JAVNE RAZPRAVE BOLJ USPEŠNE Vse pomembne družbene odločitve morajo biti do-govorjene v neposrednih družbenih sredstvih, zato moramo hkrati tudi zagotavljati, da bodo v sleherni odločitvi izraženi samoupravni interesi delovnih Ijudi in občanov. S čim večjo možnostjo njihovega sodelo-vanja v procesu odločanja pa je ustvarjen tudi nepo-sredni interes razreševanja določenih družbenih na-sprotij. Jasno je, da bomo to dosegli le, če bodo de-lovni ljudje in občani resnično sodelovali v vseh fazah odločanja in ne le pri sprejemanju samih odločitev. Javna razprava pomeni torej svobodno izražanje avtentičnih interesov: utemeljevanje, usklajevanje in izoblikovanje stališč, kjer je dana možnost uporabe enakopravnega dialoga in demokratičnega postopka ob upoštevanju nakazanih argumentov, vsem udele-žencem je dana enaka možnost podajanja predlogov, pripomb in predlaganja stališč, hkrati pa je to demo-kratičen pšroces nastajanja skupne volje ljudi, ki naj v končni odločitvi postane pravilo oziroma uzakonitev volje delovnih ljudi in občanov. To je le nekaj glavnih misli iz predloga izhodišč za pripravo dokumenta o vsebini in j-ostopkih za izvedbo javnih razprav, ki ga je pripravil izvršni odbor Mestne konference SZDL. Izhodišča zelo jasno opredeljujejo pottK posameznih faz javnih razprav kot tudi vlogo pobudnikov, predlagateljev, nosilcev in organizator-jev javnih razprav. POBUDNIKI JAVNE RAZPRAVE SO: — družbenopolitične organizacije — skupščina družbenopolitičnih skupnosti — skupščine samoupravnih interesnih skupnosti — izvršni sveti in izvršni odbori skupščin — družbene organizacije in društva — temeljne organizacije združenega dela in nji-hovi samoupravni organi — krajevne skupnosti PREDLAGATELJI JAVNE RAZPRAVE SO: — voljeni organi družbenopoliličnih organizacij — skupščina družbenopolitičnih skupnosli — skupščina samoupravne interesne skupnosti NOSILCI JAVNE RAZPRAVE SO: — mestna in občinska organizacija SZDL — mestna in občinske organizacije zveze sindika-tov ORGANIZATORJI JAVNE RAZPRAVE SO: — krajevne konference SZDL — osnovne organizacije sindikata v temeljni orga-nizaciji združenega dela Organizator javne razprave je lahko tudi nosilec in obratno. Sam dokument tudi precej jiisno začrtuje sama pra-vila o organiziranju javne razprave pri čemer še po-sebno izpostavlja namen in cilj javne razprave ter njeno vsebinsko usmeritev. Omenjeni predlog je bil že predmet razprav tako v organih družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter družbenopolitičnih organiza-cij, v krajevnih skupnostih in VOZD. Čeprav je dobro pripravljen in bo vsekakor pri vsakodnevnem »upo-rabljanju« dobrodošel in koristen, pa velja opozoriti na nekoliko bolj enostavno razumevajočo razlago, dopolniti pa ga velja tjdi z obveznosljo nosilca javne razprave, da tekoče spremlja realizacijo v javnih raz-pravah izoblikovanih sklepov in dogovorov.