«774 Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani POROČILO O DELU V LETU 1985 POROČILO O IELU NAROBNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE V LJUBLJANI V LETU 1985 Izdala, založila in razmnožila kot interno publikacijo Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, f.ur jaška 1 Zanjo odgovarja C\mi9 Martelanc Bescdilo priredila Martina Šircelj Naklada izvodov Prikaz dela Narodne in univerzitetna knjižnice potrjuje, da se mnogofunkcionalni značaj slovenske narodne knjižnice vse bolj uveljavlja, tako kot to določa slivenski Zakon o knjižničarstvu in je opredeljeno v statutu NUK - v kombiniranih nalogah narodne, univerzitetne in republiške matične knjižnice in nosilke slovenskega knjižničnoinformacijskega sistema« Razvidna je njena specifična organizacija dela, za katero je značilna koordinirana decentralizacija na naslednjih delovnih področjih: - pridobivanje, obdelava in posredovanje gradiv, - referalno in informacijsko delo s specifičnimi uporabniki na osnovi nacionalne bibliografije in podatkovnih zbirk, katalogov in centralnih katalogov, računalniško podprtih, z intenzivno usmeritvijo v splošno dostopnost informacij in publikacij , - oblikovanje posebnih zbirk, ki imajo značaj za posamezne vrste gradiva specializiranih knjižnic in pomembno vlogo pri zaščiti nacionalno pomembnih gradiv. Opazna je dejavnost NUK pri vertikalnih in horizontalnih povezavah v knjižničnoinformacijskem sistemu v Sloveniji in Jugoslaviji, njeno vključevanje v mednarodne sisteme ter njena vloga na področju raziskovalnega in izobraževalnega dela v knjižničnoinformacijski stroki. NOTRANJE POSLOVANJE KNJIŽNICE 1. Jotok knjižničnega gradiva Oddelek za nabavo knjižničnega gradiva (vodja Slavka likar) je v lotu 1985 sprejel 524.771 kosov knjižničnega gradiva (1984: 48o.338) od tega slovenskega obveznega izvoda 489.79o kosov. Gradivo je obsegalo 92.9o2 knjigi, 223.23o kosov periodičnih tiskov, 2.485 plošč in kaset, 22.9o8 razglednic, 1.565 muzikalij, 1.9o4 zmeljevidov in atlasov, 146 kosov neknjižnega gradiva in 179»531 kosov drugega gradiva (posebni tiski, raziskovalno naloge in obrazci). Za zbirko NUK smo obdržali 76.444- kosov različnoga tiskanega gradiva (1984: 73-448). Knjižnicam, ki so po zakonu določeno, da prejemajo obvezne izvode slovenskih tiskov in zamonjovalcom je oddelek poslal 382.176 kosov (1984: 359.019)* izločili smo 66.151 obrazcev (1984: 47.871). Po izvoru in skupinah pomeni gradivo naslednji prirastek za NUK: 0 N z D Skupaj Knjige 14.742 1.175 1.661 761 j 18'. 339 Periodični tisk 21.328 3 »734 6.6ol l.o41 ! 32.7o4 Ploščo + kaseto 1.185 ' ' ' ' 17 1 1.2oo niz ika lije 2o7 ■ tr 1 l 225 Z*rd. + atlasi 491 _ 3 o 25 | 546 Razvodnico 2.168 | 2.168 PLakati + drugo grafično grad. 2.145 l ! 2.146 PKG + DT 16.546 111 815 ! 17.472 Neknjižno grad. 18 18 Raziskoval„nal. i 1.376 ! 1.576 Rokopisno grad. ' 25o ! 25o . &§3o= J=Z§*444=== Oddelek za obdelavo periodičnih tiskov jts v lotu 1985 prejel 87.1o4 kosov jugoslovanskih periodičnih tiskov. INVENTAEIZACIJA: Slovenskih obveznih izvodov (postavi tvenih in arhivskih) je bilo inventarizirano 7*3oo (1984: 6.69o) - od toga 1.469 kompletacij; jugoslovanskih obveznih izvodov 7-442 (1984: 6.946) - od te 1.537 komplotacij; nakupov 1.238 - knjig 1.175» od toga 8o9 tujih in 366 domačih; zamen 1.686 - knjig 1.661 in darov.762 - knjig 761; skupno inventarizirano nakupov, zamen in darov 3.686 (1984: 4.144) - od toga 1.346 komplotacij. Skupno jo bilo inventarizirano 18.339 knjig (1984: 17.78o) - od tega 4.352 komplotacij. Na naslovu kartoteke slovenskih periodik (1985: 6o novih naslovov) jo bilo evidentirano in oddano 21.328 kosov tj. lo.664 številk (1984: lo.l57). Za oddajo v centralni katalog jo bilo invontarizi-rano in signirano 1.376 raziskovalnih nalog. 7 inventarno knjigo zamoj je bilo vpisano 1.468 (949 N, 519 E) monografskih in 97° serijskih publikacij (skupno 2.438) in evidentirano 1.924 kosov periodik, za ponudbo zamenjovalcem izdelane in odposlane 3 zamnejovalno listke (UDK skupino 0.-7-9) 3 393 naslovi in štovilom izvodov knjig, ki so na razpolago za izmenjavo tor 359 naslovov posebnih ponudb iz fonda duplikatov. Za izdelavo zamnjo-valnih list - UDK skupini 8 in 9 - jo pripravljenih še 651 naslovov (s štov. izv.). Na evidenčne kartoteko naročenih tujih revij jo vpisano 380 amonmajskih računov in ovidentirano 3.734 kosov tujih rovij. V računski protokol jo vpisano 376 računov v znesku din 17.211.446,5oo Nakupi za hišo znašajo I5.I80.757»5° din; nakupi za zameno pa 2.030.689.- din. Nakupi : 8o9 tujih knjig 7.178.49o,5o din 366 domačih knjig 342.1o5,5o din 38o tujih rovij 7.439*3o6.- din 2 domači roviji 1.25o.- din 15 plošč v 17 muz.ikalij / 219.605,5o din 3o zcml^ovidov + atlasov 1 grafična mapa (5o grafik) rokopisno gradivo _____________________ 15i18oi75?i5Q_din Nakupi za zamono: monografsko publikacijo (949 nakupov)* ‘ 971.777.- din serijsko publikacijo (886 nakupov) • l.o58.912.- din Nakupi po računih: » * r Tujo knjigo 7.258.571.- din; tujo revije 7»439.3o6.- din; domačo knjigo 1.318.672.- din; domačo revije 1.060.162.- din; posobno gradivo 134.735,5° din. Nam r-ska _sr i.clstva za >abavj_ k"yjLža_jga gradiva:_ KSS - 1.5>• o diu za slvvjnskv knjižno gradiv za iznen- javo in 322.465"- din za star? tisk3 itSS - 1.194.ooc.-'din dodatna sredstva za nabavo tujo* znanstveno in informativno literaturo. POSTAVITEV: Oddelek je v lotu 1%5 p .»stavil 17.776 knjig (1984: 19.1o3, načrt 1905 : 16.000 (po nalsdnjom načinu oddatanja: rodno vrste lo.ooo knjig in l.o73 periodik (1904: I0.970 knjig in 258 periodik) = ll.o73i konplotacije 3.646 (1904: 3.771) 7' arhivi 3-o57 (1984 : 4.1o4). EKSPEDIT jo odposlal 382.176 kosov različnega knjižničnega gradiva in to. 1.867 paketov s obveznini izvodi (378.265 kosov) in 1.082 pakotov z gradivom za zamenjavo in medbibliotočno izposojo. ADMINISTIvACIJA: Oddelek jo projel 753 dopisov in poslal 784 dopisov in I08 naročilnic za domačo gradivo. Protokolirano jo bilo 1.731 dopisov, napisano in poslano 368 aviz za pakoto zamen in 414 seznamov obveznih izvodov. Poleg tega smo pripravili in poslali lo2 novoletni čestitki za našo zamenjevalce. Zaradi novega načina dela in evidenc v enoti nakupi, zameno, darovi je znižano število, prejetih in poslanih dopisov. Vse tujo dopise v zvozi s prejemom gradiva na način izmenjavo hranino kot dokumentacijo za okvivalenco (dobavnice),,reklamacije knjižnega gradiva, ki ga pošljemo v zamenjavo pa urejamo z naročilnicami (loO) oziroma telefonsko in predvsem slivensko revijo, ki jih naročamo za zamenjevalco, Z enotno kartoteko serijskih publikacij jo namreč onogočen pregled nad številom izvodov, naročenih za posamične knjižnio in računskimi izdatki za letnike rovi j, saj večino revij prejokano z računi za posamezno številke. Za evidenco oddelka - naročila, koordinacijo, inventarizacijo in ponudbe Je bilonapisano 58.o2£ listkov, v interne kataloge smo.Jih vložili 28.539* . Naročili smo, 1.44-0- naslovov (467 N in 973 2) 1»«-Jih monografskih in 34-7 naslovov (335 N in 12 Z )? tujih sorijskih publikacij. Y koordinacijo smo ^poslali 128 tujih monografskih in 332 naslovov ( = 3^9 izvodov) tujih serijskih publikacij. Naročili smo l.o9o domaSih monografskih publikacij in obnovili abonma za 1.125 izvodov (= 148 naslovov)domačih serij-skih^publikacij (7 - NUK ostalo zamenjava). Načrtovani dotok kn-jig smo presegli za 7»88 % (načrt 17 .ooo knjig). V primerjavi z lanskim letom jo porast predvsem pri kupljenem gradivu (25,31 %), po načrtu (tujo. knjigo 7oo, domačo knjigo 3oo) pa pri tujih knjigah 15»® %» domačih pa 22 %. Zaostanek izkazuje inventarizacija zamen (odsotnost invontarizatorja). Polog večjih darov in zapuščin, ki smo jih prejeli v zadnjem času je ostalo neinventariziranih 323 zamen in 457 preverjenih darov (stara slovenika 263) in smo lanski dotok dosegli komaj 76 %. Nepričakovan pa je porast obvoznega izvoda : slovenski obvezni izvod 9,12 %, jugoslovanski obvezni izvod 7»14 %. Pri jugoslovanskem jo porast v glavnem zaradi zagrebških pošiljk, saj prihaja še gradivo za leto 1983 in 1984, pri slovenskem 'zaradi tiska za tujo založnike. Pri slovenskem periodičnem tisku jo 6 % porast razumljiv, saj je v letu 1985 začelo izhajati 60 novih naslovov. Zaostanek pri inventarizaciji zamen in darov je razviden tudi iz postavitve, čeprav je načrt 16.000 knjig presežen za 2l1,1o %, v primerjavi z lanskim lotom pa jo realizacija samo 93 %• , Zvišano j<5 število vseh naročil. Naročilo.tujih knjig smo.zvišali z direktnim naročilom v inozemstvu . . , i. •; (Brili, Leiden) za UN55SOOVE kupone, oba naša izvoznika tiskarskih usleig (MK in CZ) pa sta nam omogočila naročilo 146 ■ naslovov. Realizacija naročil pri NK ni ugodna, prejoli smo namreč., komaj 4o 5? naročenega gradiva in pri-tgm porabili skoraj vga sredstva, ki smo jih v januarja 1985 nakazali za celotno natočilo, izračunano na osnovi dnevnega kurza deviz. • Stalna, padaajo vrednosti dinarja nam onemogoča izvajanjo načrtovanih nakupov tuje literature, saj no moremo predvidevati dinarsko cono gradiva oh roalizaciji nakupa. Zato pri naročilu tujih rovij nismo megli izbrati možnosti lo % zvišanja, ki ga je omogočil republiški komite za raziskovalno dejavnost in tehnologijo. Pri dopolnjevanju domačoga gradiva pa noračamo samo najnujnejše gradivo, saj veliko gradiva izberemo iz darov Javnoga tožilstva, uspoSnc^.eo so tudi našo sprotno roklamacije slovenskega obvoznega izvoda, porast predstavljajo predvsem nakupi domačega.gradiva za potrebo uporabnikov, pri periodičnih tiskih pa načrtnejšo ponudbo toga gradiva zamonjevalcem. Univerzitetnim, nacionalnim raziskovalnim in inšti-tutskj,m knjižnicam in posameznikom (213), s katerimi I1UK izmonjuje gradivo, smo poslali 1.835 knjig (1984 : 1.511) in 1.963 kosov periodičnih tiskov (1984 : 1.8oo). Stalno imamo naročenih 148 naslovov sorijskih publikacij v 1.118 isvodih (letnikov) t od toga 45 naslovov tj. 214 izvodov (letnikov) pošiljajo založbo samo. V invontarno knjigo zamen jo vpisano 2.438 knjižnih enot (1984 : 2.313)» nismo pa šo projoli vsoh računov za ssrijsko publikacijo, ki so izhajale v lotu 198$. Porast je.v številu poslanih knjig 21,44- % in naročilu izvodov serijskih publikacij 8,23 %» kosovne pošiljke periodičnih tiskov 9 %• S povečano ponuflSo slovenskega tiska skušamo pri zamenjevalcih ustvariti več možnosti za naša načrtna naročila. S tem smo zelo izboljšali vsebinsko podobo gradiva, ki ga prejemamo v zamenjavo in tako nadomestiti izpad nakupov tuje literature. Oddelek je prejel več darov posameznikov in 3 zapuščine. Knjig smo prejeli od Javnega tožilstva 2.289, Fakulteta za telesno kulturo nam je poslala 12o sovjetskih knjig, prireditelji razstave sovjetske knjige pa 979 knjig - 113 knjig te razstave smo odstopili Filozofski fakulteti - odelku za slovanske jezike in oddelku za zgodovino, Pionirski knjižnici in CTK. Ostalo gradivo smo odbrali za NUK in zamenjavo oziroma oddali v antikvariat. Ostale zapuščine v letu 1985 pripravljene za preverjanje oziroma vključitev: 0.Župančič, B.VOdušek in B.Borko odbrano za rokopisni oddelek 115 knjig; ostalo je za p.reve:r j asi j e: Borko - 23 paketov, izloženo za zamenjavo 219 knjig (seznam), Vodušek 1 paket. Ostale nepreverjene pridobitve 1985: FZC - trije paketi starih francoskih knjig, Pregelj - Plut - 1 paket, Razstava ruske knjige - 11 paketov. > Ostale zapuščine: Ude - preverjeno in seznam 1.528 knjig, outal še 1,5 paketa, Česen - 262 knjig (seznam)v Gril - 6 paketov, Konig - 3 paketi, Strakaty - 11 paketov. Tuje gradivo iz zapuščin, ki ni primemo za vključitev (nekompletne izdaje, beletristika), je izločeno. Namenjeno je za ponudbo antikvariatom. Pripravljena so bila četrtletna, polletno in letno poročilo o delu oddelka, načrt dela oddelka v letu 1986 in organizacijska shema oddelka za nabavo knjižničnega gradiva z opisi posameznih delavcev. - Za KSS poročilo in dokumentacijo o porabljenih sredstvih za program "prisotnost slovenske knjige v tujih knjižnicah", utemeljitve in dokumentacijo o porabljenih sredstvih za nakup redkih starih tiskov in vsebinsko poročilo o izmenjavi literature v letu 1985 s prošnjo in utemeljitvijo za namenska sredstva v letu 1986. - Za RSS poročilo o namenskih in porabljenih sredstvih za nabavo tuje literature v letu 1989-, izbor nakupov tuje informacijske in znanstvene literature, nabavljene v letu 1985 z dokumentacijo, izbor predlogov za nakup v letu 1986 s predvidenimi cenami in poročilo o Slovenski bibliografiji - prodaji in izmenjavi. - Za Skupnost jugoslovanskih nacionalnih bibliotek: podatke o dotoku gradiva v letu 1984, poročilo o pošiljanju obveznih izvodov in kataložnih listkov iz republik v letu 1985 ter poročilo o izmenjavi gradiva z Bolgarijo. - Za republiški komite za informiranje in komite za mednarodno sodelovanje pripravil poročilo o izmenjavi gradiva z zamejskima knjižnicama v letu 1985 in 1984. - Za inventuro 1984 ocenitev prirastka obveznih izvodov in darov (knjig in revij) in za temelje plana 1986 - 199o izračun poprečnih cen za vse vrste gradiva, prejetega v letu 1984. - Za republiški komite za raziskovalno delavnost in tehnologijo izračun poprečnih cen tujega gradiva (knjig in revij 1985) in predvideno porabo do konca leta (izračun deficita v planiranih sredstvih). - Poročilo o načinu evidentiranja UNESOO-vih publikacij v oddelku za nabavo knjižničnega gradiva. - Za NSB Zagreb gradivo o celotni izmnjavi z USA. Nove baze podatkov: - Enotna evidenca nakupov serijskih publikacij za zamenjavo (kardeks). Inventarna številka serijske publikacije predstavlja celoten letnik in združi vse račune za posamezne številke revij, ki so se preje vpisovale v inventarno knjigo zamen tj. priprava evidenc za računalniško obdelano ekvivalenco zamenjave serijskih publikacij za posamezne zamenjevalce. - Enotna evidenca vseh tekočih serijskih publikacij v akcesiji (vse provinience). - Datoteka tujih naročenih revij za naročila in reklamacijo nakupov - nakupi pri ADIT in SC (naročilo za leto 1985 in reklamacije). - Datoteka dobaviteljev, ki vsebuje tudi vse zamenj evalee publikacij (pačfor-^1 šfei? izpis naslovov in osnova za izračune ekvivalenc 'posameznih zamenjevalcev). - Pripravljen program za datoteko naročnikov SB (računalniški izpis naslovov) in izgubljenih slovenskih knjig, - Nove evidence za pošiljanje gradiva zamenjevaleem: knjiga poslanega gradiva, ki vsebuje število in ceno poslanega gradiva ter pojštne stroške pošiljke in evidenca poslanega in prejetega gradiva v letu 1985 za vsakega zamenjevalca. - Sprotno vnašanje podatkov pridobljenih darov (Javno tožilstvo in zapuščine) v gradivo za zamenjevalne liste, urejene po UDK. f) Delavci oddelka so se udeležili vseh strokovnih seminarjev in predavanj, Eva Kodrič pa je z uspehom opravila strokovni izpit. Pri vnašanju v računalnik sta doslej poleg Eve Kodrič sodelovali T.Marušič in V.Gregorič. 2. Obdelava knjižničnega gradiva Abecedni imenski katalog (vodja Majda Armeni) je prejel v obdelavo 13o399 enot. Katalogiziral je in oddal stvarnemu katalogu 11.593 enot, neposredno tehničnemu oddelku za opremo in nato za skladiščenje pa 1.877 enot; za navedeno gradivo je bilo izdelanih 13.436 listkov. Pri delu je imela prednost obdelava za potrebe centralne katalogizacije slovenskega tiska - 2.344 enot. V jaTni imenski katalog je bilo vloženih 13.969 listkov, v katalog arhivskih primerkov in centralne katalo- gizacije 4.673 listkov, v matični katalog 23.449 listkov. Yodja oddelka je spremljala vso strokovno matiko, predavala na strokovnih seminarjih in bila izpreše-valec na strokovnih izpitih. Stvarni katalog (vodja Matjana Banič) je prevzel v obdelavo lo.972 enot (AIK: 11.593 enot); za abecedni stvarni in za sistematski katalog je klasificiral in oddal v nadalj-no obdelavo tehničnemu oddelku lo.48o enot ter jih opremil z 9.928 gesli in 16.524 vrstilci. Prednostjo je za potrebe centralne katalogizacije slovenskega tiska klasificiral 2.256 (AIK: 2„344). V abecedni stvarni katalog je bilo vloženih 17.o56 listkov, v sistmatski stvarni pa 21.566 listkov. Oddelek je pripravil redakcijo obeh katalogov; ju oprtmil z novimi razporejevalkami in popravki. Oddelek za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska (vodja Lidija Wagner) je za izid Slovenske bibliografije 78/79 (knjige) opravil redakcijo in pripravil za natis (2.000 bibliografskih enot) za Slovensko bibliografijo 77 (članki); opravil je priprave za natis (16.349 bibliografskih enot) in redakcijo Slovenske bibliografije 78/79; prav tako je opravil redakcijo Slovenske bibliografije za serijske publikacije 78/79 in jo pripravil za natis (1.176 bibliografskih enot). Oddelek je pripravljal tudi mesečno bibliografijo, objavljeno v reviji Knjiga in statistiko redno dostavljal Zavodu SR Slovenije za statistiko. Leto 1985 je bilo prelomno leto za Slovensko bibliografijo; -oddelek je začel izdajati redno, ažurno Slovensko bibliografijo (knjige) 1985 in naprej, ki izhaja v razmakih 3-4 mesece, in je edina ažurna narodna bibliografija v SFRJ - v okvira tega pomembnega dela je opravil redakcijo, priprave za natis in imensko kazalo Slovenske bibliografije 1985 (knjige) št, 1 - 9/11 o Bibliografsko je bilo obdelanih 3o 116 knjig in 18o567 člankov dopolnjenih 2„124 ter vloženih v kataloge 4oo532 listkov, Evdenčno je bilo obdelanih 987 letnikov (11.758 kosov) časopisja ter opravljeno dopisovanje manjkajočih signatur in naklad, pregledovanje tujih bibliografij, prevzem, pregled, preverjanje in izbor tekočega gradiva, iskanje manjkajočih podatkov in razreševanje šifer in kratic, kontrola katalogiziranih knjig in izpisanih člankov. Delo z obiskovalci je obsegalo 44o zahtevnejših in 494 manjših bibliografskih informacij in strokovno pomoč izdelovalcem raznih bibliografij. Delavci oddelka so uvajali v proizvodno delo učence, predavali na strokovnem seminarju za knjižničarje ter pripravljali pregled strokovne bibliotekarske literature ter bibliografije slovenskih bibliografij, bibliografije tuje slovenike in izbirne bibliografije (ZAMTES) itd. in pripravo besedil za teletekst. Delavci oddelka so se udeleževali strokovnih posvetovanj in seminarjev, 1 delavec pa je opravil strokovni izpit. Oddelek za obdelavo periodičnega tiska (vodja ~ * A 4 Jelka Gazvoda) je prejel v obdelavo 12o.215 kosov gradiva (v letu 1984 89°5ol kosov, v letu 1983 pa 189.462 kosov), od tega je prflšlo neposredno v oddelek 87.1o4 kosov, iz oddelka za dopolnjevanje knjižničnega gradiva smo prejeli 21.599 kosov, iz bibliografi je'pa 11 .*512 - kosov. « To gradivo obsega slovenske periodike 8®2 naslova, slovenske zamejske periodike 65 naslovov, tuje periodike^ 833 naslovov, skupaj 898 tuje periodike ter jugoslovanske periodike 3=451 naslovov. • « * * f* * Skupaj je*oddelek prejel V’obdelavo 5.151 naslovov periodičnih publikacij (1984 : 4.94o), V obdelavo iji hranjenje je bilo sprejetih 3.351 naslovov, 9o2 iiltena pa sta bila izločena in se zanju hranijo le nalsovne kartoteko s podatki o živosti. , r * * * ♦ V evidenčne kartoteke je bilo vpisanih 67»3o5 kosov (v letu 1984 66.796 kosov), inventariziranih pa »4.322 enot (v letu 1984 3.o43 enot). » Katalogiziranih in klasificiranih je bilo 3»o87 enot (v letu 1984 3.088 enot). Pri obdelav^ gradiva Je bilo izdelanih 1.498 listkov, od tega 1.261 za AIK/P in 237 za matični katalog. Narejenih je bilo 613 TOK vrstilcev in 33o gesel stvarnega kataloga. ♦ Iz tehničnega ^oddelka smo za obdelano gradivo prejeli 4.569 listkov, od tega za kataloge v oddelku 2.4o2 listka, za ostale kataloge pa 2.167 listkov (v letu 1984 skupaj 4.o9o liskotv, od tega za lastne kataloge 2.299). V vozrvo j j; 'bil« poslanih 18S enot, reklamacij smo poslali 615, gradivo smo »promili z 28,420 signaturami * * V knjižno skladišča je bilo oddanih 2,«49 enot, v tehnični oddelek 194 enot (v glavnem listki za razmnoževanja novo postavljenih revij in prilog - brez gradiva) za depo Mekinje je l»il* pripravljenih 165 enot, vse evidentirano gradivo je vloženo v časopisno skladišče. Oddelek je posredoval 3,433 informacij (v letu 1984 3=o41 ali 12?9 % manj ), izposodil pa je 14,634 kosov gradiv* (v letu 1^84 13-. 363 ali 1* % manj ), Uporabnikov smo imeli 3«433, *d tega l„76o študentov (v letu 1}84 3»6o2 ali 5,2 % več). * ‘ lelavci oddelka smo sodelovali,kot vsa leta, pri delu samoupravnih in strokovnih organov NUK in DPO, T oddelku pa so v letu 1985 potekala tudi druga dela, ki niso zajeta v statističnem pregledu obdelave in informa -cijske dejavnosti študij bibliotekarske literature, urejanje Novic (štev, 1/2 in 3) urejanje Signalnih inforamcij iz bibliotekarske periodike (7 številk), posredovanje drugih signalnih informacij, razstava tuje periodike, udeležba na tečaju o izobraževanju bibliotekarjev, uvajanju mikroračunalnikov in gradnji knjižnic, udeležba na strokovnem posvetovanju slovenskih knjižničarjev, udeležba na strokovnam posvetovanju specialnih knjižnic, udeležba na strokovnem posvetovanju dokumentalistov, dogovori v zvezi z mikro • filmanjem časnikov, izdelava 2 idejnih osnutkov za novo stavbo, vodenje tiskovne komisije, priprava podatkov za YTT ISSN, ISBN in Ulrichov priročnik, udležba na več sejah v zvezi z začetkom gradnje nove stavbe, ažuriranje podatkov o tujih revijah v NUK za leto 1^S5, uvajanje praktikantov in nadzor nad njihovim delom, nadaljevanje dela za AIK/P,, lot o k gradiva je "bil večji kot smo pričakovali, in sicer za 3^,5 %- Neposredni dotok se je povečal za 27»34o kosov, iz Tsihlio^rafi je je prišlo cca ^>,roo kosov vač Kradiva, iz oddelka za dopolnjevanje pa cca 'poo kosov več. Tako se kaže pravilnost domneve iz p^ričila za let' 1984, £a se b~ prava tondenca d t ki pokazala šele v nasledr.jih letih, Kadr-.vska problematika jo z začetkom leta 19»% v addelku rešena, ker sta 'dšli dve začasni sodelvaki in im."n' seda^ vsa nest a zapolnjena za nedoločen čas. Za stan«k je sedaj sam' pri "vlpiranju paket"!-"’ praiiva in svi Icntiranju, vsa ostala lela pa p'tekj p- načrtih. Zaostanki sr' našle Inji Gr a liva iz Srbija - 11/1-12/11 Gra.liv' iz Hrvatske - 11/I-12/II Gra.liv' iz Make-Ioni j e - 11/I-12/II Gra liv iz Voj v > l£he - VI-IX (seznani s' prišli ll.lo.1985, za naprej ninan- gradiva) Cf*a.liv" iz ME - VII-X/oS (seznani s šrili 11.12.1905» za naprej ninan/' gradiva) Gra liv • iz K sova - IX-Z/C5 (seznani s prišli 12.12.1985, aa na -pr e j nir tar. a gr a \i va ) Gra liv.' iz Črne G-ra - vse iprta, o .1 VII/35 dalje ninan. > gra li va „ Z za-.stank -n štejem:-, neurejeno gra.liv. v lep'ju Mekinje. Neizpolnjene nal .'ge 1» tia prenesli v lel vni načrt za loto 19<36, kar je tuli razumljiva, saj je njihova narava lolg•r čnejša. 3. <5b d a 1 a va_ p . s ebn a ga gn ii ja Rok/.pisna zbirka (v'd ja Mihael Glavan) je v ten letu pri-izbila izjer.n> veliko gladiva, me:l njim buli nekaj zel Iragocaaega. Bal*č najp-nerjfbnajša je zapuščina Ot na ŽupaneiSa (5.5^4 k-sov) ,r aal > -bsažne s :> tuli zapuščine Božidarja B rka, Štefke Bul.včeva, Banila Irkarja, Josipa Kibičiča, Milana Puglja in dru^a. K t n žne pri l-lsitve v bližnji prih? In s ti sr.- evidentirali zapuščine Miška Kranjca, Antona Bajca, Olje Grahorjeve, Anne Krasne in še nekatere» Številčni prejle 1: n^ve rokopisne enote: 3~ (2o.935 k-sov) rolki tiski : 6 prir :čna knjižnica : 5 filmoteka : 1 , . (l;Jo posnetkov) Pri oblelavi rokopisnega gra.liva smo v ter. letu pre-aagli letni dal vni načrt trikratn': načrtovanih 6, k's v, uresničeno 2'>„935 k s"v. sno lahko storili zat~, ker sl -ineli lolatnaga uraInika s p:liričnim dal-ovniis: časom, ki je iaključn urejal 1». r kopisno gralivo. Pomembno je, la smo ure lili štiri zel) obsežne in pomembne literarne zapuščine, ki s za javnost zel; zanimive: Zupančičevo, Zupančičev-(Ben ), K. štial 'V in Voduškovo. Cbiskovalci v čitalnici - posamezniki: 1.575 v skupinah 514 (27. skupin) Jel:; z up robniki se je v primerjavi z let '-r. 1934 spet nekolik- povečal ■, in sicer za 131 'seb ozir .r.a 9 %, števil^ izposojenih en t pa za 1}1 rzir^na 4,5 in filmov t^lf 5 »64-9 kser'ksnih k pij. Podatki k-že* >, la je 3nanstvena in str k vna up-r^ba našega graliva zal > velika. Razstavna dejavnost je bil^ v letu 1935 zel • živahna in raznovrstna« Naš o.llelek je pripravil ona razstava samostojno, in sicer Epk*pis.i ©t jii Žup^nčiča^. 'Pripravil jo je v vi ja zbirke v s ■ lel n^n ju z Mark ni J-Monšk r in Lucijan i. Bratušem. Prireditev je bila tuli javn olr. jvna, a njej sta poročala tisk in televizija, --gledal'. si jr je 6 o o ;bisk.'valcev - skupaj 2.130 izposojeni rckcpisi i_z_p's .jeni tiski skup a j Za luo up .rajnik-r 1911’) izdelanih 7 grofij iz gra liva zbirke velika razstava Bo sola in knjiga - Trst. 21.12. .L> 2o, 12.1935 Pri njej sta avtorsk s- lel.'vala Jar' Dolar in v;dja zbirke. Ogle lalo bi jo je 1 -5'f1 ju li , pretežno zamejskih Slovencev. To je bil', prvič, la bila naša Iragocena protestantika razstavljena izven natisne domovine. Z ^ra.livor in s strokovnim delom smo s . .lol vali v razstavni lej.avn sti NTJK. V tem letu je bil po našem izvirniku pripravljen rep -rir.t Psaltra Grnojevicev, ki ja izdaja Cankarjeva založba za republiko Črno Goro, lelavci rokopisne zbirke so strokovno delovali tudi z objavami v tisku tor z nastopi in udeležbo na strokovnih sre -čanjih Društva bibliotekarjev, Slavističnega društva, Zgodovinskega društva. Stalno strokovno sodelovanj o jo redn-' p> tokalo s Filoz'fsko fakulteto, SAZU, Republiškim sckretari--at^n za notranjo zadevo, Arhivon Slovenijo, Slovonsko izseljo>-nišk.^ natic^ in drugimi institucijami, ki so povezano z naš > abirk'’ zaradi naravo svojega dola ali gradiva, ki ga hranijo. Vsi delavci zbirko aktivno sodelujemo v samoupravno?! in družTronopolitičnoa dolu MIK in tudi širšo„ Glasbena zbirka_ (vodja dr.- Ivan Klemenčič) jo prejela v obdelavo 229 tiskov, 2 rokopisa, gramofonskih plošč in 537 kaset, skupaj lu358 kosov; inventariziranih jo bilo 514 muzikalij, 174 gramofonskih plošč in 222 kaset, katalogiziranih pa 1.0*6 enot in izdelanih 2„2** listkov ter c pravij onih 608 vpis'■»v o Zbirk* jo obiskalo ld61 uporabnikov, ki so si izpo • sodili 4,859 en t (od toa;a 79 na dom), informacij jo bilo danih 1.118., Med prid bljenim novim gradivom volja omeniti izvirni rokopis skladbe Antona Lajovca, pa tudi preostali del zapuščine Franceta Bačarja ter dar dr. Franceta Adamiča, nekaj skladb in ¥iografske podatke o Karlu Adamiču. Z vdovo po skladatelju Srečku Pjpcrcu pa smo v dogovoru, da bo akladateljsk. zapuščino svojega moža odstopila NTJK. V okviru pošabnih akcij NUK ja oddolak začel za RISM (centralna redakcija v Kasslu) pripravljati popis vseh glas ■ b-inih rokopisov (iz glasbene in rokopisna zbirke) približno mad I.600 in l„8oo - po točnih navodilih za to publikacijo. V toku ja bilo dalo z* izbor skladateljev in »jih"vih dal. Z muzikolDŠkim inštitutom- SAZU smo sodelovali pri pripravi razstava o Gallusu, kjer ja,bila vačina gradiva iz glasbeno zbirke (ob simpoziju f-allus in njagor čas). V obdelavo notnega in zvočnega gradira sno uvadli 2 knjižničarki. Sprejeli smo tudi vač skupin študentov in praktikantov. Na obisku je bil mad drugim vodjo, glasbeno knjižnica Northv/estern univarsity iz Illinoisa. B~>n L. Roberts, sicer zakladnik združenja glasbenih knjižnic v svetu (AIBM), ki izdaja tudi RISH„ Kartografska in slikovna zbirka (rodja M^tka Avsenak) je prejela iz raz*ih virov 5*839 kosov gradiv. Od nabavne£a oddelka je prevzela 4-„332 obveznih slovanskih izvo dov, 476 obveznih jugoslovanskih izvodov, 41 »alcupov, 14 da rov in 31 zam.n, iz tehničnega oddelka je dobila 28 pri • ročnikov in iz oddelka za posebno knjižno gradivo 9 primer ■ kov. Sama je pridobila 9oC kosov pos/bnega gradiva« V okviru rednega strokovnjga dela je bilo po aba • cidnoimenskem ali stvarnem principu obdelanih in v zbir-kinih skladiščih shranjenih oziroma odloženih 3.58o kosov (315 grafik, 198 portretov, 1.1 jo slovenskih lepakov, 1,641 razglednic, 261 zemljevidov in } atlasov). Izdelanih, preverjenih in v raznovrstne kataloga v zbirki vloženih ja bilo 2.135 listkov. Inv;ntariziranih je bilo I.3I0 enot. Zbirko j j obiskalo G5o uporabnikov, ki so si izpo • sodili lo.5^7 kos';v kartografskega fffca. slike/naga gradiva - 2o - (lo.o59 v oddelku, 5o8 izven). Posredovanih je "bilo 75o informacij , v glavnem tematskih (od tega loo po telefonu ali pisno). S svojim gradivom je zbirka sodelovala pri razstavah NUK (Tisk v letu 1945, Epizode .-ilirizma, Slovenska protestantska reforma, itd.). Veliko časa in naporov je bilo vloženih v pripravo in izbor gradiva za načrtovano razstavo starih zemljevidov in atlasov iz kartografske zbirke. Kot spremni katalog k razstavljenim eksponatom je bila napisana študija Slovenske dežele na starih zemljevidih NUK (do sredine 18, stoletja). Zbirka je posodila fotokpije ali originale gradiv še za razne druge razstave ali priprave na razstave v letu 1986 (npr. : M, Gaspari za Narodno galerijo, L„Novy za sežansko knjižnico, Gallus-. za SAZU itd.)* Največ gradiva je bilo izposojenega v študijske in znanstvene namene (stare podobice naSlovenskem, stari atlasi 16. in 17. stoletja, itd.), za pripravo ljubljanskih in zagrebških TV oddaj (NOB na Slovenskem, A. Vremac in 16. stoletje), za ilustracije raznih publikacij (iz zapuščine I.Cankarja za Londonski dnevnik itd.) in za izpopolnjevanje dokumentacije sorodnih ustanov. Z delovanjem in posebnostmi zbirke je bilo seznanjenih več posameznih kot tudi skupinskih obiskov. Interesenti so dobili strokovne nasvete in navodila za urejanje in obdelavo posameznih zvrsti gradiv (dokumentacija Pela, etnografski oddelek FF, praktikanti NUK itd.). Za dijake na delovni praksi je bilo organizirano uvajanje v delo zToirke in knjižnice kot celote, kakor tudi ogled posameznih oddelkov in dragocenega gradiva NUK. Risebno skrb posveča zbirka pridobivanju gradiva, še posebej slovenike, ki bi jo morala NUK dobivati med obveznimi izvodi, a je ni prejela. V ta namen je bil napravljen pregled in seznam za reklamacije v tiskarnah in in predlogi za nakup. Zaradi boljšega pregleda nad slovensko kartografsko produkcijo in zaradi pridobivanja tega gradiva je zbirka sodelovala z Republiško geodetsko upravo in Geodetskim zavodom SRS. Poleg tega se je sama dogovarjala za dopolnjevanje posebnega gradiva, ki ni zajeto v zakon o obveznem pošiljanju tiskov in tako pridobila 9o8 kosov, s katerimi je obogatila predvsem svoj fond zamejskih razglednic in fond portretov pomembnih slovenskih osebnosti. Veliko časa in dela je bilo porabljenega za preurejanje in premeščanje gradiv v podstrešno skladišče, kjer so bile v tem letu na novo montirane police. Pregledano, očiščeno in preseljeno je bilo še neobdelano starejše gradivo iz zapuščine ter napravljen okvirni popis predstavljenega fonda. Poleg tega so bili opravljeni razgovori o prostorski problematiki zbirke, o nujnih dodatnih prostorih za skladišča in čitalnico ter o opremi gradiv. Napravljeni so bili izračuni, koliko prostora je potrebnega za raznovrstna gradiva, ki so že deponirana v slikovni in kartografski zbirki in za njeno normalno poslovanje o Za pomoč pri reševanju prostorske ureditve in opremljenosti gradiv posebnega pomena je bil izdelan načrt posebnih akcij pri Kulturni skupnosti. Glede na možno razširitev NUK-a na novo lokacijo pa je bil priprscvljen osnutek programa prostorske ureditve kartografske in slikovna zbirke (za sodelovanje z LUZ). Stanje fonda kartogafske in slikovne zbirke je bilo po vpisih v inventarno knjigo in statistiki slovenskih lepakov dne 31« decembra 1985 naslednje: 139.927 postavitvenih izvodov, 35-198 arhivskih primerkov in 4.924 dvojnic, skupaj 18o.o49 kosov kartografskega ali slikovnega gradiva., Opomba: Pregled stanja fondov in prirastka vsega gradiva, navajanega v tč. 1-3 daje priloga IV. Zbirka posebnega gradiva (vodja Janez Sešek) je prejela 18.63o kosov« Po pravilih za obdelavo tega gradiva je evidentirala in popisala 23=635 kosov (v navedeni številki so všteti zaostanki iz prejšnjih let) in uskladiščila 23 «635 kosov (glavno skladišče 4.4-88 kosov, depo Mekinje 19.147 kosov). Opomba: Pregled stanja fondov in obdelanega prirastka vsega gradiva navedenega v tč. 1 - 3 daje priloga IV. 4. 4. Tehnični oddelek Tehnični oddelek (vodja Meta Zadel) je pripravil 2.246 listkov - matric za ofsetni stroj in 9»154 za mini-graf; z dopolnili dodatnih opisov, vodilk in kazalk ter popravkov je pripravil 38.9o2 katalognih listkov, razmnožil za interne potrebe NTJK je 48.152 in za centralno katalogizacijo slovenskega tiska 844.928 listkov; signiranih in oddanih je bilo 17o117 kosov knjig in 6„o97 kosov periodike. Za centralno katalogizacijo slovenskega tiska je bilo obdelanih 2.166 naslovov periodike; naročnikov je bilo 295 (1984: 374) - lo7 je splošnoizobraževalnih knjižni cin drugih naročnikov, 239 osnovnošolskih knjižnic in 49 srednješolskih; naročenih je 8o2 setov in sicer: jugoslovanski - 7 K - 63 B - lo5 A - 251 šolski - 318 U - 58 Vsem naročnikom je bilo prodanih 799-857 listkov« Knjigoveznica (vodja Peter Štaut). Na novo je bilo vezanih v različne vezave 3°54o kosov knjig in časnikov (1984: 4.164), popravljeno, prevezano in prenovjljeno je bilo 418 kosov in restavrirano 37 tiskov, rokopisov in platnic« Opravljena je bila vrsta drugih knjigoveških del: izdelava map in ščitnikov - 92o8, raznih škatel - 113» vlepljenih knjižnih ovitkov - 1226; narezanih je bilo l,5oo„ooo kartotečnih listkov in izdelanih 14o dvobarvnih lepakov ter 28 fingiranih vezav. Fotografska delavnica je izdelala 3=562 mikrofilmskih posnetkov in 1.616 povečav za naročnike iz domovine in tujine in 56 barvnih dia pozitivov. Pres1ikovalnica jr zs potrebe knjižnice in njenih naročnikov (doma in v tujini) izdelala 219.3oo preslikav A in A 4 formata. ZUNANJE POSLOVANJE KNJIŽNICE 1 o Referalna dejavnost Knjižnica sicer nima referalnega centra kot smostoj-ne enote, čeprav funkcije in naloge takega centra že opravlja« Zaradi svoje specifične, organiziranosti, kot nacionalna knjižnica ima opravljanje takšnih nalog porazdeljeno po različnih organizacijskih enotah. To velja predvsem za oblikovanje zbirk podatkov o publiciranih virih informacij (monografske in serijske publikacije) in za nepublicirane vire informacij (gradivo specialnih zbirk). Opravljanje tega dela je po obsegu in po vsebini sestavni del rednega poslovanja enot, ki dopolnjujejo, strokovno sodelujejo in hranijo knjižnično gradivo vseh vrst. Pri oblikovanju podat -kovne zbirke o institucionalnih virih informacij pa sodelujejo in hranijo knjižnično grddivo vseh vrst« Pri obliko vanju podatkovne zbirke o institucionalnih virih infor • macij pa sodelujeta predvsem republiška matična služba za knjižnice SR Slovenije in centralni katalog 24 knjižnic SRS (glej tam). Usluge referalnej_.dejavnosti uporabnikom (informacije o virih, tematske informacije, referalne usluge, publikacije) nudi predvsem oddelek za delo z obiskovalci (vodja Vilenka Jakac) z informacijsko in izposojevalno službo ter ob neposrednem sodelovanju centralnega kataloga knjižnic SRS in oddelka za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska. Informacijska in izposojevalna služba je vpisala 6.8o9 rednih uporabnikov (1984: 6.4o7) od tega 5.341 študentov in 1.488 zaposlenih, pri čemer niso zagete delovne organizacije iz domovine in tujine, ki so prejemali referalne usluge v tej službi a v posebnih zbirkah. Obseg obiska in izposojevalnih enot je bil naslednji obisk 1984 % enot % inform. - velika čitalnica 69-818 ( 74.512) 93,7 39-396 (3o.937)127,3 - izposoja na dom 75=o62 ( 72.o26 lo4-,2 4o.73o (4-o„462)loo,7 - informacijska služba in medbiblio-tečna izposoja 8.000 ( 6.53o) 122,5 interna raba - ekskurzije 4.584 - informacije (osebne, ob . katalogih, telefonske, pisne)________________ 3.287 ( 2.539)129,5 3o.759 SKUPAJ 157.464 (156.066) 114.172 (82.453) Pregled izposojenega gradiva po strokah: 171.537 splošno 5-496 filozofija in verstvo 7.135 drušboslovje 17.595 prirodoslovne vede 8.64o tehnika 6.115 medicina 4.93o umetnost lo.l94 leposlovje 13.952 literarna veda in jezikoslovje 6.538 zgodovina, zemljepis, biografije lo.29o skupaj 9o.885 Medknjižnična izposoja je potekala s 348 knjižnicami, od tega s 112 tujimi * Za potrebe Slovenije je bilo za izposojo iz drugih knjižnic posredovano 672 naročilnic (1584-: 548); pozitivno je bilo rešenih 536 in 136 je bilo negativnih odgovorov. Iz drugih knjižnic je NUK prejel 2»615 naročil (1984: lo991) in jih pozitivno rešil 2.199, 416 pa je bilo negativnih odgovorov. Tem knjižnicam je poslala NUK 1.4o2 izvirnikov v 1.585 zvezkih, 52o reprodukcij v 3»9o9 zvezkih ter posredoval 277 informacij o nahajališčih gradiva. Zahteve po gradivih iz drugih knjižnic so se povečale za 52,7 zahteve drugih knjižnic po gradivih iz NUK pa za 31 »3 %-> Tildi delo z uporabniki pri uvajanjih in ekskurzijah se je v tem letu povečalo; v primerjavi z letom 1983 kar za 62 %. Opomba: Visoko število informacij, ki so jih delavci oddelka posredovali obiskovalcem knjižnice, ne pomenijo v celoti povišanega obsega dela (zato tudi ni podan procentualni porast glede na prejšnja leta), le so bila prejšnja leta nekatera opravila izpuščena iz statistike. Tako niso bile vključene informacije, ki so jih dajali delavci v čitalnici in pri izposoji gradiva, prav tako tudi ne infroamcije pri katalogih, pri pisnih informacijah pa nismo upoštevali biltena Novosti NUK. Pri izposoji gradiva ni bila upoštevana uporaba referenčne zbirke ter interna uporaba čitalniške zbirke. Oddelek objavlja stalno informacije o novem tujem gradivu in te informacije pošijja na različne nalsove. Delavci oddelka sodelujejo pri vse pripravah na razstave NUK. Tekoče je vodena ©victenca. domačih institucionalnih virov informacij, ki vključuje visokošolske in splošnoizobraževalne ter spocialne knjižnic©, ki sodelujejo v cantralnem katalogu; za specialne knjištio® oziroma IOTOK centre in za splošnoizobra.žovalne knjižnice v Jugoslaviji ao na voljno analitične preglednice, izCelano na osnovi podatkovne zbirke na mapnetnih trakovih. Tekoče ge dopolnjevana zbirka publiciranih gradiv o domačih in tujih institucionalnih virih inforuacij. Lastni individualni viri informacij so zbrani in provizorično obdelani v obliki evideno za posamezna strokovna področja, nastajajoča na obsožnem tekočem individualnem in medbibliotečnem posredovanju znanstvenih informacija Dopolnjevana je Tei la zbirka sekundarnih in terciarnih publikacij (ob sodelovanju nabavne komisije), ki je na voljo pretežno v inforfi^cijs&i službi, v čitalnici, v posebnih zbirkah, starejši del gradiva pa v skladišču. Pregled nad domačimi in tujimi bibliografskimi in referal-nimi časopisi vodita oddelka za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska in za periodični tisk, -podatkeva .tujih virih te vrste, ki prihajajo v znanstvene in specialne knjižnice v Sloveniji po centralni katalog. Centralni katalog knjižnic SRS (vodja mag. J.že K:k;-le). Za bazo raziskovalnih nalog. (RNS) je bil. analitično obdelanih 1.7oo raziskav, v samo podatkovno zbirk' pa vnesenih 1„5 en>t in je sedaj v njej skupn ^ 14. -enot« S tem so dokumentirane naloge do konca let"1 1983 in večina nalog iz lvita 1984. Raziskovalne naloge s'- indeksirane z deskript :rji, ki j ib. je brez p navijanj 16.5o.>, z upoštevanjem ponavljanj o a VIJ-?-!. P vlečno pride na en t nalogo 5,3 deskript rja. ffcupaj s številkami p-g?db, 'krajšavami raziskovalnih institucij in UDK vrstilci, ki so tako kot deskript-rji • vnešeni v rubrik iskalnik podatkov,- pa je le-teh brez ponavljanj 28. . , z vsemi ponavljani ja 95««''••« Na vpra - šanja uporabnik v je bil. dane iz taze 1.13- informacij. V sku-o-1 baz ' tu^'ih m,-.ne graf atih publikacij (knjig), ki jih tek če prejemaj" znanstvene, univerzitetne in specialne knjižnica v Sl.veniji, sme p d.»prlnj enem f.rmatu zapisa p datk v za bdelav na sistemu IBIS na RCU vnesli 2.5' e en t, v redakciji CKK v NlTK„ Načrtovali sm tudi direk tno presnemanjo cca 2.5o.; en-.:t iz p datk vnih zbirk drugih knjižnic, vendar sm v d-gov-ru z njimi presnemanja prestavili na začetek leta 1936, ko b~m v prvem pren su t... -pravili .'d 03K, Osrednje družbosl ovne knjižnice J. Goričarja in knjižnice Tehniške fakultete Univerze v Mariboru. V letu 1985 je bil d t k listk v skoraj enak d toku v letu 1984. V originalu smo prejeli 14.845 listk v in za področne centralne kataloge <=>.?29 dvojnic, tj. skupaj 21.172 listkov. listke iz d t ka smo grob: in fin.: abecedirali. V vmesno kart .tek., avt rjev sm vi žili lo.J - listk v, v d k.,nčne kartoteke an nima, kongresnih gradiv in retr ospektivi serijskih publikacij pa 7»545 listkov. V vmesni kart teki avtorjev je sedoj 37»-' • listk v. Iz d t ka v letu 1985 je -stalo še 1.3 , ki so sam. gr bo abecedirani (za katalog avtorjev). Za p dr čnc centralne kataloge v osrednjih str --kavnih knjižnicam sm ■ oddelili p. ustreznih disciplinah ves d t k dv jnic, tj. 6.329 listk v. Rekapitulacija stanja on t v CKK/SRS in V OKK/SFRJ konec leta 1985' CKK/SRS.1,o 26 »29? CEK/3.FRJ ................__7S5_„_A1 k~/-KU.p OJ oO*JO...OO..OO 00*0000 1, 8 1 1.34-0 Dopolnjeni so bili še nekateri elementi z*-1 stanja v latu 19*4 (5.S p ; datkov) in dokončni redakcija cel:t-nega izpis n za lat 1984 tar vnesena d'polnila, spremembe in p .pravki (15.7 podatk :-v) in v izvorni zapis p dntkovna zbirka. "fleznam n v prid'bijenih tujih periodičnih publikacij v knjižnicah Sl venija'1984" je.izšel v dvojni 3/4 številki 19^5•> letnika "Raziskovalca", V nem ja ragistri ranih l.;u178 nosi v v ravij , ki se pojavljajo v knjižnicah Slovenije v skupno 14.769 izv dih, od taga jih ja bil pridobljenih z nakup na 1 ;»192, z dar'm ali zaman- pa 4.577, kar p .kaže glada na lat. '1983 zmanjšanja za 542 nasl v v jziroma 936 izv:d.v, d tago je bilo manj 587 nakup 'V, darov in znman pa 195» Knjižnica so imale za nakupe t$je periodika v latu 1985 na volj ist. vsoto daviz kot lato p-prej. Za knjige b' dobila januarja 1985 na voljo pri MK na račun njenih kompenzacijskih posl- v v ZR Nemčiji 45'. . .-y' DM •• to so bile v latu 1935 tudi e^ina devize na nakup tujih monografij. Nar čila za periodiko za leto 1986 so knjižnica lohk dvignile za lo % vrednosti nakup:v v latu 1985. Nar ,čila so knjižnica koordiniralo v okviru patih že uveljavijanih ko rdinacijskih krogov. S ciljen, da razširi bazo strojne oprena za KIS se je NUK februarja 1985 odzvala razpisu RSS in ISS za izredna sredstva za raziskovalno in izobraževalno opreno in tudi dobila navsezadnje od ISS odobrenih 64 mio din za nabavo računalniške oprene za potrebe KIS s povezovanjem na ECU v Ljubljani. V okviru tega bo NUK opremila onejeno število strokovnih in regionalnih knjižničnih centrov v Sloveniji z mikroračunalniki, RCU pa razširil ponnilniške zmogljivosti in uredil komunikacijsko vozlišče za povezovanje knjižnic v KIS. Akcijo priprave informacij in gradiv za pridobitev sredstev za nakup nikroračunal;liske opreme in organ izacijo samega nakupa mikroračunalnikov je vodil OKK. Prav tako je CKK pripravil za IJS vsa gradiva za njihove ekspertize o možnostih strojne in programske opreme za KIS in NUK. Za programski svet za raziskave v knjižničarstvu pri NUK je CKK pripravil teze za prijavo srednjeročnega projekta modernizacije KIS z računalniško podporo. V letu 1985 je centralni kataloe; delal v kadrovski zasedbi, kot je bila predvidena z delov dn načrtom (6 delavcev). Mikroračunalniško opremo smo dopolnili z 2 monitorjema, 2 profesionalnima tipkovnicama in 2 kasetnikoma. Vodja CKK je predaval uvod v informatiko na spomladanskem pripravljalnem tečaju za strokovne izpite in na jesenskem uvodnem tečaju za knjižničarje. Kot član izpitne komisije ze izpraševal predneta uvod v informatiko ter informacije in delo z uporabniki na strokovnih izpitih. Informacije, dane v samen CKK (tj. brez informacij, ki jih iz kartotek CKK daje informacijska služba) iz tradicionalnih kartotečnih evidenc - ustno, telefonsko ali pismeno: l.o75 podatkov. Informacije iz podatkovnih zbirk: 1.13o iz baze raziskovalnih nalog in lo5 iz baze tekoče periodičnih publikacij - skupno 1.235 podatkov. Skupno število informacij iz kartotek in podatkovnih zbirk: 2.31o podatkov. Za pošiljanje podatkov v kartotečne evidence CKK smo dali knjižnicam 3.800 praznih listkov formata A6, za pripravo podatkov za podatkovno zbirko monografij pa smo dali I.800 vhodnih dokumentov. Jugoslovanskemu bibliografskemu inštitutu v Beogradu smo poslali 1.479 listkov za tuje monografije, ki jih je konec leta 1984 v letu 1985 katalogizirala NUK. Glavno skladišče (vodja Rudi Čepon) je prejelo v postavitev 26.232 knjig; za izposojo je prejelo 39»875 naročil, izdalo 37»584 knjig in vložilo 37-913 knjjig. Depo Mekinje - Slej poročilo oddelka za periodični tisk in zbirke posebnega gradiva. 2- Pospeševanje knjižničarstva v _SR Sloveniji Matična orftanizaci.1 ska in inštruktorska služba (vodja Miša Sepe)» Organizacijsko delo je obsegalo: stike, pogovore, informacije in inštruktorsko ponoč delavcen SIK, obiske v NUK in obiske na terenu v zvezi s programiranj en in organizacijo knjižnic, kadrovsko probleblematiko, delovnimi odnosi, razvojnimi načrti teg gradnjo in opremo - 33 obiskov v SIK - 73 obiskov iz SIK - loo ur urejanje knjižnic v zamejstvu (Celovec). Stiki, pogovori, informacije in inštruktorska pomoč universnim knjižnicam obiski v NUK in na terenu v zvezi s programiranjem dela knjižnic, delovnimi odnosi, organizacijo dela, razvojnimi načrti idr. - 5 obiskov v univerznih knjižnica - 38 obiskov iz univerznih knjižnic. Ostali individualni stiki, obiski iz drugih zvrsti knjižnic, ostali obiski v zvezi s stroko, obiski iz drugih republik oziroma držav. Telefonske i'iforn-cije navajamo približno, prav tako strokovne pogovore z delavci drugih oddelkov NUK. Opravljenih je bilo 18 obiskov iz šolskih knjižnic, 14 obiskov iz specialnih knjižnic, 72 obiskov v zvezi s stroko (predavatelji PA, NUK Sarajevo, Komite za raziskovanje, Jugoslovanski center za razvoj samoupravljanja, bibliotekarka iz Poljske, NUB Zagreb, 18 obiskov na Republiškem komiteju za kulturo, družbenem pravobranilcu, sindikatu, sodišču idr. Dali smo preko loo pomembnejših telefonskih informacij in okoli 8o strokovnih pogovorov z delavci drugih oddelkov NUK. Svetovanje pri adaptacijah i:i pripravah prostorske ■ureditve knjižnic v 9 občinah (Domžale, Ormož, Logatec, Ajdovščina, Žalec, Zagorje, Ljubljana - Vič, Ljubjaaa ~ Šiška in v NUK, Organizirani posveti in sestanki so obsegali: kolegij natič-ie službe - 1 seja, poročila o delu in načrti za leto 1985» (Organizacija, vodstvo in strokovne podlage); komisija za univerzne knjižnice - 3 seje, problematika zamudnin in opominov, metodologija za izračun števila strokovnih delavcev v knjižnicah in drugo, (Organizacija, vodstvo in strokovne podlage); področni posveti z vodji SIK - 5 posvetov, (Vrhnika, Nova Gorica, Krško, Celje, Slovenska Bistrica); srednjeročni načrti, zasnova informacijske dejavnosti in samoupravni sporazum o delitvi OD, (Organizacija, vodstvo in strokovne podlage); strokovni svet za knjižničarstvo - 3 seje (tajništvo in strokovne podlage); komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke 3 seje in 2 seji izpitne komisije (tajništvo i i strokovne podlage). Ostali posveti in sesta iki so obsegali: 2 sestanka delovne skupine za CKST, 2 sestanka sekcije SIK za ZBDS, 1 sestanek predavateljev letnega knjižničarskeg tečaja, 1 sestanek SIK II, skupine - o problematiki obveznega izvoda, 1 sestanek delovne skupine SS o delu šolskih knjižničarjev, 2 sestanka delovne skupine SS o normativih i i standardih ISS, Prirejeni in izvajani so bili: dvodnevni seminar za delavce knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici (22, ii 23,3») - naloge in organizacija moderne SIK, tečaj za pripravo na strokovne izpite od 1.4, do 12.4, Seminar je trajal od 1,4, do 12.4,1985» Seminar je redno obiskovalo 33 tečajnikov, ena tečajnica se je seminarja ude- ležila le na začetku, ena od prijavljenih pa je zbolela in se seminarja ni udeležila. Od udeležencev seninarja jih je bilo 22 iz Ljubljane in 11 iz drugih krajev Slovenije. Glede na zvrst knjižnic v katerih delajo so bili: 13 iz SIK, 5 iz NUK, 4 iz osnovnih šol in 4 iz srednjih šol, 3 iz univerznih knjižnic, 3 iz specialnih knjižnic in 1 privatno. Na seminarju je predavalo 9 predavateljev, realiziranih je bil,- 7o ur (vse predvideno po urniku. Uvajalni seminar v stroko je trajal od 9.9° do 4.10.1985» Seminar je obiskovalo 22 tečajnikov. Od udeležencev seminarja jih je bilo 18 iz Ljubljane in 4 iz drugih krajev. Po zvrsteh knjižnic pa: 8 iz SIK, 6 iz specialnih knjižnic, 3 ^z univerznih knjižnic, 3 iz knjižnic osnovnih šol in 2 iz NUK. Na tečaju je predavalo 9 predavateljev, realizirano je bilo 128 ur predavanj in 2 ogleda (NUK in Seneniška knjižnica). Za letošnji tečaj je značilno, da smo nekoliko skrčili predmetnih od predlanskih 23 predrietov na 13 predmetov pri čemer smo izločili 4 ure zgodovine knjig in knjižnic in 4 ure samoupravne organiziranosti knjižnic, vse ostale predmete pa smo priključili v program enega od predmetov. Zmanjšali smo število predavateljev od 15 na lo, potem pa celo 9 zaradi obolelosti ene predavateljice. Letos sta prvič predavala dva mlajša predavatelja. Seminar se je po obsegu skrajšal le za 8 ur, obeh izpušče-nih predmetov. Strokovni izpiti v spomladanskem roku: K strokovnim izpitom se je prijavilo 33 kandidatov, ena kandidatka je zaradi upravičenih vzrokov odstopila. Izpit je opravljalo 32 kandidatov in to: 13 za naziv bibliotekar, 14 za naziv višji knjižničar (od tega 6 s končanim knjižničarstvom na PA) in 5 za naziv knjižničar. 18 kandidatov je bilo iz ljubljanskih knjižnic, 14 iz drugih knjižnic v Sloveniji. Po spolu so bili: aa naziv "bibliotekar 3 moški lo žensk za naziv višji knjižničar 1 moški 13 žensk (6 pa knji«) za naziv knjižničar 1 moški 4 ženske 5 moških 27 žensk 31. kandidatov je izpit uspešno opravilo in sicer z: odličnim prav dobrim dobrim bibliotekarji 4 6 2 višji knjižničarji 4 7 3 (od tega PA-knji.) (1) (5) knjižničarji _JL______________4 ______ 9 17 5 1 bibliotekar ima nezadostno oceno in predmeta: V-No-tranja organicacija in delo knjižnic". Pri strokovnih izpitih je sodelovalo 13 izpraševalcev, ki so izprašali kandidate iz skupno 264- predmetov. Izpiti so trajali 7 delovnih dni, večinoma po 6 ur od 8. do 14. ure, Izpraševalci so izpraševali kandiate vzporedno. V tem času smo organizirali tudi dva popravna izpita in 1 specialistični izpit. Strokovni izpit v jesenskem roku: Strokovne izpite v jesenskem roku 1985 je opravljalo 23 kandidatov, od tega 2o žensk in 3 moški. Vsi kandidati so izpit opravili. Za kvalifikacijo "Bibliotekar" 7 kandidatov (2 m + 5 ž), za kvalifikacijo "višji knjižničar" 12 kandidatov (1 m + 11 ž), (11 diplomantk knjižničarstva na PA in en dopolnilni izpit), za kvalifikacijo "knjižničar" pa 4 kandidatke. 12 kandidatov je bilo iz Ljubljane (3 B, 8 VK in 1 K), 5 iz Maribora (2 B, 1 VK in 2 K), 6 kandidatov pa iz drugih krajev Novo mesto, Most na Soči, Preserje, Škofja Loka, Ormož in Šentjur (2 B, 3 VK in 1 K). Vrste knjižnic iz katerih so bili kandidati: 11 iz SIK (1 B, 8 VK in 2 K), 5 iz univerznih knjižnic (3 B, 1 VK in 1 K ), 5 iz knjižnic osnovnih šol (2 B, 3 VK), 1 iz NUK (B) in 1 kandiatka, ki jo poslal Zavod za zaposlovanje (VK) „ V tem roku ni bilo prijavljenega nobenega kandidata iz srednjih šol ali iz specialnih knjižnic. Z odličnim uspehom sta opravila izpit 2 kandidata (VK), s prav dobrim uspehom 14 kandidatov (4 B, 8 VK in 2K), z dobrim uspehom pa 7 kandidatov (3 "6» 3 VK in 1 K)* Uspeh pri posameznih predmetih je bil takčLe: splošni del: Opravljalo 18 kandidatov, povprečna ocena 4,3 od tega 3 bibliotekarji povprečna ocena 5 11 višjih knjižni, povprečna ocena 4,4 4 knjižničarji povprečna ocena 4,2 zgodiva knjige in knjižnic: Opravljalo 11 kandidatov, povprečna ocena 4 od tega 7 bibliotekarjev povprečna ocena 3»8 4 knjižničarji povprečna ocena 4,5 splošna .organizacija knjižničarstva:Opravljalo 11 kandidatov,povprečna ocena _3.i_2 od tega 7 bibliotekarjev povprečna ocena 3,^ 4 knjižničarji povprečna ocena 3 notranja organizacija knjižničarstva: Opravljalo 23 kand_ida_t_o_v,_ povprečna ocena 3*7 od tega 7 bibliotekarjev povprečna ocena 3»5 1 knjižničar (brez PA) povprečna ocena 5 11 višjih knjižničarko^-i (PA) povprečna ocena 3,5 4 knjižničarji povprečna ocena 4 bibliografija Opravljalo 22 kandidatov, povprečna ocena 3<7 od tega 7 bibliotekarjev povprečna ocena 4,1 11 višjih knjižo(PA) povpre.ocena 3>7 A- knjižničarji povprečna ocena 3 informacijska služba uporaba knjižničnega gradiva in osnove informacij: Opravljal° j_9 _kandidatov, povprečna ocena 3<7 od tega 7 bibliotekarjev povprečna ocena 3*7 1 višji knjižo povprečna ocena 4 11 višjih knjiž.(PA) povpr. ocena 3*7 angleščina Opravljalo 19 kandidatovv povprečna ocenaJ5_,4 od tega 5 bibliotekarjev povprečna ocena 3,2 lo višjih knjižno povprečna ocena 3>6 4 knjižničarji povprečna ocena 3*2 nemščina: Opravljali 3 bibliotekarji, povprečna ocena j5 italijanščina: Opravljal. 1 bibliotekarv ocena Po doseženih povprečnih ocenah si slede predmeti takole.; 1. splošni del 4,5 2, zgodovina knjige in knjižnic 4 3 - 4„ bibliografija, nemščina 3,8 5-7» notranja organizacija knjižnic, zaščita knjižničnega gradiva, informatika in uporaba 3,7 80 francoščina 3,5 9. angleščina 3,4 10.splošna organizacija knjižničarstva 3,2 11»italijanščina 3 Glede na pridobljene nazive je bil uspeh strokovnih izpitov takle: biblitekarji so opravili skupaj izpite iz 57 predmetov in so dosegli povprečno oceno 3,6; višji knjižničar (dopolnilni izpit) iz 3 predmetov je dosegel povprečno oceno 4,6; višji knjižničarji z končanim knjižničarstvom na PA so opravili 66 predmetov in dosegli povprečno oceno 3,8; knjižničarji so opravili skupaj 28 predmetov in dosegli povprečno oceno 3,6= Posebej je 27.11.1985 opravljala dopolnilni izpit za bibliotekarja ena kandidatka iz 4 predmetov« Kandidatka je iz vseh predmetov dobila negativno oceno. Njenih ocen nisem prištela k gornjemu pregledu« če bi prištela še ta izpit, bi bilo povprečje še slabše., V oddelku smo uvajali 2 praktikanta NUK (1 dan). Strokovno delo je obsegalo: Obvestila republiške matične službe- Izšla je štev* 3/1985, za vezavo pa je bila pripravljena tudi št. 1/2 1985, pošiljamo v januarju 1986. Št. 3/84-, ki je bila že v celoti pripravljena se je izgubila in je zaenkrat še nismo uspeli natisniti. Analize, ocene, priporočila (pismene); analiza izrabe obveznih izvodov v knjižnicah II. skupine (vprašalnik, rezultati, poročilo KS); zbrani podatki za III. del knjige "knjiga in bralci" Gregorja Kocjana:»pripravljena je bila kratka analiza o plačevanju zamudnin in opominov v knjižnicah ljubljanske Univerze, na podlagi te pa tudi predlog za poenotenje; pripravljena je bila informacija o realizaciji 18. člena zakona o knjižničarstvu; pripravljen je bil seznam knjižnic, ki sode -luje v SIC ter seznam vodij univerznih knjižnic in SIK; za področne posvete SIK je bilo pripravljeno gradivo in uvodna razprava o problemih načrtovanja, obdelani so. bili vprašalniki SIK in skupaj s centralnim katalogom pripravljeni za obdelavo z računalnikom„ Izšli v Obvestilih št o 3/85; pregledana je bila literatura v zvezi z investacijsko politiko v knjižničarstvu; obdeluje se problematika nesamostojnih knjižnic, pri čemer smo se obrnili na pomoč k družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, na sindikat, na sodišče in na Komite za kulturo, vendar akcija doslej še ni prinesla otipljivih rezultatov; analiza opravljenih strokovnih izpitov in priznanih strokovnih kvalifikkaij v letih 198o - 1985; pripravljene so bile pripombe na Osnutek enotnega jugoslovanskega KIS (Veljčič); pripravljene so bile pripombe na osnutke standardov in izpobraževalnih DO (osnovna, srednja in visoka šola) in predlogi normativov za šolske knjižničarje; analiza o doseganju pogojev za občinsko matično knjižnico v letu 1984; besedilo za akcijski odbor za knjigo pri SZDL; besedilo gradiva za amandmaje k sandardom SIK za KSS; sklepi in priporočila ZDBS o gradnji in opremi knjižnic, strokovno mnenje o reelekciji direktorja v Kopru; o samostanski knjižnici v Škofji Loki; o Centralni pravosodni knjižnici, mnenje o naloga Slovanske knjižnice; strokovno mnenje za knjižnico v Zatorju. Predavanja, referati, koreferati, ustne razprave so bili opravljeni v naslednjem obsegu: seminar za delavce Goriške knjižnice Franceta Bevka • Sepe: Naloge SIK v občini in na širšem področju (2 uri), Korže: Funkcionalno notranje poslovanje SIK (2 uri), tečaj za pripravo na strokovne izpite - Sepe: Uporaba knjižničnega gradiva,(5 ur); letni knjižničarski tečaj -Sepe: Sistem visokošolskih in specialnih knjižnic ter informacijskih centrov (lo ur), nabavna politika v knjižnici (7 ur), delo z uporabnikom, informacija in izposoja (lo ur), Korže: mreža splošnoizobraževalnih knjižnic (SIK) v Sloveniji in organizacija SIK (14 ur), Marinko: Evidenca dela v knjižnici (6 ur). Referati, koreferati, ustne razprave: Korže: "Slovenske relacije prostorskega načrtovanja gradnje in opremljanja knjižnic"« Referat na posvetovanju ZBDS v Ljubljani. Objavljen v Knjižnici 29* št. 4/1985, Sepe .Pripombe na nalogo: dr. Duša Krnel - Umek, Bernard Rajh: Domoznanska dejavnost v Slovenskem knjižnično-informacijskem sistemu o Na posvetovanju v Kranju. Publikacije in članki. Korže: "Slovenske relacije prostorskega načrtovanja gradnje in opremljanja knjižnic", "Knjiga in prostor", Knjiga 85, št. 12/1985. Katalog opreme knjižnic. (Uvod in podnapisi k ilustracijam). "Delovni postopki in obdelava podatkov v poslovanju knjižnic". Knjižnica 29, št. 2-3/85» Opravljene raziskovalne naloge Korže: "Delovni postopki in obdelava podatkov v poslovanju knjižnic SRS", "Preizkus standardov SIK" KSS. V delu: "Periodika in AV gradivo v slovenskih SIK". Ostalo strokovno delo pa je zajemalo: poročilo oddelka, trimesečna oziroma polletna in letno 1984; načrt dela oddelka 1985 in 1986; osnutek srednjeročnega načrta dela Strokovnega sveta; izdelaj je bil koncept in pripravljena prijava raziskovalne naloge: Koordina cija in specializacija knjižničnega gradiva v sloven • skem KIS; pripravljen prenovljen koncept letnega knjižničarskega tečaja; prošnja in utemeljitev za financiranje MS, ekspedita, bibliografskega centra in CKST v letu 1986; za KSS pripravljen predlog za razdelitev sredstev za odkup knjig za SIK (Sepe); priprava predloga za spremenjen vprašalnik; vprašalnik za popis zapor skih knjižnic; priprava dopisov za matične knjižnice; \ priprava predloga za obisk g. Eyra; priprava predloga za uvedbo metodologije Jugoslovanskega KIS v slovenske knjižnice; priprava predloga za vodič; pregled strokovne analize družbenoekonomskega statusa jugoslovanskih nacionalk; priprava podatkov za pridobivanje finančnih sredstev za SSK. Za dokumentacijo člankov o knjižnicah in knjižničarstvu v Sloveniji je bil pregledan lo41 časnik in iz njih izrezano in urejeno 424 člankov. Poleg rednega spremljanja strokovne literature smo se udeležili predavanja tov. Ogorelca (Sepe), seminarja n gradnji knjižnic (Sepe), ekskurzije v Belo Krajino, Strokovnega posvetovanja in skupščine ZBDS v Ljubljani, zveznega posvet -vanja o financiranju kulture v Opatiji (Sepe). Irena Marinko je 31.1.1985 opravila speoialistični izpit iz bibliotekarske stroke, vpisala pa se je tudi na podiplomski študij na Visoko šolo za organizacijo dela v Kranju. Drugo tekoče delo: pretipkavanje besedil, pisanje zapisnikov, urejanje kartotek in arhivov, pisanje poročil in dopisov idr. je biit? opravljeno: v delovodnik MS in SSK je bilo vpisanih 621 dopisov, od tega 5oo prejetih in 95 poslanih. Natipkanih je bilo 68 okrožnic, ki so bile poslane na 947 naslovov. Obvestila št. 3/85 so bila poslana na 2o2 naslova. Delavke oddelka so se aktivno vključile v delo samoupravnih in strokovnih organov NUK, stalno so sode -lovale z drugimi oddelki NUK in z drugimi knjižnicami. Sodelujemo tudi z KSS, Komitejem za kulturo, Komitejem za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, z Zavodom za statistiko SRS, z Zavodom za šolstvo, s katedro za knjižničarstvo na PA in z drugimi. V letu 1985 smo se udele • žile približno 2oo sej, sestankov in posvetov« Sodelovale smo še v NUK: kolegij, KS, komisija za priznavanje kvalifikacij, komisija za delovna razmerja (vodstvo), komisija za stike s tujino, delavski kontro- li, v delegacijah, v komisiji za pravilnik o izobraževan, ju in pri Strokovnem svetu za knjižničarstvo (tajništvo); v bibliotekarskih organizacijah: predsedstvo ZBrS, sekcija SIK (vodstvo), komisija za kadre DBJ, komisija za univerzne knjižnice DBJ, nadzorni odbor 7)BL, sekcija za univerzne knjižnice z ZBDS; Skupščina in posvetovanje ZBPS v Ljubljani; drugo strokovno sodelovanje: pogovor s predstavniki Arhiva SRS, komisija za učbenike pri Zavodu za šolstvo, Zajednica jugoslovanskih nacionalnih biblioteka in njena komisija za razvoj, zborovanje društva dokumentalistov; Kulturna skupnost Slovenije ■ delovna skupina za knjigo; Družbeno sodelovanje: sindikat delavcev v kulturi Slovenije (10), Zvezni odbor sindikata delavcev o vzgoji in izobraževanju znanosti in kulturi; sindikalni svet SRS, založniški svet Tehnične založbe, Komite za mednarodno sodelovanje, svet ODK pri FSPN, disciplinska komisija ISKRA Comerce in drugo. Oddelek je opravljal še vrsto drugih del - n.pr. delo za Z.JNB - tajništvo 3 seje, priprava gradiv in dopisov (27 dopisov), tipkanje dopisov in drugih gradiv, pošiljanje gradiv in delo za komisjo za priznavanje kvalifikacij: tajniški posli, tipkanje. V delovodnik je bilo vnesenih 261 dopisov, od tega 81 prejetih, 18o odposlanih. Za to komisijo je bilo natipkanih 137 strani raznih tekstov (dopisi, zapisniki) in 67 spričeval ter priprava in izdelava seminarja za uvajanje v stroko ter za pripravo na strokovne izpie. Bibliotekarski strokovni in znanstveno--raziskovalni center«, V letu 1985 je bila aktivnost bibliotekarskega centra usmerjena predvsem na naslednja področja: - Vodenje zbirke strokovne bibliotekarske literature: spremljanje in evidentiranje strokovne literature s področja bibliotekarstva in informatike in sodelovanje pri nabavi; kontinuirano vodenje in urejanje zbirke strokovne literature v Bibliotekarskem raziskovalnem centru. V letu 1985 je bil dotok strokovne litera^ ture naslednji: knjige 241 kosov, periodika 478 kosov in "siva literatura" 66 kosov, novi naslovi periodike 8 kosov; uresničevanje funkcije NUK kot referalnega centra za biblitekarstvo v SR Sloveniji: v sodelovanju s časopisnim oddelkom je izšlo 7 številk publikacije Signalne informacije iz bibliotekarske periodike, oblikovanje podatkovne zbirke naročnikov na to publikacijo; v letu 1985 se je na Signalne informacije naročilo 75 knjižnic in INDOK centrov; dopolnitev podatkovne zbirke z bibliotekarsko periodiko Univerzitetne knjižnice Maribor in s tem razširitev obsega Signalnih informacij; evidentiranje izposoje literature in posredovanja informacij v BRC: izposoja (št. kosov): knjige 132, periodika 179, "siva literatura" 32, število uporabnikov lo5, število informacij 43. V teh številkah je zajeta le izposoja literatrure iz bibliotekarskega raziskovalnega centra. - Raziskovalno delo na področju bibliotekarstva: koordiniranje URP bibliotekarstvo, ki je preko širšega raziskovalnega programa Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete vključeno v Posebno raziskovalno skupnost za družbene dejavnosti (PoRS lo): udeležba na delovnih sestankih ZIFF ter odbora za plan in svobodno menjavo dela PoRS lo, udeležba na letni skupščini PoRS lo, izdelava polletnega in letnega poročila o poteku dveh raziskovalnih nalog: Slovenska bibliotekarska bibliografija, monografije do leta 1984, članki in prispevki do leta 1945 (nosilec Bogomira Pleničar) in Sistem univerznih knjižnic in specializiranih INDOK centrov v Sloveniji (nosilec Ana Martelanc); opravljanje vseh organizacijskih del za redno potekanje obeh raziskovalnih nalo^; izdelava poročila o raziskovalnih nalogah, ki so v okviru ZIFF (tematski sklop: Slovensko bibliotekarstvo in njegov razvoj) potekale v preteklem srednjeročnem obdobju; sodelovanje na razstavi, ki jo je od 26„4» - 15o5.1985 v razstavišču Arkade organizirala Filozofska fakulteta - v okviru razstave so bili prikazani tudi dosežki s področja bibliotekarstva v letu 1984; postopek novega organiziranja raziskovalnega dela na področju bibliotekarstva: oblikovanje Programskega sveta za raziskovalno delo na področju bibliotekarstva z namenom boljše koordinacije in usmerjenega raziskovalnega dela; udeležba na štirih sejah Programskega sveta; udeležba na usklajevalnem sestanku, ki je obravnaval problematiko razvoja Knjižnično-informacijskega sistema v Sloveniji in Sistema znanstvenega in tehničnega informiranja (sklicatelj Republiški komite za raziskovalno dejavnost in tehnologijo); vodenje postopka za vpis bibliotekarskega raziskovalnega centra v razvid raziskovalnih organizacij Slovenije; oblikovanje razi • skovalnega projekta: Razvoj knjižnično-informacijskega sistema v SR Sloveniji: oblikovanje prioritetnih raziskovalnih nalog za naslednjer srednjeročno obdobje., - Strokovno izobraževalno delo: poročilo o 6-tedenskem študijskem obisku v Veliki Britaniji (za ZAMTES in Kulturno skupnost Slovenije); predavanje o raziskovalnem delu na področju bibliotekarstva v SR Sloveniji in letni konferenci Društva bibliotekarjev Maribor, udeležba na prikazih različnih računalniških sistemov (Iskra-Delta, Hoheywell itd); sodelovanje na seji zvezne sekcije za izobraževanje in šolanje bibliotekarskih kadrov; sodelovanje na seji Zajednice jugoslovanskih nacionalnih biblioteka (ZJNB), komisije za razvoj, skupaj z Britanskim svetom za kulturo iz Zagreba smo v oktobru organizirali strokovne posvete z naslednjo tematiko: možnosti uporabe mikroračunalnikov v knjižnicah; izobraževanje kadrov na področju knjižničarstva in informacijskih ved; problematika gradnje in opremljanje knjižnic« Poleg domačih strokovnjakov sta sodelovala še gosta iz Velike Britance: prof« Peter Havard-Williams in prof. Blaise Cronin* 19- avgusta se je v centru kot pripravnik zaposlila Smiljana Knez, diplomirani sociolog analitično -raziskovalne usmeritve« V mesecu septembru je obiskovala letni knjižničarski tečaj, vseskozi pa je potekalo intenzivno uvajanje v delo„ - Sodelovanje v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije: polega tekočih opravil so bila v ospredju naslednja področja dela: priprave na letno skupščino ZBDS; sodelovanje z -referati jesenskega posvetovanja; sodelovanje pri razstavi ob letni skupščini Zveze bibliotekarskih društev Slovenije v Mostah - zbiranje in selekcioniranje strokovne literature o gradnji in opremljanju knjižnic; sodelovanje v Zvezi bibliotekarskih društev Jugoslavije; sodelovanje v upravnem odobru Kalanovega sklada; predajanje tajniških funkcij Stanislavu Bahorju; dosedanji tajnih Mirko Popovič je odšel na podiplomski študij v Anglijo o 3. Razjstave , _ publikacij e , raz ^skoval ne_ naloge Knjižnica je priredila naslednje razstave: •• Slovenski prosveti j enci in M. Pohlin, * Metodova dediščina, - Ob stoletnici rojstva lili Novy, - Antična klasika pri Slovencih in prevodno delo A„Sovreta, - Ilirizem pri Slovencih in vloga S„Vraza, ~ Leto osvoboditve v tiskanih dokumentih, ~ Sodobna knjižnična oprema in strokovna knjižničarska literatura, - Dnevi slovenske kulture v Minsku - Zakladi NUK, - Začetni slovenskega slovstva - razstava na tržaški univerzi. Raziskovalne naloge. Po pogodbi s Kulturno skupnostjo se je nadaljevalo delo na naslednjih raziskovalnih nalogah: Sodobni trendi razvoja knjižničarstva; Projekt izdelave slovenske narodne bibliografije v sodobni obliki - avtomatiza -cija; Mikrofilmanje periodičnih publikacij; Preiskus standardov SIK„ Po pogodbi z Raziskovalno skupnostjo Slovenije se je zaključilo delo - "Delovni postopki in obdelava podatkov v poslovanju knjižnic"; začelo pa delo "Periodika in AV gradivo v slovenskih SIK". Knjižnica je v letu 1985 izdala naslednje publikacije: - Novice : glasilo delavcev NTJKo - Ljubljana : NUK Leto 5 (1985), št o 1/2-5. - Občasno. - Glavni urednik Tomo Martelanc, odgovorni urednik Jelka Gazvoda - Obvestila republiške matične služile. - Ljubljana : NUK 1985, št o 1/2-3° ~ Urednik Miša Sepe - Signalne informacije iz bibliotekarske periodike,, -Ljubljana : NUK 1985, št o 1-6. - Dvomesečnik. - Urednik Jelka Gazvoda in Mirko Popovič - Slovenska bibliografija. - Ljubljana : NUK, 1985 51 (1977)» - 2. del /priredila Lidija Wagner s sodelovanjem Stanke Time, Martina Gruma, Matjaža Hočevarja, Alenke Mayer, Nade Novak, Tjaše Pavletič-Lacko in Bože Pleničar 32-33 (1978-1979) •• A„ Serijske publikacije / priredila Lidija Wagner s sodelovanjem Stanke Lime, Martina Gruma, Matjaža Hočevarja, Alenke Mayer, Nade Novak in Tjaše Pavletič - Lacko - Slovenska bibliografija : knjige. - Ljubljana : NUK, 1985, št. 1/3-9/12 / uredila Lidija Wagner s sodelovanjem Stanke Dimc, Martina Gruma, Matjaža Hočevarja, Alenka Mayer, Nade Novak in Tjaše Pavletič - Lacko. 4-o Mednarodni stiki Knjižnica stalno vzdržuje stike s tujimi knjižnicami, prek zamenjave publikacij in medknjižnične izposoje, katerih pregled dajeta prilogi II. in VI. Knjižnico so med letom obiskovali številni domači in tuji gostje; p osebej velja omeniti večdnevna seminarja o izobraževanju v izvedbi dveh angleških strokovnjakov (Cronin, Williams) in domačih sodelavcev (dr. Korn-hauser, dr. Berčič, T.Martelanc, Šircelj) in o gradnji' knjižnic (Williams, Korže, Šircelj). Knjižnica se kot član mednarodne Zveze bibliotekarskih društev in ustanov IFLA udeležuje rednega zasedanja zveze; v letu 1985 se je zasedanja v Chicagu aktivno z referatom o Rezultatih strokovnih prizadevanj DBS udeležila Martina Šircelj, ki je članica odbora IFLA-e za crganizacijo in delovanje bibliotekarskih društev; Martina Šircelj se je udeležila tudi zasedanja odbora v Berlinu ter se na povabilo ameriške vlade v enomesečnem obisku v ZDA seznanila z dejavnostjo ameriških univerzitetnih knjižnic. Bve strokovni delavki (Jakac, Kodrič) sta obiskali mednarodni knjižni sejem v Frankfurtu, en strokovni delavec - Mirko Popovič - pa se s štipendijo KSS usposablja za magisterij bibliotekarskih ved v Veliki Britaniji„ 5o Strokovno in družbeno ude.jstvoan.je sodelavcev Vrsta delavcev NTJK je bila vključena stalno ali občasno v razne oblike strokovnega izobraževanja knjižničarskih kadrov na rednih in izrednih poglobitvenih tečajih, ki jih za slovenske knjižničarje pripravlja NUK, razen tega pa še v komisiji za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke in v izpitni komisiji za bibliotekarske nazive. Posamezni delavci so bili vabljeni v druge knjižnice kot predavatelji o specialnih strokovnih vprašanjih, kot ocenjevalci njihovega strokovnega dela, kot sodelavci za določena vprašanja ter ket člani ustreznih delovnih teles in strokovnih Žiriji- Posebna skrb velja vsem pripravam za izvajanje novega Zakona o knjižničarstvu ter aktivnemu vključevanju v priprave usmerjenega izobraževanja ter v oblikovanje programov posebnih izobraževalnih skupnosti« Posamezni delavci sodelujejo v družbenih organih revije Knjižnica. Sodelavci knjižnice so vodje in člani upravnih organov in strokovnih komisij- Društva bibliotekarjev v Ljubljani, Društva bibliotekarjev Slovenije, Komisije za knjižničarstvo in informatiko Univerze v Ljubljani, Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije, Skupnosti nacionalnih knjižnic Jugoslavije. Nadalje sodelujejo v raznih telesih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah, kot so Univerza v Ljubljani oziroma njena Komisija za knjižničarstvo in dokumentacijo, Zavod za šolstvo, Kulturna skupnost Slovenije, Področna raziskovalna skupnost za humanistične in zgodovinske vede, Izobraževalna skupnost Slovenije, Posebna izobraževalna skupnost za kulturo, Republiški komite za kulturo, Republiška konferenca SZDL, Zvezna konferenca SZDL, Sindikat kulturnih delavcev Slovenije, Predsedstvo ZKPO, Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v knjižnicah, Prešernov sklad, Društvo slovenskih pisateljev, Društvo prevajalcev, Društvo dokumentalistov, in informatorjev Slovenije, Jugoslovanska komisija za sodelovanje z UNESCO, Jugoslovanski bibliografski inštitut v Beogradu in Združenje založnikov Jugoslavije o Številni knjižnični delavci so se poleg pripravljanja in urejanja knjižnih publikacij javno udejstvovali kot avtorji samostojnih publikacij, kot pisci strokovnih in znanstvenih člankov, kot prireditelji strokovnih in leposlovnih del, kot prevajalci ter kot uredniki različnih publikacij, 6, Poslovanje go sp odarsko -tehničnih _s_lužb V letu 1985 je bila delno urejena električna napeljava v veliki čitalnici in v nekaterih drugih prostorih ter v celotnem 4, nadstropju, razen v delu, kjer so skladišča, Prepeleskana je bila večina pisarn v 4o nadstropju in računovodstvo. Opravljana so bila vzdrževalna dela oziroma popravila na klimatskih napravah ter kotlih centralne kurjave, razen tega pa redna vzdrževalna dela ostalih strojev in opreme. Popravili smo tudi del strehe depoja v Mekinjah. Redno sta bila nabavljena repromaterial ter potrošni material. Vratarji in garderoberke so ob sodelovanju delavk iz knjigoveznice redno opravljali svoje delo in s tem poskrbeli za urejeno poslovanje vratarske službe, telefonske centrale in garderobe. Čistilke so redno čistile prostrore in pomagale v garderobi ter ob večjih akcijah (razstave, obiski). Kurir-šofer je opravljal prevoze pošte, gradiva v depo in nabavljanje materiala. Opravil je tudi nekaj službenih prevoaov delavcev NUK„ Pri večjih selitvah opreme so sodelovalci tudi delavci dragih oddelkov NUK. Eelavci oddelka so sodelovali pri postavitvi razstavo PRILOGA I IZBOR TUJIH PUBLIKACIJ PRIDOBLJENIH V LETU 1985 ATLAS linguarum Europae,- Assen : Van Gorcum, 1983 - .-Vol.l BESTIMMUNGEN fiir die Fechart in geoffneter Ordnung.- Laibach : ■(p.SO-, '1837 CAROLI di Presne domini du Cange Illyricum vetus & novum... „ -Pasonii : Typis Haeredum Royerianorum, 1746 CONSTITUTIONES sjnodales Ecclesiae Zagrabiensis„ -Zagrabiae : Typis Novoszelianis, 18o5 CRIKVENI ordinalico 0 = Wurtemloergische Kirchenordmung iti die Crabatische Sprach„- V Tiibingi : Cs.nO* 1564. -Fotokopije glagolskega primerka ČERNIGOJ, Avgust: Slovenski pesniki in pisatelji v grafiki = Xillografie di poeti e scrittori Sloveni , - Q3„1.3 • A. Černigoj, 0-9850 . - 1 mapa (5o grafik) ČOP-Marlet, Mara: Sudslavische Frauen.- Budapest : C.Grili, 184o BALEWSKI,Tadeusz: Wsrod braci Sl»wencow : szkic spoleczno - literacki Krakow : Czasu, 1914 ENCIKLOPEDIA del Novecento R»ma :■ "Institut o dellav Enciclopedia Italiana, 1975-1984 .- 7 vol. EVANGELIA inu 1 j stuvi Labaci : G„Mayr, 1715 GORJUP,Franc Ksav.: Zirkounu leitu ali evangelski navuki... - Labaci : M.Promberger, 177 ° KERMANUS de Carinthia: De essentiis .- Leiden ; Koln : Brili, 1982 .- (Studien u.Texte zur Geistesgeschichte des Mittelalters ; 15) HORAK,Stephan M.: Eastern Earopean national minorities 1919-l98o : a handboook Littleton, Col. : Library Unlimited, 1985 JAMBREŠIČ,Andrija: Lexikon latinum interpretatione illyrica, germanica et hungarica... .- Zagrabiae : Typis Academicis Societatis Jesu, 1742 JANUŠ, Gustav: Pesmi = Gedichte = Poesiis Cormons : Braitan,1985 JENKO,A0Collins: An evolution of the politics of fragmen-tation : a case study of Slovenes in Yugoslavia Boston : University Graduate Scool, 1984 KOROŠKE bukvice slovenskemu ljudstvu v poduk in kratek čas o- V Celovcu : Haderlap, 1887 .- Sn„ 3»5 KOSMAČ, Ciril: Jum sabih tar-rebbiegha .- Valletta : Klabb Kotba Maltin, 1981 (Sensiela Ktieb taxr-xahar ; 119/12o) LEXIKON des gesamten Buchwesens: LGE 2*v6llig neu bearb.u„erwc Aufl Stuttgart : Hiersemann,1985 Bd„l NOVAK,Fran: Slovenska stenografija 3°izd„ - V Ljubljani : Katoliška Bukvama, 1916 .- P.l POSCH,Isaac: Harmonia concertans (1623) / ed„by Karl Geiringer,, - Ann Arbor : Univ= Microfilma ; Bryn Mawr : Presser, 1972. - Zv,2,3 «- (Series of early mušic ; 4,6) POTOČNIK,Blaž: Grammatik der slowenischen Sprache .-Laibach : J.Blasnik,1849 KAPE,Andrej: Besedni zaklad z nemško-slovenskim slovarčkom Dunaj : F„Tempsky, 1915 •- PolTpril„ RITUALE romano-zagrabiense, seu formula agendorum in adjninistratione sacramentorum,,.. „-Zagrabiae : Typis A,Novoszel,1976 SLOVENIAN letters by missionaries in America, 1851-1874 / introduction by J„A„Arnež .- New York ; Washinton : Studia Slovenica, 1984 (Studia Slovenica Special series ; 4) STADLER,Joseph: Ljhbimo Gospoda našega Jezasa Kristusa V Gradcu : Kapiter vrhbosenski, 1888 STEPHANUS a Zagreb: Pabulum spirituale ovium christianarum.„„ = Hrana dohnuna ovchicz kerschanszkeh„,„ .- Clagenfurti: KLeinmayr ; Zagrabiae : B„Pallas, 1718-1734 .- Pars 2-5 ŠTIRI pota in razpotja : antologija slovenske poezije na Švedskem / Marija Hriberšek. <,« ret al- Stockholm : Svejug KB, 1979 TAGSBUCH seit dem Anfange des Oesti*eichisch-franzosischen Krieges im Jahre 1813»-. • - Laybach : Ls»n.^,1813 TOLLEFSON,James W.:The language situation and language policy in Sloveniš.- Washington : University Press of America,1981 VEGA, Juri j : Logaritmisch-trigonometrisches Handbucho- 24oAufl<, - Leipzig : Weidmann,1843 VOLČIČ,Janez: Vert nebeški »- V Ljubljani : M„Gerber, 1863 SEZNAM TUJIH • * , ALBANIJA Tirana: ARGENTINA Puenos Aires: AVSTRALIJA Beecroft: Canberra: gEjfigZl AVSTRIJA: Celovec: Duna,j : Graz : Salzburg: ZAMENJEVALOEV PUBLIKACIJ BIBLIOTEKA NATIONALE KREDITNA ZADRUGA SLOGA... SLOVENSKA KULTURNA-AKCIJA BRANDYWINE PRESS & ARCEIVE NATIONAL LIBRARY OF AUSTRALIA SLOVENSKO DRUŠTVO SIPVENSKA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA SUVENSKI ZNANSTVENI INSTITUT INSTITUT FDER SLAVISCHE PEILOLOGIE UND ALTERTUMSKUNDE OESTERREICHISCHE NATIONALPIBLIOTHEK SLOVENSKI VISOKOŠOI*3KI DOM KOROTAN UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK INSTITUT FUER GESCHICHTE INSTITUT FUER SLAVISTIK STEIERMAERKISCHE LANrESBIBLIOTHEK AM JOANNEUM UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK INSTITUT FUER SLAWISTIK BELGIJA Brussels: Bruxell.es [_ Ifl-efie ' BOLGARIJA Sof i.ja: Veliko Trnovo: ČEHOSLOVAŠKA Pirati slava: Brnoj_ ^rtin L Olomouc• Praha: Bl£LIOTHEQUE ROYALE ALBERT IED BIBLIOTHEQUE PES BOLLANPISTES BIBLIOTHEQUE GENERALE BIBLIOTHEQUE PE L'UNIVERSITE B'LGARSKA AKADEMIJA NA NAUKITE NAROPNA BIBLIOTEKA KIRIL I METOPIJ VELIKOT'RNOVSKI UNIVERSITET KIRIL I METODIJ ŠTUPIJNE A INFORMAČNE STREDISKO SPOLOČENSKOVEPNTCH PRAOOVISK UNIVERZITNA KNJIŽNICA USTREPNA KNJIŽNICA SLOVENSKEJ AKADEMIE VIEP ČESKOSLOVENSKO-SOVETSKY INSTITUT ČSAV STATNI VEDECKA KNIHOVNA UNIVERSITNI KNJIHOVNA USTREPNI KNIHOVNA MATICA SLOVENSKA FILOSOFICKA FAKULTA USTREDNI KNIHOVNA LEKARSKE FAKUIjTY USTREPNI KNJIHOVNA PRIROPOVEPECKE FAKULTY EPIČNI KOMISE FILOZOFICKE FAKULTY PAMATNIK NAROPNUHO PISEMNICTVI SLOVANSKA KNJIHOVNA STATNI KNJIHOVNA USTAV VEPECKO-TECHNICKYH INFORMACI ZAKLADNI KNJIHOVNA ČAV DANSKA Arhus : Kobenhavn STATSBIBLIOTEKET INSTITUT DANOIS BES EO'IANGES INTERNATIONAUX DES PUBLICATIONS EINSKA Helsinki HELSINGIN YLIOPISTON KIRJASTO FRANCIJA Lyon: Nanterre rfeiris Strasbourg: BIBLIOTHEQUE UNIVERSITAIRE BIBLIOTHEQUE DE DOCUMENTATION INTERNATIONALE CONTEMPORAINE BIBLICTHEQUE NATICNA LE BIBLIOTHEQUE DE L'UNESCO CENTRA DE DOIUMENTATION SUR L'URSS ET PAYS SLAVES CENTRE NATIONAL DE LA RECHERCHE SCIENTIFIOUE CONSEIL DE L'EUROPE GRČIJA Thessaloniki INSTITUT EOR BALKAN STUDIES INDIJA Calcuta NATIPNAL LIBRARY ITALIJA Bologna: Firence: Gorizia Rim: BOLOGNA CENTER BIBLIOTEKA NAC.IONALE CENTRALE BIBLIOTECA STATALE ISONTINA BIBLIOTECA DEL SENATO DELLA REPUBLICA BIBLIOTECA ALESSANIRINA UNIVERSITARIA BIBLIOTECA NAZIONALE CENTRALE Torino: BIBLIOTECA NAZIONALE UNIVERSITARIA Trst: BIBLIOTEKA CIVICA TRIESTE CIVICI MUSEI Dl STORIA ED ARTE NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA SLOVENSKA PROSVETA UNIVERSITA SEGLI STUDI Dl TRIESTE Udine: Vicenza; SOCIETA PHILOLOGICA ERIULANA BIBLIOTECA CIVICA BERTOLIANA IZRAEL Jerusalem: JUGOSLAVIJA Beograd: Ljubljana. Novi _Sadj_ Priština_ Rijeka: Skop .je: Zagreb TKE JEWISH NATIONAL AN UNIVERSITY LIBRARY SRPSKA AKADEMIJA NAUKA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI TEOLOŠKA FAKULTETA INSTITUT ZA STRANE JEZIKE INSTITUT ALBANOLOGJIK I PRISHTINES S JE VERNOJADRANSKI INSTITUT MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE JUGOSLOVANSKA AKADEMIJA ZNANOSTI I UMETNOSTI NACIONALNA I SVEUČILIŠNA BIBLIOTEKA KANADA Montreal: Toronto: BIBLIOTHEQUE NATIONALE QUEBEC ROYAL BANK PLAZA UNIVERSITY OF TORONTO LIBRARY KITAJSKA Iteijinj£:_ NATIONAL LIBRARY OF BEIJING KUBA la Habana BIBLIOTECA NACIONAL JOSE MARTI LUKSEMBURG Luksemburg Bl£LIOTEEQUE NATIONA]\E MADŽARSKA Budap_e_st_: Eebreceii: EGYETEMI KOENYVTAR MAGYAR TUDOMANTOS AKADEMIA KOENYVTARA ORSZAGOS MUSZAKI KOENYVTA2? ES DOKUK3NTACIOS KOEZPONT ORSZAGOS SZECHENYI LIBRARY EGYETEMI KOENYVTAR MALTA Valletta NATIONAL LIBEARY OF MALTA NEMČIJA NDR Berlin ZRN Haalle ^Saale Leipzip; Rostock Berlin AKADEMIE DER JISSENSCHAFTEB DČR DDR DEUTSCHE BUSCHEREI DEUTSCHE STAATSBIBLIOTHEK UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK UNIVERSITAETS - u.LANDESBIBLLI^THEK UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK STAATSBIBLIOTHEK PREUSSISCHER KULTURBESITZ UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK DER FREIEN UNIVERSITAET BERLIN Bonn-Bad Grrdesberg DEUTSCHE FORSCHUNGSGEMEINSCHAFT ,rJ_rankfurt am Main DEUTSCHE BIBLIOTHEK NATURMUSEUM u.EORSCHUNGSINSTITUT SENCKENBERG Erlanpjen Nuerenberp UNIVERSITAETS -PIBLIOTHEK Giessen UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK GIESSEN Goettinp;enj_ NIEDERSAECHISCHE STAATS -u,UNIVERSITAETS • BIBLIOTHEK Goettingen Heidelberg Klel Langelsheim Miinchen Nure$berg Regensburg Saarbruecken Stuttgart i'rier Tiibingen Wn.rzburg -SEMINAR FUER SLAVISCHE PHILOhOGIE UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK HEIDELBERG SLAVISCHES SEMINAR WISSENSCHAFTLICHE VERSANDBUCHHANBLUNG BAYERISCHE STAATSBIBMOTHEK KUBON & SAGNER SLAVISCHES SEMINAR SUEDOST-INSTITUT STADTBIBLIOTHEK NUERENBERG UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK REGENSBURG UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK DER UNIVERSITAET DES SAARLANDEo INSTITUT FUER AUSLANSBEZIEHUNGEN KARL MARK HAUS INSTITUT FEUR WISSENSCHAFTLICHE ZUSAMMENARBEIT UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK OTERZBURG NORVEŠKA Oslo Trondheim UNIVERSITETfiBIBLIOTLKET I OSLO TNIVERSITETSBIBLIOTEKET NIZOZEMSKA Amsterdam -k The Hap^ie Leiden • Utrecht OOST EUROPA INSTITUUT ROYAL LIBRARY BIBLIOTHEEK DER RIJKSUNIVERSITEIT BIBLIOTEK DER RIJKSUNIVERSITEIT NOVA ZELANDIJA Vellington VICTORIA UNIVERSITY POLJSKA Bialystek Krakow Lodz Iublin Poznan Warszawa BI^JLCSTOCKIE TOWARZYSTWO NAUKOWE BIBLIOTEKA JAGIELLONSKA BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA KAT.OLICKIEGO UNIWERSYTETU LUBEISKIEGO BIBLIOTEKA UNIWERSYTETU MARII -CURIE SKLODOWSKIEJ BIBLIOTEKA GLOV/NA UNIWERSYTET im„A. MICKIEWICZA INSYTUT FILOLOGU ROSYJSKIEJ I SLOWIANSKIEJ BIBLIOTEKA NARODOWA BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA WARSZAWIE GLOWNA BIBLIOTEKA LEKARSKA OSRODEK ROZPOWSZECHNIANIA WYDAWNCICTW ROMUNIJA Bucuresti BIBLIOTEOA ACADEMIEI REPUBLICII POPULARE ROMANIE BIBLIOTECA CENTRALA DE STAT A REPUBLICI SOCIALISTE EOMANIA BIBLIOTECA CENTRALA UNIVERSITARA BIBLIOTECA FACULTATII DE MEDICINA DIN SOVJETSKA ZVEZA Alma -Ata KI o v: I^ningrad Moskva CENTRAL 'NAJA NAUČNAJA BIBLIOTEKA AKADEMII NAUK KAZAHSKOJ SSR CENTRAL'NAJA NAUČNAJA BIBLIOTEKA AKADEMII NAUK USSR BIBLIOTEKA AKADEMII NAUK SSSR GOSUDARSTVENNA JA PUBLIČNAJA BIBLIOTEKA im.M«E.SALTYKOVA -ŠČEDRINA NAUČNAJA BIBLIOTEKA im.GORKOGO GOSUDARSTVENNAJA PUBLIČNAJA NAUČNO TEHNIČESKAJA BIBLIOTEKA SSSR INSTITUT S LAV J ANOV ED ENIJA I BALKANISTIKI Vil'njus INSTITUT NAUČNOJ INPORMACII PO OBŠČESTVENNYM NAUKAM NAUČNAJA BIBLIOTEKA im. GORKOGO VBESOJUZNAJA GOSUDARSTVENNAJA BIBLIOTEKA INOSTRANNOJ LITERATURY NAUČNAJA BIBLIOTEKA VILNJUSKOGO G0So UNIBRTDIZRZSY ix. V. KAPS fTKAS A SVEDSKA Geoteborg -kand Stockholm Uppsala GOETEBORGS UNIVERSITETSBIBLIOTEK UNIVERSITETSBIBLIOTEKET KUNGLICA BIBLIOTEKET UNIVERSITETSBIBLIOTEKET ŠVICA Basel Bern Geneve UNIVERSITAETSBIBLIOTHEK SCHWEIZERISCHE LANLESBIBLIOTHEK BIBLIOTHEQUE PES NATIONS UNIES BIBLIOTHEQUE PUBLIQUE ET UNIVERSITAIRK TURČIJA Ankara MILLI KUTUPHANE VATIKAN Rim Vatikan SLOVENICUM BIBLIOTECA APOSTOLICA VATICANA PONTIFICA UNIVERSITA URBANIANA VELIKA BRITANIJA Bradford: UNIVERSITY OP BRALIDRD London: THE ATHLONE PRESS UNIVERSITY OP LONDON THE ERITISH LIBRARY SCHOOL OP SLAVONIC AND EAST EUROPEAN STUPIES SCIENCE MUSEUM LIBRARY Nottingham Cbcf ord: THE LIBRARY OF THE UNIVERSITY OP NOTTINGHAM BODLEIAN LIBRARY VENEZUELA Caracas: ACADEMIA r>E CIENCIAS FISICAS, MATEMATICAS Y NATURALES ZDRUŽENE DRŽAVE AMRIKE ■Arizona: Oalifornia Oarolina ARIZONA STATE UNIVERSITY, TEMPE UNIVERSITY OF CALIFORNIA, Berkeley STANFORD UNTVERSITY LIBRARIES ITTVERSITY OF CALIFORNIA, Los Angeles I)UKE UNIVERSITY LIBRARY, Durham Charlottesville: ALDERMAN LIBRARY UNIVERSITY OF VIRGINIA Kentucky: Louisiana: Massachusetts: Michigan: New York: O Ohio Washington: Wisconsin UNIVERSITY OF KEN7UCKY LIBRARY, Lexington EARL.K„LONG LIBRARY, New Orleans WOC"/S HOLE OCEANOGRAPHIC INSTITUTION, Woods Hole THE UNIVERSITY OF MICHIGAN, Ann Arbor COLUMBIA UNIVERSITY LIBRARIES, Columbia STUPIA SLOVENICA THE NEW YORK PUBLIC LIBRARY SLAVICA PUBLISHER, Columbus THE OHIO STATE UNIVERSITY LIBRARIES, Oolumbus SLOVENIAN STUDIES CIRCLE UNIVERSITY OF WASHINGTON LIBRARIES,Seatle UNITED STATES BOOK EXOHANGE MEMORIAL LIBRARY,Madison FREGLED PERIODIČNEGA TISKA GLEDE NA DRŽAVE IN ŠTEVILO NASLOVOV Jugoslavija Časniki Revije Eilteni Skupaj Slovenija 134 £68 8o2 Srbija 34-5 612 236 1193 Vojvodina 97 97 Kosovo 46 46 Hrvatska 223 206 2o9 728 BiH 126 77 45 248 r^ahedonija 65 73 26 164 Črna Gora 35 . 19 19 73 Skupaj Izločeni 1071 22^ 1745 535 679 3351 3o2 SKUPAJ 1294- 1745 1214 4253 Zamejska slovenika 17 48 65 Tuje države Časniki Revije Skuraj Albanija 6 6 Avstralija 2 2 Avstrija 3 23 31 Eelgija 6 6 Bolgarija 2 2 o 22 čssr 1 46 47 Panska 6 6 Finska 1 1 Francija 57 57 Grčija l 1 Indija 3 3 Italija 1 56 57 Izrael 2 2 Japonska 4 4 Juž.afr»repub. 3 3 Kanada 2 7 9 Kitajska 11 11 Koreja 1 9 lo Kuba 1 2 3 Madžarska 1 21 22 Nemčija(ZRN+NDR) 2 121 123 Nizozemska 15 15 Ibrveška 3 3 Poljska 1 28 29 ■^■omuni ja 3 23 26 švedska 3 3 Švica 18 18 '•'urči ja 3 3 Velika Britanija 3 83 86 Venezuela 2 2 ZM 99 99 ZSSR 6 77 83 OZN in med.org. ^j^lade š^I^kistan 2 _ _ 38 2 SKUPA<7 29 8o4 833 Pregled obdelanega prirastka periodičnega tiska PO IZVORU Štev o enot Odstotek Obvezni izvod 2oJ8 66, o2 Nakup 33o lo,69 Zamenjava 487 15,76 Dar 189 6,12 Stari fond 43 1,39 SKUPAJ 3o87 loo,oo B) PO .STROKAH U5K________________Število enot__________Oistote_k 0 - splošno 485 15,71 1/2 - filozo,verstvo 193 "$,25 3 - družbene vede 667 21,61 5 - naravoslovne vede 241 7,81 6 - tehnične vede 451 14,61 61-796-799 253 8,2o 7 - umetnost 254 8,22 8o - .jezikoslovje 116 3,76 82 - književnost 3o5 9,88 2 - z eml ,j ep i s , z Rc d_nvina_ 122 ... 3,95 SKUPAJ 3o87 loo,00 PregleeL izposojenih revij po strokah UDK Stroka Štev. naslovov', Odstotek 0 - splošno 67 lo,95 1/2 - filo, ver. 55 8,99 3 - družbene vede 173 28,27 5 - naravosl.vede loo 16,34 6 - tehnične vede 91 l':-,87 7 - umetnost 33 5,39 8 - knjiž„, jezikoslovje 71 11,6o .zgod,.j$eogr 22 SKUPAJ 612 loo,oo 35,7 odstotkov več kot 1984 A. STANJE FONDA NAROINE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE Knjižnično gradivo Stan,j e 1984 dotok 1985_ stan,j e 1985 knjige 814.257 18*339 852.596 Periodika 2o9«'89*» 5 »551 215.241 skupaj ii2§==i=Z 1==§12 1°°^:5£827 rokopisi 5°o32 5o 3°o62 zemljevidi,atlasi 27e grafike 515 lepaki 1.166 razglednice 1.641 portreti 198 skupaj 1 ZSsZIi 5^20 & muzikalije 514 plošče,kasete / - 365 skupaj Ž5i25§ §77 §6^235 drobni tisk 25°655 raziskovalne naloge 1.500 skupaj 33§Ž7Q7 25^ 135 §Syi,M=================2ii:Q55======5ii3|2===^===iž653.557= katalogi in informacijske kartoteke 5°408.o97 167.98o 3°656.o77 Bibliografske enote v podatkovnih zbirkah 24.05® 1.5°o 24„55o B. PREGLED OBDELANEGA KNJIŽNEGA GRADIVA Po izvoru Število zvezkov % 0 9.776 75,3 N 977 7,5 Z 1 »2o6 9,3 D 732 5,6 ost o 3o2 _2JL rr~ 1 ' Skupaj 12.993 loo,00 Po .jezikih angleški enot % 1 „o28 7,9 nemški 8o5 6,2 francoski 581 4,5 italijanski 2ol 1,5 romunski 16 špar. ^ki 28 latinski 24 ruski 287 2,2 ukraj inski lo poljaki 147 1,1 češki 32 slovaški 88 srbohrvatski 5.932 45,7 slovenski 2o9o2 22,3 makedonski 434 3,3 bolgarski 37 albanski 211 1,6 turški 13 madžarski 84 ostali 133 l,o SKUTA J 12.993 loo ,0 Fo strokah (vključno kompl.) 61+796/799 652 2_________________1.226 Skupaj 12«968 + BK _____2£ 12.993 Seštevek glavnih skupin ŠTEVILO ZVEZKOV % 1. Humanistične vede v celoti 7-618 58,7 od tega družbene vede in pravo 2.178 35,7 2. Prirodne vede in upor. vede 2,889 22,3 od tega prirodne vede l.ool 34,6 in uporabne vede 1.888 65,4 3. Leposlovje_______________________2.461____________________19^°________ Skupaj 12.968 loo,o PRILOGA V TREGLED DELA Z OBISKOVALCI Obisk Oddelek za delo z obiskovalci 157.464 Oddelek za periodični tisk 3»423 •^ckopisna zbirka 2,189 Glasbena zbirka 1.161 Kartografska zbirka 65o Biblotekarsko-razvojni center ____ I05 skupaj l§4o^52 Izposoja Oddelek za delo z obiskovalci 114.172 Oddelek za periodični tisk 14.634 Rokopisna zbirka 4.755 Glasbena zbirka 4.859 Kartografska zbirka lo.567 pibliotearsko-razvojni center ____ 34^ s k u poa j o Informacije Oddelek za delo z obiskovalci 117.537 Oddelek za periodični tisk 3»433 Ojntralni katalog 2.31o Oddelek za obdelavo slovenskih tiskov 934 Glasbena zbirka 1.118 Kartografska zbirka 75o Rokopisna zbirka Bibliotekarsko-razvojni center _____4^_ Skupaj MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA S TUJINO ALBANIJA Tirana': BIBLIOTHEQUE nationale AVSTRIJA Gr a z : Insbruck : Klap;enfurt Tl n z : Wien-: BELGIJA Antwerpen Bruxelles Gent: BOLGARIJA So_f i a: ČEŠKOSLOVAŠKA Bratislava Brn o_: Olomouc: Praha: BANSKA Koj^enhagen: Lynp;b.y: Odense r UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIELIOTHEK SLOVENSKI ZNANSTVENI INŠTITUT UNIVERSITATS BIBLIOTHEK STUltENBIBLIOTHEK BIBLIOTHEK DER TECHNISCHEN UNTVEBSITAT CSTEREEIOHISCHE NATICNALBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIELIOTHEK BIBLIOTHEEK-RIJKSUNrVEKSITAlR CENTRUM KONINKLIJE BIBLIOTHEEK ALBERT I CENTRALE BIBLIOTHEEK RIJKSUNIVERSITEIT B LGARSKA AKADEMIJA NA NAUKITE-CENTRALNA BIBLIOTEKA UNIVERS ITNIKNIHHVNA STATNI VEIECKA KUIHOVNA STATNI VEDECKA KNIHOVNA - STATNI KNIHOVNA BIBLIOTEKERNES OPLYSNINGKONTOR PANMARKS TEHNIŠKE BIBLIOTEK ODENSE UNIVERSITETSBIBLIOTEK FINSKA Espoo: FRANCIJA Besangon: Nice : Pariš: Versailles:_ IRSKA Dublin: ITATjIJA Firenze: Obnova: Milano : Padova: Pescara: Roma: Forino: Trieste: Venezia_:_ Verona: KANADA Fredericton: MADŽARSKA Budapest: IffiPifcljfA - bi5d AusKsburg: HELSINKI UNIVERSITY OF TECHOLOGY LIBRARY BIBLIOTHEQUE DE L'UNIVERSITE^ BIBLIOTHEQUE MUNICIPALE CAISE NATONALE DE CREDIT AGRICOLE BIBLIOTHEQUE UNIVERSITAEiE CENTRE NATIONALE BE PRETS UNIVERSITY COLLEGE DUBLIN LIBRARY BIBLIOTECA NAZIONALE CENTRALE BIBLIOTECA UNIVERSITARIA BIBLIOTECA COMUNALE BIBLIOTECA UNIVEESITARIA PIBLIOTECA PROVINCIALE G„ D~ANUNZIO BIBLIOTECA NAZIONALE CENTRALE VITTORIO EMANUELE II BIBLIOTECA UNIVERSITARIA ALESSANDRINA BIBLIOTECA NAZIONALE UNIVERSITARIA BIBLIOTECA CIVICA INSTITUTO 3E GLOTTOLOGIA NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA BIBLIOTECA NAZIMALE MARC IANA BIBLIOTECA CIVICA HARRIET IRVING LIBRARY-UNIVERSITY OF NEW BRUNSWICK ORSZAGOS SZECHENY KONYVTAR UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK Berlin: Bon: Bremen: Darmstadt Detmold Dortmund: Piisseldorf : Eichst aitt: Erlanp;en: Frankfurt: Freisinp;: Oiessen: 06 ttingen: Hamburg;: Hannover: Heidelberg: Karlsruhe: rz----------- Klel: Kolnj_ Konstanz Mainz : Mannheim: Marburg/Lahn: Muncheo.: AMERIKA - GEDENKBIBLIOTHEK STAATSBIBLIOTHEK PHEUSSISCHER KULTURBESITZ IBERO-AMERIKANISCHES INSTITUT PREUSSISCHER KULTURBESITZ UNIVERSITATSBIBLIOTHEK DER FREIEN UNIVEHSITAAT UNIVERSITATSBIBLIOTHEK DER TECHNISCHEN UNIVERSITAT UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK HESSISCHE LANDES-UND HOCHSCHULBIBLIOTHEK LIPPISCHE LANDESBIBLIOTHEK STADT- UND LANDEBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK SENKENBERGISCHE BIBLIOTHEK STADT-UND UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK NIEEERSACHSISCHE STAATS-UND UNIVERSITATSBIBLIOTHEK STAATS-UND UNIVERSITATSBIBLIOTHEK SNIVERSITATSBIBLIOTHEK HANNOVER UND TECHNISCHE INFORMATIONSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK BIBLIOTHEK DER PEDAGOGISCHEN HOCHSCHULE BADISCHE LANDESBIBLIOTHEK INSTITUT FUR WELTWIRTSCHAF!P UNIVERSITATS BIBLIOTHEK ZENTRALBIBLIOTHEK DER NEBIZIN UNIVERSITATS- UND STADTBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK % • UNIVERSITATSBIBLIOTHEK BAYERISCHE STAATSBIBLIOTHEK BIBLIOTHEK DER TECHNISCHEN HOSHSCHULE rfiinster: Nuraberg: Passau: *kgen,sburg_: Saarbriicken: Stuttgart Tubingen: Wiesbaden: Volfenutte1: Wuppertal: NAMČIJA - DDR Berlin : Dresden Leip_z_ig_:_ riZOZEMSKA Amsterdam: Haag_: Leiden: Utre_cht Wapceninpen: NORVEŠKA Trondheim: OSTEUROPA INSTITUT UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK LANDESKIRCHLICHES ARCHIV UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK WURTMBERGISCHE LANDESBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK HESSISCHE LANDESBIBLIOTHEK HERZOG AUGUST BIBLIOTHEK GESEMTHOCHSCHULBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK DER HUMBOLDT UNIVERS IT A^P ZENTRALES FORSCHUNGSINSTITUT DES VEKEHRSWESENS SACHSISCHE LANDESBIBLIOTHEK DEUTSCHE BUCHEREI UNIVERSITATSBIBLIOTHEK DER KARL -MARX UNIVERSITAAT STICHTING MATEMATISCH CENTRUM UNIVERSITEITSBIBLIOTHEEK KONINKLIJKE BIBLIOTHEEK BIBLIOTHEEK DER RIJKSUNIVERSITEIT BIBLIOTHEEK DER RIJKSUNIVERSITEIT BIBLIOTHEEK DER LANDBOUWHOGSCHOOL LIBRARY OP THE NORWEGlAN INSTITUT OF TECHNOLOGY POLJSKA Poznan: Warszaw_aj_ *’"•** T* SOVJETSKA ZVEZA Leningrad• Moskva_: ŠPANIJA Bil_bao_: r^drid_ ŠVEDSKA lun Lund: Uppsa_la_^_ ŠVICA Basel: I^usanne: Winterthup: VELIKA BRITANIJA Bo_ston_ Spa : I«edsj_ Milton Kegl e s : Southampton: ZDA Oklahoma _City^_ Hatti e sb_urg_: BIBLIOTEKA GLOWNA UNIWERSYTETU im. ADAMA MICKIEWICZA BIBLIOTEKA UNIWERSYTECA BIBLIOTEKA NARODOWA GOSUDARSTVENNAJA BIBLIOTEKA im. SALTYKOVA~ŠČEDRINA GOSUDARSTVENNAJA BIBLIOTEKA im.V.I. LENIN UNIVERSIBAD LE DUESTO BILBAO BIBLIOTECl- NACIONAL UNIVERSITETSBIBLIOTEK UNIVERSITETSBIBLIOTEK OFFENTLICHE BIBLIOTHEK DER UNIVERSITAT \ BIBLIOTHEQUE CANTONALE ET UNIVERSITAIRE STADTBIBLIOTHEK BRITISH LIBRARY - LENDING DIVISION BROTHERTON LIBRARY THE OPEN UNIVERSITY LIBRARY WALTON HALL UNIVERSITY OF SOUTHAMPTON LIBRARY LINSCHEID LIBRARY, EAST CENTRAL UNIVERSITY - ADA COOK MEMORIAL LIBRARY - UNIVERSITY OF SOUTHERN MISSISSIPPI II 4/0 4841985 920081469