št. 36 Ptuj, dne 8. septembra 1967 Cena 0.50 ND (50 SD) »Tednili« Izhaja pod tem o<1 24. aovfinbra 1961 dalje po skJepu občmsKib odborov SZDL Ptuj \n Ormož, — Izdaja ravod »Ptujski tednike Ptuj. OdgovOTTia urednik: Anton Bauman — Uredništvo in uprava: Ptuj. He- roja Lacka 2 — Tel 156. Številka tekočega račtma: NB 524-3-72. ~ Tiska Časopisno podjetje Maribor- ski tisk — Maribor. -- Ro'Kopisov ne vratamo. — Celotna naročnina 20 ND. za Inozemstvo 40 ND, v prodaji Izvod 0.50 ND (50 SD). Letnik XX Danes berite v Tedniku Na drugi strani: >DELTA« OBVLADUJE SITUACIJO REFORMNI PROBLEMI TOVARNE »JOŽE KERENCiC« V PTUJSKI OBCINI EKSTENZIVNO IZKORI- ŠČANJE GOZDOV Na tretji strani: VESTI IZ RAZNIH KRAJEV CIRKOVCE — V LETU AKCIJ KRAJEVNIH SKUPNOSTI PISMO UREDNIŠTVU Na četrti strani: UCNI USPEHI NA ORMOŠKEM OBMOČJU PROGRAM DU PTUJ NAŠA PISMA V OTROŠKI RUBRIKI Na peti strani: VZGOJNA VPRAŠANJA IZ LJUTOMERSKE ZGODOVINE KOTIČEK ZA KMETOVALCE DELO UPRAVE SKUPŠČIKE OBČINE SLOVENSKA BISTRICA V LETU 1966 Najo.5no\niejša težnja za kvali- tetno delo uprave občinske skup- ščine je primerna kadrovska 2a sedba delovnih mest. Ta težnja ni riGva. Uprava se trudi že tri leta, da izboljša kvalifikacijsko struk- turo zaposlenih. Očiten napredek je bil v zadnjih dveh letih, ko je močno padlo število zaposlenih: v letu 1964 je bilo zaposlenih 103, v letu 1965 87, in v letu 1967 83 us- lužbencev. Kljub temu padcu za- poslenih v občinski upravi pa se je njena storilnost še povečala. To ji je uspelo z večjo izkoriščenost- jo delovnega časa, z izboljšanjem kvalifikacijske strukture in s po- enostavitvijo določenih postopkov. Da bi dosegla še boljše poslova- nje, je potrošila v lanskem letu približno milijon starih dinarjev v namen izobraževanja svojih ka- drov. V koliko se je povečala delovna storilnost nam govori podatek pre- gleda nerešenih zadev ob koncu leta: 1. 1964 2000 zadev, 1. 1965 1550 zadev in 1. 1966 samo 1004 za- deve, kljub temu, da je bilo leta 1966 največje število vloženih za- dev. V tem času se je tudi močno dvignila kvaliteta in zalconitost dela. O tem nam govori podatek o zelo majhnem številu razveljav- ljenih konkretnih aktov po drugo- stopenjskem organu. Ažurnost dela občinske uprave se je v lanskem letu izboljšala tu- di v odnosu do občanov. To dej- stvo potrjuje že naveden pcdatekj da se iz leta v leto manjša števi- lo nerešenih zadev. V lanskem le- tu je poenostavila uprava določe- ne postopke, kar prav tal-co omo- goča večjo ažurnost dela. Sora- zmerno počasno reševanje zadev se še vedno pojavlja v urbanistič- nih in gradbenih zadevah. Posebno skupino problemov predstavljajo odnosi delavcev v upravi napram občanom kot stran- kam. Še vedno se pojavljajo pri- meri neprimernega ravnanja de- lavčev napram občanu. Čeprav je hotela uprava v lanskem letu to pomanjkljivosti odpraviti, ji to ni popolnoma uspelo. Ob tem se pojaoija ugotovitev, da v sedanjem sistemu šolanja ni- kjer ne vzgajajo lastnosti, ki so Potrebne za delo s strankami, in .je torej to področje prepuščeno izključno stihijskemu ravnanja po- sameznega delavca. Seveda pa ne gre zanemarjali na drugi strani pdncse, ki ga imajo nekateri ob- čani napram upravnim delavcem. Iz Ich dejstev sledi, da gre v od- rio.sih občan-upravni delavec za precej zapleteno skupino proble- ^ov. katere se da reševati samo •^o neke mere, nikoli pa v celoti. Da bo delo uprave v bc-doče še bolj.še. bo potrebno še marsikaj fešiti, kot zagotoviti zadovoljivo 'kvalifikacijsko strukturo delavcev ^ upravi, popraviti materialni po- božaj, doseči ugled pri javnosti in ^fugo. To so osnovni pogoji, če hoče doseči uprava, da bo njeno uelcvanje res kvalitetno in da bo ^ašlo opravičilo v družbi. HB Pred otvoritvijo ormošlce kleti OTVORITEV BO 17. SEPTEMBRA V prejšnji številki Tednika sem že delno obravnaval karakteristi- ke in pomembnost pridobitve ene najsodobnejših vinskih kleti v dr- žavi. Da bi nam bila predstava o novi kleti jasnejša, sem naprosil enologa v vinogradniškem obratu Kmetijskega kombinata »Jeruza- lem-Ormož« Ivana Cvetka, da za naše bralce pove še nekatere zna- čilnosti kleti, ki predstavlja eno največjih pridobitev ormoških vi- nogradnikov. Dejstvo je, da smo rhorali pri- delek lastnih vinogradov »uskla- diščiti« v 30 kleteh, od katerih so bile nekatere popolnoma nepri- merne za nego prvovrstnih vin. Ne glede na tako število kleli pa nismo bili v stanju še v normal- nih letinah vklelili celotnega pri- delka. Zato smo bili prisiljeni del mošta prodali neposredno po sti- skanju, zato pa smo dosegali na- vadno nižje tržne cene, kot pa jih je mogoče doseči za donegova- no vino. Razfen premajhnih kapacitet in neprimernih pogojev ni bilo mo- goče kletariti po sodobnih načelih in izkoriščati dosežkov znanosti na tem področju. Potreba po so- dobni vinski kleti je bila več kot nujna. Gradnja kleti je trajala celih pet let, v kateri tehnolc-ška zasno- va in oprema omogočata, da se bo lahko v polni meri koristilo do- gnanje s področja sodobne vini- fikacije. Razen iz navedenih razlogov je nova Idet grajena tudi z name- . nom, da se vse razpoložljive koli- čine iz lastnih kombinatovih vino- gradov, kakor tudi tržni viški za- sebnega sektorja iz tega kvalitet- nega področja prodajo kot končni proizvod. S tem mislimo na vina z originalno »jeruzalemsko« eti- keto, pri čemer bomo pri potroš- nikih zbudili polno zaupanje v iz- virnost in večji nastop vin pod tem nazivom. Omogočena bo tudi zakonska zaščita porekla, ki bo pripomogla k utrditvi pojma »Je- ruzalemčana«. Vina, ki bodo donegovana v no- vi kleti, bodo še kvalitetnejša od sedanjih in prepričani smo, da se bo sloves naših vin še utrdil ter jih bodo iskali in želeli vsi ljubi- telji pristnih kvalitetnih vin. Maketa ormo.ške kleti nam prikazuje prerez, na katerem pride v polni meri do izraza sodobna urejenost objekta PRODAJA NA KREDIT - način za zmanjšanje zalog Direktorju trg. podj. Zarja v Ormožu dipl. ekon. Krunu Nova- ku smo za Tednikove bralce za- stavili vprašanje, kako je z zalo- gami blaga v podjetju in na kakšen na«in podjetje rešuje to vprašanje. Dobili smo na- slednji odgovor: »Za preteklo šesitmesečno ob- dobje je značilen nesorajzmeren porast zalog glede na obseg re- alizacije. Brez dvoma je povzro- čil ta porast tudi večje zadol- žitve delovne organizacije spri- čo rcsitriktivne politike v gospo- darstvu nasploh. Gornjo Uivodno ugotovitev .ie potrebno razčleniti oziroma po- dati odigovor na vprašanje, za- radi česa je prišlo do nesoraz- mernega poirasta zalog. Odgovor v tem pogledti je treba iskati v subjektivnem činitelju oziroma dejstvu, da je pričakovala trgo- vina raa-neromia večjo kupno moč oziroana poi^praševanje po blagu. Naidadje je rast zalog tu- (Konec na 5. strani) Zcikaj določanje roka za trgatev Zakon o vinu. objavljen v Urad- nem listu SFRJ št. 27/65 in pra- vilnika, objavljena v Uradnem listu SFRJ št. 35/65 in 36/65 do- ločajo, da upravni organ pristojen za kmetijstvo pri občinski skup- ščini določi vsako leto rok, pred katerim se ne sme pričeti s trgat- vijo grozdja za predelavo v vino. To določilo je v zakonu zaradi te- ga, da bi se zagotovila kvaliteta vin, katero pa je možno zagoto- viti le v polni zrelosti grozdja. Znano je, da ko začne grozdje zo- reti, v lepem sončnem vremenu nabira vsak dan 0,4 »/o sladkorja ali pa tudi več. Po navedenem za- konu je prepovedano dodajati mo- štu sladkor, vinsko ldslino ali dru- ga kemična sredstva v cilju iz- boljšanja kvalitete ali pa poveča- nja količine. Že več let nazaj se opaža na območju ptujske občine, da nekateri vinogradniki pričnejo s trgatvijo tudi po 14 dni ali celo več prezgodaj ter je zaradi tega sladkorna stopnja znatno nižja, kot bi sicer lahko bila. Posledica tega pa so tudi nižje cene moštu, na tržišče pa potem prihaja nekvali- tetno in slabše vino. Da bi prepre- čili prerano trgatev in s tem go- spodarsko škodo, katero predvsem občutijo posameznilci, in dosegli namen zakona, je upravni organ po kmetijski strokovni službi ugo- tovil sladkorno stopnjo grozdja na posameznih vinogradniških ob- močjih in po posameznih sortah, ter na podlagi tega izdal odločbo, s katero določa roke, pred kate- rimi se ne sme začeti s trgatvijo grozdja za predelavo v vino. Občinska kmetijska služba De Gaule na Poljskem Po neprijetnih doživetjih ko- nec julija v Kanadi bo šest- dnevno bivanje na Poljskem za generala de GauJla odlična pri- ložnost, da se bo vrnil na evrop- ski politični oder. Ta ambient tudi veliko bolj razume kot ameriškega, čeprav se bo tu sre- čal z dokaj težkimi vprašanji evropske celine, ki v okamene- lem stanju že več kot dvajset let se je j o razdor in nemir po Evropi. To sta nemško vpraša- nje ter poljska meja na Odri in Nisi. V svoji viziji o novi Evropi od Atlantika do Urala, o tako imenovani Evropi domovin, ki je ni še nihče v celoti sprejel, je bil general de GauUe pri nečem zelo precizen: meja na Odri in Nisi je zanj nesporna in trajna. Tako ali zelo podob- no mislijo mnogi zahodnoevrop- ski državniki in politiki in celo najuglednejši zahodnonemški politiki, toda še nihče izmed njih si ni di-znil, da bi to tudi javno povedal. Predsednik de Gaulle je to storil že leta 1959, kar pa pokojnega kanclerja Adenauerja ni motilo, da ne bi sklenil z njkn sporazuma o francosko-nemškem prijatelj- stvu. Glede tega je general de Gaulle že našel istoveten jezik s svojimi gostitelji. To je doka- zal s svojo zdravico na večerji pri predsedniku Ochabu in to dokazuje tudi program njego- vega obiska, ki predvideva obi- ske krajev, ki jih uradni zahod- nonemški zemljevidi prikazuje- jo kot »nemška ozemlja, ki so pod začasno poljsko upravo«. V Bonnu bodo seveda besneli, to- da kot je to bilo že večkrat, ta jeza generala de Gaulla tudi tokrat ne bo motila, da ne bi povedal tistega, kar misli. Toda glede perečih evropskih vprašanj, predvsem glede odno- sa do zahodnonemške koalicij- ske vlade, verjetno ni mogoče pričakovati popolnega soglasja med gostom in gostitelji, čeprav ima de Gaulle vedno večje po- misleke glede razvoja nove bon- ske politike. S to politiko se razhaja glede NATO, glede Bri- tanije in EGS, glede Vietnama, agresije na Bližnjem vzhodu in tudi slede atomske oborožitve zahodnonemške armade. Toda kljub temu te politike ne obso- ja in ne zanika tako ostro kot Vai-šava. Te razlike pa prav gotovo ne bodo ovira za širše manifestaci- je poljsko-francoskega prijatelj- stva. Drugi dogodki BOMBE PADAJO NA ENUGU Državljanska vojna v Nigeriji se nadaljuje z vedno večjo ogorčenostjo. Kaže, da je zvez- na vlada v Lagosu dobila po- trebno orožje in okrepila svoje oborožene, sile ter prešla v na- pad. To je zelo verjetno tudi vzrok, zakaj je pred kratkim zavrnila predlog polkovnika Ojukvuja o razgovorih. Zdaj poročajo, da je Enugu, glavno mesto secesioni stične Biafre, v plamenih. Letalske sile zvezne nigerijske vlade že 36 ur nepretrgano bombardira- jo to glavno oporišče secesioni- stov. Letalski napadi so povzro- čili zelo veliko škodo na voja- ških napravah in tudi razdeja- nje v stanovanjskih četrtih. DRŽAVLJANSKA VOJNA V SANGHAJU Po tako imenovani »važni za- povedi« revolucionarnega sveta v Šanghaju sodeč, kaže, da je položaj na področju tega deset- milijonskega mesta zelo resen. Ce sodimo po tem, da so pre- povedali vdirati v vojašnice, od- vzemati orožje in strelivo in demontirati razne industrijs^ke objekte ter gradnjo barikad, po- tem se v Šanghaju in okolici dogajajo stvari, ki jih je bilo težko pričakovati. Vse kaže, da gre v Šanghaju in okolici za pravo di-žavljansko vojno. NOVI INCIDENTI MED IZRA- ELCI IN EGIPČANI V ponedeljek se je v Sue- škem prekopu pripetil nov hud incident cned egiptovskimi in izraelskimi oboroženimi silami. Poročajo, da je pod izraelskimi streli padlo 44 civilistov, 170 pa jih je bilo ranjenih. V mestih Fort Tevfiku in Suezu je bilo ubitih šest in ranjenili 15 mla- dili ljudi, starih manj kot pet- najst let. Vodja stkupine opazovalcev^ OZN na Srednjem vzhodu ge- neral Odd Buli je obvestil ge- neralnega sekretarja svetovne organizacije U Tanta, da so Egipčani začeli streljati na iz- raelstko motorno ladjo, ki je plula južno od Port Tevfika. Bullovo poročilo pravi, da se je incident kmalu sprevrgel v obo- jestransko streljanje in so v boj posegli tanki, topovi in mi- nometalci. NOVI RASNI NEREDI vlzDA Združene države Amerike pre- življajo letos zares vroče po- letje. Po številnih rasnih nere- dih in krvavih spopadih so zdaj ponovno izbruhnili takšni ne- redi tudi v Brooklynu. Kakih 2O0 mladeničev se je sj^opadlo z gasilci, ki so prišli gasit po- žar. Policija je intervenirala, da bi vzpostavila red v tej new- yorški četrti, kjer so tudi prej- šnji dan divjali neredi zaradi smrti nekega črnskega fantka. Policaji so ga ustrelili, ker je baje hotel oropati nekega mimo- idočega. ISKANJE POTI Razgovor s sekretarjem ObK ZKS Ljutomer, Silvom Prologom Resolucija VII. seje CK ZKS, teze o nadaljnjem razvoju in re- organizaciji ZKJ in vsi pobrionski doloimenli. so doživeli podporo in odobravanje komunistov. Vendar SG v praktičnem izvajanju reorga- nizacije Zveze komunistov sreču- Silvo Prelog jemo na terenu s številnimi pro- blemi- Ceprav že dalje časa poudarja- mo, da mora biti eno od osnovnih izhodišč reorganizacije ZK struk- tura naše družbe in odnosi v njej. ki so povsem različni od onih. v katerih je nastajala in ninosa leta delovala KPJ. pa še marsikatere- mu komunistu ni jasno, zakaj se mora ZK reorganizirati ter prila- goditi sodobnim odnosom v druž- bL v današnjih pogc-jih, ko se raz- vija demokratični družbeni meha- nizem, se vse bolj kaže potreba, da postane Zveza komunistov idej- no-politična sila, ki bo sposobna politično reagirati na probleme, ici se pojavljajo, mobilizirati in usmerjali množice pri oblikovanju politike ob sočasnem raz\ijanju samostojnosti samoupravnih pred- stavniških organov ter družbenih organizacij. Postavlja se problem slehernega komunista kot aktiv- nega ustvarjalca (in ne samo prcd- stavljalca) politike Zveze komuni- stov. Pri vsem tem pa je temeljni predpogoj jasna vsebinska orien- l^icija, razumevanje bistva celo- kupnega razvoja ter vzrokov in posledic tudi posameznih pojavov. Različni pogoji in situacije, v katerih delujejo posamezne občin- ske organizacije ZK, zahtevajo iskanje različnih poli. po katerih organizacije in vodsn'a ZK hočejo politično in idejno čimbolj učin- kovati — delovati in uresničevati politiko na svojem področju. Danes ni več mogoče delati »konkretnih« modelov izven ob- činskih meja. ker so problemi v posameznih občinah različni, od izobrazbene strukture ZK do kon- kretnih »tipičnih« pogojev — od- nosov. Polletne počitnice so za nami. Nekateri gospodarski strokovnjaki govore, da smo letos odšli na po- čitnice z nerazčiščenimi in neenot- nimi ocenami problemov, ki so prišli na dan ob polletnih rezulta- tih gospodarjenja. Pred nami so razprave od zveznih do občinskih forumov Zveze komunistov in v skupščinah, so razprave o tokovih gospodarske in družbene reforme in sam neposreden potek reorga- nizacije ZK glede na sklepe cen- tralnega komiteja ZKJ in ZKS. Te priprave so v polnem teku. In kako poteka reorganizacija ZK v Ljutomeru? O teh vprašanjih sem se razgo- varjal s sekretarjem ObK ZKS Ljutomer Silvom Prelogom, — KAKO POTEKA REORGA- NIZACIJA ZK V LJUTOMERSKI OBCINI. S KATERIMI PROBLE- .^11 SE SREČUJETE? — Ko smo o reorganizaciji Zve- ze komunistov govorili na občin- ski konferenci v februarju le trs, smo videli, da bodo nastop'ie pri poteku reorganizacije določene te- žave, ki se danes že jasno kaže'0. Takoj po konferenci smo uvedli študijske priprave neposredno s komunisti v osnovnih organizaci- jah ZK. Vedeli smo, da namen reorganizacije ZK ni samo spre- memba organizacij.skih oblik delo- vanja komunistov, ampak pred- stavlja mnogo več. Skupno z razpravami v Iskanju boljših vsebinskih in organizacij- skih metod delovanja komunistov smo zajeli razprave perečih med- narodnih vprašanj, sai je medna- rodnim dogodkom bilo posvečeno mnogo razprav. Praktično še da- nes ne moremo začeti nobenega sestanka Zveze komunistov, ne da bi predhodno dali oceno konkret- ni mednarodni situaciji. Da še komunisti nismo začeli delovati v novih organizacijskih oblikah, je več vzrokov. Da bi se lažje vsi člani naše ob- činske organizacije vključili v razprave o reorganizaciji ZK. da bi reorganizacijo resnično doume- li, posebno pa člani občinskega kcmiteja in sekretarji osnovnih organizacij, ki imajo v procesu re- organizacije še posebno pomemb- no vlogo, je občinski komite pred dvema mesecema začel izdajati Informacije 7.a članstvo ZK v ob- čini, v katerih se obravnavajo naj- važnejša vprašanja in nalogo ZK v občini in na splošno v naši druž- bi. Informacije so v veliko pomoč komunistom pri iskanju vzrokov za določene pojave v občini, v na- ši celotni družbi in v mednarod- nih odnosih, ki so pripeljali do sedanjih mednarodnih zapletov, da bodo znali povezovati posa- mezne dogodke med seboj ter znali začrtali mejnike, kaj je pri nas in v svetu napredno, sociali- stično in služi miru. kaj pa reak- cionarno, agresivno, imperialistič- no. v avgustu ie bil pripravljen c^nutek >k!ena o reorsanizaciji ZK v občini, ki bo do 15, septem- bra v javni razpravi. Od 15. do 2.^. septembra bo na podlagi pri- pomb, ki jih bodo dale osnovne organizacije, izdelan dokončen sklep o organiziranosti komuni- stov v občini. Do 10. oktobra bodo letne konference v osnovnih orga- nizacijah, medtem ko bo 21. ok- tobra občinska konferenca ZK, ki bo štela od 40 do 50 članov. Ko- mite kot izvršni organ konference bo štel 11 članov. Poleg stalnih in občasnih komisij konference bo v občini 5 do 8 večjih organizacij, ki bodo formirano po teritorial- nem in proizvodnem principu (or- ganizacija ZK v V2K Ljutomer in organizacija ZK v Tehnc^stroju). Program dela teh organizacij, ki bodo morali biti postavljeni v skladu s novimi nalogami ZK, bo treba natančno izvajali. Ena od glavnih skrbi bo vseka- kor posvečena kadrovanju v vod- stva ZK ter sprejemu mladih v organizacijo ZK. — ALI BI LAHKO KONKRETI- ZIRALI POSAMEZNE PROBLE- ME, KI NASTOPAJO OB POTE- KU REORGANIZACIJE? — Komuniste ^mo v neposred- nih razpravah in z Informacijami seznanili z n^ilogami. ki izvirajo iz plenumov višjih vodstev v pro- cesu reorganizacije. V razpravah o recrsanizaciji so prišli na dan. kol sem že prej omenil, problemi, ki so že dalj časa tleli v \Tslah Zveze komunistov: lokalizem. od- nosi mladi — stari, nezaintercsi- ranost posameznih komunistov do dru.ibenih vprašanj, ki iib je pre- hitel čas: nezainteresiranost za (Konec na 5. strani) Stran 2 TEDNIK - petek, 8. septembra 1967^ Stran 2 ^^Delta^^ obvladuje situacijo Gle-ie na dejstvo, da je bila javnost pred nedavnim nepo p>olno informirana o poslova- nju ptujske Delte, smo se obr- nili na upravo podjetja ter v nadaljevanju prikazujemo celo- ten kompleks problemov in stanja podjetja. Cena naj Ionu se je na svetov- nem tržišču močno znižala. S tem je nastala občutna razlika med ceno domačega naj Iona, katerega kilogram stane 130 N din, in tujim cenejšim. Italija- ni so prišli npr. na naše tržišče s trikrat cenejšim najlonom. Izdelki iz uvoženega materiala so zato mnogo cenejši. Tako je v jugoslovanski proizvodnji konfekcije iz najlona prišlo do kopičenja izdelkov, ki zaradi \išje cene osnovne surovine ni- so šli v prodajo. To kopičenje zalog je, kakor vsa sorodna podjetja, prizadelo seveda tudi ptujsko Delto, ki je imela v za- logi precej izdelkov iz starega, dražjega materiala. Te izdelke so morali razprodati po znižani ceni, kar je seveda povzročilo primanjkljaj v polletnem fi- nančnem obračunu. Ob tem pa so se pričele pojavljati razne vesti o poslovanju tovarne, o upadanju produktivnosti in zmanjšanju osebnih dohodkov. Poglejmo zato malo v poslova- nje in delo tovarne. Polletna bilanca ugotavlja, da se je celotna produklivncst v to- varni dvignila za 13 »/o. Proizvod- nja se je glede na isto obdobje lani povečala za 20.76 Vn. medtem ko je v podjetju zaposlenih le 2.22 V(i oziroma 8 delavcev več ka- kor lani. Proizvodnja se je po enem zaposlenem dvignila za 18.1.3 »/(.. Težave z zalogami so celotne jugoslovanske narave, ne pa stvar samo enega konfekcijskega pod- jetja. Polletna bilanca je v Delti prikazala izgubo 200.000 N din. Ta je nastala zaradi zniževanja zalog v tovarni, ki so nastale zaradi niž- je cene najlona na svetovnem tr- žišču. Izdelki, ki so bili še iz sta- rega, dražjega materiala, niso šli v prodajo po svoji dejanski ceni. Zato se je kolektiv odločil za raz- prodajo zalog po znižanih cenah. Sočasno pa so morali dati popust tudi pri ceni izdelkov, ki so jih imele v zalogi trgovine (srajce), to je za 1900 S din po kosu. Tako je morala Delta odpisati v resni- ci že doseženi dohodek. Tovarna je že nekaj let imela težave z obratnimi sredstvi. Te- žave so večji del nastale zaradi izrednega povečanja proizvodnje, v zadnjem času pa tudi zaradi ko- pičenja zalog. S tem da so raz- prodali zaloge, so sprostili del obratnih sredstev. Računajo pa, da bodo izgubo, ki jo ob tem na- stala, krili z mnogo večjim dohod- kom v tem letu. Na razpolago pa imajo tudi 310.000 N din rezerv- nih skladov, s katerimi lahko kri- jejo izgubo. Ce pa jim to kljub vsemu ne bi uspelo, se še vedno lahko poslužijo zakonskih določil o razmejitvi izgube pri prodaji zalog, ki omogočajo podjetjem razmejitev izgube na tri leta. Ven- dar pričakujejo, da to ne bo po- trebno. Kolektiv je sočasno s prodajo zalog ukrenil vse, da bi lahko kril izgubo. Ker so .50 "/n svoje proizvodnje letos izvozili, največ v Zahodno Nemčijo in ZSSR. so ustvarili to- liko deviznih sredstev, da bodo lahko uvozili cenejši najlon, iz katerega bodo izdelali srajce ter jih lahko prodali po nižji ceni in z zaslužkom. Teh srajc imajo do sedaj pro- danih že 200.000' v vrednosti 450 milijonov S din. Poleg tega pa morajo v letošnjem letu predelati še 33.000 ženskih spalnih srajc za 105 milijonov, 5000 ženskih pižam v vrednosti 22 milijonov, 12.000 moških pižam v vrednosti 63 mi- lijonov, 20.000 -belcaton- srajc v vrednosti 120 milijonov. To bodo prve srajce na tržišču, izdelane iz specialnega apretiranega popelina, uvoženega iz Italije. Poleg tega pa morajo izdelati še 120.000 naj- lonskih srajc za izvoz v vrednosti 30 milijonov S din. Te srajce se izdelujejo iz materiala tujega partnerja in tovarna zaračunava samo delo. Skupno bi morali torej do kon- ca leta ustvariti še za 790 milijo- nov bruto dohodka. Ce k temu prištejemo do sedaj že realizirani bruto dohodek v znesku 1311 mili- jonov, dobimo nad 2 milijardi S dinarjev bruto dohodka v tem le- tu, ki je večji nasproti lanskemu za 300 milijonov S dinarjev. Da bi še bolj pocenili proizvod- njo in tako tudi lažje nastopali na domačem in tujem tržišču, so se odločili uvoziti več najmoder- nejših strojev za razne operacije pri predelavi najlona, in to vso iz sredstev, ustvarjenih z izvozom. Na ta način se bo Delta laže vključila v mednarodno delitev dela. Prešli so tudi v zares ozko specializacijo proizvodnje. Prejš- nja leta je Delta izdelovala 25 raz- nih artiklov, od katerih sedaj iz- delujejo samo še štiri. To so moške srajce iz najlcna, ženske spalne srajce, ženske in moške pižame. Na ta način postajajo za- posleni resnično strokovnjaki pri svojem delu in ^ tem zvišujejo tudi produktivnost. Delta za sedaj še pri Izvozu ne ustvarja dobička, vendar izvažajo zato, da si preskrbe devizna sred- stva za nabavo reprodukcijskega materiala in osnovnih sredstev, s katerimi pa pozneje ustvarjajo večji dohodek. Domači trg ima Delta dobro obdelan. Za svoje izdelke je pre- jela na raznih sejmih 80 diplom in mnogo pohval. Največji odje- malci so velika mesta v republi- kah, posebno pa Beograd. Tovarna se bo v doglednem ča- su poslužila prodaje svojih izdel- kov v samem podjetju. Povod za to so dale razne občasne predaje, ki so jih priredili (teden srajc, dopustniški teden, teden občin- skega praznika itd.). Zato mislijo sedai na stalno prodajo, ker so bili tako potrošniki kot tovarna s tako prodajo zelo zadovoljni, to- varna pa prid(> tako tudi do ta- kojšnjih finančnih sredstev. O vseh dogajanjih v podjetju je obveščen celotni kolektiv. Prešli so na 42-urni delovni teden, ven- dar pa je kolektiv glede na situa- cijo, ki je nastala zaradi izredno velikih količin materiala za pre- delavo sklenil, da bodo do konca leta imeli prosto samo eno soboto v mesecu in bodo tako dejansko imeli 200-urni delovni mesec. Kljub trenutno prikazani Izgubi, pa imajo vsi zaposleni še vedno 100-odst. osebne prejemke. Giblji- vi del je sicer res odpadni, vendar pa v Delti že pripravljajo stimu- lacijo, po kateri bi bil proizvaja- lec za vsak izdelek, katerega bi izdelal nad planom, posebej na- grajen. V tovarni skrbijo tudi za stro- kovno izpopolnitev kadra. Štipen- dirajo več slušateljev srednjih, višjih in visokih šol. med njimi tudi dva varnostna tehnika, da bi zmanjšali na minumum nesreče pri delu. Večji del zaposlenih je tudi opravilo izpit za polkvalifi- kacijo, tako da je zaposlenih le malo nekvalificiranih delavcev. Celotni kolektiv se zaveda, da tre- nutno stanje ni krivda podjetja. K. J. V ptujski občini ekstenzivno izkoriščanfe gozdov v ptujski občini je 19.120 hektarov gozdov, večji del listnatili. Tri četrtine gozdov so v zasebni lasti. Večina lastnikov ima goz- dove le za drva, ne pa za proizvodnjo lesne mase. Gozdne površine so zelo razdrobljene. Povprečno pride hektar gozda na lastnika. Prirodni pogoji za gozdove niso izkoriščeni. Sredstev za vzdrže- vanje in nego gozdov je premalo. Lani je bilo obnovljenih le 23 hektarov gozdov. V ptujski občini so zasadili 180 hektarov topolovih plantaž. Za Tednikove bralce odgovarja ANTON ŽAGAR, pomočnik šefa ptujskega obrata gozdnega gospodarstva Maribor. Koliko površin zavzemajo goz- dovi v ptujski občini? V občini je 19.120 ha gozdov. Tri četrtine gozdov so v zasebni lasti, in sicer 14.120 ha. Splošno ljudskega premoženja je 5000 hektarov. Lesne zaloge v držav- nih gozdovih je 1,805.000 kubič- nih metrov. Od tega je večina listnatih lesnih zalog, in sicer 1,428.000 kubienih metrov. Le 377.000 kubičnih metrov zalog je iglavcev. Lesne zaloge po hektaru je 130 kubičnih metrov. V kakšnem razmerju sta pri- rastek in posek? Ali so gozdovi pravilno izkoriščeni? Letni prirastek v gozdovih splošnega ljudskega premoženja je 49.500 kubičnih metrov. Od tega je 40.000 kubičnih metrov listavcev in le 9500 kubičnih me- trov iglavcev. Po hektaru pri- raste letno 3,5 kubičnega metra lesne mase. V zasebnih gozdovih v občini se poseka letno 30.800 kubikov bruto lesa, kar znaša 62 odstot- kov letnega prirastka. Od te količine se doma na kmečkih Anton 2agar gospodarstvih porabi nad 15.200 kubičnih metrov lesa neto, le nekaj nad 11.000 kubičnih me- trov neto se ga proda v indu- strijsko predelavo in podobno. Iz tega je razvidno, da se veči- na posekanega' lesa uporabi v kmečkem gospodarstvu (za drva in podobno). Večina lastnikov ima gozdove le za drva, ne pa za to, da bi v njih proizvajali lesno maso. V lastništvu gozdov je velika razdrobljenost gozdnih površin. Na 14.120 ha je 11.000 gozdnih posestnikov. Povprečno pride hektar gozda na posestnika. Naj- več je še lastnikov, ki imajo celo manj gozda od enega hekt- ara. To pa jo premajhna povr- šina, ki bi zadostovala za potre- be posestva, ne da bi bilo izko- riščanje gozda preveliko. Majh- na površina gozda kmetovalca sili, da gozd preveč izkorišča. Iz njega vzame tudi steljo, kar še zmanjšuje prirastek. Na hekt- aru gozda priraste letno 3,5 kubičnega metra lesa. Od tega prirastka dovoljen posek, ki ne bi ogrožal zmogljivosti gozda, je premajhen. Zato lastniki goz- dov sekajo mnogo več, kot bi lahko, kot je zmogljivost gozda. Ne gledajo na lesne zaloge in prirastek. Čezmerno izikorisčanje gozdov se toliko ne pozna v gozdovih večjega lastnika. V večjih za- sebnih gozdovih se lesna masa celo nabira. V velikem gozdu se tako ne pozna manjši posek, medtem ko se v manjšem pogre- ša že vsako drevo. Tako večji gozdni posestniki sorazmerno manj sekajo. Kakšni so pogoji gospodarje- nja v naših gozdovih? Prirodni pogoji za gozdove so zadovoljivi, niso pa izkoriščeni. Klimatski in rastiščni pogoji so tako dobri, da bi lahko bili hektarski prirastki znatno večji, s tem pa seveda tudi večje les- ne zaloge po hektaru. Pogoji so taki, da bi lahko bile lesne zaloge okrog 200 kubičnih me- trov po hektaru, dejansko pa znašajo 130 kubičnih metrov. Prirodni pogoji niso izkoriščeni. Problem pri vzdrževanju in negi gozdov povzroča razdrob- ljenost gozdnih površin. Kakšna je skrb za obnovo in vzdrževanje gozdov? Namenska sredstva za vzdrže- vanje in obnovo gozdov se for- mirajo v obliki biolo.ške amor- tizacije, ki jo plačujejo lastni- ki gozdov za tiste količine lesa, ki jih ne uporabijo v lastnem gospodarstvu. To pa v naših razmerah, ko zasebniki večino lesa p>orabijo doma, pomeni, da se biološka amortizacija formi- ra od ene tretjine posekanega lesa. Ta biološka amortizacija je mnogo premajhna za najnuj- nejše vzdrževanje in obnovo gozdov. Zaradi tega gospodar- ske organizacije, ki gospodarijo z gozdovi, ne morejo i2rvajati vseh obnovitvenih in vzdrževal- nih del v gozdovih državne lastnine. Lani je bilo obnovlje- nih 23 hektaro'/ gozdov. Nega je bila izvršena na 64 hektarih. Potreba je desetkrat večja. Iz navedenih razlogov so ra- zumljivi ukrepi za zmanjševa- nje lokalne potrošnje lesa in zmanjšanje potrošnje pri kmeč- kih gospodarstvih. Želimo, da se čimveč lesa proda, ne pa po- rabi doma. Ali ste zasadili veliko topolo- vih plantaž? V zadnjih nekaj letih je bilo na ptujskem področju zasajenih nad 180 hektarov topolovih plantaž. Zasajene so bile na najnižji terasi ob Dravi, od Vurberga do Formina. Iz izku- šenj, ki smo jih dobili, se jasno vidi, da je proizvodnja lesne mase v plantažnih nasadih eko- nomsko upravičena. V desetih do dvanajstih letih je možno proizvesti na hektar površine 280 do 3,50 kubičnih metrov le- sa, in to na površinah, na kate- rih prej niso uspevale nobene kulture in ki so bile zapuščene. Smelo trdimo, da so razmero- ma visoke investicije v plan- tažno proizvodnjo lesa opravič- ljive. Za gozdarske razmere se vračajo v najkrajšem možnem času. Sodimo, da je treba za plantažno vzgojo izkoristiti vse možnosti in vsa primerna rasti- šča, predvsem v porečju Drave in njenih pritokov. Teoretično je možno nasaditi topolove plantaže na dva do tri tisoč hektarih. ZR , V ptujski občini je zasajenih že 180 ha topolovih plantaž Interni skladi za zdravstveno varstvo živali Predavanja za kooperante v obratu »Jože Lacko« o organizaciji veterinarske služb e v obratu za zadružno koopera- ci.io KK Ptuj nam je govoril ve terinar BOGDAN LAH: Obrat ima veterinarsko ambu- lanto servisnega značaja. V njej lahko dobijo kooperanti v jutra- njih urah nasvete, pozneje pa so obiski na terenu. Goveja živina je zavarovana pri skupni zava- rovalnici v Mariboru. Zavaroval- nica je dala obratu sredstva za nakup instrumentov za ambu- lanto. Dežurne in nočne službe ni- majo. Z veterinarsko službo bo- do skušali to urediti. Tako bodo imeli tudi kooperanti zagotov- ljeno dežurno službo ponoči, ob praznikih ... Po njegovem mne- nju bi bilo najboljše, da bi prišlo do enotne veterinarske službe na ptujskem območju. O tem je bilo že precej govora. Za kmetovalce bomo v zim- skem času organizirali predava- nja. Predlagamo, da pošiljajo kooperanti na našo službo vpra- šanja, ki jih zanimajo iz živino- reje in na katere si želijo dobiti odgovore na predavanjih. Na teh predavanjih bi obravnavali prak- tična vprašanja iz živinoreje, ki zanimajo živinorejce. Predava- nja naj bi bila v obliki vprašanj in odgovorov. Tako predavanje bi imelo največ uspeha. Po razgovoru s kooperanti so- dim, da bi morali govoriti na predavanjih največ o vzreji pod- mladka (odojkov in telet) in o pripravi plemenic za porod. Na predavanju bi morali prikazati vse napake, ki jih delajo rejci. Na področju je precej metilja- vih obolenj. O zatiranju te bo- lezni je bilo že več predavanj. Kmetovalci pozabljajo na proti- ukrepe in si v.sako leto delajo iste stroške. Razširjeni so še ne- kateri paraziti pri prašičih in te- letih, na katero bi morali opo- zoriti na predavanjih. Ce žival ni zdrava, še v tako skrbni negi ne zraste do kvali- tete, ki jo zahteva trg. Zdrave zdravje ljudi. Ko je kooperacijska proizvod- nja stekla, je opaziti manj bo- lezni in drugih težav, ki jih je morala reševati veterinarska služba. Vsi kooperanti so prejeli pismena navodila pri reji. Do- bro smo poskrbeli tudi za pre- ventivo. Prašičev zavarovalnica ne za- varuje za zdravljenje. V zadrugi bomo skušali uvesti interni sklad v ta namen. V sklad bi plačevali določeno vsoto po glavi živali. Za plemenske svinje, točneje za dve gnezdi na leto (plemen- ske svinje in odojke) smo ga že uvedli. Živinorejci so zadovolj- ni. Na leto plačajo v sklad 10.000 S dinarjev. To je le polovica vrednosti odojka. Ko so morali sami plačevati zdravljenje, niso klicali veterinarske p>omoči, do- kler jim ni poginilo par odoj- kov. Stroški so bili neprimerno večji kot sedaj, ko takoj pokli- čejo veterinarsko pomoč, brez strahu, da bodo stroški zdrav- ljenja presegli njihove finančne možnosti. Na podoben način bomo sku- šali uvesti sklad za zdravljenje bekonov. V sklade bodo živino- rejci plačevali ob obračunu, ko bodo bekone prodali. Kjer bo več bekonov v boksu, bo ta zne- sek manjši. Z R MjoZe Kerenčič« - tovorna kovinskih in plostičnih izdtikov v Ormožu Reformni problemi o letošnjem polletnem gospo- darienju tovarne »Jože Kerenčii« sem pisal v .3.3. štev. Tednika, ven- dar se IZ skopih podatkov ne da bolj UROtoviti. 8 katerimi problemi se srečuje ta tovarna, ki predstav- lja bazo industrijske proizvodnje v ormoški občini. Raznolikost proizvodnje Največji problem v podjetju predstavlja raznolikost proizvod- nje, kako uskladiti dejavnosti, ki so tako ekonomsko kot tehnološ- ko različne, ker imajo razvito ko- vinsko in plastično proizvodnjo. Ta raznolikost proizvodnje se na nekih proizvodih zelo dobro uje- ma, kot so npr. razni plastični av- tomobilski deli 8 kovinsko arma- turo itd., medtem ko so posamez- ni izdelki livarske in nožarske de- javnosti popolncma različni. Ko- operacijski odnosi z Emajlirko in Impolom so čisto kovinskega zna- čaja. Ža take kombinacije proizvod- nje je potrebna specializirana de- lovna sila. prizadevnost službe za nabavo surovin in prodajo proiz- vodov, skratka vse to terja večje režijske stroške, raznolikost de- lovne sile. kar predstavlja enega od največjih problemov, ki ga v podjetju v zadnjih dveh letih in- tenzivno rešujejo. Zato so deloma skrčili program kovinsl\e proiz- vodnje oziroma posamezne samo- stojne skupine kovinske dejavno- sti. Zavedajo se težav, ki so nastopile s sprostitvijo ekonomskih zako- nov, predvsem težav s tržiščem in nabavo surovin že zaradi same te raznolikosti proizvodnje. Najlažje bi se bilo odločiti ali za plastično ali za kovinslto proizvodnjo. Toda pri tem nastopa vprašanje odpu- ščanja delovne sile v velikem ob- segu, kar bi podjetju sicer pri- neslo ekonomsko ali tehnično iz- boljšanje proizvodnje. Toda ta ko- lektiv Je eden izmed redkih v Slo- veniji, ki je zaposlenost v času reforme precei povečal. Nujnost grodnfe primer- nili deiovnili prostorov V podjetju že dalje časa ener- gično ISčejo možnosti, da bi lažje razreševali reformne težave, za prilagoditev posameznih skupin delavcev zahtevnosti proizvodnje, večjo tehnolcško specializiranost oziroma zaokroženost tehnoloških procesov. Eden od glavnih vzro- kov nasialih težav je vsekakr/r ta, da ima podjetje na štirih mestih v občini delavnice, kar ima za ce- lotno poslovanje podjetja negativ- ne posledice. V nekem obratu se npr. začne proizvodnja, nadaljuje se v drugem itd., kar ima za po- sledico večje tehnološke prekinit- ve, večje stroške transporta, raz- bito dejavnost organizacije, tako da zahteva mnogo režijskega oseb- ja, da so zaradi tega slabi delovni pogoji zaposlenih, nastopa vpra- šanje delovne discipline itd. Vse to pa predstavlja veliko zavoro normalnemu razvoju podjetja. Eno soboto v mesecu žrtvujejo za gradnjo noviii deiovnili prostorov Na reševanje teh problemov mi- slijo že dalje časa. Zavedajo se, da je potrebno zgraditi primerne delovne prostore, toda kako? Iz rezultatov polletnega gospo- darjenja smo lahko ugotovili, da je bil ostanek dohodka v podjetju zelo majhen, da z veliko bojazni- jo pristopajo k reševanju tega problema, čeprav je bila priprava rekonstrukcije dobro zamišljena. Da se v kolektivu zavedajo težav in jih skušajo čim uspešneje re- ševati, potrjuje sklep delovnega kolektiva, da eno soboto v mesecu brezplačno delajo, da jo ^žrtvuje- jo« za sklad podjetja, v katerem se bodo zbirala sredstva za grad- njo nove delovne dvorane. Ta sklep so delavci enoglasno spre- jeli Dobro bi bilo imeti več tako odločnih kolektivov. Podražitev surovin Navedeni problemi so največji, kar jih imajo. Njihova dejavnost je bila po reformnih ukrepih pre- cej prizadeta, predvsem zaradi tržnih razmer, ker so se surovi- ne podražile, končni izdelki pod- jetja pa so obdržali staro ceno. Zakaj uvažamo artikle, ki jih sami proizvajamo? 2e dalje časa ufjctavljamo, da z uvozom posameznih proizvodov iz tujine, ki so včasih še slabše kva- litete kot izdelki domačih proizva- jalcev, delamo krivico in škodo našemu celotnemu gospodarstvu. Zakaj npr. uvažamo portugalsko vino. če so naše vinske kleti pol- ne, ali je bilo potrebno uvoziti toliko pšenice itd. Ta ►vnekontro- liran« uvoz škoduje tudi tovarni -Jože Kerenčič«, kjer med drugim proizvajajo nože. Letos je bilo v našo državo uvoženo ca. 1 mili- jon nožev, ki pa so v več primerih slabše kvalitete in dražji kot no- ži domačih proizvajalcev. Pri pro- daji »-uvoženih-« nožev, kakor pri vseh artiklih, ki se uvažajo, pa je po sredi oblikovanjih* trgovske mar- že za uvoženo blago. Vprašanfe odgovornosti o vprašanjih odgovornosti v de- lovnih organizacijah je bilo letos od blejskega »konfrontacijskega« simpozija o odgovornosti v delov- nih organizacijah do skupščinskil^ razprav že precej izrečenega bos disi v milej-^Si ah ostrejši obliki. Te kritike pa so doživele kritik? drugih in zdi se, da se je pn tein vse ustavilo?! Kaj pravzaprav po. meni disciplina in odgovornost v samoupravljanju? AU se res po, nekod stvarna neposredna demo- kracija spreminja v formalno, k; je ponekod prešla v anarhijo? Ali je dovolj, če smo v resoluciji Vli. seje Ck ZKS zapisali o samo- upravljanju, da ni samo pravica, ampak odgovornost in red itd.? Taka in podobna vprašan.ia se večkrat postavljajo, na njih pa različno odgovarjamo. Tudi v kolektivu tovarne -Jože Kerenčič« se srečujejo s proble- mom odgovornosti. O teh vprašanjih bi lahko na dcigo in široko razpravljali, ker morda kraj.ša razprava v popolno- sti ne bi dala odgovore (ali jih nakazala) na dileme, ki se pojav- ljajo v naši javnosti, da v naf^i družbi posamezniki za nepravil- nosti ni.so odgovorni. In kaj ugc-- tavljajo v tovarni -Jože keren- čič«? Letos je še posebno prišlo do izraza stališče, da je ponekod for- malna demokracija prešla v anar- hijo. Vprašanje odgovornosti je zelo »neurejeno«, saj so možnosti za disciplinski pregon minimalne. Zlasti pa ni odgovornosti za slabe gospodarske uspehe. V Sloveniji smo imeli npr. lansko leto 54 ne- rentabilnih delovnih organizacij, letos pa jih je 270. Nekdaj smo naredili «pravo revolucijo«, če smo odpustili enega človeka iz podjetja, danes pa je obratno. Za- kon o delovnih razmerjih je krep- ko omajal disciplino in delovne odnose, saj sta zakon in reforma prišla v pravo nasprotje. (Pred- sednik disciplinskega sodišča je lahko sami tisti, ki ni nikomur podrejen itd.) Kaj storiti? Navedel sem le nekaj proble- mov, s katerimi se srečujejo v ko- lektivu tovarne. Abstraktne raz- prave o odgovornosti v našem sa- moupravnem sistemu so zelo zna- ne. Konkretno delo, konkretna od- govornost pa je včasih povsem drugačna. Včasih se ljudje znebijo odgo- vornosti tako. da avtomatično pre- našajo naloge nadrejenih na pod- rejene ali vsaj vale nanje krivdo za napake, in na ta način, da pre- našajo svojo odgovornost na sa- moupravne organe. To pa pomeni zlorabo položaja in »skrivanje« za samoupravne organe. Tudi pri nas bomo morali vpeljati prakso, da j bo ob ugotovljenih neuspehih mo- ral direktor s svojimi sodelavci dokazati, da za to ni kriv. Toda še prej bo potrebno urediti vpra- šanje slehernega zaposlenega. Treba bo razumeti pojem nepcr sredne demokracije, pod katero ne razumemo samo odločanje o vseh družbenih zadevah, ampak jo je treba pojmovati v povezavi z vse- mi ostalimi oblikami samouprav- nega mehanizma, od delovne or- ganizacije do federacije. Postopo- ma bo potrebno samoupravljanje uresničiti kot temeljni družbeni odnos na vseh področjih družbe- nega življenja, premagati tisto plat razredne družbene delitve de- la, ki je ljudi razdelila na subjek- te in objekte upravljanja. Vseh teh problemov pa se v to- varni »-Jože Kerenčič« zavedajo. Ob današnjih pogojih gospodarje- nja ni mnogo poti za izbiro, če hočeš, da boš jutri lahko eksisti- ral. V tej tovarni, pa so kljub ve- likim težavam v sedanjem času ubrali pravilno pot. Peter Potočnik C ENE CENE SADJA IN POVRTNINE V POSLOVALNICI »POVRTNINE« V PTUJU Breskve 3, grozd.ie 3 do 3.80, hru- ške 2, jabolka l.BO. sllve-čeSpl.ie I,«"' slive suhe 5, hruSke suhe 4.90. limO' ne 4,50. rozine 8,80. stroč.1i fižol fižol »tetovec« 3.90. fižol prepeliCaf 4. feferonl 3.80. kumare 1. ohrovt J' paradižnik 1.60, paprilta 2. paprika' paradižnik 2,50. solata (endivija) l-^"' sveže zelje 1.50, česen 5.80. čebul^ 1.60. krompir 0.80. suhe gobe 2, kO' ruza 1, pšenica 1,30, radenska 1 lit^^ 0.86. slatina donat 1 liter 0,90. rdeC^ vino 5,40, belo vino 4.63. rdeče vin" 2 litra 9.38. belo vino 2 litra 9.3'' iaica 0.50. Cene so mišl.iene v novih dinarji" za kilogram, kos ali hter. Stran 3 TEDNIK — petek. S. septembra t%?l Stran "5 Občinski odbor RK Ljutomer »Kri lahko vrne zdravje - ali reši življenje« v občinskem odboru Rdečega križa Ljutomer pravijo, da se krajevne organizacije in aktivi- sti temeljito pripravljajo na kr- vodajalsko akcijo. Odvzem krvi v Ljutomeru in Križevcih bo 29. in 30. septembra ter 3. in 4. oktobra letos. Prijave krvoda- jalcev že prihajajo od krajev- nih organizacij Rdečega križa in so številnejše kot lani. Pred- vsem bo naloga aktivistov, da bodo ti, ki so se prijavili za od- vzem krvi, resnično prišli na odvzem. Da bi se občani v čim večjem številu odzvali akciji, je občinski odbor RK poslal v pK>d- jetja in na krajevne organiza- cije parole, v katerih so napotki za krvodajalce, pomen odvzema krvi pri reševanju zdravja itd. Letos bo odvzem krvi zelo ugo- den za krvodajalce, ki so zapo- sleni v podjetjih, saj bodo od- vzemali kri tudi v soboto, ko ima že večina podjetij dela prost dan. Program dela v programu dela ima občinski odbor zastavljene številne na- loge. Organizirali bodo tečaje prve pomoči, predavanja o do- mači negi bolnika, borbo proti alkoholizmu, borbo proti tuber- kulozi itd. Da bi program čim uspešneje izvajali, bi želeli več sodelovanja z oddelkom za na- rodno obrambo pri občinski skupščini Ljutomer, predvsem pri organizaciji tečajev prve po- moči. Glavno »vlogo« , pri izvr- ševanju programskih nalog v društvih in v zadnjem času tu- di pri delu družbenopolitičnih organizacij pa igrajo denarna sredstva, ki jih te organizacije \'edno manj dobivajo iz prora- čuna. Pred altcijo Lansko leto je prišlo na od- vzem krvi v ljutomerski občini 835 krvodajalcev, vendar so kri odvzeli le 746 krvodajalcem. Od teh so dobili 241 litrov krvi (člo- vek ima povprečno 5 litrov kr- vi). Raznih nesreč je iz dneva v dan več, v katerih tvoja ali »na- ša« kri rešuje mnogokrat živ- ljenje ponesrečencev ali pa bol- nih, ki so obsojeni na smrt. Mnogi so primeri, da je krvo- dajalca lastna kri, ki jo je več- krat daroval, rešila smrti. Ne- kateri še kljub dobro priprav- ljenim akcijam mislijo, da od- vzem krvi škoduje zdravju kr- vodajalca; v resnici pa niti ne boli, niti ne slabi človekovega organizma, ne debeli, ne zahteva ponovnih odvzemov, kot je na- pisano na raznih krvodajalskih parolah, plakatih, v brošurah itd., s katerimi hočemo prido- biti čim več je število krvodajal- Pred odvzemom krvi je po- drobni zdravniški pregled krvo- dajalca, tako da je tudi s te strani koristno se udeležiti kr- vodajalske akcije. Kri je kot zdravilo nenado- mestljiva, saj jo uporabljamo pri operacijah vseh vrst, pri slabokrvnosti, pri zastrupitvah, poškodbah, pri nekaterih nalez- ljivih boleznih, za zamenjalno transfuzijo pri dojenčkih, pri opeklinah, pri šoku po poškod- bah itd. Vsak zdrav občan lahko da- ruje kri od 18. leta starosti da- lje. Prav bi bilo, da bi se občani ljutomerske občine ob navede- nih dnevih v čimvečjem številu udeležili krvodajalske akcije. Kri, ki je kot zdravilo nenado- mestljiva, je rešila že marsiko- mu življenje. Morda bo jutri vam! -p Nesreča ne počiva Janez Kovačič iz Lače vasi (roj. 1932) ima z nožem poškodovan obraz; Maks Sagadin iz Majšperka (1906) se je usekal v levo roko; Silva Zupančiča iz Hajdine (1951) je brc- nil konj v desno nogo; Franc Ko- kol iz Bodkovc (1880) ie padel in si poškodoval glavo; Kristina Se- ruga iz Hajdoš (1949) je padla s ko- lesom in si poškodovala levo nogo; Katarina Primožič s Pobrežia (1930) je padla ter si poškodovala glavo; Jožica Pintarič iz Ptuja (1925) si je pri prometni nesreči poškodovala desno nogo in glavo; Miran Mislo- vič iz Megovc (1961) si je pri igri poškodoval čeljust; Jožef Matiašič iz Gabernika (1909) je padel z mo- peda in si poškodoval levo nogo; Marjana Pulko iz Dobrine (1956) je padla s kolesa in si poškodovala glavo; Liza Bračič iz Gruškovja (1901) si je pri prometni nesreči po- škodovala obe roki; Matilda Pasa- riček iz Hromca (1912) je padla in si poškodovala desno nogo; Franc Arnuga iz Nove vasi (1887) je padel po stopnicah in si poškodoval gla- vo; Berta Zelenko iz Podvinc (1911) je padla s hleva in si poškodovala rebra; Gabriel Flegar iz Prebukov- ja (1932) je padel in si poškodoval levo roko; Rozika Domiter iz Haj- dine (1942) si je pri prometni ne- sreči poškodovala hrbtenico, glavo in levo nogo; Franc Zakelšek iz Dobrine (1953) si ie z žago poško- doval levo nogo; Franc Cuš iz Jur- šinec (1908) je padel in si poškodoval desno nogo; Jakob Habjanič iz Sardinja (1921) je padel s kolesom in si poškodoval glavo; Anica Ro- bič iz Apač (1946) je padla z mope- dom in si poškodovala desno nogo; Josip Sukič iz Cvetkovec (1911) si je s srpom poškodoval levo roko; Marija Kokol iz Zlatoličja (1940) je padla In si poškodovala desno no- go; Marjan Janžekovič iz Jiršovec (1938) si je z eksplozivom poškodoval levo roko. Prometne nesreče na ptujslvRog«, črne barve, št. 553227; moš- ko kolo, neznane znamke, črne barve, brez številke; moško kolo, neznane znamke, črne barve. št. M-8668; žensko kolo >*Rog-". rdeče barve, št. 79680?); moško kolo »Rog«, črne barve, št. 300371; moš- ko kolo »Rog-Sport«, svetlo zelene barve, št. 579683. Kolesa so shra- njena na Postaji milice Ptuj. Žensko kolo -Rog-Touring«, sive barve, št. 672243; žensko kolo ~Rog-Sport-, črne barve, št. 473.369; moško kdo -Rog-Touring*, črne barve, št. 2207700; žensko ko- lo -Rog-Touring", črne barve. št. 411896; moško kolo »Pretiš-, črne barve. št. 091715; žensko kolo >vRo2-Sport". črno barve. št. 1,5.3469. Kolesa so shranjena na Oddelku milice v Kidričevem. Živinorejska razstava v M. Soboti v Murski Soboti bo v nedeljo, 10. t. m., velika živinorejska raz- stava, kj^^r bodo kmetijske orga- nizacije in kmetje pokazali naj- boljšo živino, ki jo redijo v vzhodn- Sloveniji. Med raz- stavljale; bosta tudi AK Maribor in KK Ptuj s skupino brejih te- lic. — Kaj -"eč o razstavi nam je povedal Miha Ledinek, dipl. ve- terinar: »Namen razstave je pokazati najboljše živali svetlolisaste pas- me, tako po tipu, kakor tudi po produkciji. Takšen prikaz ima nedvomno velik pomen za živino- rejo. Za -ejce živine pa je razsta- va še toliko bolj privlačna, ker bodo lahko neposredno primerjali kakovosti svojih čred z razstav- !jeno ži"ino in tako ugotavljali svoje rejske uspehe oziroma ne- uspehe. To pa je samo en pomen razstave. Drugi prav tako važen pomen pa je v tem, da takšne razstave vzbujajo nove pobude za rejsko delo v večjem krogu rej- cev. Za večino kmetov z območja Slovenskih goric. Dravskega in Ptujskega polja bo ta razstava več kot koristna. Vemo, da v teh ob- močjih večina živine v kvalitet- nem pogledu močno zaostaja za tisto, ki jo rede v Prekmurju, še bolj pa za tisto, ki jo bomo videli na razstavi. Vemo »a. da kvaliteta živalske črede odločujoče vpliva na dohodek v kmetijstvu. Marsi- kdaj lezi vzrok malib dohodkov kmetije in niikeg» osebnega stan- darda kmečkih družin prav v hlevu. Kravje mleko in pitovna goveda lahko danes zadovoljivo vnovčijo samo tiste kmetije, ki imajo kvalitetne krave in dobro krmo. Kvalitetne krave in dobra krma so zagotovilo, da bo dovolj mleka. Zarod talcšnih krav pa bo tudi hitreje pridobival na teži in bo prej goden za prodajo. Zal pa niso osamljeni primeri, ko kmetje nergajo nad nizkim izkupičkom iz govedoreje. Pustimo cene ob stra- ni in si oglejmo primer dveh te- let, bikca, starega 50 dni, težkega 92 kg. širokega in globokega, ter bikca starega 64 dni, težkega 83 kg, praznega, plitkega in ozkega. Razumljivo je, da je prvopisani bikec zaradi hitrejšega prirašča- nja žive teže dal večjo gospodar- sko korist kakor drugi. Poleg tega pa je na odkupu dosegel še višjo ceno. Takih ali podobnih primerov bi lahko našteli veliko. Vendar je ta skromni nrimer dovolj trden do- kaz, da imajo v mnogih primerih ključ, ki vodi do večjega dohodka v govedoreji, kmetje sami v ro- kah. Živinorejska razstava v Murski Soboti bo gotovo prispevala k razjasnitvi dvomov in nejasnosti. Zato bodo vsi obiskovalci razsta- ve zopet bogatejši v svojih spo- .znanjih^,.^ ^________, Prezahtevni šrangarji star slovenski običaj je, da napravijo fantje na vasi šrango, kn gre nevesta iz vasi na poroko. Sranga pomeni zahtevek po od- kupnini, ki jo fantje (navadno) zapijejo. Nihče nima nič zoper ta običaj, dokler se to ne spremeni v izsiljevanje. Nedolgo tega se je zbralo pet fantov in še neka ženska je bila zraven, da bi zašrangali pot sva- tom, ki so se peljali k poroki na Hajdino. Starešina je ponudil 10 tisoč starih dinarjev, fantje pa so jih zahtevali 30.000. Ker fantje niso popustili, je ponudil še drugi starešina 10 tisočakov. Fantje pa niso popustili. Pogajanja so tra- jala že nad pol ure, ko je neki voznik energično zahteval, da se cesta odpre. Temu so fantje od- prli cesto in to je bila sreča za svate, da so ss tudi oni izmuz- nili, sicer bi bili res nazadnje mo- rali plačati zahtevanih 30 tisoča- kov. Vendar fantje niso mirno pre- boleli svojega neuspeha; na velik plakat so napisali: Nič ne velja, nič ne košta, samo da se iz fare pelja. Vendar nevesta ni šla iz fare, še iz vasi ne, ker se je po- ročila na dom. Fantje pa tudi drugi so se iz tega primera lahko nekaj naučili o skromnosti. Razen tega ljudski običaj nima posebne zveze z iz- siljevanjem, čeprav na drugi stra- ni nihče ne nasprotuje sicer lepe- mu običaju, če ta ostane v svojih mejah. Z. K.. Ptuj Nesreča v Podgorcih v sredo, 23. avgusta 1.1., se je ob 14. uri pripetila v Podgorcih prometna nesreča. Franc Bezjak iz Mihcvec št. 22 se je peljal s si- nom Marjanom na limečkem vozu v gozd na Podgorskem vrhu. Med opravilom v gozdu so se konji ustrašili ter začeli teči proti Pod- gorcem. Njihov beg je opazil sin Marjan ter hclel po krajši poti priteči do konjev. Tekel je narav- nost mimo šole. Po tej dovozni poti se je za njim pripeljal mope- dist Ivan Marin brez vozniškega dovoljenja, in ker ni bil vešč vož- nji z mopedom, je pri prehiteva- nju zadel pešca Marjana Bezjaka ter ga zbil na tla. Pri nesreči sta oba padla. Pešec je dobil lažje te- lesne poškodbe po glavi, roki in nogi ter se nekaj časa zdravil v ZD Ormož. Motorist ni dobil več- jih poškodb; prav tako tudi na mopedu ni večje materialne ško- de. Brez izkušenj v jarek v soboto. 2. septembra 1.1., se je ob 9.45 pripetila hujša promet- na nesreča na cesti II. reda v va- si Mihalovci pri hiši št. 31 Milanu Cačiču iz Zamušan št. 60 pri Ptu- ju, začasno zaposlenem v Nemči- ji. Pri nesreči se je voznik Milan Cačič huje poškodoval, ker je do- bil zlom leve roke v nadlaktu in so ga odpeljali v ptujsko bolnišni- co, medtem ko je na avtomobilu škode za ca. 3000 N din. žrebe se je zaletelo v avtobus Milan Cačič je vozil osebni av- tomobil Mirka Ozmeca iz Ormo- ža, Dobravska cesta 9- iz Ormoža proti Mihalovcem. V vozilu je bil sopotnik Konrad Ozmec. Ko je pripeljal s ceste III. reda Miha- lovci—Jeruzalem, je zavil na de- sno na občinsko cesto, ki vodi v Pavlovski vrh in ker ni prilagodil vožnje stanju ceste ter zaradi ne- izkušenosti (nima vrvzniškega do- voljenja), ga je začelo zanašati. Namesto da bi zfnanjšal hitrost, je pritisnil na plin in ga je za- neslo po dva metra visokem nasi- pu. Zaradi tega se je vozilo pre- vrnilo na cesto, kjer je obtičalo na strehi. Sopotnik ni bil poško- dovan. V ponedeljek, 4. septembra, se je ob 04.30 pripetila lažja prometna nesreča na cesti L reda št. 3 v va- si Mihovci pri hiši Franca Toma- žiča v Cvelkovcih št. 37. V avto- bus MB 144-79, ki ga je upravljal Ludvik Martinec iz Maribora, Aljaževa ulica št. 24. se je zaletelo 5 mesecev staro žrebe, last Fran- ca Tcmažiča. Ludvik Martinec je vozil avto- bus z izletniki iz Ljutomera proti Ptuju. Ko je pripeljal v Cvetkov- ce. je pravokotno z njegove leve strani skočilo v prednji del avto- busa žrebe. Zlomilo si je levo zad- njo nogo. avtobusu je za "a. 200 N din škode. -p Leto akcij krajevnih sku pnosti Cirkovce v tem mesecu bodo asfaltira- li cesto skozi Cirkovce. Urejuje- jo pokopališče. Vaščani so mno- go prispevali s prostovoljnim delom in prispevki. Pri delu se je izkazala tudi mladina. Za finančno pomoč se zahvaljujejo občinski skupščini Ptuj in dru- gim. Stranske ceste jim uničujejo pretežki tovornjaki. Sola je brez kabineta in igrišča. Cir- kovce še nimajo urbanističnega načrta. Železniška postaja je premajhna. S Ptujem ni avto- busne zveze. V Cirkovce pelje lepa asfalt- na cesta, vendar ne do ftonca. Cesta veže Ptuj in Slovensko Bistrico. Ker je zmanjkalo de- narja, je ostalo sredi poti ka- kih deset kilometrov neasfalti- ranih. Sedaj so sosedne občine zopet zbrale nekaj sredstev in cesta bo baje prihodnje leto do meseca julija asfaltirana. V va- si Sikole pri Cirkovcih, do ko- der je cesta že asfaltirana in skozi katero bo šla sodobna ce- sta, že govorijo, katere hiše bo- do podrli, kaj bodo ugotovili za to pristojni glede gradnje mo- stov in podobno. Predvsem pa se vaščani veselijo, da ne bodo več p>ožirali prahu, ki ga je dvigal za tako slabo cesto pre- velik promet. V zadovoljstvo Cirkovčanov so pred vasjo postavili večjo transformatorsko postajo. Ven- dar postaja ni zadovoljstvo za- nje, kajti kljub temu da imajo transformatorsko postajo pred nosom in da peljeta mimo vasi dva daljnovoda, se vaščani pri- tožujejo nad slabo električno napetostjo. V zadovoljstvo jim je le asfaltirani odcep od glav- ne ceste v vas, ki so ga uredili zaradi te postaje. Toda da ne bi bile prav Cirkovce izjema, ki bi imele asfalt po vasi, je tega konec tik pred vasjo pri trans- formatorski postaji. Kot sem pozneje zvedel, bodo verjetno Cirkovce še v tem mesecu ena od vasi v ptujski občini, skozi katere pelje asfaltna cesta. Ker je bilo sončno dopoldne, sem fotografiral center vasi. Pri tem mi je blesk svetlobe nove strehe cerkvenega stolpa ne- usmiljeno udarjal v oči. Predstavnike krajevne skup- nosti sem našel pri urejevanju načrta za dokončno ureditev pokopališča in mrtvašnice. Va- bilu na pogovor za Tednikove bralce so se radi odzvali na- slednji: predsednik krajevne skupnosti Alojz Klajnšek, bivši odbornik občinske skupščine Ptuj in idejni vodja pri ureja- nju kraja, sedanji odbornik ob- činske skupščine Anton Hajšek in Anton Brglez, predsednik gradbenega odbora krajevne skupnosti Cirkovce. Do sedaj so zbrani samopri- spevek in dotacijo občine vložili v gradnjo nove, večje mrtvašni- ce, ki ji manjka še fasada, in v ureditev pokopališča. Vaščani so opravili 2100 prostovoljnih de- lovnih ur. Pomagali so tudi va- ščani iz obeh Goric in dela Ga- ja. Upajo, da se bodo pri ure- ditvi pokopališča udeležili še ti- sti, ki so do sedaj smatrali, da je po njihovi smrti vseeno, kak- šen videz nudi pokopališče. Ve- čina se je rada odzvala in .si želi, da bi imeli lepo pokopališče, kot ga imajo v nekaterih drugili krajih. Pokopališče bodo razši- rili, ga ogradili, v starem delu pa uredili grobove v vrste. Ko sem pripomnil glede as- falta, ki se konča tik pred vasjo, so dejali, da bodo še ta mesec asfaltirali cesto skozi Cirkovce do šole in na drugi strani do pokopališča. Sredstva je prispe- vala občinska skupščina Ptuj, vaščani pa so prispevali z navo- zom gramoza, opravili so ze- meljska dela in drueo. Kdor ni vozil gramoza, je plačal od 10 do 25 tisoč S din. Krajevna skupnost je morala najeti še po- sojilo 10 milijonov S din. Cir- kovčani se zahvaljujejo občin- ski skupščini za dotacijo in so veseli, da jim je družba »vrni- la« nekaj od" velikih davkov, ki jih plačujejo. Zahvaljujejo se tudi ostalim, ki so prispevali sredstva: KZ Lovrenc, TP Pano- nija in GP Haloški biser. Za slednja dva menijo, da bi lahko več prispevala, saj imata v Cir- kovcih velik promet, ki se bo z novo cesto še povečal. Cirkovčani so nevoljni, da ni- sta niti cestno, niti komunalno podjetje za asfaltiranje tako re- koč njune ceste nič prispevali. Po stranskih cestah vozijo pretežki tovornjaki, ki uničuje- jo ceste in mostove. Zgrajeni so le za manjša vozila. Vprašujejo, kako jih bodo popravili, ko bo- do uničene. V Cirkovcih meni- jo, da mnoga podjetja njihove ceste le uporabljajo, za popravi- la pa se ne zmenijo. Med temi je KK Ptuj, ki bi lahko v zim- skem času pomagal popraviti cesto Dragonja vas-^Crna jama, ki jo uporablja. Šola je brez kabinetov in igri- šča. Uredili so jo znotraj, čaka še na novo fasado. Učni uspehi so zadovoljivi kljub pomanjka- nju kabinetnih učilnic. Za mleč- no kuhinjo ni prostora. V šoli delajo krožki, imajo pevski zbor. Učenci tekmujejo za Ingoličevo bralno značko. Nekateri učitelji bi lahko bolj sodelovali v delu množičnih organizacij. Mladina odhaja iz vasi. Delo mladine zavisi od vodstva. V zadnjem času so se izkazali pri ureditvi pokopališča. Vse pre- več jih odhaja od doma in se zaposlujejo v nekmeti j skili pa- nogah. Mnogi odhajajo tudi v tujino. Lepa posestva ostajajo brez naslednikov. Morda bi bilo dobro, če bi v zadnjih letih osemletke poučevali učence tudi o delu v kmetijstvu, predvsem tiste, ki nameravajo ostati in delati na kmetijah. V perspektivnem planu imajo tudi ureditev nove prosvetne dvorane. Pogrešajo režiserja, ki bi zopet oživel nekdanjo dobro gledališko dejavnost v Cirkov- cih, predvsem mladina bi bila voljna igrati. Štiri gasilska društva s težavo shajajo ob premali finančni pod- pori. Za Cirkovce še danes ni urba- nističnega načrta. Prebivalci pa ne morejo čakati in upravičeno gradijo nenačrtno. Cestno razsvetljavo so uredili v vaseh Mihovci, Dragonja vas in Sp. Jablana. Dve vasi sta ostali še nerazsvetljeni. Zdravstveno postajo imajo v Kidričevem, kjer išče zdravniško pomoč že preveč delavcev iz to- varne. Železniška postaja Cirkovce je premajhna. Delavci morajo ob slabem vremenu čakati zu- naj na vlak. Avtobusno zvezo imajo z Ma- riborom, s Ptujem, ki pa je mnogo bliže, pa ne. Želijo, da bi celjsko avtobusno podjetje ali pa katero drugo zopet uvedlo progo skozi Cirkovce. V kraju ugotavljajo, da se ka- že pomanjkanje obrtniških de- javnosti, da kmetovalci niso za- dovoljni s kontrolo in odkupom mleka, za katerega dobijo pla- čilo komaj mesec in pol po pro- daji. Podnevi vaščane vznemir- jajo prehitro vozeči avtomobili, katerih vozniki ne upoštevajo omejitve hitrosti, ponoči pa več- krat razgrajači. Menijo, da bi imela milica iz Kidričevega več- krat kaj opraviti v Cirkovcah. Glavni vir dohodka je kmetij- stvo. Vprašujejo, ali bodo letns zopet tako težko prodati krom- pir, ki je njihov glavni pride- lek. Ko sem se vračal iz Cirkovc, sem videl, kako slabo so zavaro- vani železniški prehodi. Pred njimi so le znaki »stop«. Ob že- leznici raste visoka koruza, ki zastira pogled. Ko sem pripeljal do proge, sem moral izstopiti, da bi se prepričal, ali ne bo med časom, ko bom sedel zf. volarx, pripeljal vlak. Z. R. Ze vrsto let cirkovška folklorna skupina z uspehom nastopa na vseh večjih prireditvah v občini in izven nje Stran 4 TEDNIK — pefek, S. septembra 196? Stran 4 Učni uspehi na ormoškem območju Čeprav se je novo šolsko leto že začelo, je še čas ugotoviti, s katerimi problemi so se srečevali na osnovnih šolah v ormoški cb- čini v preteklem šolskem letu, da bi jih v največji meri v tem šol- skem letu popravili. Stanje na osnovnih šolah Na območju ormoške občine je 10 osnovnih šol, 5 popolnih in 5, ti imajo le prve štiri razrede. Od popolnih šol so tri centralne, in si- cer v Ormožu, Miklavžu in v Ve- liki Nedelji ter dve samostojni šo- li v Središču ob Dravi in Tomažu pri Ormožu. Na vseh šolah je bilo v preteklem šolskem letu 3124 učen- cev ali za 72 učencev manj kot v lanskem šolskem letu. Kljub temu je bilo še vedno 6 oddelkov, ki so imeli nad 40 učencev. V Veliki Nedelji, pri Tomažu in v Podgor- cih so bili celo oddelki, ki so ime- li po 44 do 45 učencev. Problemi pri pouku Šolski prostori najbolj primanj- kujejo na šoli Miklavž, ki je ime- la za 17 oddelkov le 8 učilnic, med temi je ena preurejena v starem poslopju poleg šole (stanovanje upravitelja), ena učilnica in teh- nična delavnica pa sta v stavbi, kjer je bila nekdaj trgovina, ki je za poučevanje popolnoma nepri- merna. V stari stanovanjski hiši je tudi šolska pisarna, ki je oprem- ljena s staro opremo. Slabe šolske prostore brez kabi- netov ima tudi šola v Ivanjkovcih, ki ima v eni učilnici večsedežne klopi itd. S problemom slabih pro- storov se srečujejo kljub obnav- ljanju tudi na ostalih šolah. Le- tos so predvsem obnovili central- no šolo v Ormožu, kjer se bo pouk pričel zaradi adaptacije šele 10. septembra. Drugi problem so učenci vozači in predvsem na centralni šoli v Ormožu problem učencev, ki obiskujejo šclo iz sosedne repu- blike. Teh učencev je bilo v pre- teklem šolskem letu 53 ali prak- tično za dva oddelka. Ti učenci so dosegli 70'/o uspeh. Na višji stopnji jih je le 16, kar prikazuje izredno velik osip. Največ težav jim dela jezik, ker se zelo težko izražajo v slovenskem jeziku. Ti učenci bi morali dobivati izredno dodatno pomoč. Učni uspehi Po tabelaričnem pregledu zna- šajo učni uspehi 83,6 »/o In so za 1,5»/» slabši od lanskega leta. Raz- redi od 1. do 4. so dosegli 86Vo, od 5. do 8. pa 80,9''/o učni uspeh. Brez negativne ocene je izdelalo 2492 učencev ali 79,4 »/o, in sicer od 1. do 4. razreda 82,7 •/», od 5. do 8. razreda pa sarao 75,7 "/o. Iz podatkov je razvidno^ da le 131 učencev ali 4,2 */• napredovalo v višji razred z negativno oceno. Med temi, ki ob zaključku šolske- ga leta niso izdelali in so imeli popravni izpit, jih je bilo 37 iz 8. razreda. Ce bi vsi učenci opravili popravne izpite, potem bi bil končni uspeh v šolskem letu 66/67 84.8''/o. Najnižje rezultate je dose- gel 7. razred. Najslabši uspeh je bil dosežen pri matematiki, saj je bilo kar 15,2 »/o učencev z negativno oceno, matematiki je sledil tuj jezik, kjer je imelo 13.8 '/o učencev negativne ocene, ter slovenski jezik, pri ka- terem je bilo ocenjeno z negativ- no oceno 10,5 »/o učencev. V vseh razredih daje največji odstotek zadostna ocena, in sicer iz matematike 41,3 Vo, iz sloven- skega jezika 38,1 "/o in iz tujega jezika 37,7 "/o. Zakaj v 7. razredih najslabši uspeh? Ugotovljeno je bilo, da že več let nazaj dosega 7. razred najslab- ši uspeh. Slab učni uspeh učencev v teh razredih lahko pripišemo premajhni zainteresiranosti učen- cev v teh razredih, po drugi stra- ni pa dejstvu, da j3 v vaseh veli- ko pomanjkanje delovne sile, da pa so v gospodarskih organizaci- jah še vedno aktualni problemi zaposlovanja. Primerjava po socialni strukturi učencev Zelo zanimiva je primerjava so- cialnega sestava učencev in njiho- vih uspehov. Učencev iz vrst de- lavcev je v preteklem šolskem le- tu obiskovalo šolo kar 41,8 •/«, uslužbencev 9.3 •/«. kmetov 32 •/», obrtnikov 2.8 •/», od svobodnih po- klicev 0.4 Vo, upokojencev 4,7 •/• in drugih 2'/». Procenti ponavljalcev po socialnem sestavu učencev pa so bili naslednji: 61*/» učencev iz vrst delavcev je imelo negativno oceno, kar predstavlja znaten po- rast, učenci uslužbencev 3 •/», kme- tov 25,1 Vo, obrtnikov 1,3 •/». svo- bodnih poklicev O V«, upokojencev 5.1 in drugih 4,5»/.. Iz tega prikaza vidimo, da je bilo največ negativno ocenjenih učencev iz družin delavcev in upokojencev. -p Veliki plesni orkester pred novo sezono Kot je znano, je bil letos spo- mladi v Ptuju ustanovljen ve- liki plesni orkester ix>d okri- ljem DPD Svoboda. Poslušalcem in ljubiteljem glasbe se je prvič predstavil konec junija s kon- certom »Prvi aplavz« v ptujsken\ gledališču. Kot je znano, je ta koncert res lepo uspel. Sedaj nabirajo moči za nadaljnje de- lo. Pred novo sezono je odgo- voril vodja orkestra Anton Hor- vat za Tednikove bralce na ne- kaj vprašanj. Tovariš Horvat, kako je nastal ta orkester in kako ste vi postali njegov vodja? Ko sem se marca vrnil v Ptuj, sem opazil, da deluje v mestu več manjših ansamblov z zelo dobrimi posamezniki. Spoznal sem, da bi lahko z njimi sestavil večji ansambel, ki bi lahko do- segal lepe uspehe in nudil lju- dem nekaj več kot samo ples. Pa tudi glasbeniki bi se ob ena- kovrednih partnerjih in pod strokovnim vodstvom laže raz- vijali. Zato sem navezal stike z njimi. Radi so se odzvali vabilu, in tako smo sestavili 16-članski orkester. Pri tem delu mi je mnogo pomagal tovariš Strucl, vodja ptujske godbe na pihala. Kaj menite o orkestru in o delu z njim? Z orkestrom sem izredno za- dovoljen. Vsi člani so nadarjeni glasbeniki, ki bodo pod pravil- nim vodstvom lahko dosegli še velike uspehe. Delo z njimi mi je v veliko zadovoljstvo, saj so to večinoma mlajši ljudje, ki fij trudijo, da bi nekaj dosegli. Ker sem tudi sam iz njihove genera- cije, me vodenje orkestra zares veseli. Pri tem pa je umevno, da je z mlajšimi člani potrebno mnogo dela in potrpljenja. Ti bodo šele po daljših vajah in več nastopih lahko pokazali svojo pravo vrednost. Kako se pripravljate za novo sezono? Potrebno je, da se tu ozrem najprej malo vnazaj. Z našim nastopom v ptujskem gledališču sem izredno zadovoljen, saj je orkester kjub kratkemu času, ki ga je imel za priprave, dokazal, da zmore naloge, ki si jih je postavil. Ker je vadba za ta koncert bila zares intenzivna, smo se odločili, da si bomo čez pMDletne mesece nabrali novih moči za nadaljnje delo ter se ponovno sešli v začetku jeseni. Z delom bomo pričeli zopet 15. septembra. Naš novi program pa naj ostane skrivnost vse do ponovnega nastopa pred ptuj- skimi ljubitelji glasbe. Priprav- ljene imam že vse aranžmaje in sedaj samo še čaikam dneva, ko bomo pričeli z vadbo. Istočasno pa nameravamo nastopati v dvo- ranah v ptujski občini s celot- nim repertoarjem našega prve- ga koncerta v Ptuju. Prva na- stopa te vrste bosta v Gorišnici in MajŠF>erku, pozneje pa bomo nastopili tudi v drugih krajih, kjer bodo za to pogoji. Vsem ljubiteljem glasbe želim ob na- ših nastopih obilo užitka in raz- vedrila. K J OBŠIREN PROGRAM DELA DELAVSKE UNIVERZE PTUJ Oblike izobraževanja v prejš- njem izobraževalnem obdobju Še trajajo. Kljub temu pri de- lavski univerzi v Ptuju že pri- pravljajo program dela za pri- hodnje obdobje, in to po ana- lizah o izobraževalnih potrebah v občini. Program dela so nave- zali na geslo: »Neposredno od- ločanje o družbenih zadevah narekuje in povečuje našemu delovnemu človeku potrebo po znanju.« Te dni bo DU izdala program izobraževalnega dela v obliki knjižice. Program bo po- slala vsem delovnim organiza- cijam in drugim ustanovam. Nekatere stvari iz obširnega programa je za naše bralce na- kazala Meta Feldin, strokovna svetovalka. Podrobneje o pro- gramu dela (pričetek predavanj, tečajev Ipd.) pa bo delavska univerza seznanjala bralce po Tedniku. Takrat bodo bralci zvedeli kaj več o pomenu po- samezne oblike dela. Oblika za družbeno izobraže- vanje naj razvije v našem člo- veku samoupravno sp>osobnost. V različnih tečajih in seminar- jih bodo skušali usposobiti sa- moupravi j avce, da bodo znali samostojno in uspešno vplivati na hitrejši razvoj samouprav- janja. Za širjenje družbene razgle- danosti bo priredila DU ob sre- dah diskusijske večere o aktu- alnih problemih. V razpravah bodo sodelovali vidni družbeni delavci, znanstveniki in drugi. Ob različnih priložnostih bodo javne razprave (tribune), na katerih bodo razpravljali pred- vsem o aktualnih problemih v naši občini. Kot stalna oblika družbenega izobraževanja bodo delale ve- černe šole, katerih namen bo posredovanje družbenega in ekonomskega znanja bolj vse- stransko in poglobljeno kot raz- lični seminarji. Obravnavali bo- do aktualne probleme samo- upravljanja, ekonomske proble- me v delovnih organizacijah, družbene in ekonomske proble- me komune, države in sveta, sodobne družbene procese, na- čela politične ureditve SFRJ, delavsko gibanje, oblike druž- bene zavesti in odnosov med ljudmi, osnove in načela mar- ksistične teorije in drugo. V obliki izobraževanja o ci- vilni zaščiti bo DU priredila cikluse predavanj, na katerih bo seznanila občane, delovne in druge organizacije z vsem, kar morejo vedeti o civilni zaščiti. Veliko pozornost bo delavska univerza letos posvetila stro- kovnemu izobraževanju. Stro- kovno znanje je pogoj za bolj- šo proizvodnjo in pravilno go- sE>odarjenje. Strokovno izobra- ževanje bo v obliki seminar- jev, ki bodo izvedeni za delav- ce v mehanografskih birojih, za kvalificirane in polkvalifici- rane delavce kovinske, avto- mehanske, gradbene, elektro, kmeti j.ske in živilske stroke. DU bo organizirala tudi semi- narje za kvalifikacijo natakar- jev, za vodstveni kader v pod- jetjih, iz poslovne korespon- dence, za kmetijske kooperante in še vrsto drugih seminarjev in tečajev. DU bo priredila tudi jezikov- ne tečaje slovenskega, nemške- ga, angleškega, italijanskega francoskega in ruskega jezika. Za trgovce in gostince bo pri- redila posebej zanje priprav- ljene tečaje nemškega in itali- janskega jezika. DU bo pomagala pri študiju izrednim študentom, pri pripra- vah na strokovne izpite in dru- go. Zavedajoč se naglega znan- stvenega in tehničnega napred- ka, ki zahteva vedno večjo 'Splošno izobrazbo naših ljudi, so pri DU poskrbeli tudi za splošno izobraževanje Turizem postaja važna pano- ga v našem gospodarstvu. DU bo priredila strokovne in sploš- ne seminarje za turistične de- lavce, za oddajalce turističnih sob, za osebje v gostinstvu in trgovini. Sodelovala bo z vseimi društvi, ki se ukvarjajo s tu- rizmom, planinarjenjem in po- dobnim. Letos bodo organizirali tudi razne druge oblike dejavnosti, ki jih občani že pogrešajo. Tu so mišljene razne šole za starše, za življenje, za mlade zakonce in podobno. Gospodinjstva predstavljajo pomemben ekonomski faktor v gospodarstvu. DU bo zato pri- pravila več kuharskih in gospo- dinjskih tečajev. V teh bo sku-^' šala naučiti občane vseh staro- sti, zlasti še mlajšo generacijo, kako se hitro in pravilno pri- pravi jedilni obrok, ki ustreza zdravstvenim in ekonomskim zahtevam. Seznanila bo poslu- šalce še z drugimi stvarmi iz gospodinjstva. Pri zdravstveni vzgoji bo DU sodelovala s širokim progra- mom. Pripravila je ciklus zdrav- stvenih predavanj v okviru sve- tovnega dneva zdravja. Podje- tjem so posebej namenili preda- vanja o zdravstvenem varstvu delavcev pri delu. DU bo sodelovala tudi pri prometni vzgoji, zavedajoč se velikega krvnega davka, ki ga zahteva naraščajoči promet. Delavska univerza bo pripra- vila tudi cikluse predavanj o glasbi, o književnosti, o filmski umetnosti in podobno. Poleg izobraževanja bo de- lavska univerza pomagala s tehničnimi in drugimi uslugami izobraževalnim centrom in usta- novam, družbenim organizaci- jam in društvom. Predvajala bo diapozitive in filme. Opravljala bo razne ekonomske in politič- ne raziskave ter izdelovala ana- lize po naročilih, prevajala iz tujih jezikov in nasprotno. Zavedajoč se svojih nalog, bo delavska univerza skušala rea- lizirati plan dela. ZR Paviljon »Slovenskih go- ric« na vinskem sejmu Te dni je v Ljubljani odprt mednarodni vinski sejem, na katerem sodeluje tudi obrat »Slovenske gorice« KK Ptuj. Ob pričetku je sejem obiskal tudi predsednik Tito. Na sejmu so razstavljene domače in tuje na- prave za gostinstvo, oprema in stroji za vinogradništvo in kle- tarstvo ter razna vina. Na sejmu je tudi poskušnja nekaterih vin, ki so na letošnjem sejmu do- bila zlate medalje. Tito je ob slovesu dejal, da smo lahko za- dovoljni s kakovostjo svojih vin. Posebno je pohvalil naša štajerska vina, ki ustrezajo tu- di njegovemu okusu. Kot sem že omenil, sodeluje na sejmu tudi obrat »Slovenske gorice«, ki je letos na sejmu prejel pet zlatih medalj za pet vzorcev vina. Kaj več o sode- lovanju tega obrata in o sejmu nam je na obratu povedal teh- nični vodja Franc Toplak, dipl. inž. Vinski sejem je dobil obliko nekakega praznika vina. Na njem pokažejo široki množici najnovejšo opremo in stroje s področja vinogradništva, kle- tarstva in gostinstva. Poleg te- ga lahko obiskovalci poskušajo in pijejo različne sorte vina, in to najboljše kvalitete z vsega sveta. Tako sejem nima trgov- sko poslovnega značaja. Ostala sta le poskušnja vina za široko potrošnjo in zabavni del. Ta zadnji del večkrat povzroča milici težave zaradi nereda. Večina večjih podjetji, ki pri- delujejo vino, so prepustila pro- dajo le-teh ljubljanskim gostin- skim podjetjem. Naš obrat je poleg redkih postavil na sejmi- šču svoj paviljon. Ta stoji ob vhodu na levi strani in je se- stavljen iz dveh prostorov: iz prostora s pijačo in iz prostora z domačimi jedili. Kot simbol štajerskega vinogradništva so ob paviljonu postavili klopotec, ki ga poganja elektromotorček. Obiskovalci ga z zanimanjem opazujejo. Pred paviljonom je prostor z mizami in stoli ter senčniki. Največje povpraševa- nje je za muškatnim otonelom in šiponom, ki sta med drugimi vini dobila zlato medaljo. Paviljon na vinskem sejmu za obrat ni večjega komercial- nega pomena, ampak le propa- gandnega. Obiskovalci zvedo, od kod je vino in ali ustreza nji- hovemu okusu. Vsako leto je bila prodaja vi- na na sejmu tako velika, da so se stroški reklame poplačali. ZR DRAGA MILICA IZ VASI MIHOVCI PRI VELIKI NEDE- LJI! Prvi odgovor v NASIH PI- SMIH sem dolžna tebi na tvoje nenapisano pismo. Ti si nam ga namreč narisala kot naslovno sličico. Hvala ti. Milica! Tvoj nasmejani pismonoša, ki prinaša TEDNIK in odnaša po- ročila veselih otrok, bo bralce vsak teden že od daleč opozar- jal na NAŠA PISMA. Tako živo si ga narisala, da kar vidim, kako prestavlja noge in hiti k otrokom, ki se mu približujejo. Večji deček mu zavzeto p>odaja svoje pismo za TEDNIK. Dekli- ca in manjši deček, ki se je drži za roko, prav tako prina- šata svoji pismi in čez vse obra- ze je razlito veselje, saj nad njimi sije sonce in pojejo ptice. Da bi bilo tudi v tvojem srcu veselje in v tvojem življenju I>esem, ti iskreno želi tvoja ALENKA. DRAGA ALENKA! Doma sem v Mengšu. Z mamo sem bil na počitnicah v Ptuju. Vse mi je bilo zelo všeč. Jedel sem dobre hruške. Vsak večer sem bil žalosten, ker sem mo- ral hoditi zgodaj spat. Moja mama je v kuhinji klepetala s teto. Teta mi je sedaj tudi poslala zadnji TEDNIK. Takoj sem na- pisal pismo, ker se mi je zdela tista sličica od Milice zelo lepa. Pozdravljam vse otroke v Ptuju in tebe! Bojan Nečemer, 3. razred DRAGI BOJAN! Rada verjamem, da ti je bilo v Ptuju vse po volji. Ali si šel pogledat tisti plantažni nasad jablan in breskev v bližini me- sta? Kakšne breskve! Ce nisi, moraš to storiti prihodnje leto, saj boš gotovo spet prišel k teti na počitnice. Tvoja žalost, kot pišeš, je bila pa popolnoma brez potrebe. Tebi je koristno spanje, tvoji mami pa nekaj dobrih besed z njeno sestro. Za pisemce se ti prisrčno za- hvaljujem! Tvoja \LEXKA Odlomki Iz življenja heroja LXXIII. Tudi s Koroške in Štajerske so prihajale v Glavni štab vesti o bojih in o okrepljenih nemških silah. Naloga naših enot je bila predvsem, onemogočati nemške vojaške transporte. Poročila so navajala boje na Kozjanskem, Konjiški gori, na Pohorju, na Graški gori. 14. divizija je marca utrpela v bojih precejšnje izgu- be. Saj ni čudno! Nemci so imeli na Štajerskem v tem času okoli 610000 vojakov, na Koroškem pa 7000. Vendar so tudi naši priza- dejali sovražniku velike izgube pri Blagovcu, Trojanah, Storah, Vi- tanju in Slovenjem Gradcu. Za- vzeli so še nemška oporišča v Hudi luknji, pri Poljčanah, v Vojniku. Šentvidu in pri Slo- venski Bistrici na Križnem vrhu. Četrta armada je od 20. mar- ca do 16. aprila osvobodila Liko in Hrvaško Primorje z otoki in stala pred Reko. Tretja armada je 12. aprila prekoračila Dravo pri Osijeku in prodirala v Po- dravino. Prva armada je 12. aprila pre- bila fronto, ki se je raztezala sko- zi Srem v Posavino. Prodirala je dalje proti Zagrebu. Druga armada je operirala juž- no od Save proti zahodu. V dnevih velikih pričakovanj, obilice odgovornega dela, velikih bojnih načrtov zadnjih vojnih dni, je Tomaž preživel svoj 30 rojstni dan, ki mu ga je prine- sla zadnja vojna pomlad. Delo pa je Tomaža tako zavzelo, da se je na svoj rojstni dan komaj spomnil. V štabu so tiste dni go- ^^rilf tudi o načrtih po vojni in o vojnem p^lenu. Veliko so se me- nili tudi o Trstu, ki ga bo zased- la naša vojska. 20. anrila je Tomaž sestavil brzojavko IX. korpu.iu, v kate- ri mu je sporočil, da so enote 4. armade osvobodile Gorski ko- tar in očistile Hrvaško Primorje. razen Reke in Sušaka. »Sile so obšle nezavzete kraje in napre- r^ujejo proti proei Št Peter—Re- ka. Lahko pričakujete močan i'dar armade na prostor okrog Trsta Važno je. da S. korpus pri- pravi ?ile na prostoru Trnovske- ga !?ozda. Eno brigado pošljite na Kras! V južni Primor.=:ki naj naSi izvaiaio diverzantske akci- ■'•! Poročajte o vstaji v samem TretuV Kmalu za tem j» Tomaž podpl- leal ukar ela-^ega ?+aba, naj naži zavzamejo Predme j o in Otlico, ki bosta izhodiščni točki za pohod proti Trstu. Sporočil je tudi vest, da je 4. armada za- sedla Cres, Lošinj in izkrcala večje sile v Istri ter zavzela Su- šak. Dodal je še. da se ni po- trebno naprezati za utrjeni Col, ampak naj sile pripravijo za na- pad na Trst. Vesti, ki jih je sprejel iz Trsta, so bile kaj bodrilne, saj je imel IX. korpus v Trstu približno 3000 borcev. Ko se je vstaja za- čela, se jim je pridružilo še na tisoče Tržačanov, Slovencev in Italijanov. Komando mesta Trsta so ustanovili 1. avgusta 1944. Od tedaj se je upor vedno bolj ši- ril. Trst je bil najprej razdeljen na 8 rajonov. Komandanti rajo- nov pa so sestavljali vojaško ko- misijo. Oktobra 1944 je poslal štab IX. korpusa v Trst svojo radiooddajno postajo. Februarja so vojaško komisijo v trstu uki- nili in Trst razdelili na štiri okraje s štabi. Cim bliže je bil konec vojne, tem večjo pozornost sta štab korpusa in Glavni štab posvečala Trstu. 27. aprila je sprejel Glavni štab Slovenije brzojavko Vr- hovnega štaba, v kateri naroča Tito, naj napadeta Trst 43. di- vizija ter 30. in 31. divizija 9. korpusa. Od tega dne je bil IX. korpus podrejen 4. armadi. To- maž je čez nekaj dni zapustil Glavni štab z nekaterimi spre- mljevalci. Boje za Trst je hotel nadzorovati! Komanda mesta je že razporedila svoje sile za vstajo v mestu. S štabom IX. korpusa jo je povezala radijs^ka postaja pri Sv. Magdaleni. Se pred svojim odhodom s sedeža Glavnega štaba je poslal brzo- javko TX. korpusu: »Z največjo naglico in energijo nadaljujte s prodiranjem v center Trsta. Bodite v stalni in direktni zvezi z nami in nam čim podrobneje in pogosto poročajte!« 30. aprila zvečer je padel v naše roke Koper, Gorica pa je bila še polna domobrancev in četnikov. Okoli 250 četnikov so naši naipadli na železniški po- staji, in zavzeli so Idrijo in Ba- ško grapo. Tomaž je oo^-oval na Primor- sko z džipam. Pred odhodom je oddal za Našo vojsko članka: »Skrb za borca« in »IV. armada na vratih Slovenije.« 2e 29. aprila so v Trstu divja- li hudi boji med sovražniko-m in delavsikimi bataljonL IX. kor- pus se je usmeril proti Trstu s 30. divizijo, 31. pa je napotil proti Tržiču in Gorici. 30. aprila zvečer je bil osvobojen že skoro ves Trst. Naslednjega dne je bil Tomaž v mestu. Prevzel je nje- govo vojaško poveljstvo. Sovražnik se je upiral še na redkih krajih. Sodišče je padlo 2. maja. V mesto so prispeli tu- di angleški tanki. V tovaimi Elbi je bilo okrog 1000 sovraž- nih vojakov, ki so jih naši z bombami prisilili k vdaji. An- gleži so Nemce pregnali z gradu Sv. Justa. Nemška posadka na Opčinah se je vdala 3. maja, bilo je nad 3000 vojakov, med njimi 300 ranjenih. Za tem so utihnili streli, a ne še po vsej Primorski, p>o vsej Sloveniji. Dan miru za vso domovino in skoro za ves svet pa je bil sko- ro že tu! 7. maja je predstavnik 97. armad nega kora podpisal v Ilirski Bistrici listino o brezpo- gojni kapitulaciji. 4. armadi se je vdalo 16.000 vojakov. Slo- ven.sko Primorje je slavilo dan svobode. Sovražnik se je lahko umikal s Hrvaške in Dolenjske le še čez Štajersko ali Gorenj- sko proti Koroški. Se nekaj dni bojev v teh krajih, še poslednje smrtne žrtve in napočila je ta- ko zelo pričakovana svoboda in mir. Se zadnje vojne vesti, ki jih je Tamaž poslušal po radiu in čital iz depeš! Italijanski partizani so ustre- lili dučeja 2P. aprila. 30. aprila si je vzel življenje firer. Sov- jetski vojaki so prodrli v pone- deljek. 30 aprila, do firerievega bunkerja v Berlinu. Nemška vrbo-vria komanda se je vdala 4. maja in izročila Monteomeriiu vse nemške sile v sevemoza- hodni Nemčiji. Danski in N-zn- Kesserlingova aitnadna skupina G severno od Alp. V štab gene- rala Eisenhowerja v Reimsu se je prišel novi komandant nem- ške mornarice admiral von Friedenburg pogajat o predaji. Naslednjega dne je prišel še Jodl, ki je v Reimsu podpisal brezpogojno kapitulacijo skupaj z admiralom Friedenburgom. V Evropi je zavladal mir. Zma- gale so napredne sile po bojih, ki so divjali skoraj šest let. Kaj vse je uničila vojna! Najstra- šnejše je število mrtvih! Kaj vse je zakrivil fašizem! Iz hotela Regina v Trsitu, kjer je Tomaž stanoval, se je ob ve- sti o koncu vojne zagledal proti morju, tja daleč proti Španiji, proti Estramaduri, kjer je začel bojno pot pred osmimi leti, da bi doprinesel k zmagi demokra- cije! Dušan Kveder-Tomaž je kon- čal svojo bojno pot. Nastopil je pot vojaka diplomata, ki naj bi pripomogel, da bi se izpolnila velika želja jugoslovanskih na- rodov, obdržati Trst v okviru federativne demokratične repu- blike Jugoslavije kot avtonom- no mesto! Izredne so bile Tomaževe za- sluge za osvoboditev naše zem- lje, zato je dobil najvišja odli- kovanja. Kakor med vojno, se je tudi po vojni odlikoval pri vsakem delu; do leta 1955 na vodilnih položajih v vojski in nato v diplomaciji! Poleg vsega tega se je izkaizal tudi z nalogo, ki sn jo je sam izbral, posredo- vati svoje veliko znanje iz za- kladnice bogate indijske umet- nosti študentom in široki jav- nosti. Dela biografije, ki prikazuje življenje Dušana Kvedra-To- maža od vojne do tedaj, ko se .!€ od življenja poslovil, ne bo- mo objavljali. Ko bo izšla bio- grafija heroja Kvedra v knjigi, bo razgrnjeno pred čitatelja še 20 let njegovega plodnega, bo- gatega 7-vlienja. ki je usahnilo tako zgodaj. V. R. stran f TEDNIK - ppfpk. !*ppfeinbrn 1967 Stran ^ VZGOJNA VPRAŠANJA ^revozi učencev v solo (Nadaljevanje in konec) So pa tudi slabe strani takega prevoza otrok v šolo. Teh je zelo mnogo. 1. Občine lahko organizirajo prevoz, kakor ga pač finančno zmorejo. Torej večinoma le redne avtobusne proge. Pri teh prevozih se vozijo polog otrok še delavci, kmetje, torej vsi. Prevoz torej ni urejen tako, da bo prav učencem, ampak tako, kakor je to prav odraslim. Zato so se morali učenci odpeljati iz Stoperc v Majšperk že ob 5,4.5 in so morali čakati na pouk ono uro. Po pouku pa so na prevoz otrok tudi vplivale potrebe od- raslih. Mnogi otroci so prihajali .domov zelo poznn. 2. Drugod zopet (Leskovec— Videm—Ptuj in Zetale—Podleh- nik—Sela—Ptuj) je pripeljal avtobus otroke v šolo tik pred poukom — ob lepem vremenu. Ko pa se je začelo blato in sneg, je avtobus zamujal redno po eno uro. Tako so otroci prvo uro redno zamujali v jeseni, pozimi in tudi spomladi. Izgubljali so ure matematike, slovenskega in tujega jezika. Teh ur ni bilo mogoče nadomestiti. Ker pa je odpeljal avtobus otroke takoj po pouku, tudi ni bilo mogoče s slabšimi učenci učne snovi še enkrat obdelati. V takih prime- rih seveda prevoz ni mnogo ko- ristil. 3. Učenci, ki so doma daleč od šole, na primer v Stopercah, so morali hoditi do šole (od koder jih je avtobus odpeljal ob 5,45) še dolgo pot. Hodili so različno — nekateri tudi po eno uro in pol do dve uri. Teh učencev si- cer ni bilo mnogo, kolikor pa jih je bilo, so morali vstajati zelo zgodaj zjutraj — posebno pozi- mi, ter so bili tudi večinoma tešči do šolske malice, ki jim je bila edini dnevni obrok hrane do večera, ko so se zopet vrnili domov. Ti učenci so se Šolali v zelo težkih razmerah. Pojavlja- la se je podhranjenost In celo začetki tuberkuloze. 4. Prevoz učencev v prenapol- njenih avtobusih ni prijeten. Navadno šolarji stojijo, nabiti kot sardine, sedijo pa starejši ljudje. To je seveda razumljivo. Boljše pa bi bilo vsekakor za otroke, da bi imela občina za prevoz šolarjev posebne avtobu- se. 5. Najhujše pa je bilo to: kra- ji, v katerih delujejo majhne šole, so mnogokrat v revnih predelih. Otroci prihajajo v šolo umsko nerazviti, se težko izra- žajo in učitelji v teh šolah težko naučijo otroke toliko, da bi se lahko dobro učili v sosedni višje organizirani šoli. Zato so taki prišolani otroci navadno tudi slabši učenci, ki kmalu izgubijo pogum. Ce vse navedeno premislimo, vidimo, da ima prevoz učencev iz manjših .šol v višje organizi- rano centralno šolo svoje dobre strani, ki pa ob neugodnih raz- merah, v katerih živijo učenci, brž izginejo. Ostanejo pa zelo ne- ugodne posledice menjanja šol: otroci zaostanejo, izgubljajo uč- ne ure, morajo zgodaj vstajati in pozno prihajajo domov, se nimajo časa učiti — in tudi si- cer: večina se v novem okolju ne počuti dobro. Te neugodne posledice bi se dalo odpraviti le tako, da nam ne bi bilo žal denarja za te otroke. Najprej naj bi ustano- vili v vseh krajih, kjer je šola, vrtce ali »male šole« za pred- šolske otroke. To bi sicer precej stalo, bi se pa izplačalo. V zim- skem času naj bi deco, ki sta- nuje daleč od šol, zbrali v dija- škem domu, kjer bi (na stroške skupnosti, ker so to večinoma revni ljudje) imeli organizirano hrano in stanovanje, ob sobotah bi se vračali k starše.n, v pone- deljek pa bi se zopet zbrali v šoli. To bi bila rešitev za mnoge učence, ki bi imeli tako lažje življenjske pogoje in tudi do- volj časa za učenje. F. H. LETOŠNJI SEJEM ŠOLSKIH KNJIG v Ptuju Je bil od 28. 8. do 3. 9. v organizaciji Krajevne skupnosti sejem šolskih knjig. Sejem je omogočil dijakom iz Ptuja in oko- lice, da so lahko prodajali in ku- povali rabljene učne knjige. Do novih knjig je težko priti, ker je njihova naklada omejena, neka- tere učne knjige pa so še v tisku. Edine težave v prodaji so nastale, ker učenci in dijaki niso vedeli, ali bodo še vse stare učne knjige še nadalje v učnem programu. Krajevna skupnost je od proda- jalcev pobirala minimalno tržni- no od 20 do 50 starih dinarjev. S tem denarjem je krila stroške vzdrževanja prostora in dela s postavitvijo stojnic. Cena knjig se je gibala med 50 do 70 odstotki njihove prodajne vrednosti, glede na njihovo ohranjenost. Dijaki, ki so s to prodajo prišli do knjig, ostali pa do denarja, si tudi v bodoče želijo podobnih sej- mov, vendar v večjem obsegu. Z ljutomerske zgodovine Trški pisarji Za uradne posle je imel trg kolikor toliko Izurjenega pisar- ja, ki je imel, kakor se navaja v listini, velik vpliv, ker so bili župani včasih malo izobraženi možje. V matičnih knjigah in drugih virih lahko zasledimo precej trških pisarjev. Prvi se omenja Janez Haibl, ki je ob novem letu 1609. leta zapisal, kakor je bila takrat na- vada, v trški zapisnik: »Bog mi daj milost, da bom srečno in častno opravljal to službo.« Služboval je do 19. marca 1610. Z novim letom 1612 je zopet prevzel službo ter služboval do konca leta 1628. Leta 1614 je imel 32 gl. letne plače ter je bil oproščen občinskih dajatev itd. Policijska oblast trškega magistrata Kot policijska oblast je mo- ral trški magistrat skrbeti v imenu občine in države za splošni red, mir in varnost trga. Najodgovornejši je bil župan, ki je bil odgovoren za »policijsko« varnost pred magistratom ter navzven sosednji grajski gospo- di. Pri izvrševanju te naloge so ga podpirali občinski stražniki in četrtniki. Stražnik je nekoč imel po- dobno službo današnjega milič- nika, ki pa je bila takrat zelo cenjena, saj je bil istočasno tr- žan in večkrat svetovalec. Okrog leta 1712 je dobival trški straž- nik 48 goldinarjev letne plače, kar je bilo za takratne razmere precej. Trg je imel tudi posebne noč- ne čuvaje. Leta 1699 je imel Ljutomer dva. Ponoči sta nočna čuvaja klicala ure, pazila na tatove in drugo »sodrgo«, po- sebno pa na požare. Leta 1727 je ukazal grslčak, da morajo tržani, ki prodajajo na trgu kruh, kupovati pšenico od graščine. Tržani so imeli pravico peči kruh in ga na trgu prodajati. Ko se je pek Kilhof- fer nastanil v trgu, so mu ob- ljubili, da med tednom tržani ne bodo prodajali kruha na tr- gu na drobno, marveč le po ki- logramih za groš. 13. marca 1715 se je pek pritožil, da vsi tržani pečejo kruh ter ga režejo na majhne kose in prodajajo po dva in tri vinarje. Tudi radgon- ski peki so dovažali zemlje v Ljutomer. Zato lahko sklepamo, da se je že v tistih časih v Lju- tomeru speklo veliko kruha, saj so ga celo kupovali viničarji iz sosednih »goric«. Za dobro in ceneno meso je magistrat posebno skrbel. Leta 1715 so hitro ustregli graščakovi zahtevi, naj zagrozijo trškim mesarjem s kaznijo šest tolar- jev, če ne bodo imeli boljšega mesa. Dne 9. julija 1713 so se tržani pritožili, da je meso pre- drago. Magistrat je takoj zni- žal cene mesu in mesarjem za- grozil z večjo kaznijo, če bi me- sarja (ker sta bila dva) zaradi znižanih cen dajala slabše me- so. Da bi imeli mesarji vedno sveže meso, jim je magistrat leta 1711 zabičal, da morajo vsak teden klati vsaj po enega vola. Vso živino za zakol sta si morala predhodno zaradi more- bitne bolezni ogledati dva mest- na oglednika. Ce bi mesar brez njune vednosti zaklal žival, mu je magistrat zagrozil, da mu vzame meso ter ga poleg tega kaznuje s kaznijo 12 tolarjev. Trška policija je bila zelo za- poslena ob sejmskih dnevih. Kakor drugod, so tudi v Ljuto- meru bili sejmi ob nedeljah. Leta 1720 je ljutomerski župnik zahteval, da vsaj tedenske sej- me prestavijo na druge dneve. Toda ni uspel, saj so mu v trgu med cerkvenim opravilom trgo- vali. Zaradi tega se je pritožil pri deželnem glavarju Wilden- steinu, ki je 28. junija 1726 po- slal v Ljutomer komisarja Ja- neza Fil. Ant. Gablhoffena. Ta je očital zbranim trškim »oče- tom«, zakaj so tedenski sejmi ob nedeljah in med cerkvenim opravilom, tako da ostane vča- sih v cerkvi le deset ljudi. Sve- tovalci 80 ugovarjali, češ da je v cerkvi pogostokrat velik krik in naval. »Ce pridiga župnik, ki je dober govornik, ne gredo ljudje iz cerkve, če pa pridiga kaplan aH g. Lamprecht, ljudje sicer odhajajo, vendar ne v toli- kem številu.« Končno so se zmenili, naj se trguje od rane- ga jutra do devete ure, med cerkvenimi opravili pa mora biti trg prazen. Leta 1735 je ce- lo trški magistrat ukazal vsem gostilničarjem, da ne smejo med cerkvenimi opravili točiti pijače. Vendar se tega ukaza niso držali. Zato je cesarica Ma- rija Terezija leta 1742 potrdila pet sejmov, toda le ob kvaternih torkih (vsake tri mesece) in na velikonočni ponedeljek, ne pa ob nedeljah in praznikih. Ti sej- mi niso bili »živinski«, kjer bi se prodajale in kupovale doma- če živali. Tržani so zaradi tega leta 1759 prosili cesarico, da jim dovoli dva živinska sejma. Dunajska vlada je vprašala Radgončane in Ptujčane, če imajo proti temu kakšne pomi- sleke. Kaj so odgovorili, ni zna- no; oglasili pa so se tudi Ver- ženci in prosili deželnega gla- varja Wildensteina, naj se ta sejma ne dovolila. Zanimivo je, kako so Verženci utemeljevali svoj ugovor zoper mihelski ži- vinski sejem v Ljutomeru. Ta dan so imeli sami sejem. Toda niso ugovarjali zaradi svojega sejm.a, ampak zaradi bojazni, da bi zaradi ljutomerskega 5?ej- ma šli skozi njihov (verženski) trg Prekmurci, pred katerimi ne bi bil varen trg (morda so se še spominjali Krucev); razen tega, da imajo v Veržeju na Mi- holovo slavje (proščenje) in bi njihova cerkev utrpela škodo, ker bi večina tržanov šla na se- jem, ne pa v cerkev. Ljutomer- čanom se res ni ugodilo, saj jim je Jožef II. leta 1788 potrdil sa- mo pet »kramarskih« sejmov. Šele cesar Ferdinand I. jim je leta 1838 dovolil dva živinska sejma, in sicer na prvi torek po Veliki noči in na kvatmi torek. Peter Potočnik Kotiček za kmetoval- ce in vrtičkairle Prezimni krmni dosevki Prezimni krmni dosevki so zelo zanesljiva oblika pridelova- nja krme, kajti v zimskem času je tudi v lahki zemlji dovolj vlage. Pri izbiri rastlin, odpor- nih zoper mraz, in pri sestavi prikladnih mešanic pa je tudi nevarnost pozebe prav majhna. Krmna vrednost teh posevkov je zelo velika tudi glede na ko- ličine prebavljivih beljakovin. Nekateri prezimni posevki (re- pica, ogrščica (dajejo najranej- šo spomladansko klajo, vsi pa zapustijo polje dovolj zgodaj, da je možen na isti površini še normalen pridelek glavnega po- sevka. Zahtevnost prezimnih dosev- kov glede na zemljo in klimo narašča približno takole: ržiga (mešanica rži in ozimne grašice), grašljinka (mešanica ozimne grašice, inkarnatke in laške ljulke), repica, ogrščica, inkar- nartka. Na peščenih tleh v su- rovih klimatskih pogojih je le ržiga popolnoma zanesljiva. Najraneje je godna za košnjo re- pica, nato ogrščica, ki ji sledi rž, ržiga, nato inkarnatka in na- zadnje grašljinka. Med košnjo repice in grašljinke je okoli tri tedne razlike, zaradi česar je repica, kljub temu da zahteva mnogo dušika, boljša predhod- nica glavnega posevka kakor grašljinka, ki sicer zbira dušik v zemlji, kajti grašljinka zaradi dolge rasti zemljo močno iz- suši. Gnojenje. Vse prezimne krm- ne dosevke moramo že pred setvijo zelo dobro oskrbeti z gnojili. Hlevski gnoj ni sicer nujno potreben. Mnogo bolje je hlevski gnoj za glavni posevek, ki sledi prezimnemu. zaorati še pred setvijo prezimnega do- sevka kakor pa šele spomladi po spravilu. Zgodaj jeseni ima- mo tudi več časa kakor spomla- di, ko čaka toliko dela. Razen tega pa bi s spomladanskim raz- vozom in zaoravanjem hlevske- ga gnoja zavlekli setev glavne- ga posevka ter izgubili mnogo vlage iz zemlje. Dobro pa moramo oskrbeti prezimne dosevke z mineralni- nii gnojili. Zato zaorjemo pred setvijo okoli 300 do 500 kg fos- fornih in 200 do 350 kg kalije- vih gnojil na hektar. Vsi pre- zimni dosevki bogato poplačajo dobro gnojenje z dušikom. Pri- delek zelinja se močno poveča, poveča se odstotek beljakovin v pridelku, rast pa je mnogo hitrejša, zaradi česar je možna J^olj zgodnja košnja. Srednje ko- ličine dušika (1.50 do 300 kg du- Žičnatega gnojila na hektar) 'T^oramo dati tudi metuljnicam in mešanicam z metuljnicami (inkarnatka, ržiga, grašljinka), zlasti veliko dušika (400 do 600 kilogramov dušičnatega gnojila na hektar) pa zahtevajo in ko- ristno izrabijo ostali prezimni dosevki (repica, ogrščica, rž). Metuljnicam in mešanicam z metuljnicami damo vso količino dušičnatega gnojila (v obliki nitromonkala) čimbolj zgodaj spomladi, že v februarju, če je vreme ugodno. Ostalim rastli- nam damo na slabših zemljah četrtino gnojila že jeseni ob setvi, ostalo količino' pa prav tako čimbolj zgodaj spomladi. Na bolj.ših zemljah pa potrosimo celotno količino dušičnatega gnojila spomladi. Brez izdatne- ga gnojenja z dušikom vas bodo pridelki prezimnih krmnih do- .sevkov razočarali. Priprava zemlje. Za setev pre- zimnih dosevkov zemljo dobro in pravočasno pripravimo, da se pred setvijo še dobro sesede. Zlasti za rž, posebno pa še za inkarnatko, mora biti zemlja do- bro sesedena. S setvijo na se- sedeno zemljo se močno pove- ča odpornost zoper zimsko po- zebo. Prepozno posejani posevek je mnogo bolj občutljiv za zimski mraz kakor rano posejan. Zla- sti bujnejše posevke inkarnatke in mešanice z inkarnatko je treba že jeseni popasti ali vi- soko pokositi, ker s tem odlično izboljšamo prezimljenje teh po- sevkov. Mešani posevki, npr. graš- ljinka namesto čiste inkarnatke, so mnogo bolj zanesljivi in od- porni zoper zimsko pozebo. Z mešanicami dobimo navadno večje pridelke kakor s čisto se- tvijo. Repica za k2ajo daje že sredi aprila prvo klajo ter je odlična krma na prehodu od hlevskega na pašni način krmljenja. S svojimi globokimi in dobro razvitimi koreninami odlično godi zemlji. Ker zelo zgodaj zapusti njivo, je izvrstna predhodnica za naslednji po- sevek. Dobro uspeva skoraj pov- sod in na vseh zemljah. Zahteva le bogato gnojenje z dušikom. Kepico sejemo v prvi polovici septembra. Za en hektar je treba 10 do 14 kg semena. Setev mora biti plitva en do dva cen- timetra globoko. Vrste naj bo- do goste 20 do 25 centimetrov. Dokler p>osevek ne vzcvete, pokladamo krmo presno, nato pa preostanek prevenjen in razre- zan siliramo. Repice v cvetenju živina sveže ne mara več. (Dalje prihodnjič) PRODAJA NA KREDIT (Naidaljevanje s 1. strani) di posledica vse večje orienta- cije proizvodnje k zmanjšanju zalog, oziroma k prenosu zalog v trgovino. Orientacija ni napačno zami- šljena, vendar je potrebno k te- mu odločno dodati, da je krivdo za nesorazmerno višjo zadolže- nost isikati v neselektivni kre- ditni politiki poslovnih bank. Ta politika ima svoj odraz v tem, da je na tržišču še vedno blago, ki ne najde kupca. Torej poslovne banke pri plasmaju kreditov niso uspele izločiti proizvajalcev, ki proizvajd'jo za zaloge, ne pa za trg. Ne glede na kreditni potencial posamez- nih poslovnih bank "pa je kre- ditiranje trgovine nezadostno tudi glede potrošniških kredi- tov. Delovne organizacije so trenutno v položaju, da ne mo- rejo ustreči vsem zahtevam po potrošniških kreditih spričo ne- sorazmerno velikega porasta. Glede na lanskoletno šestme- sečno obdobje je delovna orga- nizacija v tem letu odobrila za 70"/n več potrošniških kreditov. Iz tega lahko sklepamo še bolj utemeljeno o neselektivni kre- ditni Ttolitiki poslovnih bank. Vsekakor skušajo r>ojas- niti, kak.šni so vplivi spričo ne- sorazmerno velikih zailog. Pred- vsem to, kar smo že predhodno pojasnili, je vplivalo na likvid- nost oziroma zadolženost delov- ne organizacije. Zaradi zadolže- nosti je bilo v preteklem raz- dobju manj pridobljenih kasa- skontov, kar direktno vpliva na višino dohodka, oziroma za kritje zaloge so bili najeti kre- diti, ki s svojo ceno (obrestmi) posredno vplivajo na višino do- hodka oziroma ga zmanjšujejo. Prav gotovo so se je zaradi tak- kšne višine zalog izboljšala za- loženost ter izbira blaga. Delovna organizacija skuša na več načinov zmanjšati zalo- ge. Prav gotovo je razprodaja po nižjih cenah eden od pri- vlačnih načinov, vendar v seda- njih okoliščinah kaj malo spre- jemljiv glede na to, da je pri razliki v ceni, ki je v povpreč- ju ca. ISVo, ter pri neelastičnem mehanizm.u obdavčenja, to sko- raj neizvedljivo ali pa izvedlji- vo s popolno izgubo. Zaradi te- ga je delovna organizacija upo- rabila drug način, katerega na- merava še razširiti. To je pro- daja blaga na kratkoročni brez- obrestni kredit, kakor trenutno prodaja tekstilno blago, vendar pa bo v kratkem prodajo na takšen način razširila še na drugo blago.« _ ISKANJE POTI (Nadaljevanje s 1. strani) delo z miladino. za sprejem novih članov v vr>te ZK itd. O vseh teh problemih bomo od- krito spregovorili na občinski kon- ferenci in na terenskih organiza- cijah. Vsekakor se bo potrebno do teh vprašanj jasno opredeliti ter zavzeti določena stališča. Zaostri- li bo potrebno red in disciplino v Zvezi komunistov, vprašanje od- govornosti slehernega l-ccmunista, ki bo moral postati nosilec in ustvarjalec politike Zveze komu- nistov, s tem pa tudi družbeni analitik, ki bo znal razločevati po- zitivno od negativnega ter se boriti proti vsem problemom, ki hromi- jo naš družbeni razvoj. Treba bo tudi zavzeli jasnejša stališča do problemov v gospodar- stvu, saj so v nekaterih gospodar- skih organizacijah, kar je pokaza- la tudi analiza polletnega gospo- darjenja v naši občini, pozabili na reformo, ki je spremenila stari način poslovanja in obravnavanja gospodarskih in družbenih vpra- šanj, -pp PTUJSKI SEJMI ZA ŽIVINO Na ptujskem živinskem sej- mu je velika gneča posebno vsak prvi petek v mesecu. Sem priženejo živino domačini in ob- čani iz nekaterih prededov or- moške občine, nekaj živine (ko- nji) pa pride celo iz sosedne Hr- vatske (Zagorje, Krapina in Va- raždin). Na teh sejmih kupujejo Italijani konje. Odpeljejo jih po pet vagonov. Na sejemske dni je na sejmi- šču velika izbira telet, krav in konj. Cene so različne glede na kvaliteto. Prodajalci živine so z uredi- li jo zadovoljni. Za poletne dni je važno, da je pod košatimi kostanjevimi drevesi, pod kate- rimi je hladna senca. Pred sej- mom je shramba za kolesa. Tu sta tudi na vsaki strani sejma dva bifeja, kjer se ob kozarčku pK5trdijo kupčije. Prodajna taksa, ki jo mora plačati vsak prodajalec, je 500 din. Pobiralci taks so zelo umi. Domnevajo, da jim le malokdo uide. Prodajalci se pritožujejo nad bližnjo tehtnico, ki je poikvarje- na. Živino morajo gnati tehtat na oddaljeno tehtnico pri žele- miški postaja. Pripominjajo tudi, da bi mo- rali del sejmišča posuti za pri- mer slabega vremena in napra- viti napajališče. Ob sejmišču prodajajo tudi vrvi in biče za živino. Na sej- mišču je tudi soba za veterinar- skega inšpektorja. Povedal nam je, da še vedno niso zadovoljivo urejena zdravstvena potrdila za živino, ki jih lastniki živine ne dajo podaljšati. Vozniki tovor- njakov, ki vozijo žavino, večkrat nimajo razkuženih vozil in po- dobno. Prekupčevalcev za živino je še vedno dovolj. Ce parkrat obiščeš sejem, jih kar spoznaš. Na sejmu kupiijejo živino in jo takoj zatem prodajo. Tržna inšpekcija bi morala to prekup- čevanje preprečiti z boljšim nadzorom. Večkrat se dva ali trije pro- dajalci domenijo in ob glasnem postavljanju cene za živali in navideznem prepiru, ko ne mo- rejo »priti vkup« s ceno, /-.ava- jajo druge kupce. Z R Zaslužen poraz Partizon Bistrica : Drava Ptuj 60:40 Slovenska Bistrica. 3. septembra. Tudi druso kolo ni prineslo košar- karjem Drave nobene točke. Mo- štvi sta nastopili v postavah: • BISTRICA: Krulc 7, Kodrift 14. Ivetič 14, Kregar. Polanec 2, Loren- ci. Jereb. Bradan 19, Zuraj 2 in Cvahte. • DRAVA: Koter 2. VertiC. Strop- nik 22. Centrih. Turin. Saje 6, Ko- vač 6, Petrovič 4 in Zalar. Košarkarji Drave so bili enako- praven nasprotnik fantom iz Bi- strice samo prvih deset minut, ko so Se vodili s tremi točkami pred- nosti. Takrat pa so Bistričani kre- nili v silovit napad in že po štirih minutah so voditi z desetimi toč- kami. Drugi polčas je samo še po- trdil premoč domnčinov, ki so v tem delu še povečali svojo pred- nost. Igra Drave ni zadovoljila. Edina svetla točka je bil Stropnik, ki je dosegel tudi največ košev. Igralcem Drave se pozna njihovo stihijsko delo. Trenirajo sami brez strokov- nega vodstva in še to zelo neredno. Njihova kondicljska priprava je malenkostna, saj ne zdržijo niti ene- ga polčasa v polnem tempu. Zadnji čas bi bil. da občinska zveza za telesno kulturo zagotovi strokovno vodstvo in se nato dviRne kvaliteta ptujske košarke na raven, ki je bila pred leti, ko se je Drava pla- sirala v II. slovensko ligo. ZGUBLJENE TOČKE Aluminij : Bratstvo 0:2 Kidričevo, 3. septemhra. Pred 1500 eledalci je Aluminij zasluženo iz- pubil že drugo tekmo. Prve minute so prinesle premoč domačinom. Vendar te premoči niso znali izko- ristiti. Stoodstotne priložnosti, ki so jih imeli Pekič, Spehonja in Kani- ški v prvih minutah igre, so ostale neizkoriščene. To so Izkoristili gost- je in povedli z 2:0. V drugem pol- času je prikazal Aluminij še slabši nogomet, da so razočarani gledalci začeli predčasno zapuščati igrišče. V moštvu Aluminija ni bilo igral- ca, ki bi ga lahko pohvalili, da bi se vsaj malo trudil. Grajo zaslužijo vsi. Naslednjo tekmo bo igral Aluminij v Mariboru z Bel.ščem, ki bo pred- tekma Maribor—Partizan. Ce bo hotel osvojiti vsaj točko, bo moral prikazati mnogo boHši nogomet in veliko več borbenosti. Osebna^ krariiMi ROJSTVA, POROK^ IN SMRTI NA OBMOČJU MATIČNEGA URADA OBČINE PTUJ RODILE SO: Matilda Keher, Ljutomerska 22/b — Damjana; Terezija Golob. Bu- kovci 2f> — Andreja; Rozalija Kop- še, Stanošina 18 — Bojana; Zofija Fištravec, Sodincl 73 — deklico; Marija Jurkovič, Stanetinci 46, Rad- gona — Tomaža; Marta Rižnar, Obrez 98 — deklico; Ida Brodnjak. Trubarjevo naselje — deklico; Ire- na Kukec, Dubrava 24 — deklico: Angela Rozman, Kidričevo 9 — dečka; Jožefa Tkalec, Središče 74 — Silva; Vera Erjavec, Krčevina pri Ptuju 6 — Lidijo; Frančiška Predikaka. Lovrenc na Dravskem polju — Tatjano; Angela Korošec, Zadružni trg 9 — Ireno; Elizabeta Kuhar, Borovci 57 — deklico; Olga Cafuta, Orešje 23 — dečka; Bran- kica Naka, Mestni trg 6. Ormož — Jana; Marija Bela, Strmec 2 — Ma- rijo; Ana Kamet, Gruškovec 95 — dečka; Terezija Sever, Spodnje Krapje 3f>. Ljutomer — Anito; Aloj- zija Juršič. Obrez 131 — Marijo; Frančiška Lackovič. Stara gora 21. Radgona — Darjo; Frančiška Trojn- ko. Nova vas 70 — dečka; Rozalija Kojc, Podlehnik 87 — Darjo; Sla- vica Ritonja, Miklavž pri Ormožu 31 a — dečka: Marija Sisinger. For- min 55 — Nevenko; Marija Kaučlč, Vičanci 81 — Marijo; Cveta Marin, Krambergerjeva pot 4 — Iztoka; Anica Crešnar, Mihalovci 43 — Ani- to: Angela Petek, Cankarjeva 6 — Ireno: Julijana Vidovič, Velika Varnica 33 — dečka; Anica Vogri- nec, Zgornj' Kamenščak 3, Ljuto- mer — Irenou POROKI: Jožef Mlakar, Pobrežje 54, in Ka- tarina Emeršič, Zgornja Haidina 21: Maks Kosenburger, Skorba 66, in Antonija Rajh, Draženci 33. UMRLA STA: Franc Gavez. Nova vas 11. rojen 1890, umrl 1. septembra 1967; Ma- rija Grecorec, Na tratah 16 roiena 1908 umrla 2 septembra 1967. GOSPODINJE, POSKUSITE! Hlebčki iz nastrganega krompirja lV4kg krompirja, sol, 4 jaj- ca, 8dkg moke, 40dkg masti. Surov krompir olupimo in nastrgamo. Vodo, ki se izloči iz krompirja, nekoliko odlije- mo in primešamo krompirju sol, jajca in moko. Iz tega obli- kujemo bolj tanke hlebčke in jih ocvremo na vroči masti. Hlebčki morajo biti krhki in hrustljati. Ce stojijo. ?p omeh- čajo in se jim poslabša okus,