso primerni. Čeprav je svetnik Mihael Petek opozoril, da gre za državne predpise, ki jih je treba spoštovati, drugače bo ukrepalo ministrstvo za kulturo, stroške pa bo nosila občina Radenci, so svetniki vendarle skušali najti tudi drugo, cenejšo rešitev. Tako so izpo-
stavili knjižnico podjetja Radenska, ki naj bi bila dobro založena in možnost ustanovitve lastne knjižnice v povezavi s to v hotelu Radin ter morda še v sodelovanju s sosednjimi občinami, s čimer bi denar ostal doma, pa tudi delo bi dobili domačini iz radenske občine. Sklenili so, da bodo to možnost vsekakor preučili, če pa se plačilu 17 milijonov knjižnici Gornja Radgona že ne bo mogoče izogniti, pa bodo vztrajali, da v knjižnici delo dobijo ljudje iz občine Radenci.
Natalija Škrlec
Ljutomer • Drugi del osme seje občinskega sveta
PrleSke občine po skupni poti
Zaradi obSirnega dnevnega reda, na katerem se je znaSlo kar 36 točk, je bila osma redna seja občinskega sveta občine Ljutomer opravljena v dveh delih. O dogajanju v prvem delu seje smo pisali v prejSnji Številki Štajerskega tednika, tokrat pa predstavljamo osrednjo točko drugega dela seje.
Občinski svet občine Ljutomer je tokrat potrdil, da je preveritvena faza Razvojnega programa podeželja za območje Prlekije, ki jo je izvedla Prleška razvojna agencija iz Ljutomera, uspešno zaključena. Omenjena agencija je v prvi fazi Razvojnega programa podeželja pripravila poročilo z nazivom "Po vinskih cestah in dediščini Prlekije", v katerem so sodelovale občine Križevci pri Ljutomeru, Ljutomer, Ormož, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržje. Vse občine so skupaj z ostalimi partnerji pokazale pripravljenost in potrebo po nadaljnjem so-
Zaznavnejši in nepovezan odpor posameznih delov nekdanje Jugoslavije se je začel šele tedaj, ko je bila njegova moč na vrhuncu, ko so mu napadi pravzaprav samo še dodatno dvigovali težo in priljubljenost. Pravzaprav je Miloševiceva zgodba o vzponu in padcu najbolj prepričljivo in pretresljivo pričevanje o tem, kaj prinaša in kam vodi samopašna oblast, sicer podprta z vsestransko ulično podporo in nespornimi glasovi razočaranih množic.
Miloševič je dolga leta množično zavajal. Ne samo nevedno ljudstvo, ampak tudi številne domače in tuje politike, ugledne diplomate. Kako je mogoče, da njegovih umazanih iger ni nihče več kot deset let prepoznal, zakaj ga nihče ni poskušal resneje zaustaviti?
Iztekajoče leto se bo zapisalo v spomin tudi po maratonskem sojenju Slobodanu Miloševiču v Haagu. Malo-dane kilometrski zapisniki z zaslišanj in različnih pričanj na tem procesu postajajo svojevrsten pomnik in opomin, kako se politike ne bi smelo voditi. Ne glede na končen izid sojenja je že zdaj jasno, da so nesporni moralni sokrivci ob Miloševicu tudi mnogi tisti,
ki niso na zatožni klopi in so to leto potovali v Haag zgolj kot priče. Ali res niso vedeli ali pa vsaj slutili, v kaj vodi Miloševicevo početje. Zakaj niso bolj povzdignili svojega glasu, zakaj niso v večji meri proti njemu uporabili svojega možnega vpliva na različnih točkah domačega in svetovnega odločanja? Takšna vprašanja se mi še posebej postavljajo ob prebiranju dramatičnega pričanja nekdanjega in zadnjega premiera nekdanje SFRJ Hrvata Markovica. Zakaj je tako rekoč stoično prenašal čedalje večje izgubljanje svojih in vladnih pristojnosti, zakaj je s svojim neukrepanjem legaliziral samovoljo obrambnega ministra generala Kadijevica in sploh oboroženih sil, zakaj svojega nedvomnega ugleda pri zahodnih silah ni izkoristil za bolj drastično opozarjanje na Miloševicevo nevarno početje? Morda je podcenjeval Miloševicevo moč in precenjeval pomen svojih reformnih ekonomskih potez? Zakaj je vztrajal na poziciji predsednika zvezne vlade še kar nekaj časa potem, ko se je nekdanja SFRJ že razbila in ko vlada praktično ni več delovala? Zakaj se ni drugače kot zgolj z začudenjem in dokazovanjem, da je to noro, odzval na ideje generala Kadijevica, da bi ukinil Predsedstvo SFRJ kot ustavno kolektivno vodstvo države in za predsednika države postavili njega - Markovica, v Sloveniji in na Hrvaškem pa aretiral in zaprl Kučana in Tudjmana?
Marsikaj bi seveda lahko izvedeli
(in se naučili, katerih napak ne kaže ponavlajti) tudi od različnih zahodnih prič. Nikakršna skrivnost namreč ni, da so ravno na zahodu dolgo igrali na Miloševica in ga na veliko uporabljali kot "kooperativnega" človeka v različnih svojih kombinacijah in manevrih. Daytonski mir so Američani pripravili ob tesnem sodelovanju z Miloševicem. Nekdanji ameriški general in nekdanji poveljnik Nata Wesley Clark (eden izmed možnih predsedniških kandidtaov na naslednjih ameriških volitvah), ki je te dni pričal proti Miloševicu v haagu, se je ob pripravljanju Daytona z Miloševicem pogovarjal več kakor sto ur. Vendar pa so ameriški pravni in drugi strokovnjaki njegovo pričanje pred objavo za javnost natančno pregledali in - cenzurirali ... Tudi to po svoje govori o posebnih interesih in posebnih pravicah nekaterih, da prikrivajo svoja početja ali morebitne napake.
Prav takšne "pravice" in "interesi" pa vedno znova ustvarjajo pogoje za nastanek situacij in osebnosti, ki se pozneje tako ali drugače povampirijo. Zgodovina zadnjih desetletij prejšnjega stoletja in tisočletja nas opozarja, da mnoge negativne osebnosti, politične in še zlasti tudi svetovne teroristične scene, niso nastale in se tako dolgo obdržale samo po lastni zaslugi, ampak predvsem tudi zahvaljujoč različnim igram in "interesom" različnih drugih akterjev.
Jak Koprivc
delovanju pri oblikovanju razvojnega programa Prlekije.
Sedem prleških občin je v lanskem letu pristopilo k prvi od treh faz izdelave Razvojnega programa podeželja. Prvo fazo razvojnega programa je pripravila v imenu navedenih občin občina Ormož, za izvajalca pa je bila izbrana Prleška razvojna agencija Ljutomer. Preveritve-na faza je bila zaključena spomladi letos, šele jeseni pa je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavilo razpis za nadaljnje sofinanciranje druge — uvajalne faze tega programa. Prav za pridobitev državnih sredstev za izvedbo uvajalne faze programa je potrebno na vseh občinskih svetih prleških občin sprejeti sklepe o potrditvi preveritvene faze in sklepe o nadaljnjem sodelovanju in sofinanciranju programa. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj bi
financiralo 50 odstotkov vrednosti uvajalne faze Razvojnega programa podeželja. Ocenjena vrednost znaša skupaj okrog osem milijonov tolarjev, sedem prleških občin pa bo po predlogu programskega odbora zagotovilo sofinanciranje programa po ključu deleža prebivalcev. Občina Križevci pri Ljutomeru bo prispevala 300.000 tolarjev, občina Ljutomer milijon tolarjev, občina Ormož milijon in pol tolarjev, Radenci 500.000 tolarjev, Razkrižje 250.000, Sveti Jurij ob Ščavnici 300.000, Veržej pa 250.000 tolarjev.
Namen omenjenega programa za razvoj podeželja je oblikovati skupno in enotno razvojno strategijo na podeželju s povezovanjem dosedanjih točkovnih programov celostnega razvoja podeželja in obnove vasi.
Miha [oštarič
Sv. Tomaž • Končali obnovo fasade
Na vrsti je notranjost
Pri Sv. Tomažu so nedavno končali četrto fazo obnove doma krajanov.
Potem ko so uredili hidroizolacijo, zamenjali stavbno pohištvo in ostrešje s kritino, so pred dvema letoma zaceli obnovo fasade. Zaradi pomanjkanja denarja so jo delali po etapah in pred kratkim za-kljucili še zahodni del fasade. Stal je okrog 400.000 tolarjev. Pri delu so veliko pomagali krajani s prostovoljnim delom. Zato so se ta petek zbrali na zahvalnem veceru, namenjenem vsem, ki so pomagali. Sredstva so pridobivali tudi z organizacijo dveh dobrodelnih koncertov.
"Rad bi se zahvalil vsem nastopajočim, sponzorjem in občinstvu. Obisk je bil odličen, dvakrat smo napolnili dvorano," je povedal predsednik KS Sv. Tomaž Mirko Cvetko. Dom krajanov bo treba obnoviti še od znotraj.
vki
^rr^	-vr.^-a	-vr.^-a	^
VCLIKn BOŽIČNO-NOVOLCTNn PRIRCDITCV
yr."^ yrr^ yrr^ y.-ra yrra	y.-ra yr."^ yrr^ yrr^ ^
»Zfl MRLC IN V€UK€«
V soboto, 27. decembro, ob 16. uri V športni dvoroni Center
Romono Krojncon
in dedek Mroz	^^^^^
Vokalno skupino Credo iz Središčo ob Dravi
Plesalci PC Mombo	à
Plesna družina Geo	M
Gimnostično društvo Ptuj	^Ě Čarovnik Rvgustino
Ustvorjolne delovnice	^
Igralni kotiček Pikapolonica	^
»H
Špelo, Rnito Krolj,
PeterJonušCO
Voditeljici: Tatjana Mohorko in Majda Fridl
Golób
m.
Polirovitelja: PCRUTNINR PTUJ MCSTNR OBČINR Ptuj
OiganizatoR Družbo Rodi»-Tednii< Ptuj
Pisalo, koledar, rokovnik, obesek za ključe ali
Darilo mora imeti sporočilo
Obdarovanje je oblika poslovne komunikacije in hkrati človeška potreba. Vsako leto znova se pristojne službe v podjetjih mučijo z vprašanjem, kaj podariti. Kot smo izvedeli na predavanju Duše Adamič Vidanovič, je pri obdarovanju odločilen namen, kaj želimo z darilom sporočiti.
Količina poslovnih daril se v zadnjih letih zmanjšuje, vse večje pa je povpraševanje po drugačnosti, po izvirnih, originalnih darilih. Nekatere družbe daril ne sprejemajo in tudi ne dajejo, ker to narekuje politika družbe. Denar raje namenijo za humanitarne namene. Skrb za primerna poslovna darila je postala vedno večja, saj se podjetja zavedajo, da je darovanje nadgradnja dobrega poslovnega odnosa, da veliko pove o tistem, ki daruje. Tuja podjetja se s to vrsto komunikacije zelo resno ukvarjajo. Neka tuja družba je svojim partnerjem za novo leto podarila sadiko češnje. Prihodnje leto skledo
—	za češnje, ki jih je obrodilo drevo. Vsi partnerji so z zanimanjem pričakovali njihovo naslednje darilo. Dobili so gugalnico za drevo. In sedaj gotovo že ugibajo, kaj jih čaka v prihodnjih dneh ...
Vrednost daril je omejena in se običajno deli v tri kategorije
—	promocijska od 500 do 2000 SIT, poslovna srednjega ranga med 3000 in 5000 SIT ter poslovna darila višje vrednosti med 7000 in 15.000 SIT. Tudi za predsedniška darila, ki jih lahko naša država nameni tujim državnikom, so določene omejitve, njihova vrednost ne sme preseči povprečne mesečne plače. Omejitev pri višini vrednosti daril poznajo tudi v Beli hiši, saj predsednik ne sprejme osebnega darila, ki stane več kot 100 dolarjev. Člani evropske komisije ne smejo sprejemati osebnih daril, katerih vrednost presega 150 evrov. Vrednost darila je pomembna tudi zaradi davčnih posledic, ki jih pri nas urejajo kar štirje zakoni: Zakon o davku od dobička pravnih oseb, Zakon o davku na dodano vrednost, Zakon o dohodnini in Zakon o davčnem postopku. Zato je pri vrednosti darila potrebno paziti, da obdarovanca ne spravimo nehote v težave. Če ne želimo, da oseba, ki jo obdarujemo, plača od darila davek, mu podarimo skromnejše darilo. Vrednost, od katere je treba plačati davek, se spreminja in je odvisna od gibanja povprečne mesečne plače. Plačilu davka so zavezana darila katerih 25% davek na vrednost darila presega 2% povprečne plače za pretekli mesec."Tako na primer pri podaritvi Nacionalnega atlasa Slovenije ni potrebno plačati davka, vendar pa ste
toto vki
Morda kaj novega in visoko-procentnega, na primer prvi slovenski viski?
o vrednosti darila dolžni obvestiti tako prejemnika kot tudi davčno upravo. Prejemnik je tako konec leta vrednost darila dolžan vključiti v svojo dohodninsko napoved." To seveda zmanjšuje vrednost darila. Darilo ne sme biti prevelike vrednosti tudi zato, ker ga lahko obdarjeni zavrne, saj mu lahko nehote vzbudimo občutek, da gre za podkupnino.
Nehote lahko znižamo ali izničimo vrednost darila tudi z nespretnim umeščanjem logotipa svoje firme. Kaj hitro se lahko zgodi, da izgleda, kot da je darilo reklamni izdelek firme. Večina podjetij darila opremi z logotipom, vendar je pri tem potrebna velika mera okusa. Pri pisalu višjega cenovnega razreda je bolj primerno, da logotip umestimo na škatlo, kjer je shranjeno pisalo, kot na samo pisalo.
Večja podjetja imajo interne akte o obdarovanju partnerjev in tudi zaposlenih, v katerih je natanko določeno, kaj se ob določenih priložnostih podarja. Zadolženi za obdarovanje si naredijo bazo podatkov in vsako leto vnašajo, kaj komu namenijo, da se ne ponavljajo. Darila v podjetju ne smejo biti skrivnost, vsi naj vedo kaj se podarja.
Raziskave kažejo, da 60% vseh prejetih daril, ki nimajo logotipa, podarimo naprej. Reciklaža poslovnih daril je torej povsem sprejemljiva. Je pa zelo pomembno, kako darila predajamo. Pri nas še vedno prepogosto darilo potisnemo obdarovancu v roke z neprimernim: "Tu smo nekaj malega pripravili za vas", darila pa sprejemamo z: "Ah, saj ne bi bilo treba." Si predstavljate, da kdo odgovori: "Ja, pa je res malenkost", ali pa "Če ni bilo treba, pa dajte nazaj." Kadar izročamo
darilo, ga je treba zaviti v zgodbo, najbolje o obdarovancu, saj takrat gotovo posluša. Vedno, če je darilo še tako skromno, pa mora biti skrbno zavito in aranžirano. Poslovna darila so osebna, zato se pred obdarovanjem pozanimamo o konjičkih obda-rovancev, da dosežemo presenečenje, ki bo naredilo želen vtis, saj si vsi želimo izstopiti iz množice ponudnikov. Z obdaritvijo stranke ji pokažemo kako pomembna je za nas, zato ni vseeno, kako to izgleda.
Kaj torej podariti? V stikih s partnerji izven naše regije ali države lahko poskušamo odigrati vlogo ambasadorja svojega kraja ali regije. Idealno poslovno darilo je izdelek podjetja v embalaži, ki naredi darilo zanimivo. Odlično darilo je potica v lončeni skledi, piškoti v lični škatli, v trendu so košare s sadjem ali košara različnih dobrot, nikoli ne morete zgrešiti s kristalom ali čipkami. Vsak se bo razveselil naših odličnih vin, krepčil-nega medu, ostrega žganja. Se vedno se podarjajo tudi rokovniki, koledarji in pisala, pri čemer je potrebno paziti na primerno kvaliteto in osebno noto. Preveč zanemarjamo rože, v Evropi so rože pogosto in vedno primerno darilo. Pri obdarovanju lahko pripravimo darila za moške in ženske, pri čemer so rute in kravate še vedno dovoljen izhod v sili. K darilu ne pozabite dodati kartice z osebnim sporočilom in podpisom.
Naša poslovna darila so različna in prinašajo veselje ali pa tudi ne. Anketa, ki sem jo izvedla med našimi podjetji, kaže, da smo pri obdarovanju različno inovativni, pa čeprav si najbrž nihče ne želi, da mu nekdo drug kupuje kulije?
V Paam avtu skrbijo za obdarovanje zaposleni v marketingu.
Vsako leto obdarujejo veletrgovine v tujini in vulkanizerje, s katerimi sodelujejo pri nas. Podarjajo večinoma koledarje, rokovnike in domače vino. Darila so v različnih vrednostih. Večjim partnerjem namenijo tudi kakšno malo večje darilo. Lani so jih obdarovali s posodami za led, letos pa bodo dobili majice.
V	Novi kreditni banki Maribor daril ne sprejemajo. Pomočnica direktorja Cvetka Gobec je povedala, da je tudi obdarovanje, ki ga pripravljajo svojim partnerjem, bolj simbolično, saj raje nakazujejo denar v humanitarne namene. Sicer pa bodo v prihodnjih dneh podarjali kovance iz ptujske kovnice denarja, katere sponzorji so, čokoladne srebrnike, bombone, večjim komitentom pa bodo poslali tudi čestitko. Največja vrednost poslovnega darila znaša 3000 SIT, kolikor je vrednost poslovne torbe, oziroma moških in ženskih denarnic. Kljub temu, da komitentom in partnerjem jasno povedo, da daril sami ne sprejemajo, pa se zgodi, da jim kdo prinese kakšno steklenico vina. Cvetka Gobec je povedala, da tega ne odobrava in ima raje, če si ljudje v današnjem hitrem življenjskem ritmu vzamejo 10 ali 15 minut časa, da skupaj popijejo kavo in poklepetajo.
V	Talumu za obdarovanje skrbi več oddelkov Darila, ki jih podarjajo partnerjem, so v vrednosti nekaj tisoč tolarjev. Pri izbiri se vedno trudijo, da podarjajo izdelke iz aluminija. Tako podarjajo aluminijaste obeske za ključe, etuije za vizitke, rokovnike, večjim partnerjem pa bodo letos namenili knjigo Stojana Kerber-ja, ki so jo založili. Od partnerjev največkrat dobivajo koledarje in rokovnike. Med poplavo daril in čestitk se včasih le pojavi kakšna, ki je nekaj posebnega.
Dušo Adamič Vidanovič, diplomirano pravnico, magistro diplomacije, direktorico Evropske šole protokola Europrotocol n mednarodno znano predavateljico o sodobnih poslovnih komunikacijskih trendih, poslovnem protokolu in pogajanjih, smo srečali v Izobraževalnem centru Rakičan, v prekrasnem ambientu tamkajšnjega dvorca. Predavateljica pravi, da je darilo kot stisk roke, le da trajno ostane za nami.
V Perutnini Ptuj skrbi za obdarovanje ekipa ljudi, pod vodstvom in s koordinacijo Službe za odnose z javnostmi, ki pri tem sodeluje z vsemi drugimi službami in z managementom. Pri obdarovanju poskrbijo za celoten splet vseh poslovnih partnerjev, od poslovodij do managemen-ta. Finančna vrednost daril je zanemarljiva. Bistvenega pomena je njihova izvirnost in simbolič-nost. Zato temu področju posvečajo kar nekaj energije in doslej so še vsako leto uspeli, da so bila darilca opažena in so jih prejemniki bili veseli, je povedal Joco Tarbuk, PR svetovalec Perutnine Ptuj. Pri tem pa vsako leto izpostavijo tudi družbeno odgovor-
nost Perutnine Ptuj, z izraženo socialno noto - pomemben del embalaže za darila namreč izdelajo v Zavodu dr. Marjana Boršnerja v Dornavi. Podarjajo predvsem izbor iz palete lastnih izdelkov, odločili so se tudi za posebno novoletno polnitev sa-uvignona iz ptujske kleti, ki ga bodo za praznične dni prejeli tako poslovni partnerji, kot tudi sodelavci. Poleg tega pa nadaljujejo tradicijo izdaj izvirnega rokovnika Skupine Perutnine Ptuj, ki ima poleg običajne uporabne vrednosti še paleto receptov za pripravo jedi iz perutninskega mesa in izdelkov.
viki klemen~i~ ivanusa
Morda kaj bolj osebnega, kot je ta jekleni konjiček?
Morda pa kaj sladkega, s primernim napisom?
Smeh za zdravje in srečo
• Smeh prinaša upanje, ki ga bolni otroci potrebujejo na poti do zdravja in sreče. Druženje z vedro l<lovneso in sredstva za nal<up potrebne opreme šestnajstim ustanovam, l<i sl<rbijo za bolne otroke, so naše darilo malim bolnikom ob novem letu. In izpolnitev zaobljube, da bomo skrbeli za zdravje in kakovost življenja.
Srečno in nasmejano 2004.
Lek farmacevtska družba d. d. www.lek.si
toto vki
toto vki
Ptuj • Literarna arena z Zdenkom Kodricem
Roman in tri drame
Prejšnji teden je bilo v hotelu Mitra na Ptuju srečanje s pisateljem in dramatikom Zdenkom Kodričem, ki ga je pripravila Območna izpostava sklada za kulturne dejavnosti ter Zveza kulturnih organizacij Ptuj. Na razgovoru je sodeloval tudi Štefan Kardoš, urednik pri založbi Franc — Franc.
Pogovor je vodila Nevenka Dobljekar in avtorja najprej predstavila. Zdenko Kodric se je rodil na Ptuju. Na slovenski literarni sceni je prisoten že kar dolgo. Leta 1999 je za dramo Vlak cez jezero prejel Grumovo nagrado, naslednje leto je bil z romanom Barva dežja ali Pritlikavec iz kavarne Pilvax med nominiran-ci za Delovo nagrado kresnik, leto kasneje pa z gledališko igro Karusel spet med nomini-ranci za Grumovo nagrado.
Letos jeseni sta mu pri založbi Franc — Franc izšli dve knjigi: v prvi so natisnjene tri drame — Prebujanje konjev (ljubezenska igra o okupaciji duš), Ko stopiš v svetlobo (legenda o zmotah) in Karusel (pragmaticna iluzija), druga knjiga je roman Odvzemanje samote.
Zdenko Kodric je dejal, da je pravzaprav imel sreco, da so
Na razgovoru s pisateljem in dramatikom Zdenkom Kodričem (prvi z desne) še Nevenka Dobljekar, Štefan Kardoš in Branka Bezeljak Glazer
mu izdali tri drame, saj se to dogaja zelo redko, ker se dramska besedila v knjigah izdajajo priznanim, renomiranim dramatikom. Spremno besedo h Kodricevim dramam je napisal
Taras Kermauner. Zdenko je dejal, da pri njem gre za neobi-cajno dramatiko, ki na slovenskem odru ni dosti uprizarjana. Dve njegovi dramski besedili sta bili uprizorjeni. Vse njego-
ve igre so iz sodobnega casa, gre za ciste realisticne zgodbe, ki jih piše življenje.
Urednik založbe Franc — Franc Štefan Kardoš je dejal, da Kodricevi knjigi, tako roman kot tri drame, niso ene od romanov ali dram, ki pac izidejo, saj gre za dve knjigi, ki bosta dosegli globok pecat v slovenski literaturi. Dejal je, da ni nakljucje, da je spremno besedo k dramam napisal akademik Taras Kermauner, saj je to popolnoma upraviceno. Kermau-ner med drugim pravi: "Kodric je nova figura v slovenski dramatiki, njegova trilogija je tako mocna, tako prepricljiva v svoji radikalnosti presojanja, da se je z njo prostor slovenske dramatike bistveno dopolnil. Kod-ric si upa vec kot vecina drugih in to je njegova prednost."
Na razgovoru je bila tudi Branka Bezeljek Glaser, režiserka, ki je dejala, da obstaja veliko možnosti, da bi na Ptuju uprizorili Kodricevo dramo Karusel.
Pri razgovoru avtorja s poslušalci razgovora je prišlo do zanimive debate med tistimi, ki se ne strinjajo, da je sodobna literatura polna vulgarizmov in sploh izrazov iz ulice in med tistimi, ki so trdili, da je tudi literatura del sodobnega življenja, torej del žargona ulice.
Franc Lačen

Ptuj • Mestno gledališče
Baltimorski
valček
V soboto, 27. decembra, ob 19.30 bo na odru Mestnega gledališča Ptuj zadnja premiera v tem letu. To bo drama Paule Vogel "Baltimorski valček" v režiji Tomija Janežiča. Igrajo Janja Majzelj, Primož Ekart in Sebastian Cavazza.
Foto: Damjan Švarc
Na fotografiji so: Janja Majzelj, Sebastian Cavazza, Primož Ekart in Elena Fat Velikonja, čepi: Tomi Janežič.
Ameriška pisateljica Paula Vogel, rojena leta 1951 v Washingtonu D. C., je svojevrsten pojav v prostoru ameriškega gledališca, saj je dosegla ogromen uspeh in prejela številne pomembne nagrade, kljub temu, da njene drame govorijo 'o drugih stvareh'. Vo-glova namrec nima nobenega strahu pred uporabo kontro-verznih, za ameriško gledališko publiko že skorajda tradicio-
Biti
KNJIŽNICA IVANA POTRČA PTUJ
uspesen, pomeni, zastaviti si cilje, in jili tudi doseči.
V letu 2003 smo v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj uresničili naslednje cilje:
s sodelovanjem 14 občin smo uredili financiranje knjižnice; 31. julija 2003 smo postali območna - regionalna knjižnica;
zbrali smo 40 mio. za nakup knjižničnega gradiva, kar je največ doslej v zgodovini knjižnice; investicija bibliobus (50 mio.) je zaprta;
bibliobus je od septembra do decembra pridobil 860 novih članov; odprli smo š tudijsko sobo s 24 sedeži; obiskalo nas je preko 100.000 obiskovalcev; pohvalimo se lahko z najvišjo izposojo doslej;
pridobili smo računalniško opremo za bibliobus in domoznanski oddelek.
Knjižnica Je informativni center, center hrambe znanja, kulture, prijaznih ljudi; Je prostor za razvedrilo. Vljudno vabljeni tudi v letu 2004.
Vesel božič, srečno in uspešno ter zdravja polno leto 2004, vam želi
kolektiv Knjižnice Ivana Potrča Ptuj
nalnih tabu tem v svojem pisanju, vendarle presenetljivo, ji to ne zapira vrat gledaliških odrov, kvecjemu nasprotno, zanimanje za njeno delo se je še povečalo, dosti je k temu pripomogel njen pristop k obcutljivi temi — poln humornih prebliskov, ko boleco resnicnost prepaja z vsakdanjim življenjskim situacijskim humorjem, pa ceprav se v bistvu v sami drami ne dogaja nic smešnega. Za pricujoco igro Baltimorski valček je v Ameriki prejela prestižno nagrado Obie za najboljšo gledališko igro leta 1992, šest let kasneje pa še najvecje ameriško priznanje za dramatiko Pulitzerjevo nagrado za dramo Kako sem se ucila voziti.
Ko brat in sestra, Carl in Anna, izvesta, da ima Anna smrtonosno bolezen (PSI ali pridobljeno stranišcno infekcijo), ki jo je dobila kot uciteljica na osnovni šoli, se podata na noro in vihravo potovanje po Evropi. Absurdna bolezen in nekateri drugi znaki zacnejo kmalu razkrivati, da je celotno potovanje, na katerem išceta cudež-no zdravilo za PSI, izmišljeno, resnicnost pa cisto drugacna, težja, resnicna.
GP
Tednikova knjigarnica
Obdarovanja
Koliko daril in darilc bo te dni romalo skozi roke! Koliko skrbi, da bo darilce razveselilo obdarjenca! In kaj pravi o radodarnosti ljudska modrost? Izbrane pregovore in veliko drugih, za vsako priložnost, najdete v knjigi VOX POPULI (glas ljudstva) s podnaslovom Zlata knjiga pregovorov vsega sveta založbe Mladinska knjiga. Ilustracija pa je delo Urše Stropnik iz odlične slikanice Zgodbe v sličicah avtorice Urše Krempl (Domžale: Studio Hieroglif, 2003), ki bo navdušila najmlajše in tiste, ki se že spopadajo s prvim branjem.
Nihče ni bolj radodaren od tistih, ki nimajo česa dati. (francoski rek) Preden postaneš radodaren, bodi pravičen. (angleški) Varuj se človeka, ki je radodaren iz tuje mošnje. (nemški) Ljudje so zelo radodarni, če jih nič ne stane. (angleški) Radodaren človek lahko zmeraj kaj pokloni. (španski) Darilo mora zapreti usta darovalcu in odpreti obdarjen-cu. (italijanski)
Ne zbujaj upanja, pa čeprav si pripravljen podariti tudi slona. (indijski) Darila se sprejemajo tako, kot se dajejo. (nemški) Težko je bogatega obdariti in sitega pogostiti. (hrvaški) Podarjeno nazaj vzeti je isto kot ukrasti. (nemški) Bedak gleda darilo, modrec srce. (nemški) Darila so toliko vredna, kolikor jih cenimo. (nemški) Gost skupaj z darilom prinaša tudi prijateljstvo. (tadži-ški)
Nobena vrata niso tako trdo zapahnjena, da jih darilo ne bi odprlo. (nemški) Kdor težko jemlje, še težje daruje. (hrvaški). In še nekaj modrih ljudskih o praznikih: Že govoriti o prazniku, je pol praznika. (tadžiški) Dan pred praznikom je lepši od praznika. (japonski) Brez vina ni praznika. (vietnamski) Prijetno praznovanje želi
Liljana Klemen~i~
Ptuj • Viktorinov večer
V gosteh Slovenski oktet
Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega organizira na božič, 25. decembra, ob 19. uri 11. Božični koncert -premierno v obnovljeni minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju.
Prvi koncert v obnovljeni ladji ptujske minoritske cerkve, ki se ponaša z zgodnjegotskim korom in do leta 1945 z eno prvih baročnih fasad pri nas — pričakovanje/advent je popolno ... Prepričani smo, da bodo gostje večera - Slovenski oktet - zaokrožili naša pričakovanja.
Slovenski oktet je bil ustanovljen leta 1951 predvsem z namenom, da dvigne slovensko pesem na najvišjo raven. V njem se je zvrstilo več kot 30 pevcev; v petdesetletnem delovanju je oktet imel okrog 4000 koncertov, nastopil je v 42 državah, posnel vrsto gramofonskih in laserskih plošč ter kar nekaj televizijskih oddaj in filmov. Dvakrat je prejel Prešernovo nagrado, red zaslug za narod in leta 1996 zlati častni znak svobode Republike Slovenije. "Stara" zasedba se je s koncertno turnejo po Sloveniji in ZDA ter slavnostnim koncertom februarja 1996 poslovila od nastopanja. Nova generacija Slovenskega okteta je na jubilejnem koncertu 3. oktobra 2001 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma dokazala, da pevskega ansambla in glasbenega "pojma" Slovenski oktet še ni konec.
Svoj ponovni "pohod" je Slovenski oktet nadaljeval z odmevnimi nastopi in ga zaključil s turnejo po Ruski federaciji junija 2002.
V začetku jeseni tega leta pa je izšla tudi nova zgoščenka, na kateri se predstavlja nova generacija Slovenskega okteta. Pod umetniškim vodstvom dr. Mirka Cuder-mana so zanjo izbrali slovensko pesem, s katero je Slovenski oktet leta 1951 začel svojo nepozabno
pot. Julija 2003 so gostovali po Rusiji, tokrat v večjih mestih ob Volgi ter se ponovno zelo uspešno vrnil na oder dubrovniškega poletnega festivala.
Slovenski oktet se bo na ptujskem božičnem koncertu predstavil v sestavi .Andrej Ropas, Vladimir Čadež - 1. tenor, Janez Triler, Rajko Meserko - 2. tenor, Jože Vidi, Primož Dekleva - bariton, Matej Voje, Janko Volčanšek - bas. Dr. Mirko Cuderman je njihov umetniški vodja od leta 2000.
Dirigent in muzikolog dr. Mirko Cuderman je po končani teološki fakulteti v Ljubljani študiral na Dunaju na Akademiji za glasbeno in gledališko umetnost ter na Filozofski fakulteti, kjer je leta 1960 tudi doktoriral. Ustanovil je Consortium musicum, ki se kot vrhunski amaterski zbor že več desetletij posveča izvajanju vokalno instrumentalne in a cappella glasbe. Na njegovo pobudo in pod okriljem Ministrstva za kulturo RS je bil leta 1991 ustanovljen edini slovenski poklicni zbor Slovenski komorni zbor, katerega umetniški direktor in zborovodja je dr. Mirko Cuderman še danes.
Izbrana glasbena literatura slovenske in svetovne zakladnice v izvedbi Slovenskega okteta ob su-btilnem povezovanju Andreje Čre-šnjevec vas bo v obnovljeni ptujski minoritski cerkvi na Božič 2003 začarala!
Dobrodošli na Božični konm-cert, ki bo prav na božič, 25. decembra, ob 19. uri v obnovljeni minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju.
Božena Čačkovié
Pa brez zamere
Vegetacijska dilema
Les proti plastiki
Lepo pozdravljeni v epicentru Veselega decembra. Verjetno je sedaj, ko to berete, decembrska vročica prilezla po termometru do maksimalne vrednosti. Verjetno (glede na to, da vas ni pobralo) ste uspešno preživeli to bitko za darila, odobritve izrednih limitov na bančnih računih, furjastega skakanja iz trgovine v trgovino in praznjenja nogavic.^ Vse te tegobe in še marsikatere druge so sedaj verjetno za vami. Ce še niso, globoko sožalje.
Zdaj se torej lahko udobno zleknete v najljubši naslonjač ter si globoko oddahnete. A pri vsem tem norenju za darili in ostalo šaro, ki pripada obveznemu obdarovanju v tem času leta, kar nekako pozabimo, da poleg skakanja za darili, se pravi, za raznoraz-nimi predmeti uporabne in malo manj uporabne vrednosti, ta čas narekuje tudi potrebo po obogatitvi domačega pribežališča s kakšno pridobitvijo iz sveta flore. Ali, po domače, v tem času je v naglici preganjanja za darili treba najti tudi čas za uplenitev kakšne smreke ali jelke. Seveda z izrazom "uplenitev" nikakor ne mislimo bralcev hujskati k temu, da se ponoči s sekiro v roki odpravijo v najbližjo hosto ter se tam znesejo nad kakšno nič hudega slutečo, v svojem spokojnem zimskem miru regenerirajočo se smrekico (ali jelkico). To je prepovedano in kaznivo, hkrati pa tudi nič kaj etično (če kdo v tem svetu sploh še kaj da na etiko). Božično-novoletno drevesce je treba nabaviti po legalni poti, kar največkrat pomeni kupiti ga.
Pri tem pa stojimo pred možno dilemo: ali nabaviti pravo ali umetno zadevo? Katera je boljša? Seveda ima verjetno skoraj vsak svojo mnenje in prepričanje o tem, za katero varianto se odločiti, in o tem se pravzaprav že kar nekaj časa dobrohotno (saj smo v takem dobrohotnem času) krešejo mnenja. Oboji, tako zagovorniki naravne izbire kot tudi tisti, ki prisegajo na draži umetnega produkta, navajajo svoje razloge in argumente, ki pa so ponavadi zgolj lastne preference, pridobljene s primarno socializacijo (po domače: če nekdo odraste v familiji, kjer vsako leto postavijo umetno drevesce, potem bo verjetno tudi sam nagnjen k tej izbiri, in obratno). Pa obstajajo tudi kakšni objektivni razlogi v prid tej ali oni opciji? Težko je reči. Po eni strani lahko umetniki (= zagovorniki umetne jelke) trdijo, da z izbiro naravne smreke krčimo naše gozdove. Kar ni čisto res, saj so legalno kupljene jelke načrtno vzgojene prav v ta namen ter njihova sečnja prav nič ne ruši ravnotežja gozda, prej obratno. Naturščiki ( = ljubitelji naravnih smrekic) pa lahko po drugi strani žogo vrnejo s trditvijo, da umetni materiali niso bio-razgradljivi ter so v tem smislu škodljivi naravi. A tudi to ni čisto res, saj se ti materiali dajo zelo uspešno reciklirati, kar posredno pripomore k ohranjanju narave. Argument, ki bi morda govoril v prid naturščikom, je, da umetni surogati nimajo tistega pristnega vonja po smoli, ki napolni hišo, ko domov privlečemo pristno stvaritev matere narave. Kar je res, ampak pri umetni jelki nam ni treba skrbeti z odpadle iglice, zraven tega je pa še za večkratno uporabo, kar posledično zniža stroške nakupa. Tudi argument o pristnem prazničnem duhu, ki je mogoč samo ob pristnem drevesu, lahko dobi s strani umetnikov odgovor, da mora biti pravi praznični duh prisoten v nas samih in ne kot posledica drevesa.
In tako dalje. Lahko bi naštevali še ure in ure, a to ne bi bilo produktivno. Na koncu koncev se pri izbiri praznične vegetacije še vedno ravnamo le po lastnih vzgibih, ki niso nujno povezani z racionalnimi motivi. Kar je menda še najbolj prav. Saj prazniki, ki so pred (med) nami, niso triumf racionalnosti, ampak prej nekakšne (upam, da pri vseh vas srečne) čustvenosti.
Gregor Alič
Ptuj • V šoli Ljudski vrt
V šoli tudi jeleni
Na OŠ Ljudski vrt so se učenci sedmih razredov devetletke 10. in 11. decembra seznanili z malo drugačnimi vsebinami. Namesto klasičnega pouka so se razvrstili po več delavnicah, v katerih so izdelovali različne izdelke.
V prvi so izdelali cisto prave sani, hkrati pa so se veliko naučili o njihovi zgodovini, ma-
Cerkvenjak • 220 let organiziranega šolstva
Ob jubileju zbornik
Od 1. do 5. decembra so v OŠ Cerkvenjak potekale prireditve ob 220-letnici organiziranega šolstva v kraju. Pisni viri o razvoju tukajšnjega šolstva segajo v leto 1687, priložnostna šola naj bi bila ustanovljena leta 1722, redna vsakodnevna pa leta 1783.
Foto: Zmago Šalamun
S predstavitve zbornika - od leve dr. Bernard Rajh, prof. Mirko Žmavc, Marjan Žmavc, župan Jože Kraner, mag. Marjan Tos, mag. Ciril Paluc, Edvard Pukšič, Majda Tos in Cvetka Bezjak.
terialih in podobno. V likovni delavnici so izdelali okrasje, ki krasi strop avle, in dva jelena,
V šolski avli stojita tudi dva jelena.
V	ponedeljek, 1. decembra, so v OŠ Cerkvenjak organizirali glasbeno delavnico z naslovom: "Tako so peli mati moja", ki jo je vodila glasbena pedagoginja Zdenka Bradač, in likovno delavnico, ki so jo vodili Oto Vogrin — grafika, Andrej Velikonja — slikarstvo in Mitja Stanek — kiparstvo. V torek, 2. decembra, pa je v šoli potekala plesno-športna delavnica, ki jo je vodila Natalija Banovič iz Plesne šole Samba. Otroci so si ogledali tudi filmski predstavi Kekec in Poletje v školjki. V sredo, 3. decembra, pa je potekala literarna delavnica, v sklopu katere so učenci pisali spis na temo Uh, ta šola!, učence pa je obiskal tudi nekdanji učenec dr. Bernard Rajh in jim spregovoril o človeku in jeziku.
V	četrtek, 4. decembra, je
katerih izdelovanje je bilo naporno, vendar so učenci z veseljem poprijeli za delo. Tako je bilo tudi v delavnici, kjer so pekli božično in novoletno pecivo, ter v novinarskih delavnicah, v katerih so izdelali priložnostno brošuro, vse pa so tudi posneli. Zanimivo je bilo še v delavnicah, kjer so učenci izdelovali računalniške voščilnice, motive zanje pa so si zamislili sami.
Učence so po posameznih delavnicah vodili mentorji, in sicer Miran Petek in Blanka Kojc (izdelava sani), Darja Si-monič (izdelava okrasja in jelenov), Jožica Lešnik, Natalija Červek in Marika Perger (peka peciva), David Bedrač in Marje-tka Mlakar (novinarska delavnica) ter Vlasta Bauman (izdelava računalniških voščilnic).
Da so se učenci zares potrudili in da njihova domišljija nima meja, priča tudi avla šole, kjer so njihovi izdelki sedaj razstavljeni. Če boste hodili kaj po šoli, se vam jih gotovo splača ogledati!
David Bedrač
v cerkvenjaški šoli potekala predstavitev zbornika z naslovom "Šola v zrcalu", ki so ga izdali ob tej priložnosti. V omenjeni publikaciji je objavljenih več zanimivih člankov, razprav, esejev in spominov. Vlogo šole in odgovornost lokalne skupnosti do šole je opisal cer-kvenjaški župan Jože Kraner, demografsko podobo šolskega okoliša, v katerega sedaj sodi tudi območje občine Sv. Andraž, je obdelal Marjan Žmavc, mag. Marjan Toš je obdelal
zgodovinski pregled in začetke organiziranega šolstva v Cer-kvenjaku, socialni in družbeni utrip šole, njeno prostorsko utesnjenost in socialne stiske šolarjev skozi različna zgodovinska obdobja je obdelal mag. Ciril Paluc, spomine na uči-teljevanje v Cerkvenjaku pa je opisal tudi Milan Nekrep, ravnatelj, ki se ga Cerkvenjača-ni spominjajo tudi kot odličnega zborovodja in vsestranskega kulturnega delavca, esej o sožitju šolarja in šole z okoljem je
napisal novinar Edvard Pukšič, evropske dimenzije slovenske devetletke in podobo letošnjega šolskega leta je pripravil ravnatelj OŠ Cerkvenjak — Sv. Andraž prof. Mirko Žmavc, cer-kvenjaška osebna imena je obdelal dr. Bernard Rajh, Majda Toš je pripravila prispevek o organizaciji in delovanju zavoda, nacionalni preizkus znanja po prvi triadi v devetletni osnovni šoli pa je obdelala Cvetka Bezjak. Omenjeni zbornik so izdali s pomočjo občine Cer-kvenjak in sponzorjev.
V	petek, 5. decembra, pa je potekala svečana akademija. Najprej so odprli razstavo, na kateri so predstavili izdelke učencev, ki so nastajali med tednom v delavnicah. Slovesnosti so se udeležili številni gostje, nekdanji učenci, učitelji in domačini. Te so pozdravili ravnatelj prof. Mirko Žmavc, župana občine Cerkvenjak Jože Kraner in Sv. Andraž Franci Krepša ter predstavnik Zavoda za šolstvo RS, mag. Alojz Fošnarič.
V	bogatem kulturnem programu so nastopili člani obrtniškega pevskega zbora iz Selnice ob Dravi pod vodstvom Marinke Šober, šolski mladinski pevski zbor pod vodstvom Zdenke Bradač, z odlomkom iz Cankarjevih Hlapcev in s Prešernovo pesmijo Slovo od mladosti so se predstavil gledališki igralec Silvo Safran, pianistka Darka Strgulec, recitatorji Tina Rajh, Sandra Jančar, Jerneja Podgoršek, Andrej Kozar, Leonida Vršič, Kristjan Majer in . Pod vodstvom Zdenke Bradač pa je nastopila še skupina učencev z ljudskimi glasbili. Svečani jubilej pa so zaključili z družabnim srečanjem.
Zmago Šalamun
Ptuj • Pridobitev Pokrajinskega muzeja
Risba dornavskega dvorca
Tik pred koncem leta 2003 je Pokrajinskemu muzeju Ptuj s sredstvi Ministrstva za kulturo uspelo odkupiti risbo poznobaročnega dvorca in parka v Dornavi.
Na skrbno izdelani risbi s črnilom, ki meri 324 x 467 mm, sta upodobljena dvorec in njegova okolica iz ptičje perspektive, tako da je mogoče videti tudi slavnostno dvorišče in manjši del vrta za dvorcem.
Dornavski dvorec, ki slovi kot najlepši baročni baročni dvorec na Slovenskem, je izredna spomeniška celota. Ob arhitekturno odlično zasnovanem dvorcu so namreč uredili park, katerega os se začne pri Marijinem kipu ob cesti in se nadaljuje skozi drevored, poletno oran-žerijo, dvorec, slavnostno dvorišče in več parterjev vse do Pesnice. Dvorec so v 18. stoletju večkrat prezidavali. Sredi 18. stoletja je tedanji lastnik Jožef Tadej grof Attems arhitektu Jožefu Hueberju naročil obsežno prezidavo dvorca; isti arhitekt pa je najbrž priskrbel tudi načrte za preureditev vrta. Posege v poznobaročnem slogu so izvedli v letih od 1753 do 1755. V sklopu te prezidave je najbrž v arhitektovi delavnici nastala tudi risba, ki, kakor je dokazal mag. Igor Weigl, ne prikazuje že prezidanega dvorca, temveč
načrtovane posege pred njihovo izvedbo. Namenjena je bila torej naročniku, da bi si lahko bolj nazorno predstavljal bodočo stavbo. Nekateri upodobljeni detajli na dvorcu in parku se tudi ne ujemajo povsem z izvedenimi v Dornavi. Ker je na risbi upodobljen le del vrta, je mogoče, da jih je obstajalo več, da je bila torej risba v Pokrajinskem muzeju Ptuj del serije risb, ki jih je arhitekt predložil naročniku.
Intenzivnejše zanimanje slovenske strokovne javnosti za Dornavo je spodbudilo tudi avstrijskega zbiralca, uglednega poznavalca baročne umetnosti, da je ponudil risbo dornavske-ga dvorca v odkup Pokrajinskemu muzeju Ptuj. Risba se je tako pridružila predmetom iz dvorca, ki so se ohranili v burnem obdobju po drugi svetovni vojni in so sedaj shranjeni v ptujskem muzeju.
Polona Vidmar

Risba dornavskega dvorca.
Foto Boris Farič
Foto: DB
Hajdina • Jubilejnih 10 let pevcev
Ko zapoje sedem pevcev ...
Ljudski pevci s Hajdine, člani KPD in DU Hajdina, so letos dopolnili 10-letnico obstoja in ob jubileju nazdravili minuli petek v dvorani gasilskega doma na Hajdini.
V svoji družbi so gostili mešani pevski zbor DU Ivan Rudolf Breg, Gmajnarice iz Hajdo{, pevke Druge pomladi iz Kidričevega, ljudske pevke s Hajdine, ljudske pevce in pevke FD Lancova vas in moški pevski zbor PGD Hajdoše. Hajdinskim pevcem je ob jubileju čestital tudi hajdinski župan Radoslav Simonič in se jim zahvalil za ohranjanje kulturne dediščine.
Skupino moških pevcev so
na Hajdini ustanovili leta 1993 na pobudo Ivana Sitarja, Stanka Kosarja in Maksa Kampla. Štela je 7 članov (tako je spet po desetih letih), v prvi pevski sestavi pa so bili: Martin Zaj-šek, Ivan Malek, Franc Božičko in Albin Cafuta, vsi gospodje so bili iz Lancove vasi, s Hajdine pa Ivan Sitar, Stanko Kosar in Maks Kampl. Prvič so zapeli v Skorbi, na pobudo Ivana Ogrinca, ki je takrat skupaj z radiem Maribor organiziral
javno razpravo o stanju v kmetijstvu v takratni KS Hajdina.
Že naslednje leto so pevce iz Lancove vasi zamenjali Štefan Vaupotič, Jakob Skaza in Ivan Feguš. Skupina se je kaj kmalu vključila v DU Hajdina, kasneje pa še v KPD Hajdina in Zvezo invalidov Ptuj. Od vsega začetka so prepevali ljudske in narodne pesmi, iz leta v leto so imeli več nastopov v domači in sosednjih občinah, nastopali so na številnih revijah malih
Foto: TM
Hajdinski ljudski pevci v družbi s Silvo Kajtezovič, ki je od letošnjega januarja vodja skupine.
pevskih skupin in ostalih tradicionalnih pevskih srečanjih, za seboj imajo uspešne nastope med stanovalci Doma upokojencev na Ptuju, vsa ta leta pa so bili veseli vsakega povabila na pevsko druženje.
In tako je še danes, je po jubilejni prireditvi povedal duša hajdinskih ljudskih pevcev Maks Kampl, ki je zraven že od vsega začetka, skrbi za vse organizacijske naloge in obljublja, da bo skupina še delovala vse do takrat, dokler jim za petje ne bo zmanjkalo moči. M. Kampl pa si želi, da bi se petju posvečalo več mladih v njegovem domačem kraju in okolici, da bi ti bolj čutili bogastvo slovenskega pevskega izročila, na katerega smo lahko zares ponosni.
Hajdinski pevci so v letošnjem letu izgubili kar dva člana skupine: Ivana Maleka in Jakoba Skazo, zaradi bolezni pa je v skupini prenehal peti še Štefan Vaupotič. A ostali še držijo skupaj, medse so dobili tudi novega člana, tako jih v skupini prepeva sedem: Metod Matja-šič, Anton Zajšek, Janko Kirbiš, Janez Topolovec, Franc Pernat, Maks Kampl in Ivan Purg. Po odhodu Ivana Sitarja pa zdaj že leto dni hajdinske pevce vodi Silva Kajtezovič, ki pa ji izkušenj v petju še zdaleč ne manjka in ima s pevci še kar nekaj načrtov.
T. Mohorko
Ptuj • Poezija Davida Bedraca
David pripravlja tretjo zbirko
Ptujčan David Bedrač je svojo prvo pesem napisal s šestimi leti. V dveh desetletjih pesniškega ustvarjanja je vodil številne literarne delavnice in tabore, se predstavljal na literarnih večerih in izdal dve pesniški zbirki: Neskončnost in Poezije pomolov.
Trenutno David piše in zbira pesmi za svojo tretjo pesniško zbirko, piše pesmi za otroke, s svojim literarnim znanjem pa velikokrat zapolnil tudi literarno stran Štajerskega tednika.
Št. tednik: Glede na to, da se s pisanjem pesmi ukvarjaš že skoraj dvajset let, me zanima, ali tudi sam opažaš spremembe v svojem pes-njenju?
D. Bedrač: "Prva prelomna zadeva v mojem pesniškem ustvarjanju je bilo zagotovo srečanje mladih pesnikov in pisateljev, kjer sem bil izbran med najboljše v državi. Na ta račun sem potem sodeloval v različnih delavnicah in taborih ter se udeleževal številnih srečanj z literarnimi kolegi. Seveda sem ves ta čas razmišljal o svojih pesmih. Kaj je dobro in kaj ne. Svoje pesništvo sem tako razvijal korak za korakom. Ob prvi objavi mojih pesmi sem bi deležen dobrih kritik, literarni kritiki so me dobro sprejeli in tako se je pričelo.
Najprej literarni večeri, nato pa še izid pesniških zbirk Neskončnost in Poezije pomolov. Trenutno pišem poezijo za tretjo pesniško zbirko in objavljam v literarnih revijah. Kdaj bo izšla nova zbirka, pa zaenkrat še ne morem napovedati."
Št. tednik: To je bil zgolj kronološki razvoj tvojega pesniškega ustvarjanja. Kaj pa slog tvojega pesnjenja? Zagotovo se je tudi ta spremenil.
D. Bedrač: "Na začetku sem bil v eni takšni eksperimentalni fazi, ko poizkušaš različne sloge in stile. To je bilo tudi obdobje, ko sem zelo veliko bral. Zdaj, ko vodim različne delav-
nice ali svetujem mlajšim pesniškim kolegom, se mi zdi zelo pomembno, da veliko berejo. Da spoznavajo slovensko, evropsko in svetovno literaturo in potem na ta način lažje vrednotijo svoja lastna dela. Kar se tiče mojega sloga, moram reči, da je bilo na začetku veliko nagibov k modernizmu, poizkušal sem se tudi v postmo-dernizmu, kjer sem se na nek način tudi našel. Zadnji dve leti pa sem delal na tem, da sem skušal najti nek, recimo temu svoj izraz. Čeprav je to zelo težko, ker se dandanes verjetno v vsakem verzu prepozna nekega pesnika. Sicer nehote, saj ti tega preprosto nočeš, a gre za neko tako logiko."
Št. tednik: Od kod navdih za tvoje pesniško ustvarjanje in komu posvečaš svoje pesmi?
D. Bedrač: "Navdih dobivam iz samega sebe in opazovanja drugih ljudi. Živimo v enem zelo hitrem, nervoznem času in se mi zdi dobro, da
se ustavim, razmislim o sebi in drugih. Motiv so mi ljudje. Vprašala si me, ali komu posvečam pesmi. Redko se zgodi, da bi komu svoje pesmi posvečal namensko. To se zgodi čisto spontano. Res pa je, da sem določene pesmi posvečal nekaterim pesnikom, ki so bodisi moj vzor bodisi so mi na moji poti lastnega pesniškega ustvarjanja nekaj pomenili."
Št. tednik: Kakšne knjige pa ti rad vzameš v roke in jih z užitkom prebereš?
D. Bedrač: "Zelo različno. Najraje grem recimo v knjižnico in čisto spontano izberem nekega avtorja. Bodisi pesnika bodisi prozaista. Nisem omejen na neke zvrsti ali vrste. Najraje imam avtorja, za katerega sem že slišal in se potem skozi njegova dela soočam in spopadam z njim. Ponavadi potem svoje ugotovitve primerjam z ugotovitvami kakšnih kritikov. To se mi zdi zelo zanimivo. Neke vrste ustvarjalna igra."
Mojca Zemljarič
Od tod in tam
Sv. Tomaž • Jaslice na prostem
Foto B. Rihtar
Pri Sv. Tomažu bodo na božični večer ob 23. uri pripravili žive jaslice na prostem. V postavitvi nastopa več kot 130 pevcev in igralcev, priprave pa potekajo že nekaj mesecev. Vso opremo so nastopajoči izdelali sami in s pomočjo sokra-janov. Jaslice je izdelal domačin, znani rezbar Jože Lukačič. Za številna oblačila, ki so jih sešile pridne roke nastopajočih, pa je 60 metrov tkanine prispevala Mariborska tekstilna tovarna, kije na ta način pripomogla k postavitvi. Poleg glasbe, igralcev in postavitve so priskrbeli tudi številne živali, ki bodo pričarale hlevček v Betlehemu. Živahne priprave, ki so potekale v kraju v zadnjem času, so ves čas sproti spremljali tudi s televizijskimi kamerami in nastal je dokumentarni film, ki je bil te dni že prikazan na Televiziji Slovenija. Projekt je vodil Boštjan Rihtar. Na sveti večer bodo nastopili pevci Cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom Stanka Pšaka, Cerkveni otroški pevski zbor pod vodstvom Vesne Reiss, Šolski pevski zbor pod vodstvom Dalibora Bede-nika, kvartet Tomaž in Ljudske pevke, ki jih vodi Štefka Mi-klašič. Vse pevske skupine tudi pripravljajo skupni božični koncert v cerkvi pri Sv. Tomažu, ki bo 27. decembra ob 19. uri, ko se jim bo pridružila še Glasbena skupina Srce.
vki
Studeníce • Praznični december
V Studenicah se krajani že peto leto trudijo, da bi decembrski čas bil najlepši. Vrhunec letošnjega prazničnega dogajanja so zagotovo žive jaslice, ki so med največjimi v Sloveniji. Zraven več kot sto nastopajočih domačini vključijo tudi živali, prostor, kjer dogajanje poteka, pa je tako rekoč skoraj vsa vas. Letos bodo na živih jaslicah prvič sodelovali tudi Sveti trije kralji, ki bodo prisotni na vseh treh uprizoritvah. Na božič, 25. decembra, na štefanovo, 26., in v soboto, 27. decembra, ob 17. uri. Letos prvič živih jaslic ne bo na predbožični večer.
Romana Žnidar
Ljutomer • Prenova doma kulture
Občina Ljutomer in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije bosta financirala ivesticijsko-vzdrževalna dela na Domu kulture v Ljutomeru, ki so se pričela konec letošnjega leta. Investicija bo zajemala obnovo ostrešja, obnovo stebrov vhoda v dvorano, popravilo fasade, odpravo zamakanj objekta, zamenjavo keramike v sanitarijah ter obnovo instalacij. Projektantska vrednost investicije znaša okrog 26 milijonov tolarjev, dela pa izvaja ljutomersko gradbeno podjetje PGP. Dela na domu kulture, kjer se letno odvija okrog 50 prireditev, naj bi bila končana septembra prihodnje leto.
Miha šoštarič
FOLO. mz
torek • 23. decembra 2003
Orfejčko'va parada 2003
ŠtajersMTBBHIK 15
Slomškova 16, PTUJ Jurčičeva 7, MARIBOR Glavni trg 16, MARIBOR
Generalni sponzor orfejčkove parade
2003
16 .Š;a;enib'TEDNIK
Orfejćkova parada 2003
torek • 23. decembra 2003
SKOK Marjan s.p., Rajšpova ul. 16, Ptuj
Telefon: 02/787-59-90
Obilo glasbenih užitkov na
ORFEJČKOVI PARADI 2003
Ptuj
zakladnica tisočletij
Zaklenite vrata svojega doma in se odpravite na izlet v ZEikladnlco tisočletij-mesto stoterih dobrot. Poskusite rezino domačega kruha, iz poliča si natočite chardoneya, renskega rizlinga ali souvignona.
Odpravite se skupaj z nami na potep po ptujskih ulicah. Odpiramo vam vrata samostanov, knjižnic, arhivov in muzejev. Pa seveda tudi vinskih kleti, gostiln, viničarij in kmečkih pristav.
MESTNA OBČINA PTUJ
torek • 23. decembra 2003
Orfejckova parada 2003
ŠtajenkiTEBHiK 17
Ormož • Božično-novoletni sejem
Knjige in voščilnice
Na Kerenčičevem trgu je v soboto dopoldne potekal drugi božično-novoletni sejem z otroškimi delavnicami, ki so ga poimenovali Knjiga je najlepše darilo.
Na Gimnaziji Ormož si prizadevajo, da bi božično-novoletni knjižni sejem postal tradicionalen. Na posnetku privla~na stojnica Eko šole Ormož.
Na desetih stojnicah so po kupcem prijaznih cenah ponujali knjige znanih slovenskih založnikov. Največje povpraševanje je bilo po otroških knjigah in slikanicah, ki se bodo v prihodnjih dneh znašle pod božično jelko. Kupiti je bilo mogoče tudi kasete in knjige iz druge roke po prepričljivih cenah. Lepo sončno vreme je privabilo precejšnje število ljudi, ki so poleg knjig lahko občudovali in kupili tudi praznično obarvane izdelke ormoških in ivanjkovskih šolarjev ter čudo-
vite voščilnice študijskega krožka.
Najmlajši so se zabavali po svoje in izdelovali božično--novoletne okraske in barvali, za glasbeno vzdušje pa so poskrbeli mladi glasbeniki.
Sejem je potekal v organizaciji Gimnazije Ormož, ki je svoje moči združila s Pokrajinskim muzejem Ptuj, Eko šolo Ormož, Eko šolo Ivanjkovci, Knjižnico F. K. Meška in Ljudsko univerzo Ormož.
vki
Tednikova akcija •Naj trgovka 2003
Sabina iz trgovine Presta
Sabina Granda je prijazna trgovka, stara 26 let. Zaposlena je v pekarni Presta.
Je mati dveletne hčerke Vane-se, ki se ji posveča, kolikor ji le čas dopušča. Pravi, da je s svojim poklicem zelo zadovoljna, njena skrita želja pa je delati v trgovini s tekstilom.
Kakšno izobrazbo imaš?
"Končala sem srednjo trgovsko šolo na Ptuju. Imam pa pet let delovne dobe."
Kje vse si doslej delala?
"Po končani srednji šoli, sem se zaposlila v trgovini Fortuna v Muretincih. Tam sem delala štiri leta in pol, potem pa je lastnica trgovino zaprla in sem ostala brez dela. Kmalu za tem se mi je ponudila možnost, da bi delala v trgovini Presta na Ptuju. To delo sem sprejela in sedaj sem pol leta tukaj. So pa mi pogodbo podaljšali še za pol leta. Če bom le imela možnost, bom vsekakor ostala tu, kjer trenutno delam."
Je kaj drugače delati na vasi ali v središču mesta?
"Seveda, razlik je veliko. Najboljše se mi zdi to, da v mestu, kjer delam sedaj, vidiš veliko znanih obrazov Srečuješ veliko prijateljev, sošolcev, znancev Pa tudi delati je treba več, ker je več strank."
Kakšne so tvoje vedenjske lastnosti?
"Mislim, da je to odvisno od tega, kakšen dan imam. Sem dokaj popustljiva oseba. Četudi menim, da stranka nima prav, raje popustim in se tako izognem nepotrebnim težavam."
GRADBENO PODJETJE GRADNJE PTUJ d.d.
Ormoška cesta 22, 2250 Ptuj Tel.: 787-58-00, Fax.: 771-78-41
O IZGRADNJA IN PRODAJA STANOVANJ IN GARAŽ • BLOK RABELJČJA VAS (1,1.5,2 in 3 sobna stanovanja)
O PRODAJA GARAŽNO • PARKIRNIH MEST V GARAŽNI HIŠI Vodnikova 2 (POŠTA CENTER • 30% POPUST)
O PRODAJA BETONOV
Se strinjaš s trditvijo, da je stranka kralj, ne glede na to, kakšno je njeno obnašanje?
"Mislim, da v večji meri to drži. Zgodi se sicer, da ti kakšna stranka pride čez glavo, ampak naš poklic je tak, da tega ne smeš pokazati."
Bi morda raje opravljala kakšen drugi poklic?
"Ne, ker sem zadovoljna s svojim poklicem. Rada pa bi delala v trgovini z oblačili. Res je, da sem najprej želela postati frizerka. Potem sem pa po naključju pristala na trgovski šoli. A sem sedaj vesela, da se je vse odvijalo tako, kot se je."
Kaj se ti zdijo glavne prednosti in slabosti v vašem poklicu?
"Najbrž je najslabše to, da moraš prenašati tudi "neprijazne" stranke. Tudi delovni čas trgovk ni ravno najboljši, pa tudi plače niso ravno bleščeče. To so glavne slabosti, veliko več pa je dobrih stvari. Všeč mi je, da spoznaš veliko ljudi in si v nenehnem stiku z njimi."
Kakšna naj bi bila po tvojem mnenju najbolj priljubljena trgovka?
"Mislim, da je zelo pomembno, da je prijazna, komunikativna. Posvečati bi se morala strankam, kolikor ji le čas dopušča."
Koga bi ti izbrala za najbolj priljubljeno trgovko?
"Izbrala bi svojo kolegico Natalijo Vučak, ki je zaposlena v
trgovini Zerik, na Ptuju. To pa zato, ker sem jo videla pri delu in je zelo dobra trgovka."
Kako preživljaš prosti čas?
"Prosti čas preživljam v družbi svoje hčerke Vanese. Zelo rada berem in hodim po nakupih."
Dženana Beéirovié
■oto: M. Ozmec
Sabina Granda
Trgovka^
(trenutni vrstni red prvih 10)
Mateja Kelc, Unlimited, Ptuj Martina Čeh, Pelorna Rž, Platana, Ptuj M^da Krojne, Firenze, Super mesto, Ptuj Rozika VrhovSek, Era Petlja Panorama, Ptuj Lidija Rihtarič, Seka, Natura, Videm pri Ptuju Sabina Vimer, Amalija, Podgorci Sabina Granda, Presta, Ptuj Sonja Zrimšek, Firezce, Super mesto, Ptuj Marija Fradi, Minimarket, Grajenščak, Ptuj Andreja Be^ak, Bike ek. Jadranska 20, Ptuj
7
^-------------------------------------------------------------------
Glasovalni kupon za najbolj priljubljeno trgovko 2003 pošljite na naslov Radlo-Tednik, d.o.o., Raičeva 6., 2250 Ptuj
Kupon velja do četrtka, 25.12.2003
KMCTIJSKn ZnDRUGfl PTUJ z.e.o.
2250 PTUJ, Miklošičeva 12
Z vami od setve do žetve
Kmetijska zadruga Ptuj s svojimi poslovnimi enotami in zveza Hranilno kreditnih služb poslovna enota Ptuj želi svojim članom, varčevalcem in poslovnim partnerjem vesele božične praznike, srečno novo leto in uspešno sodelovanje v letu 2004.
O^^UUt^OMHO. ÙtCldtCC^
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA PTUJ p.o.
Miklošičeva 12, 2250 Ptuj, tel.: 02/ 772 22 11, 775 19 31, fax: 02/ 776 09 31
^áem

RADI0))1TEDNIK



Ěítfff ffil^fl'fff* uéá&m
Kolektiv
Jurovci 1/b, Videm pri Ptuju, tel.: 02/ 764-21-01, PE: Osojnikova 3, Ruj, tel.: 02/ 778-05-41
m
OKREPČEVALNICA
Jurovci 1/b, Videm pri Ruju, tel.: 02/764-21-01 iz Jurovcev želi svojim strankam in gostom vesel božič ter veliko zdravja in uspehov v letu 2004.
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem žeiimo vesel Božič in srečno novo leto!
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesel božič in srečno novo leto.
TRGOVINA Z AV-rODELI
Avtomehanika - avtokleparstvo - vulkanizerstvo
Milan Dobič s.p.
Mihovce 51, 2326 Cirkovce, Telefon.: 02/ 792-30-91
IVIarija Kuhar s.p., Vodnikova ul. 2, tel.: 02/787-86-36
ŽELIMO VAM PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER 8REČN0 NOVO LETO 2004
Vepos, trgovina s kletarsko in vinogradniško opremo Nova Vas pri IVIarkovcih se zainvajjuje svojim ^^ strankam in poslovnim partnerjem za zaupanje in sodelovanje v letu 2003 ter vošči prijetne božične praznike in	) ^
bogato vinsko letino v letu 2004.	^

Nova vas pri Markovcih 95A, 2281 IVIARKOVCI PRI PTUJU
v
Štajerski
TEDNIK
VRABL&CO., d.o.o.
Cvetkov trg 2,2250 Ptuj, Tel.: 02 787 87 00,02 787 87 01, Faks: 02 779 45 51
Cenjenim strankam, vsem poslovnim partnerjem ter sodelavcem želimo vesel božič ter srečno novo leto 2004. Tudi v prihodnje se bomo trudili, da bi ustregli vašim željam in s tem še naprej dobro sodelovali.
híotjbx po- go-zdu, Uo K& f/UÚX ćkenmal
í
Naj bo prihajajoče leto polno gibanja, aktivnih trenutkov in sprostitve.
Vesel božič in srečno ter zdravja polno leto 2004 vam želi
vaša Vzajemna

m Vzajemna
Naredite nekaj zase
0802060 www.vzajemna.si
PtyéíkE> pnaztokA,
zaÂfhuf^eMik cl^e»/, zdnoji^a, U/o iveČB' l/cmo zeii
hoMOv Noi/e. KBM, pochuŽHica Pty.
Nova KrEdi '

torek • 23. decembra 2003
Praznični pogovori
ŠtajmkiTEBHlK 19
Praznični pogovor s škofom dr. Vekoslavom Grmičem
Ob 80-letnici s pogledom uprtim v prihodnost
škof dr. Vekoslav Grmi~ je v iztekajo~em se letu praznoval dva velika jubileja — 80-letnico življenja in 35-letnico škofovskega posve~enja. Ob tej priložnosti smo ga poprosili za pogovor, ki ga ponovno odkriva kot ~loveka neomajne drže in jasne misli, upornika z razlogom in škofa za novo tiso~letje.
[t. tednik: Letos ste praznovali kar dva spoštljiva jubileja, ob katerih pa ne želite gledati nazaj, ampak pogled upirate naprej.
Vsi govorniki poudarjajo, kar je bilo doslej, kaj sem napisal. Šele ko si ogledaš razstavo (v avli občine Ormož op. avtorja), spoznaš, kaj bi bilo še treba narediti, pa nisi. Razmišljam o svojem delu in kako se je odzivalo na čas, v katerem sem živel.
prinašalo srečo in zadovoljnost, ne le dobiček.
[t. tednik: Zdi se, da se ti dve stvari izključujeta.
Če postavimo kapital na najvišje mesto to izključuje ozir na etiko, ki ima v ospredju solidarnost. Zato ekonomisti poudarjajo, da je treba v ekonomijo vključiti socialno noto. Ne smemo misliti le na to, k čemu nas navaja slepi kapitalizem, ki skrbi le za dobiček, ne glede, da bo
Dr. Vekoslav Grmič
Kako je bilo odgovor na vprašanja, ki jih je prinašal čas. In tako želim delati tudi naprej. Nekje sem prebral, da mora človek hoditi buden skozi življenje, da ne sme oditi mimo stvari. Treba jih je opaziti in odgovoriti na njih. Dati svoj prispevek k temu, kar se dogaja. Človek mora vedeti, da ne more nikdar dojeti resnice, da resnico vedno le išče, da se ji včasih sicer približuje ali se pa tudi od nje oddaljuje.
[t. tednik: Če pogledamo naprej, so pred Slovenijo in nj enimi prebivalci velike spremembe. Kaj menite, da nam bodo prinesle?
Vključujemo se v evropske integracije in marsikaj bo drugače kot doslej, na marsikaj bomo morali reagirati tako, da bomo lahko v teh evropskih integracijah živeli kot Slovenci, da bomo ohranili svojo identiteto. To bo sedaj problem. Kako ohraniti svojo kulturo, kako oblikovati življenje tako, da ne bo na eni strani bogatih, na drugi pa velikih revežev. Da bodo lahko vsi ljudje, ki bodo v teh integracijah živeli, tudi imeli, kar potrebujejo za življenje. Če pa govorimo o kapitalizmu, o globalizaciji, se vedno v ospredje postavljata kapital in trg, kot da sta to edina bogova, ki jih bo ta integracija posebej poudarjala. Če se vedno sprašujemo, koliko dobička bo prinesel ta trg, je velika nevarnost, da zaidemo v novi kolo-nializem, v katerem bodo razviti iz nerazvitih kolonij črpali, kar jim bo prinašalo dobiček. H glo-balizaciji trga je treba prišteti tudi globalizacijo etosa. Da ne bo dovoljeno vse, kar je mogoče, ampak da se bomo ozirali na to, da bomo izbirali, kar nam bo
to morda komu škodovalo. Poseben problem današnjega časa je ekologija. Če se oziramo na ekologijo, se moramo marsičemu odpovedati, ker to onesnažuje okolje in onemogoča srečno življenje. Moramo biti pripravljeni se trenutno odpovedati kakšnemu dobičku, da ne bomo grešili zoper ekološke zakonitosti. Etika je še kako potrebna. Naš predsednik Janez Drnovšek je v zadnjem času veliko govoril o vrednotah, ki naj bi se uresničevale v evropski skupnosti: Kaj pa je pravzaprav temeljna vrednota? Vsi o tem govorijo, nihče si ne upa zanikati -to je človek. Ampak četudi vsi to vedo in o tem govorijo, človek vedno znova potegne najkrajšo, človek je zadnji.
Ne materialna, pa~ pa duhovna zadovoljnost
[t. tednik: Menda še vedno velja: "Slovenska zavest je zavist". Si bomo največ škode naredili kar sami?
Ja, gotovo. Sedaj, ko se vključujemo v Evropo, moramo videti pasti, ki nas čakajo in jih bo treba onemogočiti. Nekatere stvari bomo morali sprejeti in se jim prilagoditi. Kljub temu bo ostalo še veliko prostora, da bomo v teh integracijah lahko poskušali doseči, kar je za človekovo srečo najboljše. Ne da bo imel čim večjo materialno za-dovoljnost, vključena mora biti tudi duhovna zadovoljnost. To pa je vprašanje kulture in vsega, kar spada k temu, da smo Slovenci, kar smo. Vedno se moramo ozirati tudi na duhovno
plat. To poskuša povzeti kultura, civilizacija nekega naroda.
[t. tednik: Ne le urejenost na ravni države, za človekovo srečo je potrebna tudi solidna družina. Slovenska družina pa danes vse bolj razpada.
Ne le slovenska. Družina danes ni več, kar je bila nekoč. Odnosi v družini so povsem drugačni, kot so bili. Mož ni več "glava" družine. Današnja družina je partnerska. Mož in žena si delita odgovornost in dolžnosti. Ni več ženskega in moškega dela. Vse, kar se v družini dogaja, je stvar obeh. Stvari so se tako močno spremenile, da danes mož ne more več pričakovati, da mu bo žena v vsakem oziru pokorna. Žena se je osamosvojila. Odkar se je pojavila kontracepcijska tabletka, je žena tudi v tem pogledu enakopravna, enakopravno odloča o otrocih. To je le en izsek iz zakonskega življenja, a vsi gredo v isto smer - žena je enakopravna možu. Včasih je žena prenašala še takšno težko trpljenje, vztrajala je ob možu in ni prišlo do ločitve. Danes tega ne more noben mož več pričakovati in tega ne moremo od nobene žene več zahtevati. Včasih je pekel še hujši, če zakonci ostanejo skupaj, kakor če bi se ločili. Čeprav je ločitev vedno huda, hud udarec je predvsem za otroke. Uspešen zakon je tam, kjer znata eden z drugim potrpeti. Strpnost in potrpežljivost je danes še bolj poudarjena. Svobodno se odločiš, da boš potrpel z drugim, četudi imaš materialno možnost urediti si življenje sam. Danes se torej v nekem oziru od zakoncev zahteva več, večja etična zrelost.
[t. tednik: Včasih ni bilo drugega izhoda?
Ja, včasih so bile ženske prisiljene v zakonu vztrajati, danes pa niso. Ljudje smo različni in prenašati različnost je nekaj drugega, kot prenašati samega sebe. Da to znaš, da se potrudiš, je potreben poseben etos.
[t. tednik: Ta nova družina pa danes na slovenskem vse težje najde pot v Cerkev?
Seveda, ker Cerkev večkrat vsega tega ne razume. Ker se Cerkev včasih obnaša, kot da se ni nič spremenilo. Postavlja norme, ki v praksi ne zdržijo. Torej gre za razkol med tistim, kar se uči in kar se živi. Če zahtevaš nekaj, kar danes ni več mogoče uresničevati, če ne upoštevaš sprememb, se lahko zgodi, da zahtevaš nemogoče stvari. In potem te nihče ne posluša, nihče ne bo prišel k tebi po nasvet, nihče ne bo iskal v nauku odrešitve. Zato je važno, da cerkev spremeni način pastorale. Zanima naj se za to, da bo ljudem pomagala prebroditi razne življenjske težave, ljudem v stiskah. Strpnost je priznavanje drugačnosti in ne želja drugega narediti takšnega, kot si ti. Zidati je treba na zavesti, da smo različni, se tega veseliti, eden druge-
ga dopolnjevati in prenesti, kar se nam zdi manj primerno.
Nisem za celibat, ampak za svobodo
[t. tednik: Vi niste zagovornik celibata?
Nasprotno. Jaz sem za svobodo. Celibat je nastal v nekem določenem obdobju cerkve. Na začetku ga ni bilo. Lahko je zelo koristen dušnopastirskemu delu, ker se duhovnik tako posveča ljudem in ne le enemu. Na drugi strani pa celibat pomeni posebno karizmo, poleg duhovniške. Nekdo ima lahko duhovniško karizmo, nima pa karizme celibata. Zaradi tega zagovarjam svobodo, da bi lahko duhovniški poklic vršili tudi tisti, ki ne živijo v celibatu. To bi bilo v nekem oziru pozitivno — tak duhovnik bi celo bolje razumel zakonce in družine, kakor če bi živel v celibatu in bi mu le-ta pripravljal težave in grenil življenje. Vedno so bili ljudje, ki se niso poročili in so tudi veliko dobrega storili, ker so imeli to karizmo. Druga stvar pa je, da Cerkev hoče biti dobro organizirana in z duhovniki v celibatu lahko ravna kot "vojaški poveljnik s svojimi vojaki". Ni se ji treba ozirati na nič drugega, kot na potrebe župnije. Če bi imel duhovnik družino, bi bilo seveda vse drugače. Tega se katoliška Cerkev zaveda. Ima težnjo k strumni organizaciji, druge cerkve tega ne čutijo. In še to, če hočejo biti duhovniki prepričljivi, potem bi v marsikaterem primeru bilo danes bolje, da bi bili poročeni, kot pa da niso in ne živijo temu primerno.
[t. tednik: Kakšni so spomini na vašo družino?
Nekoč so bile drugačne družine kot danes. Bile so številne in otroci so odraščali na drugačen način kot danes. Vse so morali deliti, znati živeti v revščini ter jo premagovati. Na drugi strani je bilo precej veselja, ker so se otroci med seboj igrali. Ozračje je bilo drugačno. To so bili časi po 1. svetovni vojni, ko so v prvi Jugoslaviji mnogi živeli na robu. Niso imeli najosnovnejšega, četudi so se zelo trudili in si prizadevali, se jim ni posrečilo kaj spremeniti. Zato si po začetku 2. svetovne vojne ni nihče več želel, da bi se tisti časi spet vrnili. Zato je tudi res, da so se takrat borili za svobodo in spremembo družbenega reda, čeprav so si ga različno predstavljali. Poleg komunističnih predstav so bile tudi predstave krščanskih socialistov, liberalcev, ki so novi družbeni red predstavljali drugače, kot je to po vojni bilo.
[t. tednik: To je tudi obdobje, ki še danes skrbi za razkol med Slovenci ...?
Na eni strani so bili tisti, ki so
se borili za osvoboditev in novi družbeni red, v ljubljanski pokrajini pa se je na drugo stran postavila Cerkev in celo zahtevala od vernikov, da se postavijo po robu osvobodilnemu boju. Zato je prišlo do razkola, ki traja še danes. Eno je gotovo: tisti, ki so se bojevali na strani OF, so se bojevali za novi družbeni red in za osvoboditev od okupatorja, medtem ko so se oni drugi povezali z okupatorjem in se borili zoper svoje brate. Po osvoboditvi je prišlo do sprememb, s katerimi niso bili vsi zadovoljni. Nekateri so bili tudi hudo nezadovoljni, ker so se jim zgodile krivice. Poleg tega pa so bile tudi stvari, ki so bile dobre. To obdobje se je vedno ideološko prikazovalo, kakor da bi bilo na eni strani vse dobro, na drugi pa vse slabo. Se posebej, ko so se vrnili tisti, ki so leta 1945 bežali iz države. Ti še vedno mislijo, da so imeli oni prav in je bila v zmoti OF. Zato te dogodke prikazujejo v najslabši luči. Res pa je, da je bilo po vojni veliko maščevanja, da so z življenjem plačali tudi tisti, ki so bili najmanj krivi. Tako se na-
daljuje sovraštvo, ki je bilo prisotno že pred vojno, med in po njej. Pa ne le pri nas. Druga svetovna vojna je bila zaznamovana ideološko. Gre za fašizem in nacizem, ki nista bila nasprotna le komunizmu in socializmu, temveč tudi katoliški cerkvi. Fašizem in nacizem sta hotela uničiti krščansko civilizacijo, ki je bila značilna za Evropo in uvesti novi red. Bistvo je bilo, da se človek odpove svobodi in je suženj vladajočega. Tudi zato so uvajali rasno ločitev, Židje, Romi, Slovani so bili obsojeni na uničenje.
[t. tednik: Vidite možnost, da se Slovenci kdaj v prihodnosti spravimo?
Ko bodo pomrli tisti, ki so vse to doživeli in so čustveno prizadeti, bo to mogoče. Mlade generacije o tem nočejo več slišati.
Novi vernik -vernik ljubezni
[t. tednik: Zazrti ste v prihodnost - kakšen bo novi vernik?
Kaj je bistvo vere? Ne le da izgovarjaš: verujem v boga!, da
hodiš k maši, da so ti domače cerkvene prakse. Bistvo vere je v življenju po veri, po evenge-liju. To je ljubezen. Vsakdo ki ljubi, ki je dober, ki razume solidarnost, ki si prizadeva za dobro svojega bližnjega, je veren, je kristjan. Tisti pa, ki tega čuta nima, ni veren, ni kristjan. Vero danes jemljemo preveč ideološko in premalo življenjsko. V evangeliju je življenje. Kristus je v priliki postavil za zgled usmiljenega Samariana, čeprav je bil "nevernik", ampak se je on edini usmilili človeka, ki je padel med razbojnike, poskrbel za njega, medtem ko sta šla judovski duhovnik in njegov pomočnik mimo njega. Kaj je torej važno? Ljubezenska služba bližnjemu! To je krščanstvo! Ko je Kristus ozdravil gobavce, se mu je prišel eden zahvalit. In ta je bil Samarijan, krivoverec. Kristus je pogosto nastopal zoper farizeje in jih imenoval hinavce. Evangelijska merila so drugačna, kot jih imajo ljudje večkrat. Veren človek je tisti, ki živi po svoji vesti in ki ve, da mora dobro delati in se hudega varovati. Zanimivo je včasih poslušati, kako ljudje govorijo o vernosti in se imajo za verne, ne glede na to, ali si prizadevajo za solidarnost z drugimi, za dobroto, za ljubezen. Zato zame ne obstaja tista ločnica med vernimi in nevernimi v običajnem pomenu besede. Ločnica je med dobrimi in hudobnimi ljudmi. Pogosto se lažje sporazumem z neverujočimi kot z verujočimi, ker slednji mislijo, da že vse opravijo, če izpolnjujejo cerkvene dolžnosti.
[t. tednik: Kaj torej naj pričakujemo in česa naj se veselimo v teh prazničnih dneh?
Kristjani pravimo, da je Bog postal človek. Po eni strani poudarjamo razliko med človekom in Bogom, ki drži, saj pravi Avguštin, da je bližje Bogu tisti, ki pravi da ga ne pozna, kot tisti, ki pravi da ga. Kljub temu pa je Bog postal človek, da bi nam pokazal, da moramo Boga doživeti v sočloveku, v sebi, v ljubezni. Potem ima smisel tudi obdarovanje ob božiču. Prizadevajmo si obdariti ljudi, ki nam tega ne bodo vračali, a to potrebujejo. Doživimo Boga v sebi, v glasu, ki nam pravi, to smeš in tega ne, in v sočloveku. Boga ne moremo dokazati, le doživeti. Doživeti ga je mogoče tudi v naravi. Marsikaj pa govori lahko komu zoper to, da bi bil Bog. Ko so se ljudje v taboriščih smrti spraševali, kje je zdaj Bog, so mnogi prišli do prepričanja, da Boga ni, drugi pa tudi do prepričanja, da Bog je. Premalo se zavedamo, da Boga ni mogoče dokazati, ampak le doživeti in čimbolj je človek odprt do Boga, tem bolj ga spozna. Božič naj v nas prebudi misel na našega krščanskega Boga, ki je Bog ljubezni.
viki klemenčič ivanusa
Foto: vki
PODRUŽNICA MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO PTUJ
Trstenjakova ul. 7
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesel božič in srečno 2004!
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
îo ^recoo yo£ojo kUi lùûH- £.elî
v^S poobkSceoî	îo ^ervî^er
vozali Pe-U^eoJ-
SPC TOPUlC
SPC TOPLAK s.p., Dežno 1d, 2286 Podlehnik

PEUGEOT
SDS
Z željo, da bi v letu, kije pred nami, zmogli najti tiste poti, ki vodijo k uresničitvi skupnih ciljev, nas povezujejo in bogatijo, čestitamo ob dnevu samostojnosti in voščimo prijazne božične in novoletne praznike.
Zdravo in srečno 2004!
Mestni odbor SDS Ptuj Miroslav LUCI, predsednik
LDS
Liberalna demokracija Slovenije
Svetniki svetniške skupine LDS v Mestni občini Ptuj,
vam iskreno želimo vesele božične praznike, obilo uspehov, zdravja in sreče v prihajajočem
letu 2004
ter ponosno praznovanje ob dnevu samostojnosti naše Slovenije.
nnminkri
004
^eseé bo^iëm pm^nike m meno novo kio
Dominko d.o.o.
Gradbene storitue in autopreuazniStuo
ŽolgerJože s.p. Majšperk Ma. 2322 Ma/šper/c tel 02 795 02 50
Svojim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje in jim želimo vesele božične praznike ter srečno novo leto 2004!
Se priporočamo!
torek • 23. decembra 2003
Tednikove akcije, poslovna sporočila
ŠtajerskiTEDUlK 21
Iščete svoj stil
Urška gre na zabavo
Urška Purg je 19-letna študentka socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Doma je z Dravinjskega Vrha 58 v občini Videm.
Urška prej ...
, pozneje
Po končanem šolanju se želi zaposliti v zaporih, ker jo veseli delo z zaporniki. Rada se sprehaja v naravi, kjer jo spremlja pes, redno obiskuje tudi Frančiškovo skupino, kjer se pogovarjajo o čisto življenjskih temah.
Urška je že bila pri kozmetičarki. Ima suho in zelo občutljivo kožo, zato si jo mora še posebej skrbno negovati. Po površinskem čiščenju in pilingu ter nanosu ustrezne kreme so jo v kozmetičnem salonu Neda dodatno poučili o negi njene kože, ki mora biti zlasti v zimskem
Popust Frizerstva Stanka v januarju
PONUDBA
RABUKXIIl
VOZIL
Znomko
FIAT PUNTO 55 S FIAT PUNTO 55 S DAEWOO LANOS 1 .5 RENAULT SAFRANE S FORD ESCORT 1 .6 i C FIAT PUNTO 1 .2 BMW 528 I
ALFA ROMEO 156 2.4 FIAT SIECENTO 01^ HONDA CI^C^ IV
Prstec
Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, fax: 02 780 59 10
Opremo Letnih Ceno
^OT DUCATO 2.8 MAX
Ugoden boncni kredit - loosing Sloro zo novo - sloro zo sloro
UGODNO - Zimska delovna oblačila
Zaščita Ptuj
-	zimske bunde - telovniki
-	kombinezoni - rokavice
-	obleke	- obutev
PTUJ, Rogozniška c. 14, Tel.: 02 779 71 11
Vizažistka Nina Skerlak iz Frizerskega salona Diva je make up pričela s kompaktnim pudrom. Oči je očrtala s črtalom, ki ga je rahlo omehčala, nato pa še dodatno poudarila s senčili. Z nanosom maskare so dobile želeni učinek. Na ustnice je nanesla glos v nežno obarvanem tonu.
V	Modnem studiu Barbare Plavec Brodnjak so oblačila za Urško izbrali v modni trgovini Claudia na Minoritskem trgu na Ptuju. Oblekli so jo v stilu njenih let. Glede na višino in način življenja ji pristoji športni stil. Z izbranimi oblačili, oprijetimi hlačami v črnem jeansu, ki jim piko na "i" daje širok pas barve srne, in romantično majo z rahlim srebrnim poudarkom ter mladostno torbico, se bo Urška dobro počutila na novoletni zabavi.
V	Športnem studiu Olimpic so po testiranju za Urško izbrali program Olimpic s poudarkom na oblikovanju postave in zmanjšanju telesne teže. Strokovni vodja prof. Vlado Cuš je povedal, da bo v izbranem programu brezplačno vadila mesec dni.
MG
času primerno zaščitena, svetovali so ji pitje vode in občasni obisk kozmetičnega salona, ki ga suha in zelo občutljiva koža še posebej potrebuje.
V Frizerskem salonu Stanka je za Urškino novo pričesko poskrbel frizer Denis Horvat. Tehnika striženja je bila bolj preprosta, ker je Urška želela obdržati svojo dolžino las. Postrigel jih je postopno, da je pri navijanju dobil bolj polno frizuro. Pri navijanju je uporabil srednje velike navi-jalce, da las ni navijal čisto do lasišča. Pri barvanju je bila stvar nekoliko težja. Oddelil je spodnji del, ki ga je pobarval v rjavo, zgornji del je oddelil na pet sekcij. Z barvanjem je začel na kronskem delu, to je na temenu. Pramene je obarval v treh različnih barvah, da je dosegel prelivanje med blond, temnorjavo in svetlorjavo. Učinek prelivanja je najbolj razviden pri posušenih laseh.
Foto: Črtomir Goznik
Ur{ka v obla~ilih iz modne trgovine Claudia na Minoritskem trgu

Rabljena vozila
TIP	LETNIK CENA		OBUUBA KUPCU:
			
FIAT BRAVA 1,6 SX	1997	1.260.000	- Brezplačen
FORD MONDEO 1,8 KAR	1994	700.000	preizkus
MERCEDES Al 60 AVTOM.	1999	2.410.000	- 105 točk
R CLIO DYN 1,5/80 5V	2002	2.300.000	kontrole
R LAGUNA EXP. 1,9 dCi	2002	4.090.000	na vozilu
R LAGUNA EXP. 1,9 dCi	2002	4.090.000	- Tehnična
R LAGUNA GT 1,8 EXP	2003	4.380.000	kontrola
RENAULT 19 1,8 RTI	1994	560.000	po 2000
RTWINGO EXP 1,2	2001	1.450.000	prevoženih
			kilometrih
Testna vozila			- Pomoč na cesti.
			vleka ali
CLIO EXP 1,5 DCI 5V	2002	2.150.000	popravilo
KANGOO PRIV. 1,5 DCI 80 KM 2003 2.950.000			- 3 mesečna
LAGUNA GRA. PRIV. 2,0 16V	2002	4.400.000	tehnična
RTWINGO DYN 1,2 16VAVT	2002	1.850.000	garancija
R KANGOO 1,5 65 KM	2002	2.650.000	(za določena vozila)
MEGAN BREAK AIR 1,9 dCI	2003	2.990.000	
RENAULT
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
e
Opd. Nov« Id^, bol^ avtomobili.
Ne zamudite priložnosti
STAR© zo NOV®
kjer vam Opel ponuja za vaš rabljeni avtomobil do 530.000 SIT več !
Zamenjajte svoj rabljeni avtomobil ne glede na znamko in starost 1V akciji Staro za novo prihranite pri nakupu modelov Corse, Agile in Combo Tour do 200.000 SIT in pri nakupu Merive do 250.000 SIT. Pri nakupu Zafire in Ash« znaša vaš pnhnanek do 400.000 srr, pn nakupu Vectre all Vectre GTS po do 530.000 SIT
Obiščite pooblaščenega trgovca z vozili Opel, seznanite se s podrobnostmi akcije in spozrajte številne rxivosti v rKěi ponudbi 1
Nova Agila in Corso zapeljujeta z atraktivnim dizajnom. Novi, varčni bendnski Twinporr Ecotec® motorji in dizelski motorji s tehnologijo skupnega voda so v skladu z normo EUR04. Servisni Interval za omenjene motorje je podaljšan na 2 leti oz. na vsakih 30.000 km za bencinske ali na vsakih 50.000 km za dizelske motorje (Agila -30.000 km). Oplova nova ponudba dizelskih motorjev se nadaljuje z Merivo 1.7 DTI in 1.7 CDTl ter Vedro 3.0 V6 CDTl 130 KW/177 KM. Dodaten prihranek vam orrxjgočqjo ugodne cene paketov dodatne opreme.
AVTOHIŠA HVALEČ, Kidričevo, 02/ 796 33 33
* Cenitev poteka po sistemu Euratox. Akcija ne velja za modela Speedster in Signum. Ponudba velja zo omejeno količino vozil.
Criaj vas leîo 2004 hogaîo ohdaruje -poslovno z uspehom in zadovoljstvomf osehno pa z zdravjem
%n srečo.

rečno
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj
Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00
mm
v
Štajerski
TEDNIK
Srečno 2004
v letu 2003 je bilo ob uvedbi osebnih računov zaupanje v našo banko - in včasih tudi vaše potrpljenje - na preizkušnji. Niste mogli vedno izbirati med tistim, na kar ste pri nas sicer navajeni: le med najboljšim. Zato se vam želimo še enkrat zahvaliti za oboje, za razumevanje in izkazano zaupanje. Odpravili smo ključne težave, nismo pa opustili nobenega od naših razvojnih načrtov. Dovolite, da vam od srca voščimo veseie božične praznike in zaželimo, da bi imeii takšno novo leto, kakršnega si sami najbolj želite.
9
ljubljanska banka
Nova ljubljanska banka d-d., Ljubljana Podružnica Podravje
Ptuj • Pogovor o beli palici
Največji problem je še vedno okolje
Bela palica je simbol, ki predstavlja posebno skupino oseb s posebnimi potrebami, slepe osebe, po drugi strani pa je pripomoček za gibanje slepih in slabovidnih.
V bistvu je bela palica samo palica, ki je dolga od 120 do 140 cm, tanka za palec, lahko iz enega kosa, dveh, treh ali {tirih, zložljiva, držalo je iz različnega materiala, iz plute, gume, na koncu, kjer se dotika tal, pa ima različno konico, točkasto, kroglasto, vrtljivo. Včasih je označena tudi z rdečimi fluoro-scenčnimi trakovi, ki so vidni tudi pod reflektorji ali žarometi v mraku. Funkcija bele palice je, da pomaga slepemu ali slabovidnemu v določenih pogojih, ko ne more več uporabljati vida, obvladovati prostora pred seboj tam, kjer se giblje.
O uporabi bele palice smo se pogovarjali z Mirjane Hafnar, defektologinjo tiflopedagonijo iz škofjeloškega centra slepih, ki je na Ptuju vodila dobro obiskano delavnico o uporabi bele palice. Organiziralo jo je Medob-~insko društvo slepih in slabovidnih Ptuj v okviru aktivnosti mednarodnega leta invalidov v Sloveniji. "Palica slepemu ali slabovidnemu preko posrednih informacij sporo~a, ima funkcijo posrednega tipa, saj z roko ne moremo tipati po tleh, kakšen je material, oblika, širina prehoda, kakšne so globinske spremembe terena, po kakšnih stikih hodimo. Slep ali slaboviden se v teku procesa rehabilitacijskega usposabljanja preko palice nau-~i spoznavati informacije o stikih, okolju, vodilnih linijah, kdaj
ima opravka s stopnicami, kdaj z ja{kom, kdaj se pojavljajo spremembe na voziš~u, tako se lahko na svojstven na~in suvereno nau~i gibati in samostojno ter varno priti na želeni cilj. Zato potrebuje nekaj usposabljanja in svojstven način oblikovanja mentalnih predstav Pri tem uporablja še sluh, verbalno komunikacijo z bodočim okoljem in ustrezno osveščenost okolja družbe, v kateri živi," je belo palico še podrobneje predstavila Mirjana Hafnar, defektologinja tiflopedagoginja iz škofjeloškega centra slepih.
St. tednik: Kako pa slepi in slabovidni sprejemajo belo palico, se je hitro privadijo?
M. Hafnar: "Največ je odvisno od tega, od kdaj je slepota oziroma slabovidnost. Otroci, ki so se rodili slepi, s tem odraščajo. V procesu specialnega usposabljanja z belo palico se naučijo gibati, zato to ni večji problem. Večji problem je še vedno v sprejemanju bele palice v ožjem družinskem in socialnem okolju. Starejši, ki slepoto doživijo v odrasli že oblikovani osebnosti, pa zelo težko sprejmejo palico. Na učnem poligonu jo sprejmejo z lahkoto, vendar jo težko sprejmejo v okolju, kjer jih vsi poznajo. Palica namreč pomeni tudi najprej sprejeti tebe takšnega, kot si. Sele ko je proces psiho-socialne rehabilitacije ali reor-
Predstavitev hoje z belo palico po Ptuju.
Mirjana Hafnar, defektologinja tiflopedagoginja iz škofjeloškega centra slepih, je uporabo bele palice predstavila na dobro obiskani delavnici, ki je potekala v prostorih Medob~in-skega dru{tva slepih in slabov dnih Ptuj.
ganizacije v človeku opravljen, lahko palico sprejme suvereno kot dejstvo. S tem okolju tudi nehote sporoči, sem drugačen, sem slep, palica je nemo sporočilo okolju, pred seboj imate slepega in slabovidnega človeka, omogoča pa dosti bolj suvereno in varno gibanje. Če uporabimo informacijsko vlogo bele palice, v prometu vsi udeleženci drugače odreagirajo, so drugače pazljivi in potrpežljivi, če jo vidijo. Pri večjem informiranju življenjskega okolja bi ljudje znali tudi ustrezno pomagati, bi človeka z belo palico vprašali oziroma mu ponudili pomoč. Ker pa se večina ne zna pravilno obnašati ob srečanju s slepim, ki uporablja belo palico, zaradi predsodkov in neznanja ostanejo v ozadju in človeku ne pristopijo na ustrezen način."
St. tednik: Kaj pa je najtežje pri uporabi bele palice, za tistega, ki jo mora uporabljati in za okolje, ki naj bi jo sprejemalo?
M. Hafnar: "Težko vprašanje, še težji odgovor. Problem so neprilagojene površine. Smo družba v tranziciji, dosedaj enostavno nismo razmišljali z vidika potreb
Terapevtska skupnost deluje v štirih skupinah. Njeno delo se je začelo v obdobju, ko se o alkoholizmu še ni govorilo kot o sindromu odvisnosti od alkohola. "Gre za odvisnost, ki je rak rana dela ljudi zaradi pogostih bolniških izostankov, nižje storilnosti in drugih problemov, ki so posledica prekomernega pitja. V začetnem obdobju delovanja Terapevtske skupnosti zdravljenih alkoholikov je bila Psihiatrična bolnišnica Ormož tista, ki je koordinirala njeno delo in zdravljenje na področju dela Podravja in Pomurja. Ustanovljeni so bili klubi zdravljenih alkoholikov, med prvimi je začel delovati Klub zdravljenih alkoholikov Ptuj.
Ptujski klub je imel in ima še danes dvojno funkcijo. Deluje v smislu rehabilitacije bolnikov z odvisnostjo od alkohola in njihovih svojcev po končanem
osnovnem zdravljenju in s tem njihovih družin. Sočasno pa skrbi za prevencijo odvisnosti od alkohola in ostalih drog. Z dobrim delom članov kluba in dobrim terapevtskim delom terapevtov se njihovo vedenje in odnos do stvarnosti spremenijo tako, da so lahko za zgled tudi drugim občanom," je uvodoma ob 30-letnici Terapevtske skupnosti zdravljenih alkoholikov Ptuj povedal mag. Bojan Sinko.
[t. tednik: Kakšna je vsebina dela v klubih oziroma terapevtski skupnesti?
Mag. B. [inko: "Dela se na dveh segmentih. Prvi je nadaljevanje zdravljenja v smislu terapevtskega delovanja z odstranjevanjem posledic odvisnosti v psihosocialnem, včasih pa tudi telesnem delovanju posameznikov in izkrivljenih medsebojnih odnosih v partnerskih
skupnostih ter odnosih do otrok in ostalih družinskih članov.
"Foto: Črtomir Goznik
Mag. Bojan Šinko, specialist klinične psihologije, vodja ptujskega dispanzerja za mentalno zdravje, je tudi koordinator dela Terapevtske skupnosti zdravljenih alkoholikov Ptuj.
slepih, ljudi na vozičkih pri gradnji cest, stopnišč. Informacije na tleh, na voziščih, pri vhodih v stavbe, so neprilagojene. Preveč je tudi ožin, panojev in cvetličnih loncev, premalo je vodilnih linij, ki bi jih slepi z belo palico lahko jasno in nedvoumno zaznal."
St. tednik: Kako v slovenski družbi sprejemamo drugačne?
M. Hafnar: "Zelo različno. Mislim pa, da vedno boljše. Več ko imamo informacij in znanja, boljše so naše predstave. Se vedno pa je to sprejemanje v veliki odvisnosti od okolja. V Skofji Loki na primer, kjer slepi in slabovidni živijo in se uposabljajo že 60 let, zelo dobro. Potekajo akcije, v okviru katerih se tisti, ki delajo v različni infrastrukturi, usposobijo za komunikacijo s slepimi in slabovidnimi. K boljšemu sprejemanju drugačnih pomembno prispevata tudi pisana in govorjena beseda, priložnostne predstavitve, ki prispevajo k temu, da otroci že od vrtca živijo z vsemi drugačnostmi in se znajo tudi pravilno obnašati. Veliko možnosti odpira tudi zakonodaja. Slepi in slabovidni otroci se sedaj lah-
ko vključujejo tudi v redne programe izbobraževanja."
St. tednik: Slovenska družba je vedno bolj odprta za probleme drugačnih, ima tudi vedno večji posluh za reševanje njihovih potreb. Kaj pa je tisto, kar ostaja odprto?
M. Hafnar: "Odprto ostajo samo področje človeških virov. To pa je proces, ki se ga ne da čez noč spremeniti. V preteklosti so za slepe in slabovidne skrbele ustanove in medobčinska društva slepih in slabovidnih s simpatizerji, donatorji in prijatelji. Danes se to ureja na zakonski ravni. Problem so še pripomočki. Mislim pa, da se stereotip spreminja s tem, da se slepe in slabovidne konkretno rehabilitira, opremi s pripomočki, da gredo s svojo uspešno pojavnostjo v družbo, s tem pa nehote, tudi s pomočjo družbe spreminjajo razmišljanje o drugačnih. Slepi in slabovidni so ljudje, ki ne vidijo, opravljajo vse funkcije na drugačen način, to možnost pa jim mora dati tudi širše okolje, da to dokažejo."
MG
Ptuj • 30 let Terapevtske skupnosti zdravljenih alkoholikov Ptuj
■ v	v ■■ ■
Slovenci {e preve~ pijejo
Letos je Terapevtska skupnost zdravljenih alkoholikov Ptujj praznovala 30 let uspe-{nega dela. S koordinatorjem njenega dela mag. Bojanom [inkom, specialistom kli-ni~ne psihologije in vodjem ptujskega dispanzerja za mentalno zdravje, ki mu te naloge priti~e tudi po funkciji, smo se pogovarjali o njenem dosedanjem delu, izku{-njah in rezultatih.
Pomembna pa je tudi rehabilitacijska funkcija v smislu širšega družbenega oziroma družabnega delovanja članov kluba brez alkohola, abstinentov, ki vso svojo energijo prenašajo v ustvarjalnost na vseh področjih življenja, ne samo v družini. Kaže se tudi v tem, da se dodatno šolajo, da v svojem delovnem okolju s svojim zgledom delujejo preventivno, da so aktivni v vseh medsebojnih stikih z drugimi na različnih prireditvah, ki jih prireja klub, kjer se vsi družijo in so enako sproščeni kot tisti, ki zato potrebujejo alkohol. Na žalost je teh v naši družbi preveč."
[t. tednik: Kakšni so rezultati delovanja Terapevtske skupnosti zdravljenih alkoholikov?
Mag. B. [inko: "Rezultati so zelo dobri. Mnogo je veteranov, torej tistih, ki po končanem za-
htevanem zdravljenju in rehabilitaciji v klubu tega še vedno radi obiskujejo. Selekcija je pri tistih, ki se odločijo za zdravljenje, izvršena že pri osnovnem zdravljenju, torej v prvi fazi, ko se ljudje, ki so se zavestno odločili, da nekaj spremenijo, resnično spremenijo in abstinirajo ter v poznejši fazi drugače zaživijo in delujejo v življenju. Recidivi so redki. Problemi pa nastajajo zaradi drugačnih pogledov na življenje in svet med partnerji, zaradi tega se včasih pojavijo težave, ki jih v klubu ne morejo rešiti, lahko pa jih rešijo v ustanovah, kjer se s temi vprašanji strokovno ukvarjajo. S tem jim pomagajo, da lahko laže, boljše in zdravo živijo."
[t. tednik: Kaj so pokazale vaše dosedanje izkušnje pri delu v Terapevtski skupnosti zdravljenih alkoholikov Ptuj? Koliko let naj bi tisti, ki so ken~ali zdravljenje v belnišni-ci zaradi sindroma odvisnosti, še obiskovali klub, da bi lahko abstinenco vzdrževali?
Mag. B. [inko: "Zahteva se petletno zdravljenje v klubu, redno sodelovanje, spreminjanje v vseh življenjskih pogledih in odnosih, ustvarjalnost in podobno. Ker odvisnost od alkohola ni samo povezana s posameznikom in njegovim odnosom do alkohola, ampak tudi s širšim življenjskim stilom, je bistvene-
ga pomena, da neko vez s klubom in tem sistemom, vsak, ki želi abstinirati, ohranja do konca življenja. Gre za popolnoma drugačen način življenja, način življenja brez alkohola, ki takšno vez zahteva."
[t. tednik: Koliko so se v teh 30 letih spremenile metode oziroma vsebine delovanja klubov zdravljenih alkoholikov?
Mag. B. [inko: "Metode delovanja so se spreminjale. Iz radikalno ostrih v tiste, ki so posameznika, bolnika in njegove družinske člane sprejemale kot enakovredne člane terapevtske skupnosti z enakovredno participacijo, da se je sistem lahko hranil z njihovimi izkušnjami pri spremembah, ki so nastale in tako pomagal drugim. V bistvu gre za sistem, ki je po svoje zelo podoben sistemu zdravljenja v klubih anonimnih alkoholikov. Razlika je v tem, da je pri slednjih odločitev za zdravljenje vedno odvisna od posameznika, ki s pomočjo ostalih spreminja sebe, vztraja pri abstinenci, svojci pa so v drugem odnosu, ker sočasno niso vključeni v iste skupine, ampak v druge, kjer pa rešujejo svoje probleme, ki so posledica delovanja sindroma odvisnosti v njegovem neposrednem okolju."
Foto: MG
Foto: MG
torek • 23. decembra 2003
Božićno-novoletna voščila
ŠtajenkiTEBHlK 23
PROIZVODNJA, SERVIS IN ZASTOPSTVO SIMENS VDO Trading Ges.m.bH.
Mlinska 1a, SI-2250 Ptuj, Tel.: 02/788-09-10, Fax: 02/ 788-09-30, E-mail: taho@tahografi.si

>II\S f
vnifti
Cenjenim strankam in p partnerjem Mimo vesele božične praznike in usp^o novo leto.
Priporočamo se s svojimi proizvodi, servisnimi storitvami in overjanjem vseh vrst tahografov po evropski zakonodaji.
kolektiv TAHOGRAFI
Družba za geodetske dejavnosti
Pfuj, Potrčeva cesta 4/a telefon: 02/ 748 1196, faks: 02/748 7 797 E-mail: merilo.ptuj@siol.net
Da bi v času, ki prihaja PrisluhnUi dobri besedi In poiskali trenutek Za mnogo l^h želja...
Cenjenim strankam
in poslovnim partnerjem se 2ahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo!
Želimo vam vesel božič
in srečno ter uspešno novo leto 2004!
živínozdravníška ambulanta, d.o.o.

Jurovci Ib, 2284 Videm pri Ptuju tel.: (02) 761 05 46, tellfax.: (02) 761 05 47 Cirkovce 50, 2326 Cirkovce Tel.: (02) 789 01 70, tellfax.: (02) 789 01 71 E-mail: kriza@iiol.net Dežurni telefon: 041 640 466
Vesel božič ter srečno, uspešno in zdravja polno 2004.
PODJETJE ZA STANOVANJSKE STORITVE d.0.0.
2250 PTUJ, Vošnjakova 6
Tel: 771-9511,779-3961, fax: 779-4781, e-mail: pss.ptuj@sioLnet
KOLEKTIV PODJETJA ZA STANOVANJSKE STORITVE VAM ŽELI PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER USPEŠNO LETO 2004!
éMiÏtooo
TRGOVINA IN STORITVE STOJNCI19,2281 Markovci tel. 02/788 81 60, faks 02/788 81 61
Vsem našim cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo blagoslovljen BoŽiČ, v letu, ki prihaja pa veliko zdravja,
sreče in zadovoljstva!
§		RE\AULT
		
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesel božič ter srečno, zdravo in uspehov polno ^^ novo leto.
'^Zahvaljujemo se jim za izkazano zaupanje in se priporočamo t^f^ v prihodnje.
AH Terbuc d.o.o.
Dornava 116/b - 2252 Dornava, Telefon.: 02/754-0080
Herman Kokol s.p. Dolane 8, 2282 Cirkulane, Bori, SLOVENUA Tel.: 00386 02 761 2001 / 00386 02 761 2011 Fax: 00386 02 761 0021 Gostišče/Gasthaus: 00386 02 761 2111 Trg. center City Maribor: 00386 02 252 5242

mtm. IK Sfi^Če oé Boma.^ o- /Vouem feûa f>a iK'^iio ajspe^koo-in ose&nef^ zmou^^ini ihuk ž&^i io^&iftiu- Hiše, ast^, MŠ& iff^xe' zaaf>a/^a.
sU ff^taùio	da Jik oéiëèeù'.
TRGOVSKO PODJETJE NAVELIKO IN MALO d.o.o.
KEMIKALIJA, Zagrebška 30, 2251 Ptuj, tel.: 02/78-37-621, 02/78-85-000 KEMIKALIJA, Zabovci 4b,
tel.: 02/76-63-951 _
SREČNO 2004!
Se priporočamo s svojimi storitvami:
-	mešalnlca fasadnih barv in ometov
-	mešalnica mobihel 2K in metalik
-	mešalnica tesarol in helios barve v vseh niansah
.<lÍ6€LCONTiCrir
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ, Tel.: 02/741 13 80, Faks: 02/ 741 13 81
OKNA, VRATA, SENČILA, ZIMSKI VRTOVI, GARAŽNA VRATA
Prijeten Božič in vse lepo v letu 2004želimo vsem, ki ste nam tekom leta izkazali svoje zaupanje!
Dana beseda obvezuje
»
«
Vesele praznike in srečno novo leto!
VstoDimo v novo leto skuoa !
Združena list« socialnih demokratov in Mladi forum ZLSD
Zahvaljujemo se vsem zavarovancem za izicazano zaupanje v preteidem letu in Vam želimo veliko sreče, zdravja in poslovnih uspehov v novem letu ^	^
2004! I ^
r
ZAVA d.o.o.	Ji v
PTUJ, Panonska 1 Tel.: 02/778-60-61 Tel.: 02/778-80-71
Adriatic
24 .Š;a;enib'TEDNIK
Literarna stran
torek • 23. decembra 2003
Knjiga meseca
Mura ali meja
Feri Lainšček: Ločil bom peno od valov
Pisatelj Feri Lainšček je verjetna najbolj znan po romanu Namesto koga roža cveti, kije bil predstavljen tudi na filmskem platnu. Pisatelj tudi v zadnjem romanu ostaja zvest svojemu prekmurskemu okolju in jeziku. Reka Mura pa določa usodo književnih oseb ter predstavlja mejo v
večih pomenih.
'^^a postavljena v čas, ko začne razpadati Avstro-Ogrska in ko se Prek-murje priključi k Sloveniji oz. takratni Kraljevini SHS.
Osrednji književni lik je Elica Sreš, preprosto kmečko dekle. Ko umre mlada grofična, se udeleži pogrebnega sprevoda devic. Tam jo opazi Ivan Spransky, bogat upravnik,
ki prihaja s ptujskega polja, o njegovem življenju pa ljudje v Soboti zelo malo vedo. Ivan Elico in njeno mamo večkrat obišče, kar veseli mamo, Elica pa je sprva nezaupljiva. Kmalu pa le izve njegove želje, in sicer zelo si želi potomca. Še pred porodom Ivan kupi hišo v Soboti in Elico uvede v meščansko družbo. Vendar Elica kaj hitro spozna, da Ivan le ni to, kar na zunaj kaže. Vse bolj jo ima v oblasti, najame celo stražarja. Elica pa kljub vsem družbenim pritiskom ostaja optimist. Dogajanje se proti koncu vse bolj zaostri. Elica je postavljena pred največjo osebno preizkušnjo, prestopila bo mejo, ki je še nihče ni.
Roman je sestavljen iz treh novel. Uvod je izsek iz diplomske naloge Juliana Spranskega, za katerega šele v drugi noveli izvemo, da je sin Elice Spransky. V uvodu pisatelj poda opis reke Mure, ki predstavlja mejo, hkrati je tudi nevarnost, saj jemlje življenje, Elici predstavlja svobodo, Ivanu Spranyskemu pa bogastvo. Mura predstavlja mejo, ki je ni mogoče preseči, tako kot ni mogoče ločiti pene od valov, a vendar je Elici to uspelo. Ob koncu romana so podana pričevanja inž. Juliana Spranskega, ki da zgodbi Elice Sreš epilog, odpušča svoji materi, o reki Muri pa pravi: "Toda le kdo bi to mogel vedeti, saj najverjetneje ni nihče nikdar zares izvedel, kako je biti reka."
Pisatelju je lepo uspela ubeseditev različnih likov in njihovih usod. Elici se je uspelo prebiti čez vse plati družbenega življenja. Čeprav ima vso razkošje, ji mož ne nudi sreče v ljubezni, zato se odloči, da pelje svoje življenje naprej. Skrivnosten je njen mož Ivan Spransky. O njem izvemo, da hrepeni po bogastvu in je navzven zelo hladen. Skrbi ga le za ugled in potomce. Ko misli, da se je Elica utopila, se tudi sam čustveno zlomi.
Pohvala pa velja opisu Sobote, ki je prikazana kot središče sveta.
Avtor spremne besede Dušan Šarotar je o romanu dejal: "Ločil bom peno od valov je silovita knjiga, ki bralca v nobenem trenutku ne pušča ravnoušnega, njenega avtorja pa zagotovo postavlja v sam vrh sodobne slovenske literature."
Urška Hlupič
Foto: Mojcaq Zemljarič
Feri Lainšček je predstavil nov roman Ločil bom peno od valov tudi v Kolnkišti v Ptuju v petek, 5. decembra. Pogovor s pisateljem je vodila Jelka Ciglenečki, odlomke iz romana pa je brala Vesna Radovanovič.
Literarno kolo (21) • Tone Kuntner - 2
Jaz te imenujem mati
Tone Kuntner se je rodil 13. maja 1943 na Tratah v Slovenskih goricah. V ~asu torej, ko je v svetu divjala vojna in pusto{ila tudi po na{ih krajih. Pa vendar pesnik le redko posega v ta fenomen - fenomen vojne.
Trate, kakor je poimenoval eno od pesniških zbirk, ki je izšla v Ljubljani pri Cankarjevi založbi leta 1975, je gotovo taka zbirka. Čeprav se v njej pojavi veliko spomina na rodno hišo, očeta, mater — ti motivi so značilni tudi za druge zbirke — je prav tu izoblikoval pesmi s posebnimi toni. Le-te posegajo v neke vrste "geografski realizem". Poleg rodnih Trat, po katerih je dobila zbirka ime, omenja še Marijo Snežno, kjer je na Zg. Velki obiskoval osnovno šolo, in domače bregače, ki jih slika v povsem realističnem slogu. V zbirki se pojavijo tudi nekatera imena, ki uvajajo številne motive propada, razgradnje in smrti. Kmet izginja — kot beseda in kot človek; "Zoherl je zemljo državi prodal, / Smid se je včeraj obesil." Zemlja pa ostaja prazna, brez ljudi, ki bi jo znali ceniti in ki bi znali ravnati z njo — "Tako nas pa jemlje počasi hudič, / v nič gre lepa, bogata zemlja."
In tudi on jo je zapustil. Najprej z odhodom v Maribor, kjer je obiskoval gimnazijo, in še bolj z Ljubljano, kjer živi in ustvarja še danes. Tu se je zapisal gledališki umetnosti kot študent na Akademiji in nato kot član Mestnega gledališča ljubljanskega. Od tod je tudi jasno, zakaj njegovo branje pesmi prehaja v dovršeno recitacijo in največkrat deklamacijo. Sicer pa v svoje nastope pogosto vpleta tudi klasična dela velikih slovenskih avtorjev, zlasti Cankarja. Če sem že pri njuni "navezi", ne gre prezreti Kuntnerjeve odlične upodobitve učitelja Jermana v drami Hlapci. In pri recitaciji je opazno še nekaj, velika gorečnost in upor, kadar gre za vprašanje domovine, in sentimentalna umirjenost, kadar bere o odtujitvi, o odhodu. Zdi se, da ga preganja občutek krivde — kako ga je vendar mogla ta "golj'fiva kača" speljati v svet, namesto da bi ostal kmet, zavezan zemlji, ne samo s srcem, kot ji je danes, ampak tudi z rokami. Pa vendar ima še nekaj — besede. Besede, s katerimi opisuje svojo večno navdušenje nad domačimi ljudmi, nad pridnimi rokami, nad zemljo, ki je nekoč bogato obrodila, in nad svojimi rodnimi Tratami.
Ker sem že pri pesmih, kjer izpostavlja kmeta in njegov odnos do zemlje, naj omenim, da je prav kmet kot osrednja os, kot težišče in izguba ravnotežja hkrati, temeljno procesno jedro. Kmet v Kuntnerjevi poeziji je namreč prostor nasprotij in večnih preobrazb. Nasprotja med nekoč in danes, med zemljo in betonom, med srcem in hladno praznino pos-tmodernega sveta. Dejstvo je, da kmet v njegovi poeziji počasi, a vztrajno umira. Izginja. Odznotraj in navzven. Posledično postaja njegov svet spremenjen, zemlja kot stičišče pa le še prazna naravna danost, ki jo površno oko sodobnega človeka brez težav spregleda. Kruh ne diši, kot je nekoč, prav tako izpuhteva vonj jabolk, trave in seveda grud. V branje ponujam nekaj pesmi in verzov, ki najizraziteje kažejo na take odnose: "Sprva si seme, / ljubezen sejevčeva, / da te poseje, / da te pozabi ... // Potem si pšenica, / zrela za igro / z vetrom / in s kosci. // Potem si nekomu / vsakdanji kruh." (Sprva si seme); "Bogato jesen / je spravljal pod streho, / samo tisti dan, / sam za dolgo mizo, / kot da ne bo več pomladi / in ne poletja / in ne jeseni. // Potem se je zamislil / nad letino, / sam tisti večer, / sam z vso bogatijo / in je še opravil živino. // Zjutraj ga je pozdravilo jutro, / ko se je bil, / sam v tem jutru, / sam na tem svetu, / obesil / na najbolj plodno jablano pod hišo" (Sam tisti dan); "Zoherl je zemljo državi prodal, / Šmid se je včeraj obesil. // Žalostna pesem, / si kmalu spoznal, / tako nas mora vzeti hudič. // Sam si / kakor nikoli. // Imel si soseda, / če je pri hiši zmanjkalo moke / ali soli, / ali če si potreboval / pomoč v hlevu, / ali če si obtičal v klancu / z vozom. // Dal si mu vina za praznik Martina / ali kolač / za veliko noč. / Imel si pomoč / in bil si nekomu potreben. // Tako nas pa jemlje počasi hudič, / v nič gre lepa, bogata zemlja." (III, Žalostna pesem); "To je ljubezen. / To je prekletstvo. // Kruh bi drugače / laže služil. // Ti pa ostaneš, / ti pa ostaneš." (II, Kmet).
Ni potrebno torej posebej poudarjati, da je kmet zanj tragičen simbol in z njim njegova "hiša" in "bregače". Nekdaj topel svet razpada v hladno, žalostno gmoto — kot gruda, ki jo lopata preseka na dvoje. In pesnik tragiko povzdigne še na višjo raven, na raven naroda, na vprašanje nas vseh — Slovencev. Njegova pesem se tako motivno začne v preteklosti, zasajena je daleč nazaj v zgodovino. Avtor namreč dobro pozna slovensko zgodovino in vprašanja, ki so okrog tega najbolj pereča. Pesmi, kjer izpostavlja domovino in nas, Slovence,
je veliko, vendar so nekako raz-sajene po celotnem njegovem opusu. Skoraj ni zbirke, kjer se ne bi lotil tudi tega. V zbirki Trate je tako napisal pesem z naslovom Moj narod, ki je najbolj karakteristi~na zanj. Slovenski narod namre~ dojema cankarjansko, v duhu poslu-{nosti in upognjenega hrbta: "Moj narod je majhen, / moj narod je trd, / moj narod je vajen / hoditi na dnino, / moj narod je trd, / moj narod je vajen / služiti / služiti. // V tem je naše prekleto bogastvo."
O podobnih potezah so seveda razpravljali in še razpravljajo mnogi strokovnjaki. Spomnimo se npr. velikega, že pokojnega dr. Antona Trstenjaka, ki je prav tako pisal o nekoliko "avtodestruktivni" slovenski duši. O upogljivosti, poslušnosti, o žalosti, ki jo Slovenec "skriva v kamricah srca", kot je to povzel od Cankarja Tone Partlji~ v spremni besedi k zbirki Moja hiša. Pomembna pa je še ena analogija. Narod, Slovence, pogosto imenuje s pojmom domovina. Ni~ posebnega, bi rekli ob prvem ali površnem branju, ampak domovina ima tudi kot beseda poseben pomen. Če je beseda narod na eni strani nosilka dejanskih zgodovinskih in geografskih danosti, je domovina privzdignjena v liri~ne višave, obarvana z vznesenostjo in ~us-tvenimi barvami. Domovina je pravzaprav bistvo, v katerega je zajeto vse, kar pesniku predstavlja življenje. To so slabe in dobre plati življenja. Čeprav je domovina streha vsega ustvarjenega, se ji pesnik ~udi in jo
—	v eni najzna~ilnejših pesmi
—	primerja celo z materjo. Z zna~ilnim odprtim koncem, z retori~nim vprašanjem pa ustvari posebno vzdušje. "Jaz te imenujem mati", pravi, kon~a pa, "Kako naj tebe imenujem, domovina?"
Dejstvo je torej, da Kuntner postaja v poeziji toliko bolj za-
nimiv, prefinjen, poeti~en, kolikor bolj intimni so vzgibi, ujeti v pesem. Široka vprašanja naroda je namre~ težko upesniti. Čeprav je njemu to na mnogih mestih uspelo, smo lahko kar zedinjeni, da so intimne, ljubezenske in "materinske" pesmi pristnejše in bralca nagovarjajo z vsemi mogo~imi ~ustvi. Človeku se namre~ zna približati, se mu zazreti v o~i in srce. In ljubezen, zvezo "imeti rad" razume kot igro ve~nega podajanja — dajanja in jemanja, ali kakor je to zapisal dr. Zadra-vec v študiji za zbirko Golcim besede srca in vesti: "Cikel devetih pesmi pripoveduje o ljubezni kot blagi predanosti in izro~enosti, kot o medsebojnem darovanju ustvarjalnih mo~i dvojno-enojnem doživljanju lepega in dobrega."
Kljub propadanju in sivini, ki se naseljuje v njegov svet otroštva, v njegovo doma~ijo, vendarle ostaja vera v ~love-kovo dobro. Ostajata prikrita vitalnost in optimizem, ki vendarle najdeta svoje poti, ki pri-vreta skozi verze vsake toliko in se kažeta kot "lu~". Takrat se lirski subjekt umiri in le še z rahlo vznesenostjo zre naprej. Kot neko~, ko je bil svet svetel, posejan s svetlobo, ko je bilo vse kot "majhne sr~ne drobnarije, ki so nje spomin in lu~."
Saj nenazadnje tudi v pesmi Pri~am, ki jo lahko razumemo kot nekakšno sintezo vsega, kar je pesnik dotlej napisal, zapiše: "Pri~am o zemlji, vodi in zraku, / ko vse bolj mogo~ni s hrupom in strupom / dobrine množimo / in vse bolj nemo~-ni kljubujemo raku. / Gol~im v jeziku bolnih dreves, / trav in cvetlic, hirajo~ih teles; / v jeziku poeta, ki nima jezika", in nato zaklju~i: "... Gol~im o ~lo-veku, / o neugasljivosti sanj in življenja, / o upu v upanje."
David Bedra~
Kulturne nagrade
Rožančeva nagrada
Nagrado Marjana Rožanca za najboljšo esejisti~no zbirko podeljujejo že od leta 1993. Najprej sta jo podeljevala založba Mihela~ in ~asnik Dnevnik, leta 1998 pa je organizacijo, zagotavljanje sredstev ter imenovanje in usklajevanje dela žirije prevzel Sklad Marjana Rožanca, ki sta ga leta 1998 ustanovili založbi Nova revija in Mihela~.
Kar dvakrat je nagrado prejel Drago Jan~ar, za njim pa so se zvrstili Jože Snoj, Tomo Virk, Matevž Kos, Aleš Berger, Milan
Dekleva, Edvard Kova~, Iztok Geister in Vinko Moderndorfer.
Letos so ~lani žirije izbirali med tremi kandidati. To so bili Aleš Debeljak z zbirko esejev Lanski sneg, Mitja Čander: Zapiski iz no~i ter Vinko Ošlak: Spoštovanje in bit — Eseji o ~lo-veku in kulturi.
Žirija (v sestavi Alenka Puhar, Ignacij J. Fridl, Edvard Kova~, Matevž Kos, Urban Vovk) je letošnjo Rožan~evo nagrado podelila 20. septembra, na Rožan~evi doma~iji na Vol~jem gradu pri Komnu. Dobitnik pa je Vinko Ošlak, ki živi na avstrijskem Koroškem. Eseje je izdal pri zbirki Litera v zbirki Nova znamenja.
"In zakaj so vas prejšnji delodajalci odpustili?' vpraša mati kandidatko za varuško. "Ker otrok nisem kopala vsak večer."
"Vzamemo! Sprejeta!' se zasliši iz otroške sobe.
***
Učitelj je na govorilni uri povedal Barbarinem očetu: "Vaša hči pri pouku spolne vzgoje sploh ni zainteresirana za spremljanje podajanja snovi. S svojimi mislimi je vedno nekje drugje!' "Tako kot njena mati!' je glasno ugotovil oče.
***
Hišnik Janez je prišel v učilnico, v kateri je bila mlada profesorica sama, in ji rekel: "Gospa profesorica, ali bi mi pokazali svoje prsi?' "Nespodobnež! Le kaj ti pade na pamet?' se je razburila. "Ce mi jih pokažete, vam plačam 20.000 tolarjev!' je rekel Janez.
Profesorica je malo razmislila in ugotovila, da ob njeni nizki plači 20 tisočakov niti ni tako malo. Janez ji je izročil dva bankovca po deset tisočakov, profesorica pa je slekla svoja vrhnja oblačila. "Ali bi slekli še spodnje hlačke za 40.000 tolarjev?' jo je vpra-šalJanez.
Profesorica ni dolgo razmišljala in je za 40 tisočakov slekla še hlačke. Nato pa jeJanez udaril z novo ponudbo: "Ali bi seksali z menoj za 90.000 tolarjev?' Profesorica je izračunala, da bo danes lahko zaslužila še eno dodatno plačo, zato je pristala. Janez je opravil, kar je nameraval, in odšel domov. Profesorica je v razredu ostala sama. Cez pol ure je v razred vstopil ravnatelj in vprašal:
"Ali vam je Janez prinesel vašo plačo?'
***
Studentovo neznanje na izpitu je profesorja tako razkači-lo, da je od študenta zahteval indeks, vanj nekaj zapisal in ga vrnil študentu. Ko je študent zapustil profesorjev kabinet, je odprl indeks in videl, da mu je profesor v indeks zapisal: "Popolni idiot!' Študent je ponovno vstopil v profesorjev kabinet in rekel: "Oprostite, v indeks ste mi pozabili vpisati oceno, podpisali ste se pa že!'
Mladi dopisniki
Srečanje nagrajencev knjižnega kviza
Bilo je ponedeljkovo jutro, 6. oktobra 2003, ko sva se z mamo ob {esti uri zjutraj odpravila v Ljubljano. V glavno mesto sva prispela ob pol osmih. V sredi{~u mesta je nastal manj{i zastoj in {ele tik pred osmo sva parkirala pri Maksi-metru.
Na Pre{ernovem trgu je pred spomenikom Franceta Pre{erna ~akal vlakec. Vanj so se vkrcali nagrajenci vseslovenskega knjižnega kviza s svojimi spremljevalci, ki so ta dan pripotovali v Ljubljano iz vseh krajev Slovenije. Malo čez osmo je vlakec odpeljal na ljubljanski grad. Počasi je vozil po mestnem jedru in nato zavil v ulico, ki je vodila na grad. Na gradu so nas sprejeli in nam izročili nagrade. Sedli smo v dvorano. Po kraj{em času je pri{la vodička, da bi nam pokazala grad. Ogledali smo si peterokotni stolp, ječo in bogato okra{eno kapelico. Na koncu nam je pokazala tudi nekaj manj{ih ječ, v eni izmed njih naj bi bil zaprt tudi Ivan Cankar. Na poti v dvorano se nam je pridružil tudi gospod Tone Partljič, predsednik bralne značke. Posedli smo se v dvorani in klepetali. Gospoda Partljiča sem zaprosil za avtogram, tega sem dobil tudi od gospoda Jakoba Kende, prevajalca Harrya Potterja. Nato se je začel program. Po nekaj uvodnih pozdravnih govorih smo si ogledali lutkovno igrico O veverici in mravljincu. Predstava mi je
Ustvarjalčki
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVAR-
bila zelo v{eč. Po predstavi so nas povabili na prigrizek. Z gradu sem lahko opazoval Ljubljano, Šmarno goro in Kamni{ko-Savinjske Alpe.
Z vlakcem smo se nato odpeljali do Televizije Slovenija. Da smo pri-{li na pravo mesto nas je opozoril kip fantka s pi{čaljo. V garderobah smo počakali, dokler nas niso pustili v studio. V njem smo posedli po tribunah. Najprej je sledila generalka oddaje. Šele v petem poskusu začetka je bil režiser oddaje zadovoljen. Oddaja je govorila o Mi{ku Kranjcu in Prekmurju. Njemu in njegovi rodni pokrajini je bil namenjen vseslovenski knjižni kviz. Med programom so mladi cimbalisti in violinisti lepo zaigrali prekmurske melodije. V oddaji so prikazali več kratkih filmov; ki so govorili o prekmurskih značilnostih in življenju Mi{ka Kranjca. Najbolj mi je bil v{eč film, ki je prikazoval reko Muro ter mlinarstvo in brodarstvo na njej. V oddaji je potekalo tudi žrebanje. Na koncu so zaplesale {e mlade Romke na posebno zelo živahno glasbo. Ta prizor so morali nastopajoči ponoviti zaradi tehnične okvare in glej ga, zlomka, skoraj jim je zmanjkalo grozdja. Voditeljica Mojca Funkel je bila namreč zelo "požre{na".
Po končanem snemanju me je mami povabila v McDonalds. Nato sva jo mahnila na mojo željo {e v Tivoli. Proti večeru sva se polna vtisov odpeljala domov na Ptuj.
Urban Neudauer, 5- b, OS Olge Meglic
JALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Odprto pismo
Spoštovani!
Sem Nina Tetičkovič in obiskujem 7.a razred devetletne osnovne šole na Ptuju. V družini smo trije otroci, mami ter ati. V spodnjem nadstropju pa živi babica. mami je po poklicu diplomirana medicinska sestra in dela v bolnišnici na Oddelku za intenzivno nego, kjer se velikokrat srečuje z zelo bolnimi ljudmi. Ati dela 700 km daleč, zato prihaja domov med vikenti. Oba starša delata v bolnišnici, kjer se ljudje borijo za življenje.
Včasih pri babici prelistam časopis Novice. Kar zgrozim se, ko vidim, da so v skoraj polovici vseh vsebin časopisa opisali slabi dogodki, ki jih ljudje povzročajo drug drugemu. Sprašujem se, zakaj je toliko nasilja, prekupčevanja, toliko ubojev in samomorov? Zakaj nekateri ljudje grenijo življenje sebi in drugim? Na drugi strani pa so ljudje, ki se borijo za minute svojega življenja zaradi bolezni ali lakote.
Večkrat slišim pregovor: "Česar ne želiš, da nekdo stori tebi, tega ne stori ti drugemu." Če bi se vsi držali tega pregovora, bi bil svet lepši. Ali bi mi lahko povedali, kaj naj storimo, da bi bil svet lepši, da bi prevladovale vrednoste kot so poštenost, prijateljstvo, hvaležnost, potrpežljivost,... ?
Vaše vzpodbude, misli in predloge pričakujem z velikim zanimanjem.
Lepo vas pozdravljam
Nina Tetičkovič, 7.a/9 OS Ljudski vrt Ptuj
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do ponedeljka, 29. 12, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanec ustvarjalčkov v 50. številki Štajerskega tednika je:
Denis Šegula, Majšperk 46, 2322 MAJŠPERK.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZAI.QŽBA KAKAHTAJTIJA
zA^^mzBPi
LTJBLJAH-A; BTC, HALA A NOVO ME6TQ: BTO WOVO ME8T0 HOVA QOEIGA: DEKPUJOVA 12
Zanimivosti
Poveži številke od 1 do 52.
POKSCHE
Lutka bradatega Huseina za 30 dolarjev
Washington (STA/Hina) - Ob prijetju strmoglavljenega iraškega diktatorja Sadama Huseina so nekateri že zavohali zaslužek. Manj kot 24 ur po njegovem prijetju so podjetni iznajdljivci že odprli spletno stran, prek katere je moč kupiti lutko Sadama Huseina, kakršen je bil ob aretaciji - razmršenih las in z neurejeno brado. Lutka je oblečena v majico z natisnjenim pikovim asom, po vzoru igralnih kart, na katerih je ameriška administracija upodobila najbolj iskane predstavnike strmoglavljenega iraškega režima. Cena Huseinove lutke je 30 dolarjev.
Heidi Klum pri~akuje prvega otroka
Hamburg (STA/AP) - Ena najbolj znanih nemških manekenk Heidi Klum je sporočila, da s 53-letnim Flaviom Briatorejem, vodjo Renaultove ekipe formule 1, pričakujeta prvega otroka. 30-letna manekenka je ob predstavitvi svoje najnovejše modne kolekcije v Hamburgu še povedala, da si ne namerava vzeti dolgega porodniškega dopusta. Sicer ni želela povedati, kdaj naj bi se otrok rodil, prav tako pa ni želela razkriti njegovega spola. "Samo, da bo zdrav, " je dejala. Heidi je konec minulega tedna v pogovoru za nemški časnik Welt am Sonntag izrazila željo, da bi postala mati in imela dva ali tri otroke. Nemška manekenka je zaslovela zlasti s fotografijami za ameriško revijo Sports Illustrated in z nastopi na modnih revijah za znano znamko spodnjega perila Victoria's Secret. Nastopila je tudi v več televizijskih nadaljevankah in filmih, med drugim v Zoolanderju. Heidi seje novembra razšla s frizerjem slavnih osebnosti Ricom Pipinom, s katerim sta bila poročena pet let.
Brezdomec na lotu zadel 5,5 milijona dolarjev
Chicago (STA/Hina) - Američan James Gatzke seje bojeval z depresijo, živel je od dobrodelnih prispevkov, sedem mačk pa je bilo njegova edina družba. Nato pa ga je doletela neverjetna sreča -zadel je namreč glavni dobitek na loteriji v višini 5,5 milijona dolarjev. Pred tem je 44-letni brezposelni Gatzke zbiral hrano iz zabojnikov za smeti in beračil na ulici. Elektriko in vodo so mu že zdavnaj odklopili, brezposeln pa je od avgusta, ko so ga odpustili kot voznika taksija. 'Vse, kar sem si za božič želel, je bilo, da bi večerjal s svojima staršema v onostranstvu. Tako depresiven sem bil, "je povedal Gatzke. Kupljena srečka na loteriji v Illinoisu pa je vse čez noč spremenila. Dan po srečnem žrebu je Gatzke odprl bančni ra~un, si kupil cadillac iz leta 1991 in od{el na prvo kosilo v zadnjih nekaj mesecih. Kmalu načrtuje tudi nakup hiše na podeželju z velikim vrtom. Novopečeni milijonarje še napovedal, da bo skrbel za starki, ki sta mu pomagali v težkih časih.
V Carigradu zaplenili 363 starin
Carigrad (STAJAFP) - Turška policija je v neki hiši na obali Bosporja odkrila 363 redkih starin iz romanskega, bizantinskega in hetitskega obdobja. Pri tem je prijela nekega turškega tihotapca, kije dragocene predmete nameraval nezakonito pretihotapiti v tujino, je poročala turška tiskovna agencija Anato-lija. Med zaplenjenimi predmeti so štiri zlate krone, zlat pas, meči, noži in kovanci. "Predmetov je toliko, da bi lahko odprli muzej," poroča agencija Anatolija, sklicujoč se na uradna poročila turške policije.
Ni~ ve~ brezpla~ne viagre za danske zapornike
Koebenhavn (STAJAFP) - Dansko ministrstvo za zdravje je ošte-lo direktorja dveh zaporov, ki sta zapornikom brezplačno delila tablete viagra. Direktorja, ki sta modre tabletke delila predvsem članom motociklističnih skupin, ki trpijo za impotenco zaradi pretirane uporabe steroidov, sta s tem prekršila predpis o distribuciji tega zdravila v zaporih. Ministrstvo je poleg tega poudarilo, da bodo morali zaporniki, če jim bodo zaporniški zdravniki predpisali viagro, sami plačati tabletke, tako kot jih morajo osebe na prostosti.
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! _________________
MAROÙLNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj đ.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
ABRpĐIKB
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
S
AERtelKE
Ta teden prejmeta osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
ime in priimek:
Zofka Topolovec
«aslov:
Podlože 68, Ptvyska Gora
ime in pkiimek
Nataša Ms^cen
naslov:
Savci 27,2288 Sv. Tomaž
Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti.
26 .Šro/mib'TEDNIK
Pisma bralcev, mnenja
torek • 23. decembra 2003
Naši otroci gredo radi v šolo
Poleg rojstva je otrokov odhod v šolo eden izmed najpomembnejših trenutkov, tako za otroka kot tudi za starše. Prvi šolski dan je družinski praznik, ki ga vznemirljivo čaka otrok in s strahom mame in očetje.
Starši, ki smo svoje otroke že spomladi 2003 vpisali v prvi razred devetletke na O[ Mladika, smo strahove v veliki meri odpihnili v mesecu juniju, ko nas je vodstvo šole skupaj z u~iteljicami in vzgojiteljicami prijazno povabilo na skupno sre~anje z otroki. Naši otroci so tako spoznali ne samo u~iteljice in vzgojiteljice, temve~ tudi u~ilnice, ki so lepo opremljene ~akale na njih in na nova otroška doživetja tudi 1. septembra 2003. Ta dan je bil za vse nas nekaj posebnega — prvič smo pustili svoje otroke v varstvu šole in njihovih učiteljic. Ravnateljica na je prijazno sprejela in povedala, kako so otroci razporejeni v dva razreda, in že so naši šolarji odšli v učilnice. Od prvega dneva naprej se je njihovo navdušenje stopnjevalo in s tem seveda tudi naše. Ne samo da so bili otroci zadovoljni, zadovoljni smo bili tudi starši, ki smo se z veseljem odzivali povabilom šole, da izrazimo svoje potrebe glede bivanja otrok v šoli. Upoštevali so naše želje glede jutranjega varstva (kjer mimogrede otroci tudi pozajtrkujejo, saj je v družbi svojih prijateljev to veliko prijetnejše kot pa s starši, ki se jim zjutraj nenehno mudi).
Tudi čas podaljšanega bivanja je bolj ali manj prilagojen našim željam. Sam pouk poteka v sproščenem vzdušju (sicer pa, kako bi bilo lahko drugače v prvem razredu), otroci se učijo in ustvarjajo, potem pa z navdušenjem obveščajo nas, starše, kaj vse so se ta in ta dan naučili. Tudi pri urah podaljšanega bivanja se nenehno nekaj dogaja. Veseli smo namreč, da v tem času naši otroci ne čakajo le na to, kdaj bo pri{el kdo ponje, ampak tudi ta čas koristno izrabijo. Po pouku tako najprej v šolski jedilnici napolnijo svoje trebuščke, gredo na sprehod v bližnji park ali pa se igrajo
na šolskih igriščih. V glavnem pa tudi v času podaljšanega bivanja ustvarjajo in ustvarjajo, starši pa lahko njihove izdelke opazujemo v razredu, na hodnikih ali v šolskih razstavnih prostorih.
Ob zaključku prvega trimestra želimo tako starši 1. b devetletke na OS Mladika izraziti zadovoljstvo, saj naši otroci radi hodijo v šolo, in pohvaliti moramo učiteljico, ki vsako jutro sprejme naše otroke in jih vodi skozi nova spoznanja, pa tudi vodstvo šole, ki zna prisluhniti našim potrebam in željam.
Starši otrok 1. b OŠ Mladika
Prejeli smo
Sežigalnica v Kidričevem
Odgovor na javno pismo
Spoštovani g. Curin,
v javnem pismu Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, objavljenem v Štajerskem tedniku 4. decembra 2003, skozi vprašanja izražate predvsem nasprotovanje sežigalnici v Kidričevem, sežiganju odpadkov nasploh ter vsebini osnutka operativnega programa odstranjevanja odpadkov s strategijo zmanjševanja odloženih količin biološko razgradljivih odpadkov za obdobje od 2004 do konca 2008.
Vaše stališče je seveda popolnoma legitimno, vendar pa se velika večina strokovnjakov - domači so sodelovali tudi pri pripravi osnutka operativnega programa, njihova mnenja pa so bila večkrat objavljena tudi v Večeru - z njim ne strinja. Tudi okoljski standardi držav EU, s katerimi smo ali želimo biti primerljivi in ki sežigalnic ne prepovedujejo, veljajo tudi v Sloveniji. Instrument, s katerim se ugotavlja primernost objektov in naprav glede vplivov na okolje in zdravje, pa je presoja vplivov na okolje. Tudi glede morebitnih obremenitev Dravskega polja, ki jih navajate v vaših vprašanjih, in sanacije starega bremena v obliki prekritja s pepelom in žlindro.
Ministrstvo sežigalnice v Kidričevem ne umešča na skrivaj. Za umeščanje pogoji sploh še niso izpolnjeni, saj je operativni program v osnutku. Prav tako ničesar ne skrivamo, saj je bilo besedilo osnutka - vključeno z navedbo možnih lokacij sežigalnic - avgusta letos objavljeno na spletni strani prav z namenom javne razprave. V dokumentu pa smo tudi samo zapisali, da je pri umeščanju objektov za ravnanje z odpadki pomemben cilj vključevanje javnosti, obveščanje in izobraževan-
je. Temu delu programa bo prav glede na pripombe iz javne razprave namenjenega več poudarka. To je hkrati tudi odgovor na vaše prvo vprašanje, dodajamo le, da smo doslej odgovorili prav na vsa prejeta vprašanja v zvezi s termično obdelavo odpadkov, v času pobude Taluma za izgradnjo sežigalnice v Kidričevem pa večkrat na različnih dogodkih tudi neposredno pojasnjevali in odgovarjali krajanom. Tudi zato, ker krajani pogosto niso bili pripravljeni na dialog, pa se dobro zavedamo, da bo tudi z naše strani potreben aktivnejši pristop.
Glede na to, da ste osnutek programa prebrali, je nepričakovana vaša trditev, da zagovarjamo zgolj sežiganje kot rešitev problema čez noč. Ravno nasprotno: prioritetne so celovite rešitve ravnanja z odpadki preko t. i. regijskega koncepta, začenši z zmanjševanjem količin odpadkov na izvoru, ločenim zajemom frakcij odpadkov, njihovo predelavo, obdelavo in reciklažo v največji možni meri. Šele zatem pride odstranjevanje in v tem okviru med drugim tudi sežig odpadkov. Ekološki otoki, kot trdite, torej niso pesek v oči. V Sloveniji je trg s sekundarnimi surovinami tudi s pomočjo državnih ukrepov praktično vzpostavljen. Že danes predelamo ali ponovno uporabimo 60 odstotkov vseh odpadkov.
Na nobenem mestu v osnutku programa ni govora o sežigu komunalnih odpadkov kot edini ali samozadostni rešitvi, temveč o sežigu tistih organskih odpadkov (npr. živalskega izvora) in drugih (npr. bolnišnici odpadki), kijih ni moč ali ni dovoljeno (npr. zaradi zdravstvenih in veterinarskih pogojev) drugače predelati ali odstraniti.
Trenutno osnutek operativnega programa spreminjamo glede na pripombe iz javne obravnave, ki bodo zagotovo prispevale h kakovosti samega dokumenta. Žal pa je pri tem skoraj nemogoče upoštevati nasprotovanja, kakr-
šna predstavljate, saj v svojih trditvah navajate kot usmeritve ministrstva dejstva, ki jih v programu sploh ni.
Mag. Radovan Tavzes, državni sekretar, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo
Ureditev Maistrove ulice
Maistrova ulica, od hišne številke 1 do 18, je pred preoblikovanjem prostorsko pripadala bivši KS Bratje Reš, sedaj pa je del mestne četrti Center. Od preoblikovanja dalje je ta del ulice slepo črevo, za katerega se nihče ne zanima. Potrditev tega je tudi članek gospe Milene Turk v mesečniku Ptujčan, kjer obravnava prometno varnost na Ptuju. V članku Maistrova ulica sploh ni omenjena. Kot da je ni. Ceprav je to ena najprometnej-ših ptujskih ulic, po kateri poteka šolska pot učencev OŠ Olge Meglič ter pot v bližnji vrtec.
Ulica je severna ptujska vpadnica. Po njej poteka tudi ves promet iz bližnjih blokovskih naselij in širše. Dnevno tako po laični presoji zdrvi po njej približno 5000 različnih vozil.
Krajani smo z infrastrukturno ureditvijo ulice zelo nezadovoljni. Že 12 let čakamo na prepotrebno ureditev. Ulica ima samo en pločnik, ki je mestoma tako ozek, da se dva pešca težko srečata. Zato se morajo pešci izogibati tako, da stopajo na cestno površino. Ni potrebno poudarjati, kako je to nevarno za otroke. Ulica nima kolesarske steze, zato kolesarji večkrat vozijo po pločniku. Prometna površina ceste je podobna makadamu in je polna lukenj, tako da si ob deževnem vremenu izpostavljen škropljenju nekulturnih voznikov. Poseben problem pa je razsvetljava in električna napeljava. Vso razsvetljavo ulice predstavljajo tri majhne lučke, ki so pritrjene na razmajane in trhle
Pravno mnenje
Reševanje sodnih civilnih zadev z izvensodno ali sodno poravnavo
Pod besedami "civilne sodne zadeve" bom v tem članku štel civilne zadeve, ki so že predane v reševanje pristojnemu sodišču, kot tudi civilne zadeve, ki sicer spadajo v reševanje sodišča, vendar se s poravnavo rešijo izven sodišča. Med civilne sodne zadeve pa je šteti sporne in nesporne zadeve.
Přednost poravnave pred sodbo
Do sodbe praviloma pride po dolgem in dragem sodnem postopku, kar pa do sklenitve poravnave ni potrebno. S sodbo dostikrat vsaj ena stranka, v glavnem tista, ki je pravdo izgubila, ni zadovoljna. Zato se med strankama neprijateljstvo nadaljuje. Prihaja do novih sporov, nagajanj itd. ter ponovnih tožb.
S prostovoljno sklenjeno poravnavo pa sta zadovoljni obe stranki in utemeljeno je pričakovanje, da bodo tudi v bodoče med njima dobri odnosi. V praksi se namreč potrjuje ljudski rek: "Tudi slaba poravnava je boljša kot dobra sodba."
Izvensodna poravnava
Sprti stranki lahko glede civilnih zahtevkov, s katerimi stranki prosto razpolagata, skleneta, brez prisotnosti drugih oseb ali pa pred odvetnikom ali notarjem, poravnavo, ki pa, razen če je sklenjena pred notranjem, ni izvršilni naslov. To sta lahko storili tudi pred poravnalnim svetom (glej Zakon o samoupravnih sodiščih, Ur. list SRS št. 10/97, 23/81, 4/82), dokler določbe o poravnalnih svetih niso prenehale veljati (glej Zakon o delovnih in socialnih sodiščih, Ur. list RS št. 19/94).
Sodna poravnava ob pomoči samo sodnika
Novela Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 96/02) v 111.
odst. 306. člena določa, da mora sodišče ves čas postopka paziti na možnost za sklenitev sodne poravnave, stranke mora na to možnost opozarjati in jim pomagati, da se poravnajo.
Na t. i. poravnalnem naroku mora sodnik preizkusiti možnost, da stranke dosežejo sporazum v obliki sodne poravnave. V mnogih primerih sodniku to tudi uspe.
Zapis sodne poravnave po predhodno opravljeni mediaci-ji
Določba 5. odst. 305. b člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 96/02), ki določa, da sme sodišče na predlog strank, ki soglašajo, da se opravi poskus alternativne rešitve spora, prekiniti pravdni postopek največ za tri mesece, pomeni formalno pravno podlago za izvajanje mediacije kot enega izmed načinov alternativnega reševanja sporov.
Kaj pomeni beseda "media-cija"?
Ta iz latinščine izvirajoča beseda pomeni v slovenščini posredovanje za sporazum ali pomirjenje v sporu. Obširen odgovor na vprašanje, kaj je mediacija, je v knjižici, ki jo je marca leta 2003 izdalo Okrožno sodišče v Ljubljani pod naslovom: "Mediacija v gospodarskih sporih". Razlaga se glasi: "Me-diacija je način reševanja spora, v katerem nevtralna tretja oseba strankam pomaga doseči sporazum, ki razrešuje njihov spor in na novo ureja medsebojna razmerja. Zaradi svoje narave lahko postopek s posredovanjem v nasprotju z rednim postopkom vodi k rešitvam, ki so hitrejše, cenejše in bolj prilagojene interesom strank. Postopek je hiter, neobvezujoč, zaupen in brezplačen in ne vpliva na pravni položaj strank v pri-
meru, da v mediaciji ne sklenejo poravnave."
V	nadaljevanju tega članka se bom poslužil še nekaterih podatkov iz omenjene knjižice Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki mediacijo izvaja že od začetka leta 2001 v okviru programa reševanja sodnih zaostankov. Katera druga sodišča v Sloveniji izvajajo oziroma ne izvajajo mediacije, pa mi ni znano.
V	katerih primerih pride do mediacije?
Do nje pride, ko kljub poskusu sodnika na poravnalnem naroku ne pride do poravnave, čeprav je stranke načeloma ne odklanjajo. Vzroki za to so različni, kot npr. trmasto vztrajanje vsake stranke pri svojem stališču, deloma tudi zato, ker mislijo, da se bo nasprotna stranka omehčala in že zaradi želje, da se stvar oz. zadeva konča, privolila v poravnavo, čeprav na svojo škodo. Včasih pa je neuspešna pomoč sodnika, ki v svoji funkciji, ki jo izvršuje na obravnavi pred strankama, nima možnosti odkriti skritih interesov in šibkih točk posamezne stranke.
Mediacijski postopek
Če stranke od sodnika ponujen mediacijski postopek sprejmejo, jim sodnik dodeli mediatorja (posrednika) po naključnem vrstnem redu z liste sodnik mediatorjev. Po doseženem dogovoru bo medai-tor zapisal osnutek sodne poravnave in ga posredoval sodniku, ki bi sicer sodil v tem sporu. Mediator in stranke bodo nato s sporazumom sodnika določile narok za sklenitev sodne poravnave. Na naroku bo sodnik v skladu s pravili Zakona o pravdnem postopku zapisal sodno poravnavo, ki jo bodo stranke ali njihovi zakoniti zastopniki oz. pooblaščenec podpisale.
Mirko Kostanjevec
električne drogove, ki se bodo vsak čas podrli. Upam si trditi, da je nerazsvetljenost ulice (poleg prevelike hitrosti) bila vzrok prometne nesreče, v kateri je ugasnilo življenje mladeniča, saj voznik ovire na cesti ni pravočasno opazil.
Zato, kot stanovalec te ulice, javno sprašujem, kako dolgo še tako? Kdaj bosta v naši ulici zgrajena še en pločnik in kolesarska steza? Kdaj bo urejena ulična razsvetljava? Kdaj bo izvršena nova asfaltna prevleka na cestišču? Vse to je bilo krajanom obljubljeno. Ali bomo morali počakati, da bo ugasnilo še eno mlado življenje?
V	sosednji občini Duplek, ki je veliko manjša od Ptuja, so te stvari vzorno urejene. In ne samo to. Na vpadnicah te pozdravijo lično izdelane table, ki ti izrekajo dobrodošlico. V Maistovi ulici na Ptuju pa te, namesto dobrodošlice, pozdravijo razmajani električni drogovi in luknje v cestišču.
V	upanju, da bo v letu 2004 več posluha za navedene probleme, želim vsem ljudem dobre volje zdravo in srečno novo leto.
Anton Krajnc
Na pomoč, tega ne razumem!
Zadeva se nanaša na dedovanje. Zelo neprijetno je, kadar gre za primer dedovanja po pokojnem očetu. Opravljenih je bilo nešteto korakov na Okrajnem sodišču v Ptuju in Novi KBM, d.d., v PE
Ptuj, kjer je imel umrli vložene svoje prihranke. Omenjeni instituciji imata oblast.
Kadar gre za dedovanje, ima sodišče nalogo, da opravi zapuščinsko razpravo, če se vsi dediči strinjajo. Leto dni po očetovi smrti sem bila osebno na sodišču, ker sem želela, da ta razprava steče. Sodniku, s katerim sem govorila, sem omenila težavo, da avta, ki je bil v letu 1987generalno obnovljen in pisan na očetovo ime, ni mogoče registrirati. In ta g. sodnik se je odločil, da bo zadevo v zvezi z dedovanjem preveril.
Tako je minilo eno leto, leto za letom. V letu 1997 sva bili skupaj z mamo ponovno na Novi KBM, PE Ptuj. Vodja PE Ptuj se mi je celo na nek način posmehovala, da država s svojim zakonom odloča njihovi instituciji v prid. V mojo oz. našo škodo je bilo, da denarja nismo dobili, čeprav smo se vsi strinjali, da dediščina steče.
Škoda je velika, ker se nanaša na prihranke, avtomobil in še kaj.
Letos poleti sva z mamo odšli na okrajno sodišče v Ptuj, in spet so ponovili: "Pojdite na banko!"
Nato sem se odločila, da grem najprej v bolnišnico, kjer je oče umrl. Iz bolnišnice so me napotili na Občino Ptuj. V Mestni Občini Ptuj so mi na mojo željo ponovno izdali mrliški list. Iz knjig o vročeni pošiljki je bilo razvidno, da je bil mrliški list poslan na Sodišče v Ptuju v letu 1987. Očitno se je izgubil.
Letos 8. oktobra ob 13.45 uri smo bili vabljeni na zapuščinsko obravnavo. Žal je moja slaba navada, da prihajam z zamudo, zato je sodnik povzdignil glas takoj, ko se je razprava začela. Po proceduri, ki jo ima sodišče, smo se vsi strinjali, da se dediščina razdeli po zakonu. Kmalu zatem se je zataknilo pri ocenitvi premoženja. Povedala sem mu, da se trenutno premoženje ne da oceniti. S tem sem ga razjezila. G. sodnik me je z besedami vrgel ven iz pisarne: "Vi, mlada gospa, pa ven..' Menije bilo smešno in sem dejala: "Ni problema, g. sodnik, če tako želite - grem..' Po dogodku se je g. sodnik umiril in ostala sem do konca razprave.
Na razpravi smo se dogovorili tudi, da pripravim vso dokumentacijo in jim pošljem na okrajno sodišče. Razlog je bil ta, da baje ni bilo na Novi KBM, d.d., nobene vloge. V novembru 2003 sem tudi obvestila predsednika Nove KBM, d.d., g. Crtomirja Mesariča.
Do 10.12.2003je bil vedno problem izplačilo njegovih prihrankov. Sedaj to ni noben problem, čeprav še od okrajnega sodišča nimamo nobenega sklepa.
To je samo en del dogodkov okrog zapuščine. Iz tega se vidi, da vodilni na položajih obvladajo zadeve v popolnosti oz. harmoniji. Ni kaj! Dragi občani in občanke okolice Ptuja, naj vam bo v prihajajočem letu lepo in pri srcu toplo!
Marija Marjana Slanic
Kuharski nasveti
Namig za darilo ob bližnjih praznildli I V vrtu
Božična pojedina
Jedi, ki jih pripravljamo za božično večerjo, so ostale vse do danes tradicionalne. Le z različnimi načini priprave in dodatkov smo jih nekoliko spremenili.
Tako se danes najpogosteje za ta praznik pripravljamo od mesa perutnino, najpogosteje kokoš, purana in piš~anca, od toplotnih postopkov pa uporabimo pe~enje in dušenje. Zraven mesnih jedi je kar nekaj prilog, ki pa niso tako tradicionalne kot mesne jedi.
Še ve~ dela in priprave zahtevajo potice, ki jih ob teh praznikih prav tako ne manjka. Zraven diše~ih potic mizo bogatijo še ra-zli~ni sadni kruhi in šarklji. Purana ali piš~anca, ki ga te dni pe~emo, pogosto pred peko nadevamo. Z nadevom ne izboljšamo samo okusa, temve~ dobijo jedi tudi lepšo obliko in videz. Piš~anec, ki ima veliko belega mesa in malo maš~obe je primerno meso z nadevanje, saj druga-~e lahko maš~oba prepoji nadev med pe~enjem. Kot osnovo za nadev najve~krat uporabimo živilo bogato z ogljikovimi hidrati, kot so žita, drobtine, kruh in riž.
Če pa ste shranili kaj kostanjev, so lahko tudi ti odli~en nadev za mladega purana ali pi-š~anca, ki ga pripravimo za boži-~no ve~erjo. Z ostalimi dodatki, kot so suho sadje, na primer jabolka, suhe slive, slanina, ze-liš~a, ~ebula, poudarimo okus nadevu. Malo orehov v nadevu pa izboljša okus in dajejo trdnost. Pazimo, da nadeva ni
preve~, na pol kilograma perutnine uporabimo le 15 deka-gramov pripravljenega nadeva. Piš~anca ali purana napolnimo vedno tako, da se med peko lahko napne.
Kadar pe~emo nadevanega pi-š~anca ali purana, se ~as pe~e-nja podaljša vsaj za pol ure, pri velikih puranih pa za eno uro. Piš~anca ali purana ne nadevamo prehitro. Lahko ga nadevamo najve~ tri ure pred peko, ~e pa smo uporabili še topel nadev, moramo jed pripraviti do konca. Piš~anca ali purana lahko nadevamo na dva razli~na na~ina. Nadev lahko napolnimo v trebušno votlino, še bolje pa je, da pod kožo na vratu. Če nadevamo perutnino pod kožo ob vratu, odstranimo tanko kost, kožo potegnemo nazaj in nadevamo v odprtino nadev. Nato na prsni strani kožo potegnemo ~ez nadev in dobro pritrdimo z lesenimi nabodalci ali zašijemo s kuhinjsko nitko.
Pri popolnoma svetlem mesu je dobro, da nadev popestrimo z dodatkom mletega mesa, ki je temnejše, k nadevu lahko dodamo fino zmleta jetra, lahko pa za nadev uporabimo tudi riž, ki mu prav tako dodamo temno suho sadje. Najenostavneje si pripravimo kruhov nadev, ki ga pripravimo tako, da rezine suhega belega kruha namo~imo v mleko. Posebej fino sesekljamo ~ebulo in jo na manjši koli~ini maš~obe svetlo rjavo prepražimo. Kruh ož-
Odgovor: Pred vrati so boži~no-novoletni prazniki in skok v novo leto že tradicionalno spremlja množi~na uporaba pirotehni~nih sredstev, s katerimi se "opremi" veliko ljudi. Najpopularnejše petarde in rakete spremlja še obilica drugih, kot so: razne zažigalne in dimne bombice, rimske svečke, pasje bombice, pokajoče vžigalice ter najrazličnejši okraski, ki oddajajo različne zvoke, melodije ipd.
Izšla je dopolnjena izdaja kuharske knjige Sodobne domače jedi, avtorjev Nade in Vlada Pignarja. V dopolnjeni izdaji je več kot 200 receptov za pripravo hrane iz živil, ki jih poznamo in so nam vselej na voljo. Knjiga je na prodaj v prodajalnah Era Petlja in v sprejemni pisarni družbe Radio-Tednik Ptuj.
memo, mu dodamo prepraženo čebulo, rumenjake, sol, poper, po želji muškatni oreh in na male kocke narezane suhe slive. Če je nadev premehek, dodamo drobtine. Za boljši okus lahko nadev izboljšamo tudi s košči grobo narezanih orehov ali z malimi kockami slanine.
Nadevamo in pripravimo pa si lahko le posamezne kose piščanca ali posamezne kose purana. Tako si lahko pripravimo različne puranje rulade, ki jih pripravimo iz prsnega dela purana in nadevamo z različnimi nadevi. Od nadevov lahko uporabimo samo kuhano mešano zelenjavo, lahko zelenjavi dodamo še mešanico jajc in kisle smetane, za nadev lahko uporabimo tudi naribani sir in eno vrsto mehke zelenjave ali drugo vrsto mletega mesa. Da bo meso čim bolj okusno po peki, ga zavijemo v mrežico in začinimo z različnimi začimbami, kot so sol, poper, limona, lovor, timijan, kumina, česen in podobno.
Od prilog si zraven lahko pripravimo štruklje, skutne iz vlečenega testa, lahko samo skuhamo poljubno zelenjavo in jo pred serviranjem prelijemo s prepra-ženimi drobtinicami, lahko pa si pripravimo tudi kuhano ajdovo kašo z zelenjavo, zelenjavne in druge narastke, pa imate raje standardne priloge, si pripravite poljubne testenine.
Mokri smrček
Vprašanje bralke: Ob bližajočih se praznikih bo ponovno pokalo, posamezniki bodo nekritično prižigali petarde in podobna sredstva, s tem pa ne bodo samo vznemirjali ljudi, temveč tudi nemočne živali. Kako jih lahko obvarujemo pred temi brezvestneži?
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
Seveda si praznovanja in prehoda v novo leto marsikdo ne more predstavljati brez metanja petard, spuščanja raket in obešanja najrazličnejših svetlobnih in zvočnih efektov na božično-novoletne jelke v naših stanovanjih.
To, kar večini ljudi predstavlja zabavo, smeh, občudovanje in obliko praznovanja, pa je za naše hišne ljubljence (psi, muce,
okrasne ptice ...) lahko prava "nočna mora", ki je ne morejo hitro pozabiti. Živali so po naravi boječe. Levi, tigri, sloni, ki živijo v divjini in nimajo ravno veliko sovražnikov, so neprestano na preži in neprenehoma pozorno poslušajo, kaj se dogaja v njihovi okolici .Sluh je tako pri divjih kot pri domačih živalih izredno izostren (slišijo neprimerno bolje kot ljudje). Velika večina živali ne prenese pokanja (izjema so lovski psi, službeni psi vojske in policije, ki se streljanja ne bojijo). Pokanje in močni svetlobni efekti imajo pri veliki večini hišnih živali za posledico stres. Nekatere živali so tako preplašene, da se skrivajo celo pred svojimi lastniki, se tresejo, izgubijo apetit, pohitreno dihajo, imajo plah pogled, nasršeno dlako oz. perje in prebavne motnje (driske, bruhanja), ki so lahko posledica stresa, ki ga živali doživljajo ob bobnenju petard in raket. V določenih primerih se lahko srečujemo tudi z agresijo, ki jo nemočna
Porov narastek pripravimo tako, da por najprej dobro očistimo in ga narežemo na tanke rezance. V kozici segrejemo manjšo količino maščobe, dodamo fino sesekljano čebulo. Ko čebula, ovene dodamo narezani por, prilijemo malo vode ali juhe in dušimo 2 do 3 minute. Nato por vsujemo v drugo posodo, da se ohladi. Posebej skuhamo manjšo količino prosene kaše v slani vodi. Manjši pekač premažemo z margarino, potresemo z ostro moko in damo vanj polovico prepraženega pora in ga poravnamo tako, da je dno pekača pokrito. Na por damo kuhano proseno kašo, jo potresemo s poljubnim naribanim sirom in na kašo vsujemo ostalo polovico pora. Po vrhu prelijemo z mešanico kisle smetane in jajc. Pekač postavimo v pečico, ki smo jo ogreli na 200 C in pečemo 20 minut.
Če bi tako pripravljeni nara-stek izboljšali še z drugo zelenjavo, slanino, kockami pršuta, poljubnim sirom, ki zori s plemenito plesnijo, lahko jed ponudimo kot samostojno toplo uvodno jed. Vse naštete sestavine zmeraj dodamo h kaši, premešamo, da se čim bolj enako porazdelijo po celotnem naras-tku.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
živali kaže v samoobrambi pred stresorji. Zlasti velika blokovska naselja in mestna središča se spremenijo v prava bojišča.
V strnjenih naseljih, kjer se šipe tresejo ob bobnenju petard, bližini bolnišnic, šol, vrtcev, cerkva, domov za ostarele občane, živalskih zavetišč imejmo v mislih, koliko neprijetnega smo s takim početjem povzročili našim hišnim prijateljem. O "herojih", ki na pse in muce namenoma mečejo petarde in se na ta način postavljajo pred drugimi vrstniki, ne bi izgubljali besed, saj njihovo početje kaže veliko nezrelosti in skromnega poznavanja življenja.
Za tiste pa, ki s svojimi živa-licami že v strahu pričakujejo "srečno novo" in želijo, da bodo njihove muce in psi lažje prenesli bučni prehod v novo leto, nasvet: obiščite svojega veterinarja, ki ima zagotovo rešitev, s katero se bo prehod v novo leto dočakal mirneje.
Vojko Milenkovi~, dr. vet. med.
w
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V.
Pozimi le ledene rože cveto
Prijazna, sončna in pisana jesen se je prevesila v zimo. Vrtna narava jo je pričakala že v stanju počitka, vrtnar pa v pripravah in pričakovanju na praznične dni. Oba se bosta v njej spočila in nabrala moči za prihajajočo pomlad, v zimi pa, kakršna že bo, bela ali siva, v ivju ali megli, se vrtnar od vrtne narave ne ločuje, ker je tudi v času, ko miruje, lepa in potrebna oskrbe.
V	SADNEM VRTU se zimsko mirovanje drevnin prične z odpadanjem listja in konča z brstenjem v sredini marca. Navidezno nadzemni organi sadnega drevesa mirujejo, čeprav se vrši presnova rastlinskih sokov v njihovem celičju pa njeni podzemni organi, korenine v tleh, kjer ni večjih toplotnih sprememb, opravljajo svojo vlogo. V koreninah se pozimi vrši presnova asimilatov, ki jih je po odpadanju listja shranilo v korenine, vrši se obnova sesalnih koreninic in drugi procesi priprav na ponovno vegetacijo. Pomen zimskega mirovanja je pri drevninah velik, če pa so pri tem motnje, se to odraža na slabšem listanju, cvetenju in opraševanju. Ob sprehodu po sadnem vrtu se še ponovno ozremo za morebitno spregledanimi od sadne gnilobe napadeni plodovi in jih odstranimo, da bi ne preživeli zime s številnimi trosi in prihodnje leto okuževali zdravih plodov.
V	zimski hrambi pregledamo in preberemo plodove, ki kažejo znake okužbe po skladiščni gnilobi ali drugačnem propa-
danju. Če jih ni mogoče uporabiti v svežem stanju jih očistimo in pripravimo za sušenje. Manjše količine sadnih krhljev lahko posušimo v kuhinjski pečici vendar pri primerni toploti, da se jim ne poslabša kakovost.
V	OKRASNEM VRTU pri vsakem občutnejšem padcu dnevnih temperatur izpod zmrzišča, še posebej pa v brezsnežni in v vetrovni zimi, nadzorujemo prekrivala na rastlinju, ki je občutljivejše na skrajno nizke temperature. Popravila in dopolnjevanje ovitih rastlin z vrteksom, tkaninami, slamo ali podobnimi materijali vršimo le, ko rastline niso v zmrzlem stanju, tiste pa, ki so osipane s kompostovko, šoto ali vrtno rahlo zemljo pa, ko tla niso zmrznjena.
Vrtnih stezic v času poledice ne posipavamo s soljo ali podobnimi kemičnimi pripravki, da ne poškodujemo trate in rastlinja ob njih. Proti zdrsu na zaledenelih površinah uporabimo le naravne materiale, kot so pesek, drobni gramoz, drob-ljenec, drevesne sekance ali žagovino. Žive meje ob pločnikih in javnih poteh, ki jih posipavajo s soljo pred poledico z raznimi trosilci z velikim dometom, pa zavarujemo s plastično folijo.
Rastlinje in vodni živelj, ki ga okrasnega gojimo v vrtnih jezercih in manjših vodnih zajetjih, pred površinsko zaledenitvijo zavarujemo tako, da v vodo vržemo snope slame ali šibja, da bo zagotovljena zračnost, zaledenele vodne površine pa na več mestih prebijemo ali v led navrtamo luknje za zračenje. Če obstaja možnost, izpod debelejšega ledu izčrpamo za nekaj centimetrov debelo plast vode, s čimer ustvarimo zračno plast, ki vodnemu življu zagotavlja zračnost.
V	ZELENJAVNEM VRTU na zaveternih legah in če vrtna zemlja ni zamrznjena v globino, koncem decembra že lahko opravimo setev korenja, špinače, boba, čebule in graha. Seme prekrijemo s presejano kompostovko ali dobro vrtno zemljo bogato s humosom in drobnega zloga kot je krtinovka. Takšna prekrivka je zračna in toplejša, pod katero bodo semena pričela kaliti že v zimskem času. Peteršilj, posajen v korita za zimsko rabo, ki smo ga prenesli v zaprte prostore, postavimo na hladno in svetlo mesto, da ga ne napadejo uši.
Ljubiteljem vrtne narave in negovanega zelenega okolja želim v prihajajočem novem letu vse lepo, prijetno in zdravo.
Miran Glu{ič, ing. agr.
25-Četrtek	26-Petek	27-Sobota	28-Nedelja
29-Ponedeljek	30-Torek	31-Sreda Ô	
Odgovori na premoženjska vprašanja
vprašanje #6:
Večkrat sem že prebral vašo ko-lumno in moram priznati, da sem dobil že kar precej koristnih nasvetov. Odlični ste. No, sedaj pa imam tudi sam vprašanje za vas. Imam 40.000 evrov in 25.000 USD in me zanima, ali se jih splača spremeniti v tolarje in vezati na banki. To naj bi bilo najbolj varno "obračanje" denarja, pravijo. Vezava deviz je (preračunano) veliko manj donosna kot vezava slovenskih tolarjev. Kaj vi menite o tem? Ali imate morda konkretnejšepoda-tke o tem, kdaj bo v Slovenija uporabljala evro kot nacionalno valuto (namesto zdajšnjega tolarja), ker - kot vemo - gremo drugo leto v EU. Odgovor:
Svetujem vam, da dolarje čimprej zamenjate za tolarje ali evre, dokler je tečaj še kolikor toliko na visoki ravni. Pričakuje se namreč nadaljnje padanje tečaja dolarja, predvidoma za 15-20% v prihodnjih letih, razen če ne bo ameriška vlada našla drugega načina, kako razvrednotiti vsako leto večji javni in privatni dolg.
Razlika med vezavo evrov ali tolarjev na banki je minimalna in se pozna šele pri res velikih zneskih, tako da je praktično vseeno, v kateri valuti sklepate vezave. V obeh primerih žalpridelujete ne-gativnen donos. Koliko se vam zdi to "varno", presodite sami. Na kratki rok se ne pozna veliko, na dolgi pa ogromno, sploh če upoštevamo, da bi lahko ta denar obračali v drugih naložbah (npr. na globalnem trgu v tako imenovanih hedge skladih, ki so popolna novost na naših trgih in še neodvisni od raznoraznih indeksnih in delniških nihanj).
To je eno, drugo pa je, da začnete razmišljati o dolgoročni fi-nanančni izobrazbi, brez katere v informacijski dobi ne bo šlo. Glede izobraževanja sem vam vedno na voljo, in to kar dvakrat na teden. Kje — se pozanimajte sami!!! Lahko pa si kupite (Amazon.com ali Lisac.com) ali sposodite knjigo Roberta Kiyosakija Bogati očka, revni očka, ki bi jo moral prebrati vsak starš sebi in otrokom. Knjiga vam bo povedala tisto, česar vas v vsem obdobju šolanja šola ni povedala. In to je, kako se ravna z denarjem in zakaj lahko tudi denar dela za vas in ne samo obratno.
Slovenija bo evro uvedla kot nacionalno valuto enkrat med letoma 2007 in 2009.
Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitJa.petric@donos.net, GSM: 041 753 321
^Donos
premoženjsko svetovanje
Numerolog svetuje
Potrebno je odkriti vzrok (vzorec)
- NUMEROS -
Dan Sovina
ROJENI STE ZAUUBEZENINUSPEH
Med najpo-mebnejsa dogajanja v življenju sodijo tisti dogodki, ki se nam ponavljajo. Če so to dobre in prijetne stvari, potem bodimo veseli, da je tako. Hudo pa je, ~e se nam ponavljajo dogodki ali dejanja, s katerimi se niti približno nočemo več ukvarjati ali jih celo ponovno doživeti. Na primer če smo spet zajadrali v napačno partnerstvo, se ponovno ločujemo ali smo spet izgubili službo, ki smo jo mukoma nasli.
Takrat se je dobro zamisliti in poiskati vzrok ali bolje rečeno vzorec, po katerem delujemo. Če se nam neka neugodna stvar pripeti enkrat in nikoli več, potem je to dober znak, saj pomeni, da smo se na napaki nekaj naučili — in je ne ponavljamo več. Če se nam pa stvari ponavljajo, potem pa to pomeni, da smo ujeti v t. i. čustveni in miselni vzorec, ki prihaja globoko iz podzavesti in na katerega ne moremo razumsko vplivati.
Smo opazili, da privlačimo v svoje življenje ravno taksne ljudi, s katerimi ne moremo nič dobrega ustvariti? Imamo za seboj že kar nekaj neuspesnih zvez in še vedno razmišljamo, da "nimamo sreče" in smo raje sami, ker se bojimo ponovnega razočara-
nja? Smo v službi nezadovoljni ali pa celo sploh ne vemo, kakšno delo je za nas najprimernejše? Izhajamo iz družine, v kateri smo preživeli težko mladost? Če je tako, potem delujemo po vzorcu. In čudovito bi bilo, če bi se takšen vzorec dal razbiti s pogovorom ali z branjem knjig. Praksa dokazuje, da ni tako.
Mnogokrat smo si že dejali, na primer, da se nam to in to ne bo ve~ zgodilo, pa se nam kljub najbolj{i volji zgodi. Trudili smo se in se nam je kljub vsemu ponovila napaka, ki nas je drago stala že enkrat ali pa mogo~e že ve~krat. Zakaj?
Zato, ker delujemo po vzorcu, ki je zelo mo~an. Najbolj se to vidi na podro~ju ljubezni in partnerstva. Če smo se dvakrat lo~ili, se bomo lo~evali v nedogled, ~e nas je partner dvakrat udaril, nas bo tepel še naprej. Zakaj? Zato, ker nimamo sre~e? Ne, ampak zato, ker kot magnet privla~imo takšne osebe v svoje življenje. Vzrok, da takšne ljudi privla~imo, pa je v nas samih in nima ni~ opraviti s sre~o ali smolo.
Če se nam to dogaja, potem nam numerološka analiza lahko pokaže ne samo vzrok za takšno stanje, ampak tudi rešitev. Pogumni in vztrajni jo bodo nedvomno našli, kajti sre~o je
Duševno zdravje
Skrb za starostnike
Kakšna naj bi bila sploh skrb za starostnike in kdo vse si jo deli?
Tudi najpreprostejšemu človeku je danes jasno, da je s svetom, v katerem živi, nekaj narobe. Namesto solidarnosti, ljubezni in kritične zavesti srečamo brezobzirnost, brezbrižnost, odtujenost, strah pred avtoritetami, nemoč, odvisnost in pripravljenost na sugestijo.
Vsekakor je v takem svetu še najtežje tistim, ki zaradi starosti postanejo nemočni in osamljeni, in prav taki potrebujejo še zlasti neko posebno skrb.
Z naraščajočo življenjsko starostjo nastopijo spremembe v raznih organih. Z leti peša vid, ker leča izgubi svojo elastičnost in^ se ne more prilagoditi za gledanje na različne razdalje. Čeprav pri šestdesetih letih 90% ljudi slabše vidi, se ta motnja da večinoma korigirati z očali. Bolj usodno je za starejše pešanje sluha, saj naglušnost, ki jo srečujemo pri petini starejših, večkrat resno omejuje njihov socialni kontakt. Neprijetna je tudi njihova vrtoglavica, ki jo ima občasno več kot polovica starejših, ker povzroča strah in negotovost (ljudje se bojijo, da se bodo zrušili na cesti).
Izrednega socialnega pomena je sposobnost starejših za neomejeno gibanje, toda na žalost ta sposobnost z leti pada in pri šestdesetih letih že več kot petina ljudi ni več sposobna, da se neomejeno gibljejo izven domače hiše.
Tudi kvaliteta mišljenja in presojanja z leti pada (zlasti po tridesetem letu), vendar so glede tega med starostniki zelo velike razlike. Posebno hitro upada sposobnost abstraktnega mišljenja, toda izsledki kažejo, da četrtina ljudi nad sedemdesetim letom še vedno dosega ali presega povprečje onih pri štiridesetih letih.
Pri starejših tudi peša spomin, prav tako se težje učijo tistih stvari, ki so v nasprotju z ustaljenimi navadami in vsebinami.
Podatki torej kažejo, da velik odstotek ostarelih potrebuje stalno zdravstveno nego in pomoč torej tudi pomoč zdravnika. Seveda je pa nujna tudi psihosocialna pomoč zaradi osamljenosti in izrabe prostega časa. Vse to je možno tako v domovih starejših občanov kot tudi v domačem družinskem okolju ob pomoči države, ki torej mora koordinirati in omogočiti oboje tudi finančno.
Odgovor bi potem bil, da je skrb za ostarele, bolne in nemočne tako naloga države na področju zdravstva in sociale kot vseh nas, upoštevajoč vrednote solidarnosti, strpnosti in humanosti.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
treba iskati s pogumom in srcem.
[ifra: Ribica
Trenutno numerološko stanje : 20 + 23 = 43
Rojeni ste 8. v mesecu. To je ena izmed tistih energij, ki prinašajo ~loveku predvsem materialno komponento življenja, vklju~no z delavnostjo, vztrajnostjo, morda tudi dolgim življenjem, ne prinašajo pa preve~ ljubezni in notranjega miru. To je energija izrazite materialne sfere, ki lahko marsikaj prinese v ekonomskem smislu, vendar pa tudi na ra~un topline in ljubezni. Ljudje, ki ste rojeni na ta datum, ste v bistvu lahko tople osebnosti, ampak energija izražena s številom 8 Vam prepre-~uje, da bi vas tudi drugi ljudje dojemali tako. Mnogokrat ljudem te topline ni mogo~e zaznati, ampak Vas vidijo bolj hladne in na distanci. Pa tudi nasploh je to bolj energija politike, poslovnosti in financ, kakor pa ljubezni. Predlagam, da praznujete
rojstni dan 9., ki je boljša energija.
Vaše ime (2) je energija, ki prinaša spremembe, nestanovitnost, podrejenost in nestalne razmere po eni strani ter ob~ut-ljivost, navezanost in domišljijo po drugi ter prijateljstvo, romantiko, intuicijo in dober stik z denarjem po tretji strani. To
PREVERITE SVOJE IME IN PRIIMEK
OSEBNE iN DRUŽINSKE NUMEROLOŠKE ANALIZE.
^ tel.: 02 771 07 68 ^
je izrazito duhovna energija, ki kar kli~e po duhovni rasti ter delu na samem sebi, ker ljudem s takšno energijo ~esto primanjkuje samozavesti in zaupanja vase. Ta energija mnogokrat pomeni tudi težavno otroštvo in mladost. Potrebno je vedeti, da otroci niso naša lastnina in da je vsak ~lovek, tako tudi otrok, unikat in v bistvu svet za sebe ter da je potrebno razvijati v njem tiste darove, talente in sposobnosti, ki jih nedvomno ima.
Vaš priimek (23) je sam po sebi eno izmed najsre~nejših števil numerologije, ki podarja ~loveku, rojenemu na ta datum, mnoge lepe darove in talente. To je energija, ki prinaša uspeh na vseh podro~jih življenja, tako v zasebnem kot na poslovnem podro~ju. Vendar pa tudi za priimek velja podobno kot za ime — ni skladen z Vašim rojstnim dnevom in Vam ne prinaša tistega, kar bi si želeli.
Ostane nama še skupno število imena in priimka (43) — energija, ki prina{a težave vseh vrst, izdaje, neprave prijatelje, konflikte z nasprotnim spolom,
Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo vase osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za nu-merologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerolo-ga" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
jezo ... To je energija ponavljajočih se napak, kjer človek nima prave možnosti, da bi se na napakah kaj naučil. To je tudi vibracija, ki je v velikem nasprotju z Vašim datumom rojstva.
Iz Vaše analize je razvidno, da imate neugodno vibracijo datuma rojstva ter energije imena, priimka in skupnega števila le-tega, ki pa niso skladne z njim. To pa povzroča stanje, kjer človek zelo težko najde stik sam s seboj in z okolico. Predlagam, da spremenite ime v vibracijo števila 6 ali 24, priimek pa v energijo števila 9 ali 27 — in Vaše življenje bo posijalo neprimerno več luči, kot je imate sedaj.
Vsem skupaj lep predpraznič-ni pozdrav!
Dan
Atiju Francu Simeonovu v spomin
Po porečju reke življenja sva se sprehajala, dobrih trideset let, se včasih ustavila in si dala nasvet.
Ko sva prišla do konca, sva se hotela objeti in znova začeti,
a njegov korak je nehal živeti.
Rad bi obrisal solzo z oči in pod njo odstrl pogled na praznino, ki je nastala v mojem življ-nju, ko je odšel človek, ki sem ga gledal z dna otroške postelje, z vznožja njegove postave, z zadnjega sedeža avtomobila in nazadnje z ramo ob rami s spoštovanjem v njegove oči in se ob tem vedno počutil dobro in varno.
Kot majhen otrok, ki sem vstopil v svet, obdan z ljubeznijo in pričakan z dvoje željnih rok, ki sta me takoj pobožali in mi dali prvo igračo, si niti nisem predstavljal, da so otroški svetovi tako različni, še manj, da je tudi moj oče bil kdaj otrok. A je bil. Rodil se je v letih, ki so še dišala po vojni in je primanjkovalo vsega, kar bi ustvarjalo otroško razposajenost. Bili so številna kmečka družina, kmalu jim je umrla mama in s trdim delom so si komaj prigarali živež, dokler ni prišla vojna in jim vzela še tega. Okupatorji so jih izgnali in morali so zapustiti domačijo. Kot enajstletni deček je moral okusiti vse krivice in zla brezdomstva, se skrivati in se boriti za preživetje. V tem času se je hudo prehladil in izgubil brata, ki je padel pod streli oku-
patorja. Po končani vojni so otroci sami odstranjevali mine, da so se lahko vrnili na svojo zemljo, kar je bilo izredno nevarno in imeli so srečo, da so pri tem ostali živi.
Želja po uku, pravičnosti in pomoči ljudem ga je vodila v svet, s praznim kovčkom je odšel od doma, se izšola za miličnika in služboval domala po vsej Sloveniji in povsod pustil pečat moža, ki je delil pravico z mehkim srcem. Na tej poti je spoznal mojo mamo, skupaj sta prišla na Destrnik, moj rojstni kraj, kjer je postal komandir policije, in zame ustvarila svet, v katerem sta popravila vse krivice, ki so se mu dogajale v življenju. Od takrat naprej so moji spomini nanj živi, topli in ponosni. Kamorkoli sem prišel, povsod sem bil deležen besed, ki so govorile o njegovih dobrih delih in prijetno božale moj ponos. Kamorkoli seže moj pogled in stopi moj korak v rodnem kraju, vidim dela, pri katerih je sodeloval, pomagal in jih vodil. Ko je delal in vodil krajevno sku-
pnost, je sodeloval pri izgradnji številnih cest, vodovoda, elektrifikacije, uvedbe avtobusnih linij, razvoja gasilstva in mnogih drugih stvari, ki so omogočale razvoj in pomagale pri življenju ljudem. A edino jaz na tem svetu sem lahko videl, s kakšnim entuziazmom je odhajal prostovoljno in dobrodelno v vse te akcije in s kakšnim žarom v očeh je pripovedoval o uspešno opravljenih nalogah, ki so pomagale ljudem, ko se je vrnil domov. In ni ga bilo starejšega moža ali ženice in njegovih naslednikov na delovnih mestih, ki bi kdaj prišli po kakšen nasvet o tem ali onem in bi jih zavrnil.
Ob vsem tem ni niti malo zapostavljal družine, še več, bil je ljubeč mož in oče, pošten in vzoren v vseh dejanjih. Vedno je znal najti pravo besedo, ki me je pomirila in v kateri sem tako čutil najino povezanost in sorodnost najinih misli. To je najgloblji del mojih občutij, tu je povezanost najmočnejša in tu je bolečina največja. Njegova izredna moč in uspehi ga niso doma nikoli naredili vzvišenega, nikoli v življenju ni svoje močne roke dvignil name, vedno jo je uporabil le za stisk v toplo dlan. To je name naredilo izreden vtis in me zaznamovalo za vse življenje.
Vem, da so to le moji osebni občutki, a sem prepričan, da se s tem strinja marsikdo, ki se je imel priložnost srečati in sodelovati z njim.
Ati, hvala ti za vse!
Bojan Simeonov
večji sod
japonski vulkanski otok
zadruž-nost
karambol,
trCenje
alfi nipič
DEL UUBUANE
naša ekonomistka bukovec
čista duša v brahmanizmu
astronomski observatorij v kaliforniji
kratica za mehiško marko
finski liker
iz malin
grška utež in denarna enota
reka v jar
kuhinjska začimba
8. arabsk/ črka
A
iz
besede manta
mohamedov stric
peneče se vino
rastlina z grozdi
središče vrtenja
njivski plevel
tek čez
drn in strn
erbij
orodje koscev
rastlinske bodice
čebeua paša
mesto v mežiški dolini
mehiški r igralec
silvo teršak
kraj s papirnico časovna mera
indonezijska tiskovna agencija
nemški spolnik (ona)
polkrožen ročaj
prednji del
švicarsko letovišče
sorta
paznica v
zaporu
starogrški filozof
A
iz
črk artt
iz besed sove + jaki
odmev, eho
erbij
snov za branje, berilo
stran neba, vzhod
france onič
družina žužkojedov
kovaško
delo, kovanje
češka pritr-dilnica
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: Prost, romar, apeks, salat, AS, mikrocip, kostreba, Kerenski, express, pozakonitev, Nero, Oehrli, anatema, znaki, nestvor, kri, IB, trosk, Erna, Anja, Neal, Avsa, Rtanj, Eol, Erdevik, loto, krinka, Rgotina, Ops, ata, IH. Ugankarski slovarček: AJN = 18. arabska črka, ALEIANDRE = mehi{ki filmski igralec (Rodolfo), COINTRIN = {vicarsko letovi{če v mestu Vernier, LAKKA = finski liker iz malin, LICK = astronomski observatorijna Mt. Hamiltonu v Kaliforniji, MNA = grška utež ali denarna enota, tudi mina, OKLAST = njivski plevel z belimi cveti v socvetjih (Spergula), VAAL = reka v južnoafriški republiki, glavni pritok Oranja, ŽEKNO = odprtina pred kuriščem kmečke peči.
Govori se .
da so tudi v videmski odkrili bioener-getsko to~ko, ki deluje izrazito pomirjujo~e zlasti na svetnike in ohlaja preve~ razgrete politi~ne strasti. Njeno sredi{~e je v županovi kleti.
... da je posebnost te bi-oenergije zlasti v tem, da je v teko~i obliki in se z njo napajamo peroralno (po doma~e: spustimo jo po grlu). ... da je žena ptujskega
župana diplomirala. Čestitamo! Zlasti smo tega veseli, da smo (~ep-,^rav nevede) lahko pri tem pomagali tudi v uredništvu Štajerskega tednika! (Namig ob morebitnem	znaku hvaležnosti: moški del uredništva pije pivo, ženski del pa uživa ob ~oko-ladnih bombonih.)
... da smo letos lahko še sre~ni, ker bodo bo-ži~ni in novoletni prazniki ob delavnikih - v ~etrtek in petek. Drugo leto, v Evropi, nam bo tenko piskalo: oboje bo v soboto in nedeljo. ja, ja, Evropa je takoj pokazala zobe. Za gnili kapitalizem je pomembno samo delo. (Pa še rad moraš biti, da ga imaš.)
... da je v teh dneh najlepše biti frizer: denar kar leti na kup. Res, da je zanj treba tudi kaj postoriti - ampak letos so tako v modi razkuštra-
ne in neenakomerno po-strižene frizure, tako da jih lahko naredi vsak, ki ima veselje do tega.
Vidi se ...
... da se šef otroškega oddelka ptujske bolnišnice že pripravlja na vlogo dedka. Če ne drugega - njegovi vnuki se zdravnikov gotovo ne bodo bali.
Lujzek • Dober den vsoki den
Predzo-djic se sre-cuvlemo v totem leti, ko želimo vse dobro ženi in dekleti, otrokom,
teti in strici, dobri potici, pri-
jatlom in znancom, žganici,
ki je skrita na polici, njivi
in gorici, da bi nam dobro rodili in se v leti, ki je pred nami zdravi veselili.
Božič je pred nami, Silvester trka na dveri, v lufti diši po snegi, ko vam pišem toto pismo, pa so še zeleni bregi. Če nede snega, se nam drugo leto drgoč obeta hujda suša, ko bo žejna vsoka duša, tudi letos je tak bilo, pa je vseeno nekak šlo. Saj vete, kak smo včosik pravli - bog daj deža, ke bom lehko tudi podnevi leža, zaj pa provimo - bog daj snega, ke bom se lehko smučal z brega. Kaj se smu-čaja tiče, sen jaz provi velemojster, kak nož ojster, več na riti kak na smučeh, podoben našim reprezentantom, deklinam in fantom. Cajte
majo slabe, vozijo kak store babe in kak stori dedi in na ciljih brundajo kak medvedi. Vsi pač nemrejo prvi biti, včosik pa je le treba malo bojše voziti, med koli vijugati in z ritko migati. Tudi na našem bregi mamo eno ritomagišnico, ki hodi kakor antilopa in si misli, da je mis Evrope, firzuro ma visoko kak štok, dedi pa provijo joj, joj, joj moj bog.
Tak boj po tihem vam morem povedati, ke ma mela z Mico še pred novim letom koline. Pa tega nikomi ne pravte, saj bi se lehko zgodilo, da bi nama štalinko doj zabili, rol na strehi doj zadelali ali še kokšne druge vragolije ošpičili. Svinjska sedmina je že od negi negda družinski svetek. Boj veseli kak žalosten pa, če glih je še na drugi svet eden od štiri-nožnih družinskih članov in organov. Saj se vena še spu-nite tistega pregovora, ki provi: "Naj bo mujcek, pujcek, picek ali pesek, samo da je mesek ..." Lepo vas podav-ljam čez hribe in doline ter mastne koline. Vaš LUJZEK.
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »10473
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 25. decembra:
5.00 JUTRANJI PROGRAM, do 10.00. 5.15 Novice ({e ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.45 Horoskop. 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). ČESTITKE OB PRAZNIKIH. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 17.30 Poročila. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). PETEK, 26. decembra: 5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.45 Horoskop. 10.00 Obvestila ({e 11.00,
13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glu{ič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za du{evno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). SOBOTA, 27. decembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT in POPULARNIH 10 (Janko Bezjak in David Breznik). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
NEDELJA, 28. decembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 OBVESTILA ({e 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOfP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi ({e 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Raj-žamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). PONEDELJEK, 29. decembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE ({e 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajn{ek).
10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala {tajerska (ptujska, ormo{ka, bistri{ka in lenar{ka) kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). TOREK, 30. decembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE ({e 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI.
11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Slovenske gorice). SREDA, 31. decembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice ({e 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 Poročila. 20.00 SILVESTRSKI PROGRAM (Marjan Nahberger). 02.00 NOČNI PROGRAM (do 9.00).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Vaša vitalnostse bo počasi izboljševala, zato boste v prihajajočih dneh živahni in dobre volje. Posebno vznemirjenje boste ob~utili v petek, ko boste ugotovili, da imate tudi sijajen dar govora.
BIK
V tem tednu boste Živahno navezovali stike in dokazovali svoje znanje ali pa se učili česa čisto novega. Najbolj zgovorni boste v petek in soboto. Zelo naklonjena glede poslovnih zadev vam bo tudi sreda.
DVOJČKA
^^ V tem tednu boste nenavadno živahni, podjetni in f	energični. Dosegali boste
tudi odlične rezultate pri poslu. Pri tem boste tudi ugotovili, da znate voditi in biti vodja. V ljubezni vam bo teden naklonjen.
RAK
Malo se boste umaknili v sebe in poiskali miren kotiček, kjer boste premišljevali, kako bi izboljšali svoje finančno stanje. V petek vam preti finan~na izguba. Medsebojni odnosi se bodo izboljšali v nedeljo.
LEV
Pred vami je razmeroma srečen teden, ki ga boste preživeli delovno. Globo-koumno boste razmišljali o novih projektih. Posvetili se boste tudi družini in domu, in sicer drugače, kot doslej.
DEVICA
Teden, ki je pred vami, izkoristite predvsem za urejanje osebnih zadev in za prodobitev naklonjenosti osebe, ki vam je že zelo dolgo všeč. Lahko se tudi lotite opremljanja doma. Dan za nakupe je ponedeljek.
TEHTNICA
V	prihajajočih dneh boste polni življenja in radosti. Na poslovnih poteh ali v službi boste blesteli. V osebnem življenju boste imeli
veliko povedati drugim in drugi vam. Zelo lepo se boste imeli v prijateljski družbi.
[KORPIJON
Pred vami so Živahni dnevi.
V	četrtek ali petek se lahko pojavi težava na poslu glede medsebojnih odnosov, saj boste vznemirjeni
in občutljivi. Prav lep dan boste imeli v sredo - tako osebno kot poslovno.
STRELEC
Pogumno boste stopali po poti, ki ste si jo izbrali, predvsem pa boste dosegli svoje cilje. Uspe{ni boste tudi pri osvajanju, zato le poglejte, če je kdo v bližini, ki vam je všeč. V soboto bo prekrasno.
KOZOROG
V	tem tednu si posebno ambicioznih ciljev ne postavljate, ker vam po vsej verjetnosti ne bi uspevali. Zato dneve izkoristite za
ljubezen, otroke, zabavo in druge drobne radosti, ki vam bodo zapolnile vsakdanjik.
VODNAR
Vaše zdravje v zadnjem času ni najbolj{e, se pa lahko v teh dneh {e pos-lab{a, zato kar pridno uživajte vitamine in zdravo hrano. V ponedeljek boste končno dobili pomoč pri poslovnih zadevah.
RIBI
Ne skrbite in se ne obremenjujte, va{i prijatelji vas imajo radi. Srečajte se z njimi in se kaj pogovorite. Najboljši dan za to bo četrtek, ker vam bodo takrat zvezde zelo naklonjene in bo srečanje {e bolj prijetno.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.
30 TEDNIK
Turistični tednik
torek • 23. decembra 2003
Haioška planinska pot že 20 let - 3. nad
Bližje soncu tudi doma
Sredi Cirkulan nas pozdravlja cerkev Sv. Barbare
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Od Vuzmovih je kratek vzpon do kmečkega turizma na Svabovem, kjer se lahko okrep~ate z doma~imi dobrotami ali si privo{~ite kozarec halo{kega vina. Ob lepem vremenu je razgled zares veličasten. Vidi se celo do Blatnega jezera na Madžarskem. Pa naj {e kdo poreče, da se daleč vidi le z alpskih vrsacev! Med vinogradi bomo hodili vse do Cirkulan, kjer se bomo ustavili v gostilni Krona. Tam namreč hranijo tretji žig HaloSke planinske poti. Preden pa pridemo do na{ega naslednjega cilja, nas čakajo lepi razgledi in prijetna pot čez Gorenjski Vrh, Belski Vrh in Brezovec.
V gostilni Krona si po treh urah hoda zaslužimo topel planinski čaj, ob katerem se zapletemo v pogovor z lastnikom G. Drnikovičem. Nas sogovornik vidi v Halo{ki planinski poti možnosti, da neokrnjeno naravo Haloz približamo {ir{emu krogu obiskovalcev. Meni, da bi bilo potrebno v prihodnosti razmisliti o spremembah oziroma dopolnitvah posameznih odsekov sedanje trase poti. V zadnjih letih so bili {tevilni kolovozi in makadamske ceste asfaltirani in so tako postali planincem in poho-dnikom manj prijazni kot nekoč. Notranjost Haloz, torej območja bliže hrva{ki meji, so {e precej bolj prvobitna in ponujajo pristen stik z naravo. Tu se pojavljajo možnosti za nove poti, ki bi dopolnjevale obstoječe Vinsko-turistične ceste. Ob tem {e dodaja: "Planinci, ki hodijo v zadnjih letih, odkar smo lastniki gostinskega lokala skozi Cirkulane, občasno povpra{ajo po prenočiščih. Le-teh pa je zaenkrat bolj malo in so vezana na posamezne vikende. Zato bi morala lokalna skupnost pri planiranju bodočega turističnega razvoja usmerjati energijo in sredstva tudi v to smer." V gostilni Krona pa planincem tudi svetujejo o nadaljnji poti in jim nudijo informacije o Halozah.
Bogatejši s tovrstnimi informacijami se podamo na pot tudi sami. Sedaj se
usmerimo proti zahodu in v daljavi lahko opazujemo naš končni cilj Donačko goro. Vendar nas do zadnje kontrolne točke čaka še nekaj poti. Najprej se bomo ustavili na domačiji Emeršič v Gra-diščah, kjer sprejmejo planince v lepo urejenem vinotoču, do nedavnega kme-
CHRISTKINDU 1=2
avtobusni izlet v deželo Božička, (Avstrija), ogled velikih jaslic
26.12710	8.990
PREKMURJE IN PORABJE
3* Diana, Sončkov klub, kopanje, Sport, izleti, odličen program!
do 25.4y2D/POL 12.590
ŽUSTERNA,Son{kovklub
3* Žusterna/Koper, kopanje v Aquaparku, izleti: Piran, Izola, Trst
do9.4y2D/POL od 13.990 ROGAŠKA SLATINA
Sončkov klub. 4* Sava/Zagreb, bogata vsebina z izleti
do 25.4y2D/POL od 13.990 LENDAVA, Sonîkov klub
3* Lipa. bogata vsebina: kopanje, večerja v goricah, sprehod...
do 29.2y2D/POL 14.990 PORTOROt Sonikov klub
3* Lucija, bogata vsebina, dobrodelna akcija - prispevajte vsaj 1000 SIT
do8.4y2-3D/NZ od 17.990
ČRNA GORA, novo leto
avtobusni izlet, silvestrovanje v Budvi (na trgu ali v lokalu s Ceco)
3o.i2y4D/POL od24.290
UMAG, novo leto
3* dep. Park. silvestrska večerja, bazen in nov Wellnes center
27.12.-4.1 y3D/P0L 32.900
SONČEK
nUJ. Slomškova 5 Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR. 02/22 080 22 EUROPARK. 02/33 00 915
TUl potovalni center
čkem turizmu. Pristna zidanica, obdana z vinogradi, skriva v notranjosti mogočno staro prešo, ki še vedno služi svojemu namenu. V času, ko v njej ne stiskajo sladkega grozdja, pa si lahko svoj kotiček najdete tudi vi. Lesena miza in pristni haloški stoli okoli nje kar vabijo, da si odpočijemo noge in seveda nasitimo lačne želodce. Naj si gre za domači narezek, vroče haloške gibanice ali domač kruh z zaseko in čebulo, vse je zares odlično in predvsem domače.
Ob tovrstnih dobrotah in haloški kapljici iz stoletne vinske kleti nam jezik kar sam steče v prijeten pogovor z gospodarjem g. Ivanom Emeršičem. N gostitelj se še prav dobro spominja ; četkov poti pred dvajsetimi leti, ko so na njihovi domačiji sprejeli žig in vpisno knjigo četrte kontrolne točke. "Leta 1982 smo pri nas odprli kmečki turizem. Prav v tem času se je pri nas oglasil g. Tone Purg iz ptujskega planinskega društva. Predlagal je potek planinske poti mimo naše domačije. Idejo smo takoj z veseljem sprejeli. S tem bi bližnji in daljni okolici približali haloško pokrajino. Hkrati pa smo domačini dobili z novo potjo možnost za navezavo stikov s pohodniki iz različnih krajev." Med različnimi vtisi iz dvajsetih let obstoja poti so mu v posebnem spominu ostali planinci, člani enega od društev iz Ljubljane. "Pred približno 15 leti so šli prvič po Haloški planinski poti. Skupini mladih Ljubljančanov so bile Haloze tako všeč, da so izrazili željo po sodelovanju v trgatvi. Njihova pomoč je bila zelo dobrodošla, hkrati pa je bilo tradicionalno prešanje za njih posebno doživetje. Prešali smo z leseno prešo na slemen, v kateri danes sedimo in še vedno deluje. Tradicija udeležbe planincev v trgatvi na naši domačiji se je ohranila vse do danes. Kasneje so se trgatve udeleževali planinci s Koroške, z Dolenjske in drugih območij Slovenije.
Nadaljevanje prihodnjič
Uroš Vidovič
Ptuj • Osem let Marakuje
Kvalitetna zabava za mlade
6. decembra je gostinski lokal Mara-kuja v Vošnjakovi ulici na Ptuju, v okviru katerega delujejo dnevni bar, picerija z dostavo pic na dom in diskoteka, praznoval osmi rojstni dan. Lastniki se trudijo, da bi mladim ponudili kvalitetno
zabavo, zmeraj pa imajo vrata odprta tudi za mlade ansamble, ki si šele iščejo prostor na glasbeni sceni. Ob osmi obletnici je obiskovalce zabavala mlada ptujska skupina Pop Corn.
MG
Folo: Črtomir Goznik
Za 8. rojstni dan so goste Marakuje zabavali ~lani skupine Pop Corn.
Termalni Park
SILVESTROVANJE V KOPALNIH PLAŠČIH
Terme Lendava
Vse pod isto streho
Lendava je 800 let staro mestece na obrobju Slovenije. Njene slikovite Lendavske gorica lepo zaokrožajo podobo tega mesteca in ponujajo lepe možnosti za sprehode po vinsko-turisticni cesti.
Lendava je znamenitost že sama po sebi. V goste vabijo grad iz 12. stoletja s svojimi zbirkami, grajska klet iz 1717. leta, kjer se zmerom negujejo odlična lendavska vina, cerkev sv. Katarine, sinagoga in posebnost - kapelica sv. Trojice z znano mumijo vojsčaka Mihaela Hadika iz tur-
skih časov v stekleni krsti. Povabili Vas bomo v številne vinotoče in okolico, kjer si boste ogledali edinstvene rokodelce pri njihovem delu.
Nastanili se boste lahko v Termah Lendava, v hotelu Lipa ali Elizabeta. V Termah Lendava je gostom na voljo 5 bazenov, v zimskem času pa dva s termomineralno vodo z največjo vsebnostjo parafina v Evropi. Temperatura vode je med 34 in 36 stopinjami Celzija. Gosti bodo lahko bivali v eno- in dvoposteljnih sobah in apartma-
jih. Vse sobe so popolnoma opremljene
-	od kopalnice do telefona in televizije. Poleg tega boste lahko uživali ob bogati izbiri vseh vrst masaž (indijska, ročna, podvodna ...), kopeli, v savna centru ali pa v kozmetičnem salonu in solariju.
Kulinarične užitke Vam bomo ponudili v prijetni taverni ali klimatizirani restavraciji, bikini baru ali aperitiv baru. Poleg tega pa vas bodo razvajali s prekmursko-madžarsko kulinariko. Značilnost tukajšnjih term je veliko animacije
-	izleti v okolico in na Madžarsko, nočno kopanje, večerja v goricah, glasba in nastopi v hotelu, bingo, babičina kuhinja in otroški kino. Vse to in še več so razlogi, da obiščete najmanjše terme v Sloveniji.
Pa še nekaj je: vso našteto ponudbo ponujajo POD ISTO STREHO!
Vabljeni v ta mirni in lepi del Prekmurja!
torek • 23. decembra 2003
Božićno-novoletna voščila
ŠtajenkiTEBHlK 31
*	STROJNI OMETI
*	TOPLOTNO IN ZVOÍNO IZOLACIJSKE FASADE
*	ZAKUUÍNI SLOJI
Vlado KELENC s.p. Gsm: 041 778-451 ^
Zamušani 79a, 2272 GORIŠNICA tel.: 02/719 25 03
O
m
KOVINOSTRUGARSTVO
izdeÊava zobnikov in reduidorjev
IVAN GOMILŠEK (st.), s.p.
Maistrova 50,2250 Ruj
tel. 021771-11-71, 771-40-61, 779-02-81, fax: 02/776-14-11 e-mail: info@gomiisel<-sp.si, internet: www.gomilsel<-sp.si
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje. Želimo Vam vesel božič in srečno ter uspešno novo leto 2004!
TRGOViNA - STORITVE (izvoz ■ uvoz) AVTOPRALNICA
Maistrova 50, 2250 Ptuj tel. 02/771-11-71, fax: 02/776-14-11
r ri


Podjetje za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve Prešernova 30,2250 PTUJ tei.: 787-91-00, fax: 787-91-11 tmd@amis.net
Srečen in vesel božič
TER USPEŠNO IN ZADOVOLJNO LETO 2004
želi vsem strankam in poslovnim partnerjem
družba TMD INVEST d.o.o., Prešernova 30, Ptuj.
Slovenja vas 30,2251 Ptuj
tel.: 02/788-56-00, faks: 02/788-56-01
Delovni čas:
pon.-pet. 7.00-22.00 sobota 10.00 - 02.00 nedelja 10.00 - 22.00
OB KONCU LETA PRISRČNA HVALA PRIJETNO SODELOVANJE. V NOVEM LETU ŽELIMO VSEM SVOJIM STRANKAM IN KOLEKTIVU DOSTI SREČE IN USPEHA.
GOSTILNA ČELAN
KOLEKTIV CASTRO CENJENIM STRANKAM ŽELI VESEL BOŽIČ
TER SREČNO NOVO LETO 2004.
Marjan SKOK, s.p., Rajšpova ul. 16, 2250 Ptuj tel.: 02/ 787 59 90, fax: 02/ 787 59 99 E-mail: marjan.skok@amis.net, http://www.gastro-skok.si

Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se ob iztel<u leta zahvaljujemo za zaupanje in sodelovanje.
Želimo vam vesel božič ter srečno in uspesno novo leto 2004!
petovi^^Q
Petovla avto Ptuj d.d., Ormoška c. 23 tel.: 02 749 35 12, www.petovia-avto.si
TRGOVINA IN OKREPČEVALNICA
pri MICI
VESEL BOŽIČ m USPEHOV POLNO NOVO LETO S004 ŽELIMO NAŠIM GOSTOM IN KUPCEM!
SUvo Kokol s.p., Janežovci 12/b, tel.: 02/75S-01-23
družba za izvajanje geodetskih storitev
SAMOBOR & ILECdno
Uiica heroja L^cica 10,2250 Ptuj
tel.: 02/779-57-51 02/787-62-10 fax: 02/787-62-11 e-mail: lgor.ilec@sa-ll.sl
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje.
Želimo Vam vesel božič in uspešno novo leto 2004!
SAMOBOR & ILECdno
Za Vas poslujemo VSAK DAN od 8.00 do 15.00, v sredo do 17.00 ure
ur
VETERINARSKA AMBULANTA MAJŠPERK, Lešje 34
Prijeten Božič in vse lepo V letu 2004 želimo vsem, l<i ste nam tekom leta izkazali svoje zaupanje.
Kolektiv Veterinarske ambulante Majšperk
TOP 100 ALBUMOV
ZA LETO 2003!
1.	LIFE FOR RENT — Dido
2.	IN TIME: THE BEST OF REM 1988 - 2003 — REM
3.	HOME — Simply Red
4.	NUMBER ONES — Michael Jackson
5.	ONE HEART — Celine Dion
6.	THE VERY BEST OF SHERYL CROW — Sheryl Crow
7.	SEAL 4. — Seal
8.	THE R OF THE R&B: GREATEST HITS Vol 1. — R.Kelly
9.	DANGEROUSLY IN LOVE — Beyonce
10.	GREATEST HITS — Red Hot Chili Peppers
11. LIVE AT KNEBWORTH — Robbie Williams, 12. FALLEN — Evanescence, 13. BARE — Annie Lennox, 14. AMERICAN LIFE — Madonna, 15. TURN AROUND — Westlife, 16. SACRET LOVE — Sting, 17. GUILTY — Blue, 18. LADIES NIGHT — Atomic Kitten, 19. INNOCENT EYES — Delta Goodrem, 20. METEORA — Linkin Park, 21. GET RICH OR DIE TRYIN_ - 50 Cent, 22. COMPLETE VERY BEST OF EAGLES — Eagles, 23. DANCE WITH MY FATHER — Luther Vandross, 24. BIOGRAPHY — GREATEST HITS — Lisa Stansfield, 25. IN THE ZONE — Britney Spears, 26. UNLIMITED — Toni Braxton, 27. TRY THIS — Pink, 28. THREE
—	Sugababes, 29. THE BEST OF S CLUB 7 — S Club 7, 30. ST. ANGER — Metallica, 31. CLOSER — Josh Groban, 32. A PRESENT FOR EVERYONE — Busted, 33. THIS LEFT FEELS RIGHT — Bon Jovi. 34.THE DIARY OF ALICIA KEYS — Alicia Keys, 35. POP ART — Pet Shop Boys, 36. PERMISSION TO LAND — Darkness, 37. 7.- Enrique Iglesias, 38. SAY YOU WILL — Fleetwood Mac, 39. TURN IT ON — Ronan Keating, 40. HITS — Erasure, 41. YOU GOTTA GO THERE TO COME BACK — Stereophonics, 42. LET IT BE NAKED -Beatles, 43. LOVE & LIFE — Mary J Blige, 44. PART OF THE PROCESS — THE BEST OF MORCHEEBA — Morcheeba, 45. 2ND TO NONE — Elvis Presley, 46. RESULTS MAY VERY
—	Limp Bizkit, 47. SPEAKERBOXXX, THE LOVE BELOW — Outkast, 48. SILENCE IS EASY — Starsailor, 49. AS TIME GOES BY 2. — Rod Stewart, 50. BODY LANGUAGE — Kylie Minogue, 51. 12.MEMORIES — Travis, 52. ELEPHANT — White Strippes, 53. AFTERGROW — Sarah McLachlan, 54. CAREFUL WHAT YOU WISH FOR — Texas, 55. CHOCOLA-DE FACTORY — R.Kelly, 56. DUTTY ROCK — Sean Paul, 57. THINK TANK — Blur, 58. PURE — Harvey Westerna, 59. LONG GONE BEFORE DAYLIGHT — Cardigans, 60. HALF TO THE THIEF — Radiohead, 61. GAZE — Beautiful South, 62. CHAPTER 2. — Ashanti, 63. THE LONG RUN — Nickleback, 64. SINGLES — Suede, 65. FRIDAY_S NIGHT —Will Young, 66. 200 KM IN THE WRONG LANE - T.A.T.U., 67. AMERICAN TUNE — Eva Cassidy, 68. WHAT_S WRONG WITH THIS PICTURE — Van Morrison, 69.FOLKROLA — Nelly Furtado, 70. 0304 — Jewel, 71. REALITY — David Bowie, 72. WRAPPED — Gloria Estefan, 73. METAMORPHOSIS — Hillary Duff, 74. GO YOUR OWN WAY — Gareth Gates, 75. CALL OF THE SEARCH — Katie Melua, 76. BAD BOYS 2.- Soundtrack, 77. THE SINGLES 1992 — 2003 — No Doubt, 78. ELEPHUNK — Black Eyed Peas, 79. THE TROUBLE WITH BEING MYSELF — Macy Gray, 80. THE VERY BEST OF BONNIE RAITT — Bonnie Raitt, 81. SINGLES 93 — 03 — Chemical Brothers, 82. KEY TO MY SOUL
—	Sarah Connor, 83. THE VERY BEST OF NO ANGELS — No Angels, 84. HOME GROWN — UB 40, 85. HITS — Peter Gabriel, 86. THE BLACK ALBUM — Jay — Z., 87. MEASURE OF THE MAN - Clay Aiken, 88. BLINK 182 — Blink 182, 89. THANKFUL . Kelly Clarkson, 90. KOKOPELLI — Kosheen, 91. THIS IS NOT THE TEST — Missy Elliott, 92. COULDN_T HAVE SAID IT BETTER — Meat Loaf, 93. SOUND OF THE UNDERGROUND — Girls Aloud, 94. NOC-TURAMA — Nick Cave & The Bad Seeds, 95. SIMPLY DEEP
—	Kelly Rowland, 96. GREATEST HITS 2. — Alan Jackson, 97. HEAVIER THINGS — John Mayer, 98. REASONS — Me-laine C., 99. 14 SHADES OF GRAY — Staind, 100. JACKPOT
—	Chingy
Pripravil: David Breznik
Kdo je glavna igralka v filmu Bilo je nekoč v Mehiki? Odgovor:_
K
"n
NAGRADNO VPRAŠANJE
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:
Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri).
Odgovore pošljite do ponedeljla, 1. septenàn, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Ralčeva 6,2250 (za Info).
Glasbeni koti~ek
Britney Spears In The Zone
Jive, 2003, www.britneyspears.com
Popularna pop pevka Britney Spears je bila rojena leta 1981 v Kentwoodu v ameri{ki zvezni državi Louisiana. Svojo glasbeno kariero je začela pri enajstih letih v oddaji Mickey Mouse Club. Leta 1998 je pri založbi Jive Records izdala svoj prvi album z naslovom Baby One More Time. Album je bil hitro velika uspe{nica, kar je mlado pevko popeljalo med zvezde popularne glasbe. Njen uspeh se je nadaljeval leta 2000, ko je iz{el njen drugi album, ki nosi naslov Oops! ... I Did It Again. V prvem tednu je bilo prodanih 1,3 milijona primerkov. Zdaj nas sku{a Britney, ki je do danes postala svetovna najstni{ka atrakcija {tevilka ena, prepričati s četrtim albumom In
The Zone, ki je že na prodajnih policah.
Britney zdaj ni več deklica, še vedno pa tudi ne zrela ženska. Imidž si je v preteklosti gradila s seksi cunjicami, izjavami o devištvu, romanco z Justinom Timberlakeom in tako naprej. Z atraktivnimi videos-poti, ob katerih je marsikomu zastal dih, je uspela prepričati
občinstvo, da ni več tista slave željna deklica, ki je v rosnih najstniških letih nastopala po su-permarketih. Zdaj nas Britney skuša šokirati s prijatejevanjem (in poljubljanjem) z Madonno in celo s tem, da se pojavi na odru skupaj z večno tekmico že iz Mickey Mouse Clu-ba, Christino Aguilero. In vse to še vedno bolj gradi Britney Spears kot pa glasba. Roko na srce.
Četrti album se opira na nek stereotipen pop kliše, kjer so detajli in malenkosti odločilni. Britney še ni Madonna, prav tako pa nov ducat njenih skladb nima tako izrazitega značaja, da bi ga lahko primerjali s krepostnim prvencem Justina Timberlakea. Trde funkoidne melodije so navadno začinjene s preveč pogostimi seksi vzdihljaji, ki pa kar nekako ne ugajajo. Krčevito se oklepajo elektro minimalizma, ki po poslušanju treh pesmi že postanejo balast.
Namesto viž, ki bi zalegle že na prvi poskus, je naprezanja mlade pevke vse preveč, jasnih, čistih refrenov za požvižgavati pa odločno premalo. Pa čeprav so po en komad prispe-
vali (tudi) velike producentske zvezde Guy Sigsworth (Madonna, Bjork, Lamb itd.), R. Kelly in Moby, hit single, duet z Ma-donno Me Against The Music ne more biti presežen. Pa še ta je bolj mlahav — če se ne bi obe zvezdnici pojavili skupaj, vprašanje, kaj bi bilo. Jasno pa je, kaj bi bilo, če bi dali ta isti komad v izvajanje 'no-name izvajalcu': ostala bi no-name, tako izvajalec kot pesem! Video in druge korporativne metode bodo nekaj teh popevčic sicer povzdignile med super hite, a blede izkušnje albuma kot celote ne bodo zmogle zasenčiti. Žal.
Grega Kavčič
Filmski kotiček
Bilo je neko~ v Mehiki
Once Upon A Time In Mexico, akcijski, epski.
Ni se nam še dobro zbistril vid od 3D efektov tretjega dela Malih vohunov, ko nas je režiser Robert Rodriguez že napadel s svojo novo vizualno mojstrovino, ki zaključuje trilogijo mehiškega špageti vesterna moderne dobe. Bilo je nekoč v Mehiki ima vse tisto, kar premore običajno nadaljevanje uspešnega filma: akcijo, eksplozije, kupe mrtvecev, znane igralce, ki upodabljajo like, ki so si kultni status zagotovili s prvim filmom, lepe in privlačne ženske ter mačo monologe, ki gredo hitro v uho. Manjkata mu samo dve reči: zgodba in smiselnost!
Zgodba o desperadu El Ma-riachiju je osebni projekt Roberta Rodrigueza, ki je pri prvem filmu s tem likom iz leta 1992 skoraj vse delo opravil sam, zaradi neznanih igralcev pa film ni bil pretirano opažen. A ko sta v drugem delu z naslovom Desperado glavni vlogi prevzela Antonio Banderas in Salma Hayek, se je kič spremenil v kult, čeprav je drugi del v večini zgolj predelava prvega. No, tokrat nam je na voljo še tretji del, ki pa govori o maščevanju. El Mari-achi (Antonio Banderas) se je po smrti svoje družine umaknil v samotno vasico, kjer izdeluje kitare, a ga na silo rekrutira Sands (Johnny Depp), ki želi s pooblastili Cie odstraniti tamkajšnjega narko-barona, ki med drugim želi s prevratom
priti na oblast. El Mariachi privoli Sandsovim zahtevam, vendar le zato, ker narko-baronu pomaga skorumpirani general, ki je odgovoren za smrt Mariachijeve žene in hčerke. Od tu sledi tipična zgodba o maščevanju, začinjena z bizarnimi, da ne rečem ogabnimi prizori pohabljanja človeških teles. Morda film niti ne bi izgledal tako odpuljeno, če se Rodriguez ne bi naravnost trudil narediti čimbolj trapaste zgobe, katere edini motiv je stopnjevanje akcije. Deppu tako v usta polaga neka prepričanja o tem, kako je po dobri jedi treba ustreliti kuharja, da se ohranja ravnovesje. (?!?) Banderas namesto sebe pusti govoriti svoje orožje, ko pa že odpre usta, pride iz njih slogan, ki bi ga še najlaže pripisali Arnoldu Schwarzeneggerju, le da ima Banderas namesto avstrijskega španski naglas. Od tu pa je le še korak do končne transformacije Deppa v Termi-natorja, ki se ne meni za (v normalnem življenju smrtne) poškodbe, temveč še kar naprej pogumno strelja sovražnike, ter Banderasa v Ramba,
ko neusmiljeno, z maksimalno veliko puško, kosi cele čete sovragov. Potem dodamo še malce patriotizma, ko se po uničenju vladnih vojakov prebudijo navadni Mehičani in iz svojih čumnat na plano priv-lečejo brzostrelke, bombe in raketometalce in udarijo po sovragu, ki bi jih rad oropal demokracije. A glej ga zlomka, tudi to še ni dovolj! Za vrhunec si mora še Banderas nadeti predsedniško lento, zmoliti zadnji očenaš in nato nad nasprotnika sprostiti ves svoj bes. Arnie je OUT! Banderas for president!
Šalo na stran: film držijo skupaj zgolj vratolomna akcija in karizmatični igralci. Poleg Deppa in Banderasa so tu tudi Salma Hayek, ki na najbolj se-
Bilo je nekoč v Mehiki
Once Upon A Time In Mexico, akcijski, epski. Dolžina: 101 min. Režija: Robert Rodriguez. Producenti: Elizabeth Avellan, Carlos Gallardo, Robert Rodriguez. Scenarij: Robert Rodriguez.
Igrajo: Antonio Banderas, Sal-ma Hayek, Johnny Depp, Mickey Rourke, Enrique Iglesias.
ksi možen način prebuta 5 "goril", nič manj zapeljiva Eva Mendes, morda je še najbolj presenetljiv lik v filmu reciklirani Mickey Rourke, ki se zelo uspešno vrača nazaj na filmsko sceno, v vlogi negativca vedno zelo prepričljivi Willem Dafoe, sinonim za mehiško barabo surovega videza Danny Trejo ter seveda strup za žensko občinstvo Enrique Iglesias, tokrat v vlogi desperada!
Če ste torej prišli v kino gledat film z vsaj približno smiselno zgodbo, ste tokrat na napačnem naslovu. Ogled tako priporočamo zgolj ljubiteljem akcije, pirotehnike, eksplozij in pušk z zelo uničevalno močjo, ki jih ne moti paradoks, da so dobri fantje hudo odporni na poškodbe in se tudi povsem prerešetani bojujejo naprej, slabi fantje pa so izredno slabi strelci. Verjetno pa ne bodo razočarani tudi zvesti oboževalci prej naštetih igralcev. In morda bo film zanimiv tudi vsem ljubiteljem latino glasbe, še posebej ritmov španske kitare.
Grega Kavčič
CID
Srečno 2004
vam želimo
sodelavci Centra interesnih dejavnosti
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
ČRNOBELO IN BAR
ytM
FOTOKOPIRANJE
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	■ Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Sport leta 2003 v sliki
■C
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Zmagoslav Šalamun
Odbojkarice Benedikta so imele letos kar nekaj razlogov za slavje, predvsem pa so bile precej uspešnejše kot Ptuj~anke in Ljutomer~anke, ki prav tako nastopajo v prvi ligi.
Slavje nogometašev Drave ob uvrstitvi v 1. slovensko nogometno ligo je bilo nepopisno.
Foto: Črtomir Goznil<
Rokometašice Mercatorja Tenzorja Ptuj so po uvrstitvi v 1. ligo odli~no pri~ele tekmovanje in nanizale kar nekaj zmag.
Foto: Nataša Pogorevc
Damjan Petek je z ekipo Im-pola letos ponovno osvojil naslov državnih prvakov.
Foto: Jože IVlohorič
Prvoligaški rokometni obra~un med Ormožem in Veliko Nedeljo je minil v odli~nem vzdušju.
Je Keor res nor?
t 15% popust do konca leta
pit
AL d.o.o.	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNE6A OMREŽJA
VARSAS -AL, d.0.0. Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Foto: Črtomir Goznil<
Namiznoteniški igralci Ptuja dobro nastopajo v 1. SNTL.
Nogomet • Pogovor z Borutom Jarcem
Drava potrebuje pet kvalitetnih okrepitev
V začetku decembra se je s srečanji 18. kroga zaključilo tekmovanje v 1. slovenski nogometni ligi. Nogometaši Kumha Drave so na zadnjem mestu z ne prevelikim zaostankom za Dravogradom in Ljubljano. Sledijo še štirje krogi prvega dela prvenstva in potem mini liga za obstanek. To je še veliko srečanj, na razpolago pa je tudi veliko točk, zato situacija vsekakor ni tako črna. Obstanek pa se seveda še da izboriti, kar bi bil izredno velik uspeh ptujskih nogometašev.
Slavje ob vstopu v slovenski elitni nogometni razred je bilo nepopisno. Prišlo je nekaj igralcev, nekaj časa je še ekipo vodil Silvo Berko, ki je bil trener ekipe, ki se je uvrstila v višji rang tekmovanja, nato pa je po nekaj neuspehih na trenersko klop sedel Borut Jarc. Za nogometnega strokovnjaka iz Maribora, ki je že deseto leto na prvoligaški nogometni sceni, se je veliko govorilo v pozitivnem smislu in prinesel je marsikaj novega, predvsem pa z nekaj točkami predramil moštvo.
St. tednik: "Kako ste videli obdobje Kumha Drave, ko sta ga vodili v jesen 2003?"
Borut Jarc: "Kumho Dravo sem vodil enajst srečanj, petkrat smo remizirali, enkrat zmagali in doživeli pet porazov; to je naneslo osem točk. Najbolj vesel sem, da so igralci ob mojem prehodu naredili preskok v taktičnem smislu kakor tudi v smislu neporaže-nosti v danem momentu. Včasih pa je zmanjkal kanček sreče, kjer smo tekme imeli dobljene, pa smo odigrali samo neodločeno, oziroma tam, kjer smo imeli točko že v žepu, na koncu pa srečanje izgubili. Vse to pa je posledica pomanjkanja neizkušenosti posameznikov v ekipi. Po ustnem dogovoru s predsednikom Robertom Furjanom je bil pred mene in
Foto: Črtomir Goznik
Borut Jarc
moj strokovni štab postavljen cilj, da v tem obdobju (jesen 2003) ne zaostaja več kot šest ali sedem točk za ekipami, ki se direktno borijo za obstanek."
Št. tednik: "Zmanjkalo je nekaj sreče pri osvajanju točk. Toda ali ni bilo čutiti pomanjkanja višje kvalitete igralskega kadra?"
BORUT JARC: "Kvaliteta igralskega kadra, gledano globalno, v ekipi Kumha Drave je vprašljiva, kar se tiče prvoligaškega tekmovanja. Če izhajamo iz nogometnih motoričnih sposobnosti, je ta ekipa daleč za drugimi. Duša in srce ter borbenost so v prvoliga-škem tekmovanju enostavno premalo."
Št. tednik: "Kaj bi bilo potrebno storiti, da bi Kumho Drava prišla na tisto mesto, ki bi ji tudi v naslednji sezoni omogočalo igranje v prvoligaški konkurenci?"
BORUT JARC: "Moje osnovno razmišljanje je usmerjeno v dejstvo, da NK Kumho Drava Ptuj za ohranitev prvoligaškega statusa nujno potrebuje dobrega prvega vratarja, najmanj enega bočnega igralca na levi strani, dva kvalitetna srednja vezna igralca in enega špic veznega igralca. Potem bi obstajale več kot realne možnosti, da Drava ostane v 1. SNL."
Št. tednik: "Štirje krogi so do konca prvega dela tekmovanja. Koliko točk bi lahko Drava še osvojila?"
BORUT JARC: "Drava igra v gosteh z Koprom in Šmartnim, doma pa s Primorjem in Ljubljano. od teh dvanajstih točk, kolikor je še na razpolago in ob dejstvu, da se ekipa kadrovsko popolni v sami strukturi ekipe, je možno iztržiti 50 odstotkov točk, torej šest."
Št. tednik: "Ptuj je po dolgih letih čakanja dobil prvoligaša. Kakšna je vaša ocena glede organizacije kluba, navijačev itd.?"
BORUT JARC: "Lahko rečem, da si mesto Ptuj kakor tudi njegova širša okolica več kot zasluži, da ima prvoligaša. To naj bi bila osnovna opcija vseh tistih, ki delajo v klubu in okoli njega. Zavedati se je potrebno, da ima Ptuj številčno, predvsem pa zdravo občinstvo, publiko, ki z dušo in srcem navija za Kum-ho Dravo. Je pa dejstvo, da v tem kompletnem programu ne bi smelo prihajati do ozkih interesov posameznikov v klubu, kajti potem je ta načrt zelo težko izpeljati v dobro nogometa, oziroma, če sem še malo bolj natančen, je v igralskem kadru potrebna selekcija. Za pravilno
selekcijo pa obstajajo nogometni strokovnjaki, saj se zato šolajo in drugi ne morejo narediti takšne selekcije, kot jo lahko naredi stroka.
Bil pa sem pozitivno presenečen nad organiziranostjo kluba okoli prve ekipe, kot tudi okrog nogometne akademije mladih, dobro je organizirana tudi zdravstvena služba. Naletel sem na mladega predsednika gospoda Robert Furjana, ki ima srce in dušo za nogomet, se dobro razume v nogometne zadeve, saj je bil tudi sam nogometaš. Zadevo želi narediti za prihodnost. Po svojem mandatu ne želi za sabo pustiti pokopališča, kot se to v nekaterih klubih dogaja."
"Pa še nekaj o nadaljnji poti na trenerski klopi NK Kumha Drave?"
BORUT JARC: "Ustna pogodba med mano in predsednikom Kumha Drave se je končala po tekmi v Novi Gorici. S predsednikom sva se trikrat dobila, se pogovarjala zelo korektno, konstruktivno o možnostih in željah sodelovanja za naprej. Trenutno se nahajamo na pol poti. Zato je v danem trenutku težko reči, ali da ali ne."
Danilo Klajnšek
Boks • Pogovor z Dejanom Zavcem
Vse blize boju za naslov evropskega prvaka
Boksarja Dejana Zavca (roj. 13. marca 1976) odlikuje lastnost, ki krasi le največje športnike na svetu, najboljši je takrat, ko je najbolj pomembno. To je letos dokazal kar devetkrat, in sicer na nastopih poklicnih boksarjev (9 dvobojev, 9 zmag, 6 s k. o.).
čeprav slovi član znanega kampa Sports Events Steinforth (SES) v Magdeburgu po veliki samozavesti, se je v Nem~ijo odpravil precej negotov. A pesimizem se je začel kaj hitro umikati optimizmu, ~im je Dejan za~util tekmovalni utrip, ki je v njem spet prebudil zagrizenega in nepopustljivega borca. S tako reko~ idealnimi nastopi je {e enkrat več dokazal in prepričal vodilne može v kampu, da je res iz {ampion-skega testa. Na pot profesionalizma je stopil ob koncu minulega leta, ko je po treh tednih trdega dela 14. decembra 2002 podpisal pogodbo z menedžerjem SES, Ulfom Steinforthom. Kot poklicni boksar je pod imenom Jan Zaveck - delodaj alci so se za spremembo imena in priimka odločili zaradi lažje izgovorjave - prvič stopil v ring 1. marca letos. Po podpisu triletne pogodbe se mu je izpolnil življenjski sen in bil je najsrečnej{i človek na svetu.
In napo~il je najpomembnej-{i trenutek na va{i {portni poti, na kateri ste se prvih boksarskih ve{~in u~ili na Ptuju pri trenerju Ivanu Pu~ku, potem pa je za vas nekaj let v mariborskem @BK Avto center Krajnc skrbel trener Stanislav Milutinovi}.
"Prvega marca letos sem v nemškem mestu Ascherleben z odliko
prestal ognjeni krst med poklicnimi boksarji, potem ko sem po vsega 99 sekundah v uvodni rundi dvoboja v velterski kategoriji (do 66,7 kg) s tehničnim knock-outom premagal Madžara Zsolta Totha, kajti sodnik je prekinil neenak boj in mi dvignil roko. Zelo sem se razveselil podpore majhne, a glasne skupine slovenskih navijačev med približno 3000 gledalci, glavni pobudnik moje navijaške odprave in najzaslužnejši, da sem bil na preizkušnji v kampu SES, pa je bil Tomaž Barada, ki me je tudi priporočil Ulfu Steinforthu. Seveda sem veselje po zmagi podelil tudi s starši in življenjsko sopotnico Natašo iz Gabrnika pri Ptuju, ki so spremljali dvoboj, stiskali pesti zame in me bučno bodrili."
Čeprav ste takrat teden dni po dolgem ~asu spet preživeli doma, pa za proslavljanje prve zmage ni bilo kaj dosti ~asa, saj vam je trener Werner Kirsch pred odhodom izro~il navodila za priprave, ker vas je že 21. marca ~akal naslednji dvoboj.
"Drugič sem v ograjeni štirikot-nik stopil 21. marca v Berlinu in po točkah premagal Bosanca Ni-jaza Salkica, zatem sem 25. aprila v Magdeburgu, prav tako po točkah, ugnal Čeha Patrika Hruško, četrti dvoboj je bil 21. maja v mestu Hradec Kralove, kjer sem Rusa
Bo morda nekoč tudi Ivan Pučko ml. (levo) stopal po stopinjah Dejana Zavca?
Jurija Zajceva premagal v drugi rundi s tehničnim knock-outom, enako usodo pa sta v drugi rundi doživela še Armenec Artur Drinai 14. junija v Magdeburgu in Luk-semburžan Ikene Kamel 5. julija v mestu Dessau. Ring so sklonjene glave zapuščali še Latvijec Leonti Vornčuk, Poljak Andrzej Butowicz in kot zadnji, 29. novembra letos, Rus Rozalin Nasibulin."
Pred premiernim profesionalnim nastopom ste si za "svojo" pesem izbrali "Something going on", ki jo v sodelovanju s švedsko pevko Jessico Fol-ker izvaja finska zasedba Bo-omfunk MCs. Zakaj?
"omenjena uspešnica mi očitno prinaša srečo, saj me je zadnjo novembrsko soboto na mednarodni prireditvi v Cottbu-su popeljala že do devete zmage zapovrstjo."
Ruski boksar se je, kot ste tudi domnevali, izkazal za zelo čvrstega tekmeca in vam je kot levičar z nadvse nepredvidljivim boksanjem povzročil precej preglavic. Za nameček je boksal sila umazano, dokaz za to pa je prebita desna arkada, ki vam jo je poškodoval s komolcem.
"S svojo zadnjo predstavo nisem najbolj zadovoljen, saj v ringu nisem pokazal vsega, kar znam. To mi je deloma preprečil
tudi Nasibulin, čigar obrambo sem prebijal le s težavo. Odločitev o zmagovalcu je padla sredi 5. runde, ko je sodnik po nasvetu zdravnika prekinil dvoboj zaradi globoke rane nad Rozalinovim očesom."
Ponovno se odpravljate v Magdeburg, kjer vam bodo zaupali datume naslednjih dvobojev. Vodilni pri SES so namreč decembra sestavili program dela za leto 2004, ko naj bi se že potegovali za eno od lovorik.
"Moj menedžer se zaenkrat spogleduje z naslovom medcelinskega prvaka združenja International Boxing Federation (IBF) in z naslovom mednarodnega nemškega prvaka v velterski kategoriji. Moj prvi zares veliki obračun bo morebiti organiziran marca prihodnje leto v Mariboru. Tako bi lahko ljubitelji boksa že v kratkem videli mojo borbo tudi od blizu."
Dejan Zavec je zdaj že v Magdeburgu, kjer se prepričan v svoje sposobnosti intenzivno pripravlja na nove izzive, praznične dni pa bo preživel doma v družbi svojih najdražjih. Leto 2004 bo z zaročenko Natašo, s svojim dolgoletnim prijateljem Tomažem Barado in njegovo Bianco dočakal v Ri-miniju, nato pa se bo 6. januarja vrnil v Nemčijo.
Ivo Kornik
torek •23. decembra 2003
Sport, zanimivosti
StajmMTWHiK 35
Rokomet • 1. A SRL - moški
Spet izgubili ze doblje no tekmo
Adria Krka - Velika Nedelja 31:30 (16:16)
ADRIA KRKA: Medved, Božič 2, Plazar 8 (1), Hojc 5, Hočevar 2, S. Mikič, Urbanc 4, Glaser 2, Pungerčič, Kukavica 3, Pfajfar 3, L. Mikič, Markota, Cvetkovič.
VELIKA NEDELJA: Kisovec, Gotalj 6 (1), Mesarec, Trofenik 1, Cvetko 2, Potočnjak, Kumar, Pla-ninc 6 (2), Kokolj 1, Kukec 4, Šantl 4, Kozomora 6, Okreša, Sto-jinovič.
SEDEMMETROVKE: Adria Krka 3 (1), Velika Nedelja 4 (3).
IZKLJUČITVE: Adria Krka 12 minut, Velika Nedelja 12 minut.
RDEČI KARTON: Hojc (58.), Kukec (37.).
V zelo pomembnem srečanju v boju za obstanek so na koncu slavili Dolenjci, ki so se z novima točkama na lestvici povzpeli za nekaj mest. Ekipi sta se od prve minute naprej menjavali v vodstvu. Domači rokometaši so si v prvem delu priigrali dva zadetka prednosti (16:14), toda uporni gosti so uspeli v zadnjih trenutkih prvega polčasa izid izenačiti. Tudi nadaljevanje je bilo povsem podobno, zato je o zmagovalcu odločala dramatična končnica. Gosti so slavje izpustili iz rok, saj so imeli na koncu zadetek prednosti (30:29) in igralca več na parketu. Toda gostitelji so najprej izenačili, šest sekund pred zadnjim piskom sirene pa je zmagoviti gol dosegel Pfajfar.
sta
Rokomet • Marjan Valenko - MRK Drava
Caka nas še trdo delo
Rokometaši ptujske Drave se v prvi polovici prvenstva v 2. SRL niso najbolje odrezali, saj so osvojili predzadnje mesto. To je verjetno manj, kot so pri~akovali. [e dobro, da je pri{lo do daljšega odmora, v katerem se bodo morali dobro pripraviti, ~e seveda želijo ostati v tem ligaškem tekmovanju.
Davorin Planine
1. SLOV. ROKOMET	rNA LIGA MOŠKI				
REZULTAT ZAOSTALEGA SREČANJA 10. KROGA: Adria Krka					- Ve-
lika Nedelja 31:30 (16.16)					
1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO	11	10	1	0	21
2. PRULE 67	11	8	1	2	17
3. GORENJE	11	8	1	2	17
4. PREVENT	11	8	1	2	17
5. RUDAR TRBOVLJE	11	6	0	5	12
6. TERMO	11	5	0	5	10
7. CIMOS KOPER	11	4	2	5	10
8. TRIMO	11	3	2	6	8
9. ADRIA KRKA	11	4	0	7	8
10. JERUZALEM ORMOŽ	11	2	3	6	7
11. VELIKA NEDELJA	11	1	1	9	3
12. INLES RIKO	11	0	0	11	0
Težko si je zamisliti, da bi bili Ptujčani, če bi se zgodil najbolj črn scenarij, v najnižji rokometni ligi. Upanje ostaja, zaostanek ni prevelik, tako da je kar precej realnih možnosti za obstanek. "Glede na izid nikakor ne moremo biti zadovoljni, saj se je na začetku pojavilo kar nekaj težav pri sestavi moštva za to sezono. Potem sta bila dva igralca kaznovana, za nameček pa se je poškodoval še Sašo Kafel, sicer organizator igre, vrnil se je tudi vratar Tadej Berlič, vendar stvar z upravo ni bila dogovorjena tako, kot bi morala biti in je po nekaj treningih nehal. Vsi pa vemo, kaj pomeni dober vratar za ekipo. Tako smo bili že kaj hitro v deficitu za tri dobre igralce, kar se je poznalo na igri in seveda pri pomanjkanju točk," je na začetku povedal trener MRK Drava Ptuj Marjan Valenko.
Najbolj bistveno pa je to, da Ptujčani ne zaostajajo preveč za ekipami iz sredine prvenstvene razpredelnice, oziroma tistimi, ki
so pred njimi. Srečanje z Radovljico bodo odigrali pred nadaljevanjem drugega dela prvenstva in v primeru zmage bi se stanje bistveno popravilo, predvsem pa bi bilo lažje.
"Liga je res zelo izenačena, saj v njej nastopa kar nekaj ekip, ki so nekoč igrale v prvi slovenski rokometni ligi. Vsi ti so delali z mladimi, kar se jim sedaj obres-
tuje, na Ptuju pa se je nekoliko zaspalo s tem. Samo trdo delo s to ekipo, ki je tudi kvalitetna, vendar se bo morala zelo dobro pripraviti, in z resnim delom z mladimi vidim pot iz krize. Zgodovina se ne ponavlja, ko se je točno vedelo, kdaj lahko katero ekipo premagaš. Sedaj je drugače! Samo maksimalno pripravljen lahko osvajaš točke. Lahko bi tudi poizkusili pritegniti nekatere naše bivše igralce, saj je sedaj prestopni rok in bi lahko kaj dobili na posojo za drugi del prvenstva, mislim na Aleša Kotarja. Tako bi sestavili solidno ekipo, s katero bi se dobro pripravili in potem ne bi bilo pretiranega strahu glede na uvrstitve," je zaključil trener Drave Marjan Valenko.
Upamo lahko samo, da se bo zgodil tisti boljši scenarij in se bo končno prekinila črta nazadovanja moškega ptujskega rokometa, ki se vleče že dalj časa.
Danilo Klajnšek
Košarka • 2. SKL - vzhod
Spet zatajili pri prostih metih
KK Velenje - KK Ptuj Haloze 90:82 (27:16, 20:17, 14:29, 29:20)
PTUJ HALOZE: Peter, Jagari-nec 8, Goričan, Rojko 4, Bien 22, Petrovič 7, Osenjak 3, Siračevski 16, Lovše 22
V 1. kolu 2. SKL lige - vzhod so Ptujčani gostovali v Velenju. Ekipa, ki jih je na domačem terenu ugnala že v prvem delu prvenstva, je bila tokrat boljša in na koncu zmagala tudi s pomočjo sreče.
Haložani so začeli slabo in že v začetku tekme zaostajali, ob polčasu je bila razlika 14 točk. V tretji četrtini so se pobrali in naredili popoln preobrat. Tekmo so vodili za točko pred začetkom zadnjih desetih minut. Pri vodstvu 72:73 je v 37. minuti Hrženjak v zadnji sekundi napada iz nemogočega položaja zadel trojko, kar je močno vplivalo na zaključek tekme. Gostujoči igralci so še dvakrat zgrešili oba prosta meta in zmaga je ostala doma. Kot že na Ptuju je bil za Haložane nezaustavljivi Pungartnik, ki jim je tokrat "na-
sul" 31 točk in je bil najboljši igralec tekme.
Trener ptujskih košarkarjev Branko Veršič je po tekmi povedal: "V prvi polovici tekme smo že veliko zaostajali, a se nam je uspelo vrniti v igro. Takrat smo povedli in kontrolirali potek tekme. Bili smo prepričani v zmago, vendar nam je Hrženjak s trojko zbil moralo, z napakami s črte za proste mete, ki so že celo sezono naša šibka točka, pa smo zapravili zmago."
Uroš Gramc
II. SKL VZHOD
Rezultati 10. kroga: Prebold - Ruše 75:86, Velenje - Ptuj 90:82, Celjski - Lenart 106:96, Ilirija - Janče 87:99, Lastovka - Superga
rtomirGoznik
1. JANČE STZ	10	10	0	912:702	20
2. PREBOLD	10	7	3	855:717	17
3. ILIRIJA	10	7	3	892:825	17
4. RUŠE	10	6	4	779:780	16
5. VELENJE	10	5	5	848:816	15
6. CELJSKI KK	10	4	6	748:771	14
7. LASTOVKA SMLEDNIK	9	4	5	718:738	13
8. PTUJ HALOZE	10	3	7	744:811	13
9. LENART	10	2	8	713:838	12
10. SUPERGA SLOV. GRADEC	9	1	8	562:777	10
Gregor Bien (KK Ptuj Haloze)
Košarka • OMREZJE.NET & PARKL
Orači in Starše na vrhu
V derbiju skupine A so Orači dobili tekmo v razburljivi končnici, kjer so odločili v svojo korist z zanesljivim izvajanjem prostih metov. Domači so stavili na svojo "višino" in jo uspešno unovčevali v napadu preko svojih centrov. Gostje so ohranjali priključek z zanesljivimi meti za tri točke (skupaj 9 trojk). Ko so v zadnji minuti Orači pobegnili za tri koše in osvojili še žogo, so gostje pričeli delati taktične osebne napake, vendar so domači z zanesljivim izvajanjem prostih metov tekmo uspeli pripeljati do konca v svojo korist. Pri domačih je bil najboljši posameznik Andrej Čabrian (24 košev), pri gostih pa Tomaž Štumberger (16).
Strelstvo
Dvoboj Slovenija - Hrvaška
V soboto je v Ljubljani potekal že tradicionalni 25. prijateljski dvoboj reprezentanc Slovenije in Hrvaške v streljanju z zračno pištolo in puško. Za slovensko repre-
V skupini B je bila najbolj zanimiva tekma v Kidričevem. Domača ekipa je prodala svojo "kožo" dražje, kot kaže končni rezultat. Gostje so sicer dobili prvo četrtino, vendar so domači zmanjšali svoj zaostanek do polčasa na tri koše (40:43). V drugem polčasu so gostje igrali predvsem na svojega centra Hodnika, ki je bil praktično "neustavljiv", vendar so Kidričani držali priključek vse do končnice - dve minuti do konca je bil rezultat izenačen (72:72). Najboljša pri domačih sta bila Dominik Kovačič (18 košev) in Mitja Bek (17 košev), pri gostih je izstopal zraven že omenjenega Al-joše Hodnika (34 košev) še Filip Majal (21 košev).
Rezultati 5. kroga: ŠD Destr-nik - ŠD Majšperk 55:75, ŠD Kidričevo - Good guys 78:88, KK Rače - Bar Holliday Neman 81:75,
zentanco sta nastopili tudi strelki SK Ptuj Mojca Lazar kot mlajša mladinka ter Majda Raušl, članica. Mojci je uspel fantastičen nastop, saj je s 364 nastreljanimi krogi podrla državni rekord med mlajšimi mladinkami (za 6 krogov!) ter v ženski konkurenci osvojila odlično drugo mesto! Članica Majda
Foto: Sebastjan Molnar
V sredini je Mojea Lazar, s trenerjem Zlatkom Kostanjeveem na levi in Majdo Raušl na desni strani.
Veterani - ŠD Ptujska Gora 73:64, Orači - KK Ljudski vrt 57:51, ŠD Cirkovce - KK Starše 52:75 SKUPINA A
1.	ORAČI	5 4 1 +42 9
2.	KK LJUDSKI VRT 5 3 2 +44 8
3.	KK RAČE (-1) 5 4 1 +41 8
4.	ŠD MAJŠPERK 5 2 3 +13 7
5.	BAR HOLLIDAY 5 2 3 - 10 7
6.	ŠD DESTRNIK 5 0 5 -130 5 SKUPINA B
1.	KK STARŠE 5 5 0 +133 10
2.	GOOD GUYS 5 4 1 + 73 9
3.	VETERANI 5 3 2 - 4 8
4.	ŠD KIDRIČEVO 5 1 4 - 39 7
5.	ŠD CIRKOVCI 5 1 4 - 80 7
6.	ŠD PTUJ. GORA 5 1 4 - 83 7 Lestvica najboljših strelcev po
petem krogu: 1. Aljoša Hodnik (Good guys) 131 košev, 2. Andrej Čabrian (Orači) 118, 3. Davor Ba-uman (Rače) 115.
Košarkarji bodo nadaljevali s povratnimi tekmami 5. januarja.
Radko Hojak
Raušl je nastreljala 361 krogov ter zasedla skupno 5.mesto.V skupnem seštevku so Hrvati zmagali z rezultatom 6:2, znova pa je navdušil Rajmond Debevec, ki je dosegel 597 krogov ter zmagal med člani s puško.
Turnir
samostojnosti
V soboto, 27.decembra, bo na Ptuju v športni dvorani Mladika potekal jubilejni, 10. Turnir samostojnosti. Tekmovanje organizira SK Ptuj. Prvič v desetih letih pa bo tekma prirejena na montažnem 31-mestnem strelišču. Tekmovalo se bo v enotni kategoriji članov, v obeh disciplinah s puško ter pištolo. Vrhunec tekmovanja pa bo finalno streljanje osmih najboljših strelcev v obeh kategorijah.
Vsi, ki vas zanima strelstvo, ste vljudno vabljeni k navijanju za najboljše v finalu!
Simeon Gonc
Odbojka • 1. DOL (moški, ženske)
Od boljših se je potrebno učiti
1. DOL (M)
REZULTATI 12. KROGA: Svit
-	Maribor Stavbař IGM 3:0, Cal-cit Kamnik - Krka 1:3, Olimpija
-	[o{tanj Topol{~ica 1:3, Salonit Anhovo - LIP Bled 3:0, Pomurje Galex - Fužinar Meltal Ravne3:1
1. CALCIT KAMNIK	12	10	2	30
2. SALONIT ANHOVO	12	9	3	29
3. ŠOŠTANJTOPOLŠČ.	12	9	3	25
4. SVIT	12	9	3	25
5. LIP BLED	12	6	6	18
6. KRKA	12	6	6	18
7. OLIMPIJA	12	4	8	12
8. MB STAVBAR IGM	12	3	9	10
9. FUŽINAR RAVNE	12	3	9	8
10. POMURJE GALEX	12	1	11	5
1. SLADKI GREH LJ.	12	12	0	36
2. NOVA KBM BRANIK	12	11	1	33
3. HIT NOVA GORICA	12	8	4	24
4. BENEDIKT	12	7	5	22
5. TPV NOVO MESTO	12	7	5	21
6. LUKA KOPER	12	6	6	16
7. F. BELL MIKLAVŽ	12	4	8	12
8. ZM LJUTOMER	12	4	8	12
9. PREVALJE	12	1	11	4
10. AVTO PRST. PTUJ	12	0	12	0
SVIT - MARIBOR STAVBAR IGM 3:0
(23, 15, 14)
SVIT: Slatin{ek, Koželj, Bra~ko, Gomivnik, Jurak, Knežević, Lam-pret, Pipenbaher, Miletić, Ber-don.
Bistriški odbojkarji so dosegli prićakovano zmago proti sosedom iz štajerske prestolnice, ki so tokrat upali na nov spodrsljaj domaće ekipe. Ta je v prejšnjem krogu neprićakovano v Radovljici oddala toćke Blejcem, ćesar si tokrat ni smela dovoliti. Kakovostna razlika je bila tokrat prevelika in odbojkarji Svita so se brez posebnih težav veselili nove zmage. Gostitelji so ves ćas tekme prepri-ćljivo vodili, nekoliko so popustili le v uvodnem nizu, v katerem so že prav tako vodili za šest toćk. Mariborćani so uspeli celo izena-ćiti na 22:22, v konćnici pa so bistriški igralci s tremi zaporednimi lepo izvedenimi akcijami uspeli streti njihov odpor. V nadaljevanju tekme so se gostje oćitno vdali v usodo, saj je bila na igrišću praktićno le ena ekipa. Domaći igralci so ves ćas vodili z visoko razliko, ki so si jo priigrali že na zaćetku obeh nizov. V drugem so vodili s 16:7, kar je bilo dovolj za zmago, v tretjem pa je domaći trener Mirsad Imširović pri izidu 22:13 menjal praktićno vso ekipo, mladi igralci pa so z odliko izkoristili svojo priložnost.
sta
1. DOL (Ž)
REZULTATI 12. KROGA: Avto Prstec Ptuj - Nova KBM Branik 0:3, Prevalje - Benedikt 1:3, Luka Koper - Sladki greh Ljubljana 1:3, Formis Bell Miklavž - HIT Nova Gorica 1:3, Zavarovalnica Maribor Ljutomer - TPV Novo mesto 1:3.
Foto: Miha Soštarič
Ljutomerske odbojkarice (v temnih dresih) so razen v tretjem nizu tokrat odigrale zelo slabo na mreži.
FIAT PRSTEC PTUJ - NOVA KBM MARIBOR 0:3
(-9,-12,-13)
PTUJ: Zajšek, Mohorko, Resa-nović, Nimac, Šašić, Bilanović, Vi-dović, Laćen, Jerenko, Vindiš.
V 12. krogu 1. DOL za ženske je na Ptuju gostovala favorizirana ekipa odbojkaric iz Maribora. Vse kaj drugega kot zmaga gostij bi bilo veliko presenećenje, saj gre za ekipi razlićnih kakovostnih nivojev.
Suveren zaćetek tekme, ko so gostje s prvo postavo povedle z 0:5, je napovedoval igro le ene ekipe. Tako v prvem kot drugem nizu so Mariborćanke hitro naredile razliko, Ptujćanke pa so to-ćke dobivale z redkih uspešnih akcij in napak gostij. Zanimiva tekma je bila le v zaćetku 3. niza, ko so Ptujćanke prvić in edinkrat izenaćile (2:2), nato pa rezultat držale vse do 9:10. Izgledalo je, da jih je to zadovoljilo, saj so do konca tekme dobile le še štiri toć-ke in tako so po 60 minutah igre brez možnosti za ugoden rezultat izgubile.
Trener Alen Kranjc je po tekmi povedal: "Mlade igralke si nabirajo izkušnje v prvi ligi, da bi lahko ćez nekaj let sestavili moćno ekipo, ki bi temeljila na domaćem kadru. S trdimi treningi in pravim pristopom upamo, da nam bo to uspelo. V igri so prisotna velika nihanja, ki jih ni mo-goće popraviti ćez noć ali v nekaj mesecih. To je sicer znaćilno za mlade in neizkušene igralke, trudimo pa se, da bi bila ta nihanja ćim manjša."
Žal pri domaćinkah ni bilo videti borbene igre, ki bi lahko delno nadomestila pomanjkanje
Foto: Uroš Grame
»Avtomobilistke« niso bile dorasel tekmec Mariborčankam
kvalitete, izgledalo je celo, da so se predale že pred zaćetkom tekme. Za to verjetno niso potrebna leta treningov, ampak verjetno prava beseda ali kakšen drugi ukrep. Pomlajeni ptujski ekipi sicer koristijo izkušnje iz prve lige, žal pa le-te pomenijo bolj malo, će ni volje in energije, da bi se od boljših tekmic poskušale vsaj nekaj naućiti, će se že ni možno z njimi kosati. Ali lahko optimis-tićne novoletne želje stanje v ekipi popravijo, ali bodo le-te ostale neizpolnjene? Srećno in uspešno novo leto!
Uroš Gramc
ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER - TPV NOVO MESTO 1:3 (-18, -16, 18, -17)
ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER: Kodila, Tretinjak, Praprotnik, Vrbanćić, Vrbnjak, Oletić, Pirher, Drvarić, Jureš, Morec.
Ljutomerćanke so letošnje leto zakljućile z osmim porazom v sezoni. Tokrat so jih zasluženo premagale odbojkarice iz Novega mesta, ki bodo glede na prikazano predstavo resne kandidatke za uvrstitev v ligo za prvaka. Domaći trener Bojan Novak je imel veliko težav s sestavo ekipe. Vrb-njakova in Pirherjeva sta nastopili oboleli, Jureševa s poškodovano levo nogo (naćet meniskus), Jo-zeljeva pa je manjkala zaradi zvina gležnja.
Plavanje
V uvodnem nizu so si gostje ob slabem sprejemu prleških od-bojkaric hitro priigrale šest toćk naskoka (10:4) ter z odlićno igro predvsem v obrambi brez težav povedle z 1:0 v nizih. Domaćin-ke so v drugem nizu zaigrale veliko bolje, vendar le v prvem delu. Njihovo vodstvo je bilo najveć za dve toćki, prvić pa so Novomeš-ćanke v tem nizu povedle z 11:10 ter ga već niso izpustile iz rok. Gostiteljice so se še nekako upirale do vodstva gostij s 16:15, nato pa so odbojkarice iz Novega mesta z odlićnim zaćetnim udarcem Vardićeve in dobrim blokom naredile delni rezultat 8:0 ter dobile še drugi niz.
Blizu 50 ljubiteljev odbojke, ki se je tokrat zbralo v ljutomerski športni dvorani, je bilo lahko zadovoljnih z igro prleških odbojkaric le v tretjem nizu. Razigrala se je Oletićeva, ki je ob pomoći Jure-ševe, Vrbnjakove in Moreceve od-lićno zakljućevala napade, svoje pa je naredila tudi boljša igra ob mreži. Kvalitetna razlika je znova prišla do izraza v ćetrtem nizu, ko sta Hrvatici Kristina Mami in Jeli-ca Romi ter Snežana Rajak sami dosegli vse toćke za gostje ter priigrali sedmo zmago v sezoni. Pri gostiteljicah je na tej tekmi znova izstopala Svetlana Oletić, ki je dosegla 20 toćk (ostale njene soigralke so prispevale le 33 toćk!), pri gostjah pa je Kristina Mamić dosegla 22, Snežana Rajak 20, Je-lica Romić pa 16 toćk.
Miha Šoštarič
Zmaga Pernata v Mariboru
Minuli vikend je v Mariboru, v bazenu Pristan, potekal mednarodni plavalni miting Maribor Open - 2003. Zelo dobro se je na tem plavalnem tekmovanju, v svoji paradni disciplini - 200 metrov prsno - odrezal Matjaž Pernat, ki je zmagal s svojim osebnim rekordom 2:17,58. Ta rezultat in predvsem vzpon forme pa je seveda opazil selektor slovenske plavalne reprezentance, ki je Matjažev rezultat ocenil za zelo dobrega, s tem pa se mu odpirajo tudi vrata na velike mednarodne mitinge v tujini.
Danilo Klajnšek
Matjaž Pernat
Kolesarstvo • KK Bike Ek
Uspešno leto 2003
Kolesarski klub BIKE EK - HALOZE 2002 je zelo mlado tovrstno društvo, ki je združilo interese preko 60 kolesarjev. Sedež društva je bil v Pećkah, letos pa so ga prenesli na Ptuj. Vedno već je zanimanja za tovrstno športno dejavnost v naši deželi. Člani tega kolektiva so se uspešno udeleževali rekreativnih in tekmovalnih prireditev. Najboljši sogovornik je direktor kluba Davorin Panikvar, ki je uvodoma dejal naslednje: "Rekel bi, da smo leto konćali zelo uspešno. Samo delo v klubu je rezultiralo z dvigom ćlanstva, ki sedaj šteje preko šestdeset ćla-nov. Naši kolesarji so kar aktivni, tako pri vadbi kakor udeležbi na razlićnih kolesarskih prireditvah v okoliških krajih, kot so Kidri-ćevo, Podlehnik, Banovci, Videm pri Ptuju, Hoće itd., kakor tudi na naših prireditvah. Imamo pa tudi ćlane, ki se udeležujejo rekreacijske lige v okviru pokala Slovenije. Slednji imajo licence s strani KZ Slovenije za te nastope in so bili tudi uspešni, saj so se praviloma uvršćali med prvih deset. Lahko mirno rećem, da smo zastavljene cilje v letu 2003 dosegli. Trudili smo se vsi, tako ćlani kakor uprava kluba. Sicer pa smo tudi zelo zadovoljni z udeležbo na rekreativnih maratonih, kjer smo bili većkrat tudi najštevilć-nejša ekipa."
Torej so v KK BIKE EK - Haloze 2002 z minulim delom in dejavnostjo zadovoljni. Ob koncih leta se ponavadi pregleda minulo delo in kujejo naćrti za naslednje. "V naslednjem letu si želimo povećati število ćlanstva ali pa vsaj ostati na tem. Poizkušali bomo organizirati već lastnih kolesar-
Foto: Danilo Klajnsek
Davorin Panikvar
skih prireditev. Vzpon na Boć naj bi postal tradicionalni, saj se je pokazalo, da je to zadetek v polno. Planiramo, da bi mesećno izvedli vsaj eno dirko v okviru kluba. Seveda ne bomo zapostavili tudi udeležbe na drugih kolesarskih rekreativnih prireditvah. Podpirali pa bomo tudi udeležbo naših ćlanov na pokalu Slovenije. To bomo poizkušali še dodatno stimulirati, ostalo pa se bomo poizkušali sproti prilagajati," je pogovor zakljućil direktor kluba Davorin Panikvar. Ob tem pa ni pozabil vošćiti vsem kolesarjem in sponzorjem ob božićnih in novoletnih praznikih.
SPONZORJI KK BIKE EK - HALOZE 2002:
Cestno podjetje Ptuj, d.o.o, Kolesarski Center BIKE EK Ptuj, Unuk - Šped, d.o.o., Podova, Av-toprevozništvo Janez Drevenšek, s.p., Kungota pri Ptuju, Lecot, d.o.o, Bar Miha, s.p., Pećke, Alojz Purg, s.p., - Gradbena Mehanizacija Makole.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
REKREACIJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA MNZ Ptuj
Rezultati tekem v rekreacijski ligi malega nogometa MNZ Ptuj Skupina A
Rezultat 6. kroga: Club 13 -Toyota Furman 2:4.
Rezultati 7. kroga: ŠD Juršin-ci - NK Mark 69 B 15:8, Toyota Furman - NK Skorba 3:4, NK Ge-rećja vas - Zeleni gaj 8:2. ŠD Koz-minci - NK Stojnci 0:10, ŠD Nova Hajdina - Club 13 2:10.
1.	ŠD JURŠINCI 7 6 1 0 19
2.	NK STOJNCI 7 5 0 2 15
3.	[D KOZMINCI 7 5 0 2 15
4.	NK SKORBA 6 3 1 2 10
5.	TOYOTA FURMAN 6 3 1 2 10
6.	NK MARK 69 B 7 3 1 3 10
7.	NK GERE~JA VAS 6 3 0 3 9
8.	SKEI TALUM 6 2 13 7
9.	ZELENI GAJ 6 1 1 4 4
10.	CLUB 13 6 1 0 5 0
11.	NOVA HAJDINA 6 0 0 6 0 Skupina B
Rezultati 7. kroga: Klub Ptujskih študentov : Keramićarstvo Koren 5:1, ŠD Rim : ŠD Ptujska Gora 0:1, NK Mark 69 A : Maxi Taxi 0:3 bb, Draženci : Avtolićar-stvo Kac 7:1, Mizarstvo Zupanić & Simba : KMN Majolka 0:5. ŠD Bar Korže Cirkovce : KMN Poeto-vio Ptuj 8:5.
1.	KMN MAJOLKA 7 6 0 1 18
2.	KLUB P ŠTUDENT. 7 4 2 1 14
3.	[D RIM	7 4 1 2 13
4.	KORŽE CIRKOV. 7 4 1 2 13
5.	KERAMIČ. KOREN 7 4 1 2 13
6.	MAXI TAXI 7 4 0 3 12
7.	POETOVIO PTUJ 7 3 1 3 10
8.	ŠD PTUJ. GORA 7 3 1 3 10
9.	MIZAR. ZUPANIČ 7 23 1 4 7
10.	AVTOLIČ. KAC 7 2 0 5 16
11.	DRAŽENCI 7 1 1 5 4
12.	NK MARK 69 A 7 0 16 1 Razpored: 8. krog skupina
B: 9.00 ŠD Ptujska Gora - NK Mark 69 A, 9.40 Keramićarstvo Koren - ŠD Bar Korže Cirkovce, 10.20 KMN Majolka - Klub Ptujskih študentov, 11.00 Draženci - Mizarstvo Zupanić & Simba, 11.40 Avtolićarstvo Kac - Maxi Taxi.
Razpored 8. krog skupina
A: 12.20 NK Stojnci - Zeleni gaj, 13.00 Cub 13 - NK Gerećja vas, 13.40 NK Skorba - ŠD Nova Hajdina, 14.20 SKEI Talum - Toyota Furman, 15.00 ŠD Kozminci - ŠD Juršinci.
MALONOGOMETNA LIGA OBČINE VIDEM 2003-2004
Rezultati 4. kroga: ŠD Majski vrh - ŠD Tržec - vet. 2:1, ŠD Zg. Pristava - Videm mladi 8:5, NK Leskovec - ŠD Lancova vas vet. 6:1, KMN Majolka - ŠD Pob-režje 9:1, NK Videm - ŠD Lanco-va vas 7:5, ŠD Tržec - bar Osmica prost
1.	KMN MAJOLKA 4 4 0 0 12
2.	NK VIDEM 4 3 0 1 9
3.	NK LESKOVEC 4 3 0 1 9
4.	[D TRŽEC. VET. 3 2 0 1 6
5.	[D MAJSKI VRH 3 2 0 1 6
6.	VIDEM - MLADI 3 10 2 3
7.	LANCOVA VAS 4 1 0 3 3
8.	ZG. PRISTAVA 4 10 3 3
9.	[D POBREŽJE 4 1 0 3 3 9. TRŽEC OSMICA 3 10 2 3 11. LANC. VAS VET. 4 10 3 3
Darko LAH
Foto: DK
Karting
AMD Ptuj in Alex Damiš državni prvaki
V Ljubljani, v salonu "Modri lev", je bila slovesna zaklju~na prireditev, ki jo je pripravil strokovni svet za avto-moto {port pri AMZ Slovenije. Na njej so se zbrali najbolj{i vozniki v kartingu, motokrosu, spidveju in cestno-hitrostnem motociklizmu, ki so si privozili naslove državnih prvakov za leto 2003.
Foto: Foto: Langerholc
Ptujski dobitniki medalj v kartingu za sezono 2003 (z leve): Angelo Vežnaver, Uroš Langerholc (predsednik AMD Ptuj), Alex Damiš, Tomaž Janeži~, Darjan Klobasa, manjka Tomaž Mlinari~.
Na povabilo AMZS se je slovesne razglasitve udeležil tudi petkratni svetovni prvak v motokrosu Belgijec Joel Smets, ki ima slovenskega mehanika L. Vesela. Slovesnost sta popestrili z glasbo Rebeka Dremelj in miss Slovenije Tina Zajc.
Ptujcanom ostajajo v spominu dosežki ptujskih voznikov, saj so želi uspehe po vsej nekdanji Jugoslaviji tako posamezniki (Pis-lak, Slana, Langerholc, Hvala) kot ekipno, kajti klubsko vitrino krasijo tudi pokali in priznanja ekipnih uspehov naslovov državnih prvakov.
PO nekaj letih premora je z vztrajnim delom društva uspelo
Ptujcanom v vseh kategorijah v kartingu privoziti najboljše uvrstitve, saj so osvojili bronaste medalje Darjan Klobasa, Tomaž Mlinaric in Angelo Vežnaver, srebrno medaljo Tomaž Janežic in zlato medaljo ter hkrati naslov državnega prvaka Alex Damiš, ki so vseh 8 dirk skupaj še s preostalimi vozniki (S. Stamenkovic, P. Sumer, J. Seruga in J. Vežnaver) nabirali tocke. Tako je AMD Ptuj preprecljivo z velikim naskokom tock osvojil naslov državnega prvaka.
Ob tem lahko zapišemo, da so k uspehom pripomogli tudi prekaljeni športni funkcionarji - nekdanji prekaljeni tekmoval-
Faksimile strani iz revije AMZS - Šport 2003, kjer so zabeleženi letošnji uspehi ptujskih voznikov kartinga
ci, ki jih vodi neumorni predsednik društva Uroš Langerholc, saj slovijo po odličnem delu na obeh dirkah na kartodromu v
Hajdošah, uspešno pa sodelovali tudi na dirkah v Celju in Portorožu.
anc
Planinsko društvo Ptuj
Ob petdeseti obletnici PD Ptuj
Planinsko društvo Ptuj je v letošnjem letu obeležilo pomemben jubilej - petdeseto obletnico svojega delovanja.
V jubilejnem letu 2003 so se skozi vse leto vrstile najrazlicnej-še prireditve, razstave, pohodi, srecanja, s katerimi so planinci svecano proslavili pomembno obletnico, ki kaže na to, da je planinska dejavnost na ptujskem obmocju zelo pestra, živahna in razširjena. Ob koncu prejšnjega meseca, natančneje 25. novembra, so vsem dogodkom, s katerimi so že obeležili svojega "abrahama", dodali še najpomembnejšega in najbolj svečanega - slavnostno akademijo ob 50-letnici Planinskega društva
Ptuj, ki je svečanosti in jubileju primerno potekala v razkošju Viteške dvorane ptujskega gradu.
Obiskovalci iz vrst planinstva so v Viteški dvorani doživeli pravi kulturni večer z izredno zanimivimi gosti. Svečanost je s planinsko himno Oj, Triglav, moj dom pričel pevski sekstet Feguš iz Podle-hnika, ki je v nadaljevanju večera postregel še z nekaterimi prelepimi slovenskimi pesmimi. V nadaljevanju slavnostne akademije so se na odru zvrstili in zaželeli prisotnim obilo lepih želja in uspeha ob slavnostnem jubileju šte-
Utrinek iz osrednje proslave ob 50-letnici PD Ptuj
Foto: Langerholc
vilni povabljeni gostje oziroma slavnostni govorniki: Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, tudi sam navdušen planinec, ki je ob tej priložnosti prijazno odstopil v uporabo čudovit ambient Viteške dvorane, mag. Slavica To-však, podpredsednica Planinske zveze Slovenije, ki je krovna organizacija vseh planinskih društev v Sloveniji in je v letu 2003 tudi praznovala svojo, še bolj zavidljivo obletnico - 110 let delovanja. Nato je prisotne pozdravil še župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan in predsednik Planinskega društva Ptuj Tone Purg, ki je iz rok župana prejel tudi posebno priznanje za zasluge in uspešno delo v Planinskem društvu Ptuj.
Sledila je podelitev pohval ter bronastih, srebrnih in zlatih priznanj Planinske zveze Slovenije vsem tistim, ki so v minulih letih in vse do danes pomembno zaznamovali dogajanje v planinskem društvu in aktivno sodelovali pri najrazličnejših projektih. Priznanja sta podelila mag. Slavica To-však in Tone Purg. Po koncu uradnega dela je sledil zabavnejši del kulturnega programa, ki ga je s čudovitim glasom in glasbeno spremljavo dveh harmonikarjev popestrila odlična in atraktivna
pevka Nika Vipotnik, ki je zapela del svojega repertoarja francoskih šansonov, dodala pa tudi nekaj slovenskih skladb. Iz Viteške dvorane se je po pevskem večeru dogajanje preselilo še v palacij ptujskega gradu, kjer so navzoči nazdravili z žlahtno kapljico in ob prijetnem klepetu obudili marsikateri spomin na planinsko dogajanje v preteklih petdesetih letih. Seveda so se vsi skupaj razšli z eno samo željo - zabeležiti še naslednjih 50 let!
Tadeja Radek
Namizni tenis • 1. SNTL
Točka v Novem mestu
REZULTATI 9. KROGA: Krka -Ptuj 5:5, Maribor E-kompenzacije - Kema Puconci 6:0, Maxi Olimpi-ja - Preserje 4:6, Lisk Križe - MT Sobota 6:3, Velenje - Vesna 6:0
1.	MB E-KOMPENZ. 9 9 0 0 18
2.	KEMA PUCONCI 9 7 1 1 15
3.	LISK KRI@E 9 7 0 2 14
4.	PRESERJE 9 5 1 3 11
5.	KRKA	9 3 2 4 8
6.	PTUJ	9 3 15 7
7.	MAXI OLIMPIJA 9 3 1 5 7
8.	MT SOBOTA 9 2 0 6 6
9.	VELENJE	9 2 0 7 4
10.	VESNA	9 0 0 9 0
KRKA - PTUJ 5:5
Namiznoteniški igralci iz Ptuja so si na gostovanju v dolenjski prestolnici obetali celoten izkupiček, ki bi jih ohranjal na dokaj zmerni distanci zaostanka za prvimi štirimi ekipami, ki se bodo
Kegljanje
borile v končnici za naslov prvaka. V zelo razburljivem in predvsem zanimivem srečanju sta si ekipi na koncu razdelili vsaka po točko. Mogoče bi lahko Ptuj-čani dosegli še kakšno zmago več, predvsem v igri dvojic kakor tudi posamično, vendar je na koncu prav v zadnjem, desetem dvoboju točko reševal Marinko Grbič, ki je bil boljši, spretnejši in srečnejši od domačega igralca Kralja.
POSAMIČNI IZZIDI:
Kralj - Pavič 1:3, Karkovič -Grbič 3:2, Hribar - Piljak 2:3, Kar-kovič - Pavič 3:1, Kralj - Piljak 1:3, Hribar - Grbič 3:0, Karkovič/Hrib ar - Pavič /Piljak 3:1, Karkovič - Pilj ak 3:0, Hribar - Pavič 1:3, Kralj - Grbič 2:3.
Danilo Klajn{ek
Strelčeva in Dremelj prvaka MO Ptuj
Kegljaški klub Drava je izvedel odprto prvenstvo v kegljanju za leto 2003, ki so se ga udeležili kegljači in kegljačice iz prostora MO Ptuj. Skupaj je nastopilo 64 tekmovalcev in tekmovalk. Pomerili so se v posamični in ekipni konkurenci. Tudi med ekipami je bila udeležba velika, saj se jih je pomerilo kar šestnajst. Prvo mesto pa je pripadlo ekipi Čevljarstvo Pavlek. V tekmovanju deklet je bilo zelo zanimivo in na koncu tudi razburljivo, saj je Brigita Strelec postala prvakinja po zadnjem metu in za tri keglje prehitela Nado Fridl. V moški konkurenci ni bilo nič manj zanimivo. Nekako se je pričakovalo prvo mesto Darka Dremlja, medtem pa sta drugo in tretje mesto osvojila Janez Čuš in Ignac Plajšnek.
Ob koncu tekmovanja in podelitvi pokalov najboljšim se je vsem zahvalil predsednik KK Drava g. Boris Premzl za tekmovalne uspehe in prizadevnost ter jih povabil, da še v naslednjem letu 2004 tako sodelujejo.
REZULTATI - EKIPNO: 1. Čevljarstvo Pavlek 1958, 2. Gostišče pri Tonetu 1909, 3. Dravca 1 1900 podrtih kegljev.
POSAMIČNO - ŽENSKE: 1. Brigita Strelec 498, 2. Nada Fridl 495, 3. Marina Kramberger 471, 4. Ivanka Plajnšek 454, 5. Marija Kozoderc 453 podrtih kegljev.
POSAMIČNO - MOŠKI: 1.Dar-ko Dremelj 532, 2. Janez Čuš 521, 3. Ignac Plajnšek 514, 4. Janez Podgoršek 509, 5. Milan Čeh 503 podrte keglje.
Danilo Klajn{ek
Foto: Danilo Kaljnšek
Najboljše tri posameznice: Nada Fridl, Brigita Strelec (zmagovalka) in Marina Kram-berger.
af-
Foto: Danilo Kaljnšek
NajboljšJ trije posamezniki: Janez Čuš, Darko Dremelj (zmagovalec) in Ignac Plajn-šek
Kegljanje • 2. SKL (ž) in 3. SKL (m)
Z dvoboji 8. in 10. kroga v 2. SKL - ženske in 3. SKL - moški se je končal prvi del tekmovanja v kegljaških ligah, kjer nastopata ženska in moška ekipa ptujske Drave in Impola iz Slovenske Bistrice. Zaenkrat so boljši tekmovalci in tekmovalke iz Slovenske Bistrice, medtem ko kegljači Drave držijo osmo mesto, dekleta pa so zadnja. Mogoče bi lahko bila kakšna točka več na njihovem kontu, vendar nikoli ni prepozno. Sicer pa ostaja za njih in seveda vse ostale še drugi del prvenstva, kjer lahko svojo uvrstitev nedvomno še popravijo.
3. SKL VZHOD -MOŠKI
REZULTATI 10. KROGA: Im-
pol - Žalec Rogaška 6:2, Drava -Fala 5:3, Marles hiše - Petrol 4:4, Fužinar - Agroruše 5:3, Piramida - Lokomotiva 2:6.
1.PETROL	10	7	1	2	15
2. PIRAMIDA	10	7	0	3	14
3. AGRORU[E	10	6	0	4	12
4. @ALEC ROGA[KA	10	5	1	4	11
5. IMPOL	10	5	0	5	10
6. FU@INAR	10	5	0	5	10
7. FALA	10	4	1	5	9
8. DRAVA	10	4	0	6	8
9. LOKOMOTIVA	10	3	0	7	6
10. MARLES HI[E	10	2	1	7	5
2. SKL VZHOD -
v
ŽENSKE
REZULTATI: Impol - Drava 7:1, Nafta - Fužinar 2:6, Komcel - Miroteks 111. 6:2, Korotan - Radenska 4:4
1.	KOROTAN 8 6 1 1 13
2.	IMPOL	8 6 0 2 12
3.	KOMCEL	8 5 0 3 10
4.	MIROTEKS III. 8 4 0 4 8
5.	FU@INAR	8 3 2 3 8
6.	NAFTA	8 2 1 5 5
7.	RADENSKA 8 2 15 5
8.	DRAVA	8 1 1 6 3
Danilo Klajn{ek
RADI0))1TEDNIK
Direktor: Jože Bračič Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Rai~eva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60.
V
Štajerski
J I ri r \ M
H
\i i ly
\
Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na-{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak ~etrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih.
Odgovorni urednik:
Jože Šmigoc Urednik športnih strani: Jože Mohori~ Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribari~ Grafično-tehnični urednik: Jože Mohori~ Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji:
Majda Goznik, Viki Klemen~i~ Ivanu{a, Franc La~en, Martin Ozmec
Lektor: Bo{tjan Metli~ar Tajnica redakcije: Marjana Pih-ler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16. Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naro~nina: 12.920 tolarjev, za tujino 25.400 tolarjev. Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d.
Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Tisk: Delo, d.d.
Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, št. 89. E-mail uredništva: tednik@amis.net,
nahiralniLr(fí>raHin-tťiHniLr ci
PAniOPTlJJ
RQR.QR?oin4-^
Odgovorni urednik:
Ludvik Kotar Uredništvo:
Marija Slodnjak, Anemari Ke-
kec, Tatjana Mohorko, Majda
Fridl, Zmago Šalamun
Telefon uredništva:
(02) 749-34-25
Vodja studia:
Zvonko Žibrat
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(02) 771-22-61,
(02) 771-22-60
E-mail:
nabiralnik@radio-tednik.si
OGLASNO TRŽENJE
Mali oglasi:
Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37
Sprejem oglasov po e-mailu:
nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga:
Mojca Brumec
(02) 749-34-30,
narocila@radio-tednik.si
Marketing:
Bojana Čeh
(02) 749-34-14,
Luka Huzjan
(02) 780-69-90,
Marjana Gobec
(02) 749-34-20,
Sanja Bezjak
(02) 749-34-39,
Daniel Rižner
(02) 749-34-15.
Internet:
www.radio-tednik.si www.tednik.si
\AnAnA/ roHi/-»_r\ti li oi
Uoze Voglar s.p
Zabovci 98,2281 Markovci Tel: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -s. 0038549 372-605
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
NUMERO UNO,
Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
KREDITI!!!
Do 6 let, za vse zaposlene in upokojence (01,09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine.
Stari kredit ni ovira.
Tel. 02/252-48-26, 041 750-560.
Obnavljamo
komplet stanovanjske hiše, stanovanja, zidarska dela, vodovod, keramika, elektrika, pleskanje in ostalo. GSM: 041 227 419
Pristovnik Samo k.d. Gortanova 2 Slovenska Bistrica
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptuj ® 02 771-40-91, 041 716-251 PE Štuki 26/a ® 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
1
lil
CÎÎSvmlASTÏRËÎÛnMËSTm?
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plača, l<artice...
Mensa d.o.o.. Cankarieva 21. Maribor
DO 6 LET
za vse zaposlene ter upokojence. Obremenitev OD preko 1/3, poplačila starih kreditov
VIVA posredništvo, Matej Praprotnik s.p., Pivkovaul.19,2250 Ptuj,
tfil ■ n?/77 m P.i^.s fiSM- m/p?.?
VÏNOTEKA
Vinarski trg 11, Ptuj Tel. 02 78 798 27
Odpiralni čas:
delavnik: od 7 do 19 ure,
7 /1r\ 1 'J «iiv»
BUTELJČNO VINO 0,75
RFT n K-Alf nvnsTNO vmn
299,00 - 349,(11) SIT G™CI™EO,75-3E 999,00.3.01)0,OflSIT
575,00 - 660,00 Sn 1.100,0« SIT 499,00 - 595,00 SIT
SREČNO 2004
Minister za zdravie ooozaria: Prekomerno nitie alkohola škoduie zdraviu
NOBLESSE 0,75
VRHUNSKO POLSUHO VINO
NOBLE 0,75
VRHUNSKO SUHO VINO
ROYAL RED 0,75
wwTTMQifn unFřTí
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Pooovič. s.D.. Gaievci 26 a, 2272 Gori{nica
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski c.) tel.: 062 786 710
Možnost plačila na obroke, gotovinski popus in DODust za uookoience
AKTAL d.o o
Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Fflk.Q- nP/7QQ Od
DDinibàxViVnmVjli/^
m m [pw(g
m Aojui
PARADA
Z vami bodo:
ČUKI
NAVIHANKE
ALFI IN NJEGOVI MUZIKAN'^" ANS. GAŠPARIČ SLOVENSKI MUZIKANTJE PRIMORSKI FANTJE ANS. ZUPAN ANS. KOMPROMIS KORADO INBRENDI VITO MLINARIC SLAPOVI
BOŠTJAN KONEČNÍK ANS. POETOVIO PTUJSKIH 5 YO-ZO POMLAD
IDOLI 2003 PIKA BOŽIČ PLATIN MILI
KARIZMA MARJAN ZGONC BRATJE IZ OPLOTNICE IGOR IN ZLATI ZVOKI ZRELO KLASJE DAN IN NOČ ANS. EKART MELITA IN KLAVDIJA ŠPELA
BRANKO ŠENKIŠ - BALKY LUKA IN PEPI FOLKLORNA SKUPINA
ITT A OTT? T>-r /^TtT7ČKrfT7tT/~< A
SimS alaç&b^nc^ z^li^s nZL 1 /818
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM trosilec hlevskega gnoja, samonakladalko SIP 10 m3, tračni obračalnik 220, puhalnik z motorjem, reporeznico. Tel. 02/792-10-41.
Prodajo hidravlično stiskalnaico 230 litrsko, rabljeno eno sezono. Tel. 041 285 494._
PRODAM trosilec hlevskega gnoja, samonakladalko SIP 10 m3, tračni obračalnik 220, puhalnik z motorjem, reporeznico. Tel. 02/792-10-41.
V SOBOTO, 20. DECEMBRA, začenjajo prodajo belih piščancev domače reje: Irgolič, Sodinci 22, pri Veliki Nedelji, tel. 713-60-33.
.Jercator
fflQpOLHBDSlDtilOa
[paoqO
Ornnoška nesta 30. Ptui
torek. 23. december ob 17.00 uri
PRIHOD BOŽIČKA
V Mercatorjevo božično Pravljično deželo se bo z daljnega severa pripeljal tudi Božiček.
Veselje otrok bo seveda veliko, saj bo poleg sladkih darilc s sabo pripeljal še svoje zabavne prijatelje.
Zapel bo tudi glasbeni gost ANDRAŽ HRIBAR.
Doživite skupaj z vašimi otroci čar najlepšega praznika v letu!
5à f^&tcsítiatnaiboliši sosed
Prodajajo svinje domače reje od 30 do 100 kg, domače reje, možnost zakola. Tel. 041 298 353._
Prodajo prašiče domače reje, težke 180 kg, lahko tudi polovico. Tel. 031 284 482._
V SOBOTO, 20. DECEMBRA, začenjajo prodajo belih piščancev domače reje: Irgolič, Sodinci 22, pri Veliki Nedelji, tel. 713-60-33.
PRAŠIČE, težke od 100 kg dalje, domače reje prodam. Tel. 031/222-490.
TRGOVINA Z LESOM, ŠKETA ALEKSANDER, s.p., Ireje 3 D, Rogaška Slatina. Odkup hlodovine. Vse informacije vam posredujemo na telefonski številki 041 326-006.
MOTORNA VOZILA
AVTO-RAK, NA ZALOGI VEČ VOZIL, MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO, UREDIMO KREDIT ALI LEASING NA POLOŽNICE, : UGODNO PRODAMO: golf 1.9 sdi, 2002, fiesta 1.25, 1996, r 5, 1990, peugeot 306, 1999, terios 1.3, 1997, golf 1.4, 1998, octavia 1.9 slx tdi, 1999, bravo 1.4, 1998, astra 1.4, 1995, peugeot ,citroen jumper 2.5 td, 1997, r 5, 1993, octavia 1.9 tdi, 2000, peugeot 406 coupe, 2000, mondeo 1.8,
1995,	fiat marea 1.8 karavan, 1997, vento 1.8, 1995, frontera 2.2 diesel, 2000, punto 55, 1994, cordoba 1.4, 1996, renault 5 five,
1994,	polo 1.4, 2000, brava 1.6, 1997, clio 1.2, 2000, brava 1.4,
1996,	renault 5, 1993, felicia 1.3,
1995,	partner 1.4, 1998, clio 1.2, 1993, megane scenic 1.6, 1996, baleno 1.3, 1996, ...in še več !!! Kekec Radko s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, tel. 02/78-00-550.
Nali oglasi
^ 02/749-34-10
Razpored dežurstev zobozdravnikov
27. 12. 2003 Cvetka Potočnik, dr. stom.
ZA Domino center, Ptui
vahimn@raríin-terínik s
Prireditvenik m
Sreda. 24. decembra
23.00 v cerkvi Sv. Lovrenca v Juršincih, koncert mešanega pevskega zbora KUD dr
Antona Slodnjaka
Četrtek. 25. decembra
19.00 minoritska cerkev sv. Petra in Pavla, 11. Božični koncert, Društva izobražencev Viktorina Ptujskega
00 nn \I k'ninl/ičti i/nnrort Pototirn
Petek. 26. decembra
19.00 Dom kulture Razkrižje, koncert glasbene skupine Halgato bend 16.00 v cerkvi Sv. Trojice na Gorci pri Podlehniku, božično-novoletni koncert NEW SWING QUARTETA
17 nn čnnrtna rl\/nrana Hpntpr 19 nrfpiňkn\/a nararla
Sobota. 27. december
16.00	športna dvorana Center, Za male in velike
10.00	Stara steklarska delavnica, Babica mraz in Dedek mraz
17.00	Cerkev Sv. Marka v Markovcih, Božični koncert KUD Markovski zvon
18.00	v domu krajanov Skorba, tradicionalni božično-novoletni koncert
19 30	Mectno gledališče Ptui Baltimorcki valček
Nedelia. 28. december
17.00 SNG MB, La traviata, VelDvo, za izven 18.00 v cerkvi na Polenšaku, žive jaslice
01 nn \/ k'ninl/ičti n\/û oli tri ct\/ciri i/i iih \/om n nioi _ nmioi/riici fiimci
Ponedeljek. 29. december
17.00 v avli občine Ormož, odprtje razstave Tradicija in dediščina ormoških sejmov
pripravlja Nevanka Korpič 18.00 Stara steklarska delavnica, Babica mraz in Dedek mraz
10	l\/lQctnn nloHaliČPO Dtiii DaltimnrcI/i i/alňol/
Torek. 30. december
14.00 v domu kulture Ormož, silvestrovanje za otroke s kulturnim programom in
prihodom dedka Mraza 18.00 v cerkvi na Polenšaku, žive jaslice 19.00 dvorana v Cirkovcah, koncert New Swing Quarteta 19.00 refektorij minoritskega samostana na Ptuju, Božični koncert 19.00 v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju, božični koncert Ptujskega none
tT nriV in X/nlxTinn olxiininn l/ni-
Sreda. 31. decembra
17.30 SNG MB, Hrastač-silvestrska predstava, VelDvo, za izven 21.00 Mestni trg na Ptuju, Silvestrovanje z ognjemetom - Ormož, silvestrovanje na prostem
KINO Ptui
25., 26., 27. in 28. december, 18.00, Stara {ola. 20.00, Gospodar in bojevnik
on Hr\/^r\rv*Kr\»- Ofl flfl l/olrv*olx Ir» rv* o »-rv*r\l o H o
Mali oglasi
STORITVE
GSM in RTV servis, baterije, odklep in vgradnja slo. menuja, TV-piloti. Branko Kolari~, s.p., PE.,Gub~eva 23 - ob Mariborski cesti. Tel. 041 677-507._
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
POPRAVILO TV-, video-, radioapa-ratov. Servisiranje PC ra~unalnikov Servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s.p., Borovci 56/b, tel.755-49-61, GSM 041 631-571.
DELNICE - po uradnih borznih cenah, izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH3, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: 02/ 78 78 190.
PONOVNO z vami jasnovidec ALEXANDER (Arion LTD, d.o.o., Cankarjeva 8, Celje). To~na napoved razrešitev nejasnosti, odprava blokad v ljubezni, zdravju in poslu. GSM 041 467 535.
ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
1m
OPRAVLJAMO RAČUNOVODSKE storitve za s.p. in d.o.o. Gorazd Tusek, s.p., Medribnik 27, Cirku-lane tel. 031 811-297.
ROMAN ZEMLJARIČ, s.p., Do-rnava 59, GSM: 031 851-324: elektroinštalacije, meritve elek-tri~nih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~-avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
Astrologija, regresija, bioterapi-ja. Odprava blokad ASTROLO-GINJA GORDANA 041 404-935, GORDANA - ALENA 090-41-26. JASNOVIDNOST.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Trste-njakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
PONOVNO z vami jasnovidec ALEXANDER (Arion LTD, d.o.o., Cankarjeva 8, Celje). Točna napoved razrešitev nejasnosti, odprava blokad v ljubezni, zdravju in poslu. GSM 041 467 535.
DELNICE - po uradnih borznih cenah, izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH3, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: 02/ 78 78 190.
2ENITNA POSREDOVALNICA "VITA", Meri Raščan, s.p., Tomšičeva 2 v Lendavi deluje zelo uspešno. Pokličite in se prepričaje 02/ 575-17-29 ali 031 438 496.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
AGRILIA FRS, d.o.o., Trstenjakova 5 a, Ptuj: računovodstvo, fi-nančništvo, svetovanje. Tel. 041 440-754.
TESARSTVO BRUNARICE KNA-UF ADAPTACIJE Silvester Sešer-ko, s.p., Senešci 2 a, 2274 Velika Nedelja, 031 810 346.
POPRAVILO TV-, video-, radioapa-ratov. Servisiranje PC ra~unalnikov. Servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s.p., Borovci 56/b, tel.755-49-61, GSM 041 631-571.
30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se! Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356; www. pleskarstvo -bezjak.si. Vsem strankam in poslovnim partnerje - SREČNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE!
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
GSM in RTV servis, baterije, odklep in vgradnja slo. menuja, TV-piloti. Branko Kolari~, s.p., F!E.,Gub~eva 23 - ob Mariborski cesti. Tel. 041 677-507.
NEPREMIČNINE
V Ptuju oddajo v najem 120 m2 (možnost 2 x 60) poslovnih prostorov, primernih za storitveno dejavnost, predstavništvo ali pisarne. Tel. 745 26 51.
LOKAL v izmeri 44 m2 v Drava centru Ptuj nad A banko prodamo. Tel. 748-14-90._
PRODAM VEČJO HIŠO (pri Roku) in poslovni prostor 39 m2 na Ptuju v Drava centru. Tel. 783-16-81.
V Ptuju oddajo v najem 120 m2 (možnost 2 x 60) poslovnih prostorov, primernih za storitveno dejavnost, predstavništvo ali pisarne. Tel. 745 26 51._
HIŠO z zemljo, zazidljiva parcela cca 1 ha, v Stanošini pri Podlehniku. Terezija Martinjak, Kokra 39, Preddvor, tel. 04 25 51 014.
LOKAL v izmeri 44 m2 v Drava centru Ptuj nad A banko prodamo. Tel. 748-14-90._
Prodajo ali dajo v najem garsonjero v izmeri 32 m2 in garažo na Ptuju. Gregor~i~ev drevored 3, tel. 031 611 072.
DOM - STANOVANJE
ZA DALJ ~asa vzamemo v najem starejšo hišo v okolici Ptuja ali Dornave. Tel. 040 977-900.
RAZNO
DELO
BUKOVA DRVA prodam. Tel. 031 623-356.
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._
Prodam bukova drva z dostavo. Tel. 041 544-270.
PRODAM 6 tednov stare mladi~e zlatih prinašalcev z rodovnikom, oba starša odli~nih ocen. Tel. 04/ 25-22-433.
BUKOVA DRVA prodam. Tel. 031 623-356.
Kupijo delnice: Perutnina Ptuj in Telekom Slovenije. Tel. 041 867 798.
Prodam bukova drva z dostavo. Tel. 041 544-270._
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10.
NUDIMO VSE informacije o pestri izbiri ro~nih del. Material dobite domov. Izpla~ilo pri prevzemu izdelkov. Infokomerc, Radovan Malešev, s.p., Šercerjeva 20, Velenje, tel. 041 747-121.
NUDIMO VSE informacije o pestri izbiri ro~nih del. Material dobite domov. Izpla~ilo pri prevzemu izdelkov. Infokomerc, Radovan Malešev, s.p., Šercerjeva 20, Velenje, tel. 041 747-121.

V mesecu decembru vam nudimo božično-novoletne gotovinske popuste na vsa kolesa in opremo!
Novo: Hitri kredit NLB. Tisoč idej za najlepša darila! Kolesarski center Bike ek, Jadranska 20 Ptuj. Tel.: 771-24-41
Oglase in osmrtnice sprejemamo na telefon: 02 / 749 - 34 - 10
SPOMIN Ludviku Sitarju
IZ KUNGOTE 157
Na sveto noč bodo minila 3 leta, odkar te ni več med nami.
Triinpetdeset let sva skupaj bila in se ljubila, a božja roka naju je ločila. Bog ve, ali se vidimo kdaj.
Žena Antonija
Že dve leti naš dom je prazen,
a v naših srcih večno boš živel.
V SPOMIN Francu Grabarju
IZ PODVINCEV 103/a
Minili sta dve leti, odkar te ni med nami.
Hvala vsem, ki z mislijo in svečko počastite spomin nanj.
Tvoji najdražji
V naša srca sta
vpisana, čas vaju ne bo izbrisal, pa čeprav spokojno spita, z nami kakor prej živita.
Ivana
1920 - 1993
Karel
1917 - 1996
Mahoric
IZ SVETINCEV 16
Hvala vsem, ki z lepo mislijo in svečko počastite spomin nanju.
Otroci z družinami
Ko življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot, ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage tete
Lizike Kvar
IZ HVALETINCEV 5 V VITOMARCIH
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za številno spremstvo na njeni zadnji poti, za darovano cvetje, sveče, svete maše ter osebno in pisno sožalje. Zahvala g. župniku Janezu Vagnerju za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, zastavonošema, godbeniku za odigrano Tišino, ge. Dankovi, gdč. Zadra-vec, g. Zorcu in g. Kovačiču za besede slovesa. Posebno zahvalo za izjemno skrb izrekamo dr. Vugrincu in osebju internega oddelka ptujske bolnišnice.
Njeni najdražji
Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal. Srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi.
(France Prešeren)
V SPOMIN
V četrtek, 25. decembra, minevajo tri leta, odkar nas je zapustila draga in spoštovana žena, mama in babica
Marija Lukman
roj. Vajda
IZ MAISTROVE 7 NA PTUJU
Vsem, ki nam pomagate preživeti to težko izgubo in se je z žalostjo v srcu radi spominjate, se iskreno zahvaljujemo.
Vsi njeni: mož Franc ter sin Aljaž in hčerka Darja z družinama
Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice
Marije Kokot,
po domače Torbakove Mimike
IZ GORENJSKEGA VRHA 24 PRI ZAVRĆU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Hvala za vsa pisna in ustno izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše.
Zahvaljujemo se sodelavcem podjetij Vesna, Era in Ferlinc, d.o.o., gospodu poddekanu za opravljen obred, govorniku za ganljive besede slovesa ter pogrebnemu podjetju Mir. Hvala še enkrat vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: mož Jože in otroci z družinami
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini
zvesto spremljajo človeka.
SPOMIN
28. decembra mineva leto dni, odkar te več med nami ni, dragi brat, stric in svak
Franc Geiser
IZ BOLEĆKE VASI
Hvala vsem, ki z lepo mislijo obstojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke.
Bratje in sestri z družinami
Skromno si živela, mnogo delala, trpela, zdaj mirno pri Bogu spi in se odpočij.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, babice, prababice, sestre in tete
Marije Emersič
1908 - 2003
IZ GRADIŠĆ 99, CIRKULANE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali za sv. maše, sveče ter prelepo cvetje.
Hvala g. dekanu in diakonu, pevcem, govorniku, g. Lesjaku ter zastavonošu.
Iskrena hvala sosedom in ge. Gelici za nesebično pomoč. Hvala pogrebnemu podjetju Mir in godbeniku za odigrano Tišino.
Žalujoči: vsi njeni
Ptuj • Mladi za solidarnost
Zbrali okrog 250 igrač
V Mladi liberalni demokraciji Slovenije (MLD) so v predprazničnih dneh izpeljali projekt Mladi mlajšim.
S pomočjo svojih članov so akcijo zbiranja starih in novih igrač minuli konec tedna organizirali tudi na Ptuju. Kot je povedal predsednik MLD Ptuj Vasja Strelec, je bil odziv Ptuj-čanov presenetljiv, saj so uspeli v dveh dneh zbrati okrog 250 igra~. Te bodo v sodelovanju s Centrom za socialno delo razdelili socialno ogroženim otrokom. Sicer pa so v vodstvu mladih ptujskih liberalcev se poudarili, da želijo s celotno akcijo med mladimi vzbuditi občutek za pomoč in solidarnost. Prepričani so, da sta to vrlini, na katerih je potrebno graditi
Razkrižje
že v mladosti in nato skozi celo življenje.
Naslednji večji projekt mladih liberalcev bo mednarodni projekt čiščenja dravskih bre-žin. V sodelovanju s podmladkom Hrvaške narodne stranke nameravajo čistiti dravske rečne brežine na Ptuju, ob meji in v Varaždinu. S tem projektom želijo mladi politiki poleg ekološke ozaveščenosti dati poudarek tudi mednarodnemu sodelovanju mladine, ne glede na nesporazume, ki se porajajo med državami.
Mojca Zemljarič
Kljub majhnosti - pestro
V občini Razkrižje vsako leto pripravijo številne prireditve, s katerimi obeležijo praznični december.
d.a.o.
• TRGOVINA »CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD «PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812
Letos so pričeli 5. decembra, ko je Karolina Kolmanič predstavila svoj roman Zarja upanja, poleg tega pa so se zvrstili še božični bazar, nastop vokalno-instrumentalne skupine 'Toga nega', predavanje o Islandiji in Grenlandiji, koncert ob 10-letnici ansambla [trk ter nastop gledališkega igralca Jurija Součka s predstavo S Krjavljem v novo leto.
V soboto, 20. decembra, je v Domu kulture Razkrižje potekal 2. koncert dekliških pevskih zborov Pomurje-Medžimurje, na katerem se je predstavilo osem dekliških pevskih zborov z obeh strani državne meje. Kot je poudaril župan občine Raz-križje Stanko Ivanušič, ljudje na tem območju kljub raznim napetostim v politiki zelo dobro sodelujejo.
'IflMIKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinsld pogoni -kl|učavnlčarskadela
-	manjša gradbena dela
Vrhunec prazničnih prireditev je zagotovo prireditev Božična noč, ki v Razkrižje privabi tudi 5000 ljudi na predstavo. Več kot 100 domačinov, starih od 11 do 75 let, v prazničnem času ob Ivanovem izviru uprizori dogodke iz Svetega pisma, dogajanje pa s petjem popestri še razkriški cerkveni pevski zbor. Letos bodo predstave v sredo, 24. decembra, ob 19. uri, v soboto, 27. decembra, ob 18. uri ter v soboto, 3. januarja, ob 18. uri. Vsako leto se predstava širi in dopolnjuje - to leto bo novost nekoliko večji prostor, vključena bo glasbena točka, zaradi dotrajanosti starih je bilo treba zgraditi nove jaslice, poskrbeli so za boljšo vidljivost, pa tudi za prodajo spominkov.
Občani pri ustvarjanju predstave opravijo veliko prostovoljnega dela, saj občina ne razpolaga z veliko sredstev. "V tako majhni občini imamo tudi nekaj pridnih javnih delavcev, pa tudi drugih, ki z veseljem pomagajo, zato sem svojim občankam in občanom zares hvaležen", je poudaril Stanko Ivanušič.
Natalija Škrlec
STE Biu POŠKODOVANI
ÍrA/na^ v prometni
.ravnavaj UE^GODI?
PE PTUJ, Vodnikova 2 tel
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
BT'rE'i/iÎ.SÎÎ 080 13 14
J	,—1	LT
		
TRGOVINA, STORITVE, UVOZ - IZVOZ d.o.o. 2250 PTUJ, Štuki 1 Tel.: 02/787 96 30
©QpsimCsaDîrû Om [oxseDowmOffiïï [p®[pam©[pS©[nAl ©© saGBWffilQqSSKfD® s® S®QÎ][^Kig®0 ©PcsSiïQ®
TRGOVINA • črna in barvna metalurgija
•	ročno in električno orodje
•	vodovod In toplovod
•	okovje In ležaji ter vrtni program GARDENA PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV
. Mlinska ulica 12, PTUJ. tel.: 02! 787 96 25
Osebna kronika
Rodile so: Tanja Voljč, Hardek 40lc, Ormož- Tino; Nada Avguštin, Preša 8lb, Majšperk - Aljo; Petra Majcen, Volkmerjeva c. 21, Ptuj - Saro; Milica Kokot, Majšperk 30 - Saro; Irena Šalamun Mikolič, C. v Njiverce 25, Kidričevo^ - Niko; Helena Žlahtič, Muretinci 6, Gorišnica - Miha; Karmen Šoštarič, Dobrava 26lb, Ormož - Alino; Mirjana Kolednik, Svetinci 18la, Destrnik - dečka; Sabina Perkovič, Destrnik 47 - Danijelo. Umrli so: Anton Fajfar, Mali Brebrovnik 38, rojen 1942 - umrl 12. decembra 2003; Maksimiljan Mele, Trate 4, Središče ob Dravi, rojen 1911 - umrl 13. decembra 2003; Anton Uplaznik, Velika Nedelja 24, rojen 1928 - umrl 13. decembra 2003; Elizabeta Kvar, Hvaletinci 5, rojena 1924 - umrla 12. decembra 2003; Hedvika Strnad, Mestni Vrh 78la, rojena 1928 - umrla 15. decembra 2003; Janez Strnad, Koračice 47, rojen 1930 - umrl 12. decembra 2003.
Črna kronika
Z avtomobilom v kolesarja
16.	decembra ob 17.20 uri se je na regionalni cesti v Tržcu, zgodila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila D. S., star 26 let, iz Podlehnika vozil iz Pobrežja v smeri Pod-lehnika. V bližini stanovanjske hiše Lancova vas 3 je dohitel kolesarja F. M., starega 50 let, iz Tržca, katerega je s prednjim desnim delom vozila zadel v prednje kolo, zaradi česar je kolesar padel na vozilo, od tam pa ga je odbilo v obcestni jarek. Poškodovanega kolesarja so odpeljali v bolnišnico.
Čelno trčenje avtomobilov
17.	decembra ob 17.00 uri se je izven naselja Skorba zgodila prometna nesreča, v kateri je bil udeležen voznik osebnega avtomobila S. S., star 47 let, iz Maribora, ki je vozil osebni avtomobil iz smeri Hajdine v smeri Skorbe. Z vozilom je čelno trčil v osebni avtomobil N. B., stare 45 let, iz Dražencev, ki je v tistem trenutku pripeljala pravilno po svojem voznem pasu. Vozilo S. S. je zdrselo po pobočju in se prevrnilo na streho. Oba voznika sta bila poškodovana in z reševalnim vozilom odpeljana v SB Ptuj.
Umrl zaradi zastrupitve
V noči s 16. na 17. decembra se je v naselju Kalše, UE Slovenska Bistrica, zgodila delovna nesreča, v kateri je umrl F. P., star 36 let, iz Kalš, njegova žena M. P., stara 37 let, prav tako iz Kalš, pa je bila nezavestna prepeljana v SB Maribor, kjer je ostala na zdravljenju. Do delovne nesreče je prišlo na farmi za vzrejo puranov, katere lastnik je bil F. P., zaradi prenasičenosti prostora z ogljikovim monoksidom.
Nesreča pri prehitevanju
18.	decembra ob 12.35 uri se je zgodila izven naselja Slovenja vas prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila O. A. Z., star 35 let, drž. Avstrije, vozil iz smeri Hajdoš v smeri Zla-toličja. Po prehitevanju tovornega avtomobila, ki ga je vozil K. P, star 53 let, iz Ljubljane, se je voznik osebnega avtomobila hotel vrniti na desno smerno vozišče med prehitevano tovorno vozilo in priklopnik, ki ga je vozil G. G., star 37 let, drž. Bolgarije, ki pa je v tistem trenutku zmanjševal hitrost. Posledica tega je bila, da je tovorno vozilo LJ registracije je s prednjim levim delom trčil v zadnji del osebnega avtomobila, tega je nato odbilo naprej, kjer je s prednjim delom trčil v zadnji levi del priklopnega vozila bolgarskega državljana. V prometni nesreči sta se voznik osebnega avtomobila in sopotnica v njem poškodovala.
Povozil na tleh ležečega pešca
20. decembra ob 2.45 uri se je zgodila prometna nesreča na lokalni cesti izven naselja Trnovski Vrh, ko je voznik osebnega avtomobila K.D., star 45 let, iz okolice Trnovske vasi prevozil z vozilom na cesti ležečega pešca PI., starega 18 let, iz okolice Destrnika. Voznik osebnega avtomobila je po nesreči s kraja odpeljal, ne da bi nudil pomoč poškodovanemu pešcu, a so ga še isto noč izsledili na njegovem domu. Hudo poškodovanega pešca so z reševalnim vozilom odpeljali v ptujsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju.
Kvalitetna avtomobilska zavarovanja za modre voznike
• omogočamo vam številne popuste in različne ugodnosti • zagotavljamo objektivno oceno škode in maksimalno nadomestilo zanjo
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Icankujeva 3,2S07 Ntailbor
Napoved vremena za Slovenijo
Danes se bo od zahoda začelo jas-niti. V notranjosti države se bo okrepil severni veter. Čez dan bo precej jasno, v vzhodnih krajih pa še zmerno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do -1, v severozahodnih krajih do -10, na Primorskem do 2, najvišje dnevne pa od -4 do 1, na Primorskem do 4 stopinje C.
Kolikor bliže toliko hujši mraz priliaja
Obeti
V sredo bo precej jasno, v jugovzhodnih krajih se bo čez dan prehodno zmerno pooblačilo. Še bo pihal okrepljen severni veter, na Primorskem burja. V četrtek se bo veter polegel. Mrzlo bo.