for ffalllnglt jgwj^ rato Of poiUit prorktod for fr e»otlo«> 110», Act of Pot 8. 1917, outhorfcod on Juoo 14. lglt.
Trgovine in banke v Barceloni odprle vrata po imenovanju komisije, ki je prevzela kontrolo nad privatnimi industrijami. Francija zaprla mejo španskim beguncem in ojačila obmejne straže. Pariška organizacija apelira na predsednika Iloosevelta, naj priskoči na pomoč špansldm revežem
Barcelona, 30. jan. — Nova listična vlada v Barceloni je eraj pozvala privatne kompa-je, naj plačajo delavcem mez-
*	u mesec vnaprej, zaeno pa je [tanovila posebno komisijo in
poverila kontrolo nad indus-ijaifti. Nekatere trgovine in Inke so odprle vrata, ko je fa-¿tični režim pričel pošiljati de->r v Barcelono. Uradna izme-lava faJističnega denarja z idnim je bila določena od 10 15 odstotkov v sorazmerju lnosti vladnih not.
Barcelona se polagoma vrača normalno stanje. Elektrarne rt obratujejo iti pestnf pro-Bt je bil vzpostavljen. Po-injkanje živeža je občutno in poslopjih, kjer delijo živež, ! zbirajo krušne Vrste. Problem sicevanja 1,500,000 ljudi, ki àe ostali v mestu po padcu ircelone, dela preglavice faši-inim avtoritetam. . Ramon hrano Suner, fašistični notra-li minister, kateremu je bila (verjena rehabilitacija, je vče-[j dospel v Barcelono in pre-sl vodstvo pomožne akcije. )tranje ministrstvo in drugi fpartmenti uporniške vlade se preselili iz Burgosa v Barke bo vaa Katalonija pod Cistično kontrolo.
Perpignan, Francija, 30. jan. Napori francoskih avtoritet, ustavijo dotok beguncev iz alistične Španije, so se pove-li. Avtoritete pravijo, da je jmanj 40,000 ljudi prekoračilo jo od zadnjega četrtka, ko so ¿isti okupirali Barcelono.
Lojalistične, čete se še vedno ikajo pred rebeli, ki prodi-jo proti severu. Armada, ki poveljuje general Juan Ya-ie. je zasedla Arenys de Mar Granollers in dospela do go-vja Montseny, trideset milj verno od Barcelone.
Francija je poslala nadaljnjih M vojakov na mejo v Pirenj-em gorovju, da ustavi begunce
lojalistične Španije. Obmejne ražc m o bile ojačane in vse avne ceste, ki vodijo iz Spani-v Francijo, so blokirane.
Fašistični letalci s» včeraj >novno napadli Figueres, ka-or »e je preselila španska ljud-
•	vlada, z bombami. Lojali-ični letalci so pognali v b*g tri Ai«ti<îne bombnike, ki so »rivaH bombardirati Portbou, *no železniško križišče v bliži-
francoske meje. '
''•riz, ;jo. jan. — Francoska >nf*renca za pomoč španskim Publikancem je včeraj apelirana predsednika Roosevelta, M Amerika priakoči na pomoč *«akim beguncem. "Konferenci jo tvorijo reprezentantje ganizMcij vaeh prepričanj, a-ira na predsednika mogočne »*riAke republike, naj Ukoj l ' na ,M,moi: milijonom, ki Vtjo pomanjkanje v JoJalistič-Spaniji," w rUffi telegram ^^niku Rooneveltu. "Pomoč bombardiranja. kl atra-in imrzujejo, je potrebna.**
«¿n„ y indijski rovinci dobili svobodo
indij». 10. jan. -m» bombajake province je o-*odila 40.000 sužnjev, ki ao P^ovali mbjIjo veleposestni-
__* ^»m panj j za odpravo
£njatva, v* .toletij „Uref|l
aktivna stranka
nacionalistov.
Domače vesti
Nesreča društvene tajnice
Waukegan, 111. — Antonija Bezek, tajnica društva 119 SNPJ, je zadnje dni padla po stopnicah tako nesrečno, ria ai ¡je zlomila kost v zapestju obeh rok in vzelo bo precej časa, predno okreva.
Novice iz Penne
Bon Air, Pa. — Dne 26. januarja je za srčno hibo umrl Matija Krofina, star 64 let in rojen vi Brusnicah na Dblenjj-skem. V Ameriki je živel 40 let in tu zapušča sedem odraslih o-trok in druge sorodnike. Bil je član društva 254 SNPJ in soustanovitelj društva 3 SNPJ.— V Sharon, Pa., ae je 27. t. m. priselila iz atarega kraja 19-let-na Sofija Francelj. Prišla je iz Ropleva pri Strugah na Dolenjskem, kamor so jo starši prinesli dve leti staro iz Amerike pred 17 leti. Prišla je k svojemu stricu Antonu Valentinčiču, ki ji je preskrbel potnico iz Washingtona kot Američanki, in je prinesla iz starega kraj» mnogo pozdravov, obenem pa več kranjskih rdečih pipcev, rdečih rut in tudi starokrajske-ga brinjevca smo bili deleini. Dekle ima strica in več sorodnikov tudi v Pueblu, Colo., in nekaj žlahte v Clevelandu. ~
Clevelandake vesti
Cleveland. — J. F. Terbižan, tajnik clevelandske federacije SNPJ, je prejel žalostno vest, da je v Dolenjah pri Vipavi po triletni bolezni umrl njegov svak Franc Lavrenčič, po domače Mežnarjev iz Brita. V Clevelandu in Lorainu zapušča več sorodnikov. — Zadnjo soboto je v bolnišnici umrl Frank Vičič, star 50 let.
Snežni vihar zaprl šole v Chicagu
Cestni promet paraliziran
Chicago, 30. jan. — Trije pot-niki so bili ranjeni danes zjutraj, ko je vlak nadulične železnice treščil v snežnem viharju v drugega na postaj i Califomi» »ve. in 21. cesti. Dva vagona sta se iztirila. Ranjenci so dobili zdravniško pomoč na postaji.
William H. Johnson, direktor javnih šol, je naznanil, da bodo vse šole zaprte zaradi viharja. Cestni promet je bil paraliziran in veliko število avtomobilov je obtičalo v zametih/ Do devete u-re danes zjutraj je padlo sedem palcev snega. Vsi letalski poleti so bili preklicani.
Vihar Je pridrvel iz Texasa preko Louiaiane, Miasiaaippija in Tennesseeja, kjer je povzročil ogromno škodo.
Več tjsoč delavcev v Chicagu je za poštenih pri odatranjevanju snega na cestah.
Čistka proti "lenobi" v Rusiji	_
Moskva. 30. jan. — Devet načelnikov v avtni. mlekarski in atadkorni industriji ja bilo obsojenih v zapor od treh do osmih mesecev, ker so bili prem*hkl t "lenimi" delavci.
Poraz Kitajcev
pri Hankovu
» - —
Cez tisoč vojakov ubitih in ranjenih
frankov, 30. jan. — Japonske militaristične avtoritete poročajo, d» je bilo 1190 kitajskih guerilcev ubitih v bitkah z japonskimi četami pri Hankovu. Japonci so ujeli tudi več kitajskih vojakov in zasegli velike količine orožja in bojnega materiala.
Šanghaj, 30. jan. — Japonski list Maj niči poroča, da bo nan-kingika vlada kmalu prepovedala izvoz zlata, srebra in bakra. List je dalje naznanil, da bo'vlada zatrla širjenje neutemeljenih govoric o finančnih aferah centralne Kitajske.
Fašistična diktatura na Ogrskem
Zidje izstopili iz socialistične stranke
Budimpešta, 30. Jan. — "Načrti glede pravzetja vlade so ie BSBftaVlJefltafbedo kmalu objavljeni v javnosti," je včeraj izjavil poslanec Kolomon Hubay, vodja ogrske fašistične stranke, na političnem shodu svoje organizacije. On je napovedal, da bo Ogrska kmalu dobila fašistični režim.
Socialistična stranka je istočasno na svoji konvenciji naznanila spremembo imena. Doslej se je imenovala ogrska socialisična stranka, v bodoče pa bo obdržala le ime "socialistična". Židovski voditelji so nato izjavili, da ne marajo ostati v stranki kot ekse-kutivni uradniki. Predložili so resignacije, katere je konvencija sprejel».
Odbor spet udaril
Fordovo družbo
' ' f' i ' Kompanija obdolže-na teroriziranja delavcev „
VVanhington, D. C. — Federalni delavski odbor, ki je nedavno zmagal pred vrhovnim sodiščem v pravdi proti Ford Motor Co„ je ponovno oplazil družbo in je obtožil kršenja VVagnerje-vega zakona in teroriziranja delavcev v tovarnah v Detroitu.
Odbor je odredil, da mora družba prenehati z vmešavanjem v organiziranje delavcev in razpustiti "bratovščino" avtni h delavcev, kompanijsko u-nijo, ki jo je ustanovila, da prepreči organiziranje delavcev v pravi uniji. Dalje je odredil, da mora kompanij» uposliti 29 delavcev, katere je vrgla na cesto zaradi unijskih aktivnosti, poleg tega pa jim mora plačati mezdo za ves čas, ko so bili brez zaslužka.
Družba ima deset dni časa za vložitev priziva proti odloku delavskega odbora.
Japonska se jezi na Francijo
Tokio, 30. jan. -r Zunanji u-rad je naznanil poslabšanje od-nošajev med Japonsko in Francijo, ker slednja noče sprejeti novega japonskega poslanika. Za poslanika je bil izbran Ma-sujuki Tani že V zadnjem novembru, toda Francija ga ne mara, ker jo je v svojem govoru obdolžil, da pošilja Kitajcem o-rožje preko Indokine. Zunanji urad pravi, da je bil protest proti pošiljanju orožja upravičen in da ne mor| razumeti, zakaj je Francija zavzela sovražno stališče napram Japonski.
Newyoriki gangez se ustrelil
New York 80. jan. — George Weinberg gangež ki je imel nastopiti kot glavna priča proti Jamesu J. Hinesu, tamanitskemu raketirju, v procesu, ki ga vodi državni prosekutor Thomas E. Dewey, si ja včeraj pognal kroglo v glavo. Weinberg je bil pod policijskim nadzorstvom od zadnjega septembra, ko je sodnik Ferdinand Pecora ustavil obravnavo proti Hinesu iz tehničnega razloga.
ITALIJANSKI UREDNK HVALI CHAMBERLAINA
Fašisti se zanašajo na nemško pomoč v sporu s Francijo
NOV NAPAD NA ROOSEVELTA
Rim, 30. jan. — Virginio Gay-da, urednik Muasolinijevega lista, je včeraj pohvalil "pomirjevalno " politiko angleškega premierja Chamberlaina, zaeno pa je udaril po Franciji in predsedniku Rooseveltu, "ki neprestano razbija po vojnem bobnu. Rooseveltova nezmernost je v popolnem kontrastu z deklaracijo predsednika angleške vlade, ki jo je podal v svojem govoru zadnjo soboto v Birminghamu."
Gayda piše, da Francija doslej še ni pokazala, da namerava slediti pomirjevalni politiki premierja Chamberlaina In »e pogajati z Italijo glede koncesij, ki jih slednja zahteva v francoskih kolonijah! v Afriki. Gayda dalje izraža upanje, da bo Hitler podpiral Italijo v njenem konfliktu s Francijo. Nacljski tisk že dolgo poziva Francijo, naj pristane na "upravičene" zahteve Mussolinijeve vlade.
"Nasprotje med nemaniči in imaniči je permanentno dejitvo v človeški zgodovini/' piše Gayda. "Kdaj ae je sebičnoati onih, ki posedujejo veliko sveta, zavedala potreb onih, k| nimajo dovolj ? Vzroki ta razredno borbo med narodi no vtčii in nujne jši nego vzroki notranje bor be. Značilno pri tem je, da ta-kozvane demokratična driavt ne morejo ali nočejo razumeti te borbe."
Gayda dalje pravi, da bi morale vse države podpirati Cham-berla^nove napore, katerih cilj je pomirjenje Evrope. On Je Izrazil tudi upanje, da bo angleški premier pritiskal na Francijo, naj pristane na nekatere zahteve italijanske vlade. Francija, ki noče dati nobenih koncesij Italiji, je odgovorna za politično na|>eto*t v Evropi, ki dela velike preglavice predsedniku angleške vlade.
Shod Martinovih
i » »
pristašev v Detroitu
r*y,------——1-------—J
Kampanja proti komunistom se
nadaljuje
• 1 •
Detroit, Mich., 30. jan. — U-radniki avtnih unij, ki trdijo, da reprezentirajo 192,000 članov, so se zbrali v Detroitu pod vodstvom predsednika Homerja Martina in razpravljali o načrtih, ki bodo predloženi izredni konvenciji, ki se prične 4. marca v Detroitu. Ta naj bi končala konflikt v organizaciji.
Prej sta Martin In R. J. Tho-mas, katerega je opozicija postavila za predsednika avtne unije, govorila na shodu avtnih delav* cev. Shod je sklicala unija, ki je še i>od Martinovo kontrolo, Tho-mas je izzval vihar, ko je pobijal Martinovo trditev, da ao komunisti odgovorni ta razkol v organizaciji; ko je govoril o drugih stvareh, so ga delavci mirno poslušali.
Voditelji unij, ki jih kontroli-ra Martin, pa niso hoteli sprejeti resolucije, da unija Izstopi is Kongresa Industrijskih organizacij, čeprav je Martin že resigni-ral kot podpredsednik CIO.
Na shodu je bil imenovan kon-venčni odsek in sprejeta resolucija, ki zahteva, da mora članstvo pri splošnem glasovanju potrditi člane nove eksekutive, ki bodo izvoljeni na konvenciji Martinu nasprotne grup«- v Clevelandu, ki ae prične 27. marca. Nadaljnja resolucija odobrava suspendiranje 15 članov ekseku-tlvnega odbora, zaeno p» zahteva razpustitev konkurenčne organizacije.
■ • Martin Je zadnjo soboto pojasnil, zakaj hoče iitreblti komuniste iz unije, obenem pa Je orisal metode, ki so se Jih posluževali v kampanji za kontrolo nad or ganizacijo. Imenoval je nekatere člane nove ekaekutive kot zavez nike komunistov.
Na Martinov napad Je odgovoril George F. Addea, tajnik-bla-gajnik avtne unije. Citiral Je Martinovo izjavo v pismu, ki ga Je naslovil unijam ADF in v kateri je dejal, "da strašilo a komunizmom ne bo premotilo razumnih delavcev." Add«s Je dalje rekel, da Je trditev, katero je Martin izrekel takrat, še vodno resnična.
rr * r j
Število žrtev potresa narašča
Vojaštvo poslano v potresno cono
OépravKe embargo? (MarlaÄ Jerger.)
Santiago, Tile, M. jan,—Potres, ki je zamajal dolg pa» obrežnega ozemlja čllejak« republike, je zahteval 25,000 do ;*5,000 človeških žrtev, Tako se glasijo poročila, ki prihajajo v glavno meato republike.
V Chillanu Je bilo 15,000 ljudi ubitih, v Concopclonu 2500, Hul-1'arraiu, Kan Carlosu In Lina-rosu 2000 in v drugih krajih o-krog 2000. V Chillanu Je bilo «meni oseb ualrrljenih, ko jih j« liolk'ija ~ zaiwda pri ropanju. Plazovi so ustavili promet na tranaandcšfc! železnici.
Povaljnlk vojaške garnlzij« Je pozval rezerviste |*>d zastavo. Val bodo poslani v potresno cono na pomoč prebivalcem. V Santiago Je včaraj d<*t*l ielez-niški vlak, natrpan z živili, iz Argentine. Ta bodo poalana v |H»tr«*«iio cono.
Člani vlad« ao ae včeraj Meata-li na avojl «ejl, na kal^ri ao raz» previjali o rehabilitaciji po po treau razdejanih mest in vasi. Zadevni načrti bodo predloženi v odobritev parlamentu, ki ae dane« «satane v. svojem zasedanju. . ,
JAPONSKA PROTI VOJAŠKI ZVEZI S FASlSn
PROSVETA
_GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
M, IMS. «I a •a* Amt mi Con mM «f Mardt t. litt.
CHICAGO, ILU TOREK, SI. JANUARJA (JANUARY 31), 1939
16 00 Taartj ÄTEV—NUMBER 21
Parla, 30. jan. — Načrt mlll-tariatične zveze med Japonako, Nemčijo in Italijo je bil začaano položen na polico na včerajšnji konferenci japonskih poslanikov v Parizu. Tokijska vlada Je prej informirala diplomate, da bo od-godila akcijo in to ne glede na sprejete zaključke.
Krogi, ki imajo tesne stike z japonskim poslanikom v Parizu, pravijo, da Mussolini in Hitler pritiskata na japonsko vlado, naj poda definitivno izjavo, ali se pridruži militaristični zvezi ali ne.
Japonska poslanika v Rimu in Berlinu sta se izrekla za vojaško zvezo a Nemčijo in Italijo na pariški konferenci, štirje japonski poslaniki v drugih evropskih državah pa ao biLi proti. Argument slednjih je bil, da ne bi Japonska ničesar pridobila a sklenitvijo militaristične zveze. Konferenca je nato sprejela sklep, da se dhikuzlja odloži, dokler ae situacija v Evropi ne Isčiati.
Konference ao m udeležili japonski poslaniki v Pariiu, Rimu, Berlinu, Bruslju, dvici In v fašistični Španiji. Takojšnjo skleni-tov militaristične zveze s Nemčije in Italijo sta priporočala Japonska poslanika v Rimu In Berlinu. Ta naj bi ojačila protlko-munističn! pakt, ki ata ga podpisali Japonska in Nemčija v novembru 1. 1936 in kateremu se Ja leto pozneje pridružila Italija. Nekateri poslaniki so na pariški konferenci naglašali, da bi sklenitev vojaške zveze povečala sovraštvo Amerike In Velike Britanije napram Japonski in ustvarila nove komplikacije.
AanghaJ, 30. jan. — Mao Ju-hong, tajnik nanklngške maatne vlade, katero ao ustanovili Japonci, Je bil včeraj umorjen v svojem hotelu. Atentator Je po umoru |M>begtiil.
Zleti iz Avstrije v Nemčijo prenehali
Dunaj, »0. Jan. — Redni zleti avstrijskih Nemcev v Nemčijo, ki so Jih vodili naciji zaHdi propagande, ao uatavljeni. Z vsakim zletom se Je namreč vrnili) v Avstrijo v«dno več ostrih zbadljivk na rovaš glavnih na-cljsklh voditeljev v Berlinu. Zadnji zletniki so prinesli toliko tega "blaga", «la Je bilo mnogo t(*h zlutnikov aretiranih.
Trocki v Mehiki ima nove sitnosti
Mexico City, 30. jan. — l*on Trocki, dvojček pokojnega lunina, ki J« »e vedno gost mehi-šk«f vlade, ae mora zdaj otepati obdolžitev, ila je on "nahujakal mehiško vlado h konfiskaciji ameriških in angleških oljnih vrelcev." Te olalolžitve prihajajo Iz Združenih držav in za eno Je baj» odgovoren nenator Key fluid* (demokrat) iz North Caroline.
Stroga cenzura tiska v Peruju
.'Lima, Peru, Južna Amer'ka, 30 Jan. —- Vlada republike j« odredila, da vsak liât, ki ne objavi uradnih vesti, mora za vaa« ko kršitev plačati okrog $25 kazni; - Ust, ki ne plača ta kazni, bo takoj ustavljen. — (Lepa demokracija Je v tej Južnoameriški republik!? Op. ur. Proevete.)
1**00001
In praznikon
liiued dally
Sundaya aad Holidays.
-YEAR HU

Uradntikt la oprarnlAkl proatorl! S607 South Lawadftl» Ara»
...........................rffffr,ri,j,.
Konferenca japontkih diplomatov . v Parizu
TAJNIK NANKING-SKE VLADE UMORJEN
Offtea of Publication: 1667 South Uwvdala A to. Te la phono, RoakwaU 4904
l
P*OSVETA
prosveta
THE EN LIG HTKJf MKIfT
Miioon
•lam lo ix u>twma ^^	rOUPOBMS «
MmIM MM a M tau. »14* M M •
iMi to» VM H H *•» fmr.
«• M wm trn*.
Deset milijonov mrtvih!
Glasovi iz
naselbin
S pota	I Vrgel sem nikel n« baro Ur pu-
V 16 številki Prosvete sem i stil Um pivo. Enkrat prej, ko ¿ital potopni do p ia gl. odbor- lamo tam pili trije, jaz peteentno nika SNPJ Eda Tomšiča. Do- pijačo, drugi tudi, tretji pa je
Kadar umre preprost človek na kakršenkoli način, ni to nobena novica Malo, le malo vač pozornoati je, kadar je pet ali deaet ljudi hkra; tu ubitih na enem meatu. Ce ato ljudi stori amrt, se začne novica, kadar po katastrofa vzame tisoč oseb, je to začetek senzacije.
Pred nekaj dnevi je potres usmrtil v Cllu, Jutni Ameriki. 25.000 do 30,000 ljudi, kot poročajo. -To je še nekaj. Zakaj? Zato, ker se je zgodilo hitro in v maanem obsegu. V Združenih državah avtomobili ubijejo vsako leto okrog 35,000. ljudi, ampak to ubijanje vrši v "obrokih", vsak dan nekaj in ob koncu leU ni nobene senzacije.
Ali kdo ve, koUko je bilo ubitih v Španiji in na Kiujskem, odkar je Um v Uku znani "incident?" Nihče ne ve in nihče se ne razburjal Računamo, da ne bo dosti manj od dveh milijonov. Ce bi bili vsi ti nesrečniki ubiti v enem dnevu in enem krsju, bi liati silno kričali, toda, ker se tudi to klanje vrši v "obrokih" in lepo razvlečeno, nI nič senzacije.
Zadeva je kočljiva in ni kočljiva Vse to so relativne reči; — vse zaviai od tega, odkod gledaš na stvar in kako gledaš. (Mnogo jih je, ki gledajo kritem.) Tudi glede odgovornosti. Pravijo nam, da vsak dogodek ima svoj vzrok. Smrt človeka je tudi dogodek, čeprav malenkosten, torej ims svoj vzrok in morda namen. Kadar človek umre v postelji za pljučnico ali vodenico, pravijo, da ga je "Bog poklical k sebi," kar vsekakor pomeni, da je Bog volil njegovo smrt; kadar pa koga kdo ubije, tedaj ne pravijo, da ga Je "Bog poklical k sebi," temveč -primejo ubijalca, ki mora biti odgovoren za amrt avoje šrtve.
Kdo je odgovoren za 35,000 avtnih ubojev v Ameriki vaako leto? V ogromni večini slučajev — nihče. Kljub Umu n« pravijo, da Je ubiU "Bog poklical k sebi." Tu pa Um js kdo aretiran po nesreči, ker je nerodno vozil, ali ker hi dokazov, da bi kdo nalašč Ulebnil v mimoidoč avto, ni dosti kazni, ker Je odgovornost msjhna. lahko bi rekli, da je za to ara-moto kolektivno odgovorna vaa Amerika, ker ae premalo briga za reguliranje in kontrolo promeU, ampak naša predpotopna justica še ne pozna kolektivne odgovornosti.
Kdo je odgovoren za gor« mriičev v Španiji in KiUjski? Kakor gledaš . . . Na Uj strani pravijo, da so Odgovorni Franko, Hitler in Muaaolini, na drugi strani pa pravijo, da so odgovorni "rdeči mesarji," ki so bili Uko predrzni, da se niso Ukoj podali upornikom , . , Glede ubitih KiUjccv bo a te atrani krivda na goapodarjih Japonake, z druge strani pa na ruakih boljševikih. ki so nahujskali KiUjce, naj ae branijo ... 8 katere strani gledaš?
Kdo Je odgovoren za smrt 25,000 ljudi v Cllu, ki jih je ubil potrea? Hudasto vprašanje! BiU je naturna katastrofa. Potres je posledica naturnih zakonov. Ljudje ne morejo povzročiti potresa, torej ne morajo biti odgovorni sanj; — ljudje tudi niao odgovorni za naturn« zakone, ker jih niso |»o»tavill. Kaj boš poUm čvekal? Tiho!
Dobro — kje pa Je ontala tista, da ima vaak dogodek avoj vsrok? Zakaj no r«č«U. da je tudi teh 25,000 "Rog poklical k sebi?!' Ce po vsšem Ishko pokliče posameznike, ki jih zgri-žejo bacili, zakaj n« bi po vašem lahko poklical cele mase zdravih ljudi? — Ameriški advo-" katj«, ki ao ak!«p«li l«gaiističen žargon, qo te 4vcj trn davno "pogrunUii" pa ao vaako naravno ue»rrco uznaciii za "An acl of God" t- in pri tem m> ofttali. Naturni zakoni ao pri njih — vakuum, miatcrij, dve priročni besedi, ki bul v vito nič ne pomeniU. Kajti sakon nalaga udgovornoati — "naturni zakon" pa n« potna obanih odgovornoati in nobenega »odnika, kakor ne pozna razlik« m«d dobrim in slabim, topim in grdim, pravilnim in nepravilnim Odgovornosti v naturi ni!
Na »vetu su menda okrog dv« milijardi ljudi. Umiranje ljudi se vrši v*ak dan, v»ako uro. vsako minuto in vnako aekundo! Računajo, da »kundo ixnreU dva tn na rod i Jo ae trije.
godki na i>otovanji(rjKr včasih zelo zanimivi, posebno 6« j« človek pomešan med Uko zvano "gospodo". Pri čiUnju tega dopisa sem se spomnil dogodka, ki sem ga nekoč doživel, ko sem s« peljal v vlaku iz Puebla v Trinidad, Colo., po ozeinlju, kjer so številni premogovniki.
Med vožnjo sva «e par ur raz-govarjala z nekim neznancem srednje sUrosti. Bil Je jako radoveden in me vpraševal o Um in onem, ko sem mu povedal, da s svojo trgovino potujem med delovnim ljudstvom. Potožil sem mu, da je v hribih Utaha in Nove Mehike slabo kot v Rusiji, ker imajo rudniške družbe svoje vohune. Omenil sem mu, da se je zgodilo, da so me izgnali čez mejo iz nekaterih krajev, čeprav sem imel • od okrajnih oblasti plačano pravico za kup-.] čijo. Zgodilo se mi je tudi, ko sem vprašal, če ni tukaj zemlja Strica Sama, da sem bil osuvan in pahnjen na tla z opazko, da ho oni — kompanijaki pobojniki — gospodarji.
Nekako zamišljen me je moj neznanec poslušal Ur nadaljeval z vprašanji. Vprašal me je tudi, če se tudi na Rockefellerje-vem ozemlju tako godi. Potrdil sem in povedal, da sem moral nekoč v okolici Trinida ponoči skrivaj bežati, da me niso zasačili vohuni. Začudil se je in rekel, da on ne more kaj Ukega verjeti. Dejal je, da je on dober prijaUlj z Rockefellerjevim
vzel žganje za 10 centov, sem dal dolar na baro, on pa mi je vrgel nikel nazaj. Vrgel sem mu ga čez baro in povedal, kaj In kdo je on.
Ko amo kasneje zbirali prispevke Za postavitev spomenika okrog 40 rojakom, ki so bili ubiti v Primeru v tisti raz-strelbi, je z zvijačami prišel v odbor tudi tisti salungr. Potem pa se je javno hvalil, kako ve-ik dobiček je naredil od denarja, ki je bil nabran za spomenik tirttih žrtev.
Kaj vse bi se dalo napisati o Ukratnih salunarjih in kompa-nijskih vohunih. — Prihodnjič avnosti označim, kar proaijo v A. S., kjer me versko napada ne-osliček, kateremu je priskočil na pomoč čikaški osliček. Cez mene sta zavijala v 251. številki Amerikanskega Slovenca, ivala pošiljancu za izrezek.
Matija Pogorele.
simnp žolojii
, JI katerim sta skupaj v
udila. Z njim da bo govoril in da s« ne bo nikdar več U-kega zgodilo. To je bilo kmalu po oni razstrelbi v Primeru, Colo.
Ko sem bil one dni slučajno v Primeru, sem videl v dvorani YMiCA mojega sopotnika v druž bi rudarjev. On Je ravno plesal z neko rudarjevo ženo. Izvedel sem, da je bil U človek sin Rockefellerja ... Od Ukrat me ni Um nihče več nadlegoval in mi branil moje kupčije.
Ko omenjam okolico Trinida-da, kjer se v bližini nahaja tudi VValsenburg, naj omenim, da so bili, v službi ovaduštvu tudi nekateri naši ljudje, posebno neki salunarji, trije bratje, katerih danes ni več med živimi. Ko aem prišel prvič v Trinidad, sem v njih salunu poizvedoval, kako bi prišel v premoga rs ke naselbine. Salunar j« rekel, da m bo on pomagal. Takoj je nekam telefoniral. Ko sem potem prišel v Primero, me je Ukoj popokal neki kompanljski vohun in gnal v urad. Pot*m so me tiral dal«č stran do farme nekega Mehikanca. Ko aem drugo leto zopet Um kramaril, se nisem prej oglasil v salunu onih bra tov, pač pa aem šel skrivaj po kupčiji in dobro opravil. V tem salunu N«m se ustavil šele potem, ko nem opravil svoje delo Salunar me je z veaeljem sprejel in rekel, da mi Imj zo|>et pomagal. Toda Jaz sem udaril po tepu in rekel, da je kupčija že
notri in naj me on le ovad
Poročilo zastopnika Sharon, Pa. — V zadnjih dopisih sem poročal o raznih naselbinah, kakor tudi \o raznih nesrečah, ki se danes dogajajo po vseh krajih dežele. Največ se jih zgodi radi lakomnoati kapitalizma. Ko sem šel leU 1882 na Gornje Stejersko, sem dobi) elo v Keflah pri Ditlarju. Deal sem dve leti in pol pa nisem lišal, da bi bilo koga pobilo pri delu v jami ali na kopnem. De-ali smo v tako zvanih Odprtih amah, kjer so vso zemljo odstranili tn premog kar od vrha streljali. Jaz in več drugih ne zurjenih delavcev smo ga počasi nakladali v vozičke. Nikdo nas ni priganjal k delu. Imeli smo nalogo, da smo pazili, da ni nikogar pobilo. Tak sistem bi morali še danes imeti, toda je ravno obratno. Delaj, pa msgaw ni vse kosti polomi, samo da dobi kapiUlist več dobička.
Ko sem bil zadnjič na potovanju, sem izvedel, da se v bolnišnici Mercy v Pittsburghu naha ja več mojih prijateljev. Dne 20. januarja sem se odločil, da jih obiščem. Vsi so člani SNPJ In naročniki Prosvete. Pred tremi meseci je težko pobilo Jer-ryja Lipovška, člana društva 386 SNPJ. Zmečkalo mu je nogo nad kolenom in je bil že tri krat operiran. Kot mi je pove dal, bo vzelo še nekaj tednov predno bo zapustil bolnišnico Nekaj dni pozneje je v iatem rovu težko pobilo Jos. Peternela Tudi on je Član istega društva in je bil delegat U. redne kon venclje. Kratkočasita se z raznimi časopisi.
Pritožila sU se, odkar Je Ma ry Zaje iz Braddockaav javnost objavIU tiati recept, kako se na pravi okusno koailo is čebule, ds se je tudi v bolnišnici čebula ta ko podražila, da je dosti fišola toda brez čebule. Pozna se tu<1 pri drugih Jedilih. Tudi mesene klobase so zelo okusne, če pr denemo enmslo česnove vode tods ne smejo biti t »ko velike kakor jih Je omenjena Mary
nk C« pozabimo prev«č |gh dišav, bo kmalu vsega zmanjkalo, zuto so nekateri nasprotniki me, senik klobas pričal kikati, da bi
raje čiUli kaj bolj naprednega, menda nekaj talu?ga, kar je napisal uradnik Napreja — celo stran sam« godlje v pouk za bedake, ne pa za razsodne ljudi. Tudi nabiranje dračja in žaganj** vej ni nikomur v poduk. Kdor ne vidi nič podučljivega naših številnih dopisih, tak je popolnoma akp in gluh. Naj pride k meni in mu pokažem, da ga ni dopisa, v katerem ne bi priporočal podpornih organizacij, unij ali pa pozival nš skupnost, tudi na združitev podpornih organizacij. Predno pa se more to uresničiti, moramo poskrbeti zri ogo in skupno delovanje, ne pa napadati drug. drugega, brat braU, sestra sestro, sosed soseda. Zapimniti si tudi moramo, da ni bilo š« človeka, ki bi vsem ustregel.
Tudi šala in zabaya je nam potrebna. Bogatini imajo vsega 1;ega dovolj in privošči naj si jo tudi trpin, ki gara globoko pod zemljo^ ali pa se peče v razbeljenih topilnicah. Mar naj se to-aži z življenjem po smrti, da bo dobil plačilo, ko bo gledal vsemogočnega iz obličja v obličje? Ali i bolje Uko kot pišejo delavski sti? Pred kratkem pride k meni ena srednjih let, kakor tudi \riož, oče velike družine. Pet članov te družni spada v jednoto. Vpraša me, če sem jaz tisti Zi-danšek, ki pišem dopise. Seveda sem. Rom mi pravi, da ga veseli, da me pozna. Ce žena vidi val dopis, mi pravi, me že pri vratih počaka, ko pridem z dela ir mi to pove. Prečita mi ga na glas in šele potem se pripravimo k večerji. Mož pride truden dela, pa ga razveseli, d« pozabi na trpljenje.
Druga mu zopet prečite dopis. Vidiš, možiček, tukaj nas vabi jo člani tega in tega društva ni plesno veselico. Nastopil bo tudi mladinski zbor, ki ga je izvež-bala mlada Slovenka. Ali bove šla poslušat? Popila bova par kozarcev jeČmenovca. Ko bo za-grala godba, boš pozabil na žu Ijave roke in utrujene noge in se bova zavrtela. Vidiš, Jože, pa bova imela na tem svetu nebe-Nebesa na onem svetu pa
Warren K. BilUngs, delavski jetnik v Californiji, katerem«- je Mooney obljubil, da be delal za
njegovo izpustitev iz ječe.
skupno delo; Lepo jih je bilo poslušati, ko so poročali, koliko je katero društvo pridobilo novih članov, mladine in odraslih. Vri šila se je dp poznega popoldneva. Jaz pa poročam, da ima Pro-sveU še vedno lepo število naročnikov v Pennsylvaniji; Kljub dolgoletni krizi, veliki brezposelnosti in veliki umrljivosti naJ lih rojakov, je še vedno dober rekord. Tudi januar je pokazal dober uspeh. Od začetka do 241. januarja mi je ponovilo naročnino 52 starih naročnikov, v knjigo pa sem zapisal rdvj| nova. Kljub visoki sUrosti sem še vedno na delu. In kljub temu, da
*e nekateri jezijo, da pišem o sa? mih klobasah, SNPJ dobro napreduje in tudi dnevnik Proeve U. Želim, da bi še v bodoče tako. Na konferenci sta me dvd društvena tajnika povabila, naj pridem v njih naselbine, kjer mi bodo pomagali, da bomo dobili še več novih naročnikov. Seveda bom upošteval to vabilo in vas obiščem v kratkem času. Take ponudbe z veseljem sprejmem, čeprav bi jih dobil opol aoči. Na federacijski seji je bil izvoljen ves stari odbor, kar je dokaz, da so uradniki pošteni in agilni.
Anton Zidanšek, zastopnik.
sa.
prepustiva nasprotnikom delav skih listov, ki bi najraje sam vse po basal i v svoje malhe, neumno ljudstvo pa strašijo s peklom. Tako še vedno uče, das^ dobro vedo, da blufajo ljudi. Sami ne verjamejo v pekel in m tudi nočejo postiti ob suhem kruhu in vodi. Oni iiher jed< pečene piške na kvaterni petek saj so sami svoji gospodarji in drugim grehe odpuščajo. Ver-
V bolnišnici Mercy se nahaja tudi John Zust i« Midwayja. ti se ne motim, je eno leto starejši od mene. On je močan dečkf rdečih lic. Nedavno pa mu j< kri Uko oslabela,, da so mu zdravniki morali dati več transfuzij krvi. Kri sU mu dala Jerry Lipovšek in J$hn Just ml. 21. januarfa me je pova-gospa Mary Smrekar nr pfaznovanje svojega 53. rojstnega dneva. Mnogi prijatelji ir prijateljice so ji voščile, da bi živela še mnogo let — 100 let. ker je zelo priljubljena.
Na 22. januarja se je vršile konferenca federacije za za pad no Pennsylvsnljo. katere sem se tudi jaz udeležil. Navzočih je bilo mnogo zastopnikov, kar ka
ry
bi^i prazrn
priporočala Valentinčiču in me- že, da se društva zanimajo sa
Kakšna odgovorno«!! se ta dva akta — bliskovito uničevanje in Utočaano bliskovite nadomeščanje — j« za vaako sdravo pamet naami-aelrta in nemogoča! Tj udje edini so v svojem interesu poklicani, da polagwna. s dozoreva njem pridejo do kakšne kol«ktivn« odgovornoati sa lastni obstoj in lastno dobro.
Deaet milijonov mrt\ih j« nenavadna aensa-(UaiJt t a»«aa Oetaoil
Clant krajevne unije radi Mu h igralcev v nitrat«, ki * m ftrmaar ^
alavii »rnti otfftševeJnim
Boj in zmaga
Milwaukee, Wis. — Sedmega januarja je bil lep solnčni dan. Bili smo brez snega in mraza kar je nekaj izrednega sredi zimske sezone. Tega dne je naša mladina, ki se izobražuje v svojem krožku All Stars št. SNPJ, imela prvo sejo tega leta
Njih sUrši in prijatelji delavskih idej so se veselo pogledovali, ko so opazovali mladino kako je hitela skupaj in s nebo. nosila darila božičnih muzikaiij »e med seboj veselo pozdravljata in ponavljala srečno novo leto
Namen sem tudi jaz imel, da ie udeležim njih seje, ampak ne kot član mladinskega krožka temveč kot opazovalec in član naše dične SNPJ. Toda moj namen so odnesli radio valovi, ki so križem sveta raznašali veselo novico, da je naš slavni delav ski voditelj po 22 letih dobil svobodo.
Ravno sem zaprl vraU in ugibal, katera pot bo bolj primerna in krajša, da me še ob pravem času privede v dvorano kjer mladina rešuje svoje probleme, ko me iznenadi naš društveni sobrat Emil Repnik z ve-»elo novico, da je Tomaž Mooney izvojeval zmago in posUl svoboden. Ta nepričakovana novica me je Uko oživela in pomladila, da sem se počutil kakor 18-letn mladenič, ki ga še ni nikoli objemal krščanski kapiUlizem.
Veselo sem ga prijel za roko in povabil v klet in dejal: Prijatelj, veaelo novico si mi prinesel in zato bova krstila onega od zida in pila na »rečo in zdravje Toma Mooneyja. ("aa je hitro potekal.» midva sva se pa skrbno rargovarjala o življenju in trpljenju Mooneyja. Zaključila sva, da naš slavni j«tnik nI iz krvi fn mesa, ampak is jekla, pred katerim bega in tarna v»a ilahU ameriških burboncev.
Pol ure časa je naglo minilo, nakar sva »e dobre volje razšla v*ak po svojih po*lih, on domov
»e spomnil, ds me tsm pričakujejo moji rdeči' »ovratniki, ds «kupaj rešimo nek« majhno za
^l0,	—Si
Po kratki in hitri vožnji aem ae kmalu znašel v k>kalu »odrti-ga Zajca, lastnika dvorane, in 1 Dalj» a« Z
TOREK, 31, JANUarji
Tedenski odmev i
ANTON GARDEN
H OM ATI JE V AVTNJ UNIJI
Te dni zopet čiUmo o konfliktu v avtni m ji, ki ima manj sreče z voditelji kakor dr« mlajše organizacije CIO. Martin Homer, ^ predsednik je zopet "zbezljal" in zadnjifT števil po tipičnem diktatorskem fiaceptu k* glavnih uradnikov in Članov glavnega odkm Njim se je potepi prfdrušilo prostovoljno nekaj drugih članov glavnega odbora, tako i je Martin oaUl sam s svojim kvartetom, pomočjo policije in "lojalnih" članov, po^, od kompanij, je petem okupiral glavni m
»nakar.j« izključena večina ekaekuk, svoj urad, Martina in njegovo četve pa obtožila v svrho izkljuČenja.
Ce bodo "zbezljali" tudi avtni delavci, ki se lahko zgodi, in namesto obdržanja hi»<| krvi posUli histerični ter pričeli z bratons nim bojem, tedaj se lahko zgodi, kar si avti magnatje in sploft vsa reakcija najbolj feg uničenje avtne unije. Po vseh znamenjih to žele tudi visoki uradniki ADF, ki nedvonti izrabljajo ekzotičnega~Martina v svoje namei kakor tudi avtni magnatje, predvsem pa Foo katerim pomaga zloglasni klerofašist "f&tha Coughlin.
Po vaeh znakih so vse te sile dobile v *v« mrežo ekzotičnega in histeričnega Martij Kolikor je znano, je do novega konflikta razkola prišlo radi zakulisnih dogovorov barantanj med Martinom in Bennettom, čelnikom Fordovih delavskih ali bolje antM lavskih smernic. Večina eksekutive je M« na obdolžila, da se je z J^pnettom dogov« da se "Fordova legija" (kompanijska uniji z njenimi pobojniki vred pridruži avtni uni kar bi Martinu zagotovilo kontrolo nad pi hodnjo konvencijo in mu obenčm omogoč "očiščenje" unije z izključenjem vseh ko nistov in "komunistov". Oče tega načrta menda klerofašist Coughlin.
Koliko je resnice na temcmi ni znano. 0 stvo vseeno je, da je dnevni tisk oni dan znani! razpust "Fordove legije" — to je par dni prej predno je Martin suspendirali izključil večino glavnega odbora in s tem n dvojil unijo. Dognano je tudi, da je Mul konsortiral s Coughlinom. Prav tako je ih firma dala Martinovim pristešem priliko, so labko navalili na glavni urad drugi tretji dan dan zborovanja eksekutive. kor se je neki delavec izrazil, je kompaa sredi popoldneva suspendirala obrat, da w Martinovi pristeši lahko terorizirati eksd tivo. Da so okupirali glavni stan, je znm
Zadnjo krizo v avtni uniji prošlo poletje-definitivno povzročili komunistični veliki hovni. Nad Martina so se spravili, ker ni tel sprejeti njih vojnega programa in prnti njih orodje. Dobili pa so na svojo stran Fn kensteena, kateremu so obljubili, da ga pori vijo na Martinovo mesto za predsednika, komunistično gonjo po časopisju in med avti mi delavci je potem Martin odgovoril s sai pašno izključitvijo štirih glavnih funkcio vjev in s tem skoraj povzročil razkol v uniji1 je preprečil CIO s-avojo posredovalno kotnia v osebi Hillraana in Murrayja, ki sta v spol zumu z eksekutivo potem vzpostevila izkljai
ne voditelje na njih mesta.
«
Martin, kii trpi na persekucijskem komi .ksu, tega ni mogel pozabiti. Treznejši ele ti v uniji in izven so si prizadevali, da bi držali na vajetih vsaj do prihodnje kom je, ki bi se imela vršiti prihodnjo jesen. Tfl "pričer" Martin jim je "zbezijal". Kakor žejo poznejši dogodki, si je šel iskat zav« kov v nasprotni Ubor, h klerofašistu Cou| nu in k Fordu. Zdaj mu sekundirajo priš vse reakcionarne sile v uniji in Izven nje. svojimi histeričnimi eskapadami, ki mejijo i blaznost, igra izborno v pest komunistov v tem bi ga ne mogel prekositi noben blm S tem je izgubil večino pristešev v eksekuth
In tako se bosU prihodnji mesec vršili konvenciji. V začetku marca Martinova t tritu, tri tedne pozneje pa večine v Clevi du. Obe skupini ste se že tudi zatekli na šče. Nobenega dvoma ni, da je večina člw| proti Martinu, toda dn vseeno zna potegniti liko krajevnih unij ali članstva, da f avtnimi delavci zna razviti vroč brsto« boj. Kdo bo imel od tega koristi, si ni ti predsUvljati. To kazen bodo morali avtni delavci za stalinistično in Msrti* pustolovstvo, —
Pted dvajsetimi leti
(Iz Prosvete, 31. januarja 1919)
Domače vesti. Dopianilu iz vseh krajev p* čajo v Proaveti o dobrih rezulUtih ksmjasJ»1 milijondolarski fond JRZ.
Delavske vesti. V Angliji je sastavkal®1
000 delavcev.
Po svetovni vojni. V Mariboru v *tar*J
Hjrrr«l'l>
„-----„— ,—.......ju je bilo osem Nemcev ubitih \
jaz pa v dvorano $ST, ker sem . '¡Jsni intrigirajo dalje.
Hovjetaka Rusija. Rusk« protiboo**
stranke so bojkotirale konferenco z fa**^
(KalJ« ta vm
cija Vendar je najbrže toliko »nrt 1 ^ leto. Nenavaden naslov vas je pri»»W-preči t al i ta članek do konca ...
TORRKJiJAWARJA
Novice -
iz starega kraja
i Slovenije
ljubljansko PISMO
Ljubljana, 13. jan- 1939. [pred nekaj dnevi je Jubljanl znadi
umfl
industrijec A-
flWl Vodnik, star 71 let. Imel ie znano kamnoseško podjetje v kolodvorski ulici jn bil je sou-¡eiešen skorajda pri vseh veli-ih slovenskih denarnih zavo-ih in updjetjih. Bil je namreč ^en denarno najtežjih Sloven-*v, dasi je prav za p.rav popolnoma "aelfmademan". Po rodu ie bil iz Podutika nad Ljubljano iz znane Vodnikove hite. Izu-se je kamnoseštva in odprl Ï Ljubljani svojo delavnico. Njegovo trgovsko nadarjenost in umno gospodarstvo je sprem-jala sreča, podjetje je naraščalo ¡n Vodnik je postal veleindus-rijec, ki je kmalu zavzel vidno me9to v sovenskem dénarniàtvu. ostal je glavni delničar Ljubljanske kreditne banke, postal elničar pri zavarovalni banki Slavij!", pri Vevški paparnici 1. Njegovo premoženje cenijo visoke milijone. Pred tednom ¡e zbolel na hripi, pridružila s« e pljučnica, ki je moža poko^ lila.
Vodnik spada tudi med red-ie slovenske mecene. Ko je bila utanovljena Narodna galerija zbirka naše likovne umetnosti preteklosti in sodobnosti), ji « Vodnik podaril 100,000 din. idaj, ko je umrl brez otrok, zapustil je le vdovo, pričakujejo tulturni krogi, da se je tudi v tvojem testamentu spomnil na-ih najvišjih kulturnih institu-j. Vendar doslej testamenta e niso odprli. Kljub temu se že irijo govorice, da je pred smrt* o obljubil, da bo samo univerzi Ljubljani zapustit V6Č milijonov. (Katoliški popoldnevnik Slovenski dom" je danes že car napisal cel člančič o tem in lavaja znesek 30 milijonov, ki a ga je obljubil Vodnik zapu-titi univerzi. Številka pa je naj->rž pretirana, saj cenijo Vod-likovo premoženje na kakšnih 0 do 50 milijonov din ) Prav ako je verjetno, da je zapustil iarodni galeriji kakšor, dar, saj a je njegov poklic tesno vezal z apredkom in delom slovenske-kiparstva.
IV Zagorju, v kotredeškem ro-u «e je spet dogodila rudarska eareča. Na nekem posadu se je nel plin metan, 50 letnega Leo-)lda Hribarja je eksplegfja ta-loj ubila, njegovega tovariša, S letnega Ivana Jereta pa je žgalo po vsem gornjem životu. Prepeljali so ga v ljubljansko »Iniànico, kjèr pa je že dva dni lato umrl.
O vzroku eksplozije je mogo-? le ugibati; uvedena je Sicer tiskava, zaslišati so še mogli ereta. toda vzroka dognati ni nogoče. Da je bilo na istem »"»«du blizu 5', metana, so u-otovili že pred nesrečo in Hri-ar 10 J^re sta hotela svoj od-*»«k ravno prezračiti. Tedaj je lenadoma prišlo do eksplozije, -ahko. da je imel Hribar neko-lk<> preveč privito svetilko, pa 0 * varnostne mrežice nad pla-, nenom preveč segrele in vnele r*an? Lahko tudi, da se je
Hribarju svetilka preveč nagnila in j6 siknil plamen skozi mrežico? Skrivnost je odnesel Hribar s seboj. Jere je zapustil vdovo in šest v otrok. Ker je Jere zaradi opeklin zelo oslabel, so zdravniki v Ljubljani izvršili transfuzijo krvi: dala jo je Jeretu njegova žena, mati šestih otrok, sama—* požrtvovalnost, ki jo je Irebfc podčrtati. Roditi drugega za drugim šest otrok in nato v nesreči možu oddati še mero krvi —to se pravi res, ne videti sebe in tvegati mnogo. A žrtev je bi
ali v grob, na odgovornih mestih paznikov in obratovodij so mladi inženirji, ki še ♦ nimajo mnogo prakse, nad rudarji, vzraslimi v sistemu rekordov, tujem pravemu rudarstvu, pa vihti svoj bič ukaz po čim večji storitvi.	•
Ne trdimo, da so te okolnosti vzrok tej težki nesreči v Zagorju, trdimo pa, da so marsikatero rudarsko nesrečo zadnja leta zakrivile prav te nove raz* mere v rudarstvu. Treba bi bilo spremeniti sistem, ki vlada v rudnikih in marsikatere nesreče ne bi bilo in manj bi bilo gorja in solz v rudarskih revirjih.
, Ko bereš poročila o taki smrti, kakor je bila Jeretova, očeta šestih majhnih otrok, se zaveš tega tem bolj, zlasti še, če si žrtev poznal* -
In jaz sem nesrečnega Ivana Jereta poznal. Skupaj smo se kot
Ia zaman :„ Jere je bil^^več ope-J btroci podili, igrali in pretepali
čen, koža ni mogla več dihati; od bolečin je Jere zblaznel in zapadel v agonijo in v nekaj urah je preminul, preminul v rokah svojega sivolasega očeta, starega zagorskega knapa, in ob prisotnosti svojih dveh bratov, mladih zagorskih rudarjev. Ta dva sta prišla iz Zagorja z no-silnico, da spravita brata^ domov umret, ko sta slišala, da se njegovo stanje slabša in da ni pomoči zanj. Toda prišla sta k postelji umirajočega. Mrtvega so po obdukciji z avtofurgonom odpeljali v Zagorje, da ga pokopljejo ob strani "kumarata" Hribarja.
"Prosveta" je o tej nesreči gotovo že pisala po poročilih1 ljubljanskih dnevnikov, in če poročamo še danes o tem, potem zato, ker bi radi pripisali, da ja teh mnogih rudarskih nesreč v precejšnji meri kriv sistem, ki brezobzirno vlada zdaj v rudarstvu, najbrže ne samo pri nas, ampak tudi drugod.
Rudarski poklic sam se je v bistvu prav za prav popolnoma izpremenil. Včasih je bilo v rudarskem poklicu nekaj, Čemur bi rekli rokodelstvo: rudarji so bili neke vrste rokodelci, ki so morali imeti mnogo znanja, pridobljenega v sistematičnem delu, kjer odloča pamet, preraču-nanost in tudi neko veselje do te "obrti". Pazniki so bili po navadi starejši rudarji z veliko prakso, stari "jamski mački"; ki jim ni šlo v prvi vrsti zato, da pridejo Čim prej do premoga in da iga potem kar največ izkopljejo, ampak so s pametjo odkrivali nove plasti, poznali vsak re-» vir, kjer bi bila plinska nevarnost ali nevarnost ognja in so ukrenili vse potrebno, da so se ognili vsaki taki možnosti. Ce je tak "stari jamski maček" s svojim preizkušenim nosom ugotovil, da je blizu plin ali da utegne priti do ognja, če kopljejo dalje, so predstojniki na take ugotovitve nekaj dali in jim sveto verjeli ter tudi poslušali nasvet. Tak rov so zabili in počakali nekaj let, da se je ogenj v globini sam zadušil, nato pa so spet rov odprli in delali dalje. Nič se ni mudilo, knapovska Čast je bila visoka čast, in nič je ne bi umazalo bolj, kakor hlastanje po premogu ne glede na vse drugo. "Raubsistem" je bil nekaj nečastnega, ne samo nekaj nevarnega.
Zdaj gre vse za rekorde: čira več storitve danes, kaj bo jutri, to nam nič mar. Na siatematič-no izčrpanje revirjev se ne gleda, številke storitve odločajo. "Starih jamskih mačkov" skorajda ni več, odšli so v pokoj
po zagorski koloniji in v gmajni nad njo. Hotel sem ga obiskati v bolnišnici, našel ga nisem več. Dve uri prej so ga odnesli v mrtvašnico.	—M. K.
Glasovi iz
naselbin
(Nadaljevanj« s «r straaL)
doživel veselo iznenadenje. Zapazil sem več sodrugov nego sem jih pričakoval, stali so tesno skupaj v krogu kakor veriga. Na prvi pogled sem mislil» da plešejo .srbsko kolo, toda ko pridem bližje, sem spoznal, da čitajo The Neiw Milwaukee Leader, ki je ravno prinesel natančnejša poročila o Mooneyjevi zadevi in naši veliki zmagi.
Ko smo se bolj natančno zavedli, kako velikega pomena j* za nas današnji dan, smo obkolili sodruga Zajca, ki nam je veselo serviral.
Organizirano zavedno delav stvo je zdaj veselo in ponosno na svojo veliko zmago, ko je po dolgem trudu rešilo svojega iskrenega voditelja iz okov na dutega kapitalizma. Vedeti moramo tudi to, da Mooneyjev slu Čaj ni bil prvi ne zadnji in da jih bo še veliko več. Radi tega je potrebno, da jačimo našo moč, da smo pripravljeni za vsak slučaj.
V tem izrednem slučaju nikakor ne smemo prezreti in pozabiti na resnicoljubnega guvernerja Olsona, ki je držal besedo. On je za delavstvo v sedmih dnevih svoje službe več storil nego so vsi njegovi predniki zadnjih 22 letih. Priznanje in zahvala velja tudi MooneVjevi soprogi, ki je z nami vred do konca vztrajala v tem obupnem dolgotrajnem boju. Priznati moramo, da je malo takih ifena, ki bi bile pri volji prenesti toliko gorja, ohraniti zvestobo in stati ob strani moža, ki je premagal smrt. L. Ambrozich, 747.
Sovjetska vlada pozdravila Ameriko
New York, 30. jan. — Mihajl Kalinin, predsednik vladnega sveta sovjetskih republik, je po radiu pozdravil ameriško ljudstvo in predsednika Roosevelta. Kalinin je dejal, da je mednarodna dobra volja potrebna zlasti v tem času, ker jači mednarodno kooperacijo v interesu zaščite miru.
AU ste naročeni ne dnev» nik "Proaveto"? Podpirajte tvoj liât!
l>lq8fBTIm—
Trgovec v pragozdu
Nekega večera pred desetimi eti sem spoznal profesorja van Gelderna, znanega prirodoslovca, d se je bil prav tedaj vrnil ia Gujane. Pripovedoval ml je čudeže o bogastvu te kolonije. Ce verjamem njegovim besedam'— in ne vem, Čemu bi ne mogel— ahko postane tam človek v kratkem času bogatin. V notranjosti dežele imajo vse: zlato, ki ga izpirajo v rekah, zlato, ki ga k<>P* jejo, demante, gumi, dragocen es, redke rastline in na tisoče domačinov, ki jih je treba samo naučiti, kako se prirodna bogastva izrabljajo, pa vam bo^ na-nosili vsega, kar more podjeten trgovec prodati.
Bil sem takrat še mlad, podjeten, in imel sem majhno premoženje. Kupil sem si listek za po-tovanje z ladjo v Paramaribo in si nakupil pet in dvajset zabojev blaga za domačine, v glavnem nože, sekire, orodje in pisano )lago, same dobre, uporabne reči, ker nisem maral neizkušenih divjakov izrabljati in jim za dra-1 goceno robo „obešati ničvrednih reči.
V Paramaribu so strmeli vame kakor v tele z dvema glav^ ma. O, da, profesor van Geldern je govoril resnico. V notranjosti — ljudje so kazali nekam proti jugu — je vsega dovolj, samo zbrati je treba vse in spraviti na obalo. 2al pa se doslej še nihče ni našel, da bi to storil.
Prav tedaj sem prišel s trgovske šole. Napravil sem jim majhno predavanje o bistvu trgovi ne: ponudbi in povpraševanju, o zbujanju potreb, o vsej lepi modrosti, ki sem se je bil naučil. Poslušali so me, se mi nekoliko smejali in potem govorili o dru gih rečeh. Samo neki star kolo-nijski uradnik, ki jte bil nekaj let v notranjosti dežele, me je poklical k sebi in mi rekel: r "Poslušajte, dežela je bogata in, morda imate prav. Potrebuje mo mlade, odločne ljudi, ki bodo tu uredili promet. Toda ubogajte moj nasvet: ne hodite sami v notranjost! Vzemite kakšnega domačina s seboj. Ti so bolj potr pežljivi. Belci ao preveč hlastn in prehitri v občevanju z doma čini."
.Ta naavet se mi je zdel parne ten. Ko sem nekaj tednov nato potoval z osmimi veliki čolni po reki navzgor, je bil v pioji druž bi tudi domačin, trgovec, ki mu je bilo ime Nehru.
Našel sem primeren kraj za svojo trgovino — vzvišen prostor ob ateku dveh rek, ki ga voda nikoli ne bi mogla preplaviti Začel sem graditi svojo trgovino Čolne so izpraznili in poslal sem jih po reki navzdol, da bi mi pri peljali novih zalog.
Čeprav smo vedeli, da je Indi jancem znana naša navzočnost* vendar ni bilo nobenega odjemalca v mojo trgovino. Zato sem sklenil poiskati svoje bodoče kupce. Majhen čoln aem napolni z vzorci in se odpeljal nekega dne s svojim tolmačem Nehrom in veslači ob reki navzgor/ Prišli smo do vasi ob bregu. Povedati vam moram, da je večina našel-bin blizu rek, ker so v teh pragozdnih pokrajinah vodne poti najboljše in najhitrejše. Prijazno smo bili sprejeti. Poglavar, ki sem mu podaril lep nož, sekiro in dva vatla pisanega blaga, je bil mojih darov zelo vesel, in Je takoj ukazal pripraviti pojedino za naa. Med njo sem mu poskušal povedati, da bi prav rad dal vsem njegovim podložni kom takšne reči, kak*r«jih j« on dobil, če bi mi prinesli zlato, gumi, san-tak»v les in podobne reči. Poglavar me je potrpežljivo poslušal, (Mitem pa je začel počasi govoriti. Moj tolmač je kislo pogledal in mi začel razlagati, da ja upanje na kakšno menjavo zelo majhno, kajti poglavar ne ve; kako naj bi gumljevec "molzii", nabirali lub-ja aii pa iskali zlato, kajti vaške žene so že preveč obložene z delom.
"Kaj trn moški?"
Tolmač mu je presenečen pogledal. .
"Močki," je rekel, "preganjajo zveri, love ribe in ne bore. Moški ne dela**" Pri tem je ostalo.
prav rožnata, in začel sem se že spominjati dvomečih, presenečenih obrazov v Paramaribu, ko sem tam govoril o svojih načrtih.	' * v
Tedaj mi je Nehru rekel nekega dne: t	_
Sahib, če pojde Uto^dalje, bomo napovedali konkura." v Slabe volje sem prikimal? "Izprenieniti moramo svoja trgovska načela," je nadaljeval. "Ce bi . . ." in začel mi je razlagati.
Poslušal sem ga. Potem setn se peljal nazaj v Paramaribo in si tupil z ostankom denarja novega »laga. Ko sem se vrnil, sva šla Nehrom na drugo potovanje. To pot se nisva brigala za poglavarje in može, h m pa k m v a posvetila svojo pozornost ženskam, In najini predmeti za menjavo niso bili več uporabno blago, ampak nesmiselne drobnarije: ogledala, dišave, ceneno okrasje, pisane rute. .
V vsakLvaai sva obdarila eno ali dve ženski in povedala dru» gim, da bodo tudi one dobile takšne zaklade, če nama preskrbe reči, ki jih potrebuJUvac balato (gumi), santalov les, zlato,' demante.
In to pot se nama je posrečilo. Po nekaj tednih je začelo prihajati blago v mojo trgovino. Čedalje več razburjenih ludijank se je smukalo okoli nje. In vsaka ruta, ki je prišla v pragozd, vsak okrasek, je vabit še druge žene v pragozdu v mojo trgovino, kajti ženske so po vsem svetu enake.
Kmalu ae je moja trgovina tako razširila, da sem napravil še nekaj podružnic ob drugih rekah. To pot nisem bil tako neumen, da bi sklepal dogovore z moškimi, ampak sem se obrnil takoj na ženske, ki so zmerom potrebovale dovolj kozmetičnih pripomočkov: ustnikov, doz za puder, dišav, lesketajočega se okrasja, majhnih, pisanih ogledal in pestrih rut iz umetne svi le. Pogosto sem videl, kako so hiteli čolni po reki, žene pa so med veslanjem jemHle doze za puder v roke in se mazale po ob razu.
•
Kmalu sem navadil ljudi na iskanje zlata in demantov. Na upanje sem jim dajal opremo in hrano, potem pa sem odkupil od njih vse, kar so nabrali. Ker so bili stroški in izdatki teh lj ud malenkostni, je marsikateri izmed njih pridobil za svoje razmere velike vsote, ki so jih pogosto puščali pri meni v shram bo. Edino, kar sem pri svojih poslih tvegal, je bil prevoz. Reke so bile nevarne in pogosto se je zgodilo, ds se je kakšen čoln potopil in izgubil svoj dragoceni tovor.
Sistem kreditiranja Je zahteval precej obširnega knjigovodstva. Ko so namreč domačini začenjali kupovati tudi na kredit ali kakor so rekli "na besedo", se mi je «delo to sprva silno težavno. Ne zaradi hudega knjigovodskega dela, ampak zaradi ' razlikovanjas posameznih tekočih računov. Večina Indijancev je imela isto ime. Moški so bili Kaitangi,. ženske 8utang«\ Kaj naj torej storim? Kateri izmed 13« Kaitangov Je vzel sekiro in "na besedo" obljubil, ds bo prinesel zanjo gumija, katera izmed 759 Sutang Je dobila nst-nik in puder ter obljubila za to naročje santalovega lesa?
Poskusil sem dati possmez-nim izmed njih številke. To spet ni šlo, ker Indijanci zelo slabo štejejo, in si zato ne morejo visokih številk zapomniti. Napoti sem. napravil tako, ds je vsako dobavnico kupec podpisal z odtiskom svojega palca. Upokojen kriminalni uradnik iz Pa-ramariba Je potem ugotavljal istovetnost posameznih kujs-ev In jih prav vknjlžll.
Na ta način sem izhajal prav dobro. Le ko je nekoč mojemu upniku aligator na lovu odgriznil drsno roko, smo imeli ttžnve, ds smo našli njegov račun.
Vsa let s. ko sem trgoval v Gvajsnskem pragozdu, nisem I* mel nikoli občutka, da doživljam romantično pustolovščino. Bilo je delo. ki ga je oteževalo višino podnebje Malarija, moskviti in
Uxia uspeh je bil po v »od tisti. Med tem se je v moji trgovini kopičilo blago sa menjavo, dobil pa nisem le niti gwwqa gumija, «anlaloveg* le«* aii zlata. Kaza
Peljal aem ae še v druge vaaJL druge nadloge «o mi grenile živ
Ijenje. Domačini so bili mirni in lahko sem se z njimi pogovoril. Dobri prijatelji smo bili. Nikak-šnih sporov nisem imel z njimi fn poštenost teh ljudi bi lahko
(•rupa ljudi pred Leninovo grobnico m Rdečem trg« v MtmkvL
io je,'da npfja prihodnjost ne bo marsikomu služila za zgled.
Zmaga nad smrtjo
V vseh pripovedkah o zlatem veku, C katerem so živeli ljudje večin» mladi in lepi, de da bi poznali bolečine smrti, v rajski pokrajini, zveni želja o. zmagi nad smrtjo. Razum pa ne verjame v tu. Življenje in smrt sta mu le dve strani istega pojava, večno neločljivi. Vsi poskusi, da bi podaljšali življenje preko njegovih naravnih meja, vodijo le do začasnih uspehov. Naravnost fantastične podob« pa uastaue-jo, če si smrt omislimo od življenja: podobe o neznanskih množicah bitij, ki jemljejo drugo drugemu svetlobo, in zrak.
Nasilna smrt zavoljo nedo-stajanja hrane, zavoljo mraza, suše, teme, bolezni, -nesreč , in naravnih katastrof, ho vedno obstajala. To pa ue izključuje da bi ne mogla bivati bitja, ki bi mogla v primernih okolščinah živeti večno. Na to misel, ki je videti na prvi pogled čudna, smo prišli z opazovanjem živali in rastlin, ki se množijo s preprosto delitvijo.
Pri vsaki delitvi nastaneta dve enako veliki bitji,in vsako vsebuje enako količino raznih staničnih snovi. Tu vidimo takoj, da nam vsi običajni pojmi množitvi, kakor jih poznamo pri višjih živalih in rastlinah, za razlago tega preprostega pojava po|>olnomn odpovedo. Katera izmed novih živali je mati, katera je otrok? Kako naj iz računamo njeno starost? Ali sta živali stari ali mladi? Ce je bila materna žival stara, tedsj sta nastali iz nje dve mladi. Naš«; predstave o starših in otrocih so obležale tedaj na kupu. .
Na takšna vprašanje je mo goče odgovoriti samo s poskusi. Treba je pač dognati, kako dol go lahko žive potomci takšnega bitja v ugodnih okolščinah in ali ne pokažejo po nekem številu pokoienj starostnih znakov, Veliki zoolog Weissmann, kl j« kot prvi posvetil svojo |>ozor nost tem nenavadnim dejstvom, je spočetka naletel na mnogo ugovorov in odklonitev, dal je pobudo za celo vrsto skrbnih poskusov. V začudenje mnogih strokovnjakov so' ti poskusi Weissmannove zaključke večinoma potrdili. -
Najbolj prepričljive poskus* je napravil Američan Woodruff, ki je z največjo skrbjo |a«t in pol leta gojil papučlce. Vzgojil je sčasoma 3J140 |>otoolenj teh neznatnih živalic, ki so izvirale vse od ene same papučlce. Na koncu je bilo UH40. pokolenje prav tako sveže kakor prva žival. Woodruff je torej, s tem, da je skrbno zadrževal vse neugodne zunanje vplive, izključil vzroke nasilne smrti in Je tako čisto teoretično doprinesel dokaz, da je ta živalica sposobna življenja v svojih potomcih, če so zunanje okolščine ugodne.
Pri večstauičnih živalih in rastlinah takšne nesmrtnosti ne moremo, ugotoviti. Htari organizem vedno propade, ta v krajšem, oni v daljšem času, in če hočemo govoriti tu o nesmrtnosti, lahko rečemo kvečjemu to, da živi vsako bitje v svojih |h>-tomcih dalje. Ta navidezna raz lika med živjjenje enostrtiičnih' in muogostaničnih bjlij nam postane umevna^Če si ¿gledamo prehodne oblike in najnižja miiogostatiičfut /bitja nekoliko pobi i že.
Pri vsakem mnogostaničuem bitju se stanice ločujejo v različna tkiva in |>o*amezne statike so doživele z delitvijo dela spremembo, tako da ne morejo o-pravljatl vseh življenjskih funkcij na isti način kakor pri eno-staničnih bitjih. Kot prehodno obliko smatramo morda lahko kolonije enoNtaničnir, v katerih se se enakovredni individiji združili v večjo zvezo. To je n, pr. živsl velver, katere naselbi* ne sestoje iz neštetih |»oedinrev. Dokler ne doneže kolonija določene velikosti, se |»oedinci lahko množijo z delitvijo, V odrasli koloniji pa imajo to sposobnost le še nekatere (siedine stanlre in is teh s« stvori nova lurionija, ki trumi v votline stare naseMiine, Cim je vrsta takšnih novih kolonij donegla določeno velikost, se stara kolonija razdruži In njeni členi, ki niso združeni y novih kokmijah, propadejo. Tu imamo torej reslfko med stenicami, ki morejo živeti dalje, in stenicami, ki morajo propasti.
Isto nahajamo pri vseh muo-
gostaničnih individljih. fce v mbrioiiaiiu stopnji razvoja se telesne stanice ločujejo pri njjh od spolnih stanic in pri vseh teh bitjih se telesne stanice zapisan«; I tre/, pogoj no smrti. Izmed spolnih stanic pa imujo nasprotno nekatere možnost, ila se razvijejo v nov organizem.
Višji razvoj, organskega živ-jeuja z njegovo izredno diferenciacijo stanic je mogt>č torej le na račun poedincev. Poedini in-dividij propade, ko je izpolnil tvojo nalogo za ohranitev vrata. Organizem so ohranftako dolgo, tolikor je |>otrebno, da se zagotovi zadostno potomstvo. Od tega zavisi tudi trajnost življenja poedinih vrst, ki je tako različna. Tako propadajo mnoge žuželke takoj, čim so Izlegle jajčeca, n. pr. metulji, enodnevnice, hrošči. Druge, ki skrbijo za zarod, kakor čeMc in mravlje, se veselijo svojega življenja di^ časa. ZatO živijo ptice, ki izležejo letno pogostoma samo enkrat eno do dveh jajc, razmeroma dolgo. Sloni, ki nosijo svoje mladiče dve leti in ki rabijo 24 let, da dorasejo, žive lahko do 200 let.
Za nagrado višjega razvoju je življenje tedaj opustilo svojo prvotno enotnost. Lahko bi rekli, da je razvoj, stremljenje po po-pnoati, prineslo smrt. Lahko bi za to napravili odgovorno tudi-ločitev telesnih stanic od spolnih stanic in »polnost bi lahko bila kriva za minljivost Višje organiziranega življenja. Moralist bi na to navezal lahko vsakovrstna bolj ali manj globoka razmišljanja. Razvoj in dvig spadata med potrebne zakone življenja, pa čeprav je smrt s tum neraz-družno zvezana.
Napad na La Folletta v driavni zbornici
Madison, Wls., 30. jan, — Poslanec Maurice Fltzsimons Je zahteval,,da zbornica obtoži se-uutorja Roberta M. La Folletta. ker zagovarja Thomusa R. Ani-lieja, progresiven, ki ga je Roo-sevelt nedavno imenoval za člana meddržavne trgovinske ko. misije. Obe zbornici sta že prej sprejeli resolucijo, v kateri je rečeno, da Je Amlie komunistični agitator in v kateri sta pozvala senat, naj ne potrdi imenovanja. La Follette Je odgovoril, da bo on še nadalje podpiral Amlieja kljub opoziciji reakcije, ki kontrolrla državno zbornico v Wisconsinu,
Ceika v.protikomu-nišiičnem paktu
Praga, 30. jan, '— Slovaška vladna stranka je včeraj pozvala Prago, naj se pridruži protlko-munfstičnemu paktu, ki so ga sklenile Nemčija, Ja|M>nska in Italija. Poziv je naslovil češki vladi Josef Tiso, premier Slova-kije.
Nasprotniki mehiškega predsednika aretirani
Mexico City, ;I0. Jan. -r Atlrje voditelji druge največje |»olitič-ne strank«i so bili aretirani, ker so sklicali shod, na katerem so napadali predsednika Cardeiissa. Ti so genersl Franelseo Coss, bivši' jtolkovnik Manan llrito, bivši poslanec Leon Osorio in pl-satelj Louis de Toro.
Nov predsednik progresivnih rudarjev
fMiespie, III., »CK, jan. — ('Isude 1'earrv, predsednik unije Progresivnih rudarjev «hI začetka te unije, Je bil zdaj pri volitvah iioraften. David Re«td is Maryvilla je bil isvidjen za predsednika z večino noo do 700 glasov.
Naciji delajo, kar hočejo na čeikem
Berlin, HO. jan. — Hitlerjeva vlada if bila informirana iz Prage, da je iinrijska stranka v Ceho*Slovakiji dobila svobodo za vse aktivnosti,
Dota
"Vsa ta jezai»i nam bila prihranjena, it li ml bil tvoj oče vso tvojo doto naenkrat izplačat."' ' - . ^ -
"Nič ne de. dragi moj. Saj Jo dobivaš |ioča*l, v obrokih."
"Da, toda tebe sem m ors i vzeti naenkrat I"
zl t
PROSVETA
TOREK, 31. JANUARJI

SIGRID UNDSET:
JENNY •
ROMAN	rif
ROMAN
Poeteeentf frmm AU>r*ekt
Izvodček je zdrdral po Karla Ivana cesti mimo znanih hiš. Mati jo je spraševala po poti in kje je prenočevala.—Jenny je obiel čuden vsakdanji občutek. BUo ji je, kakor da ni bila nikoli z doma. Oba mala dva sta sedela zadaj in nista črhnila niti besedice. .
Gori na Wergelandovi poti je stalo pred nekimi vrtnimi vrati dvoje mladih ljudi in se poljubljalo pod plinsko svetilko. Nad golimi vrhovi dreves v grajskem parku se je bočllo nebo temnovišnjevo in Jasno z redkimi motnobleste-čimi zvezdami. Jenny je začutila kakor dih po trohnečem listju skozi noč—dih minulih, hrepenenja polnih let.
Voz je obetal doma pred hišnimi vrati—veliko z zidom ograjeno dvorišče se Je zadaj vzpenjalo na pobočje. V mlekarni v pritličju je bila luč in "slaščičarka" Je pokukala na cesto, ko je slišala, dir se je ustavil voz, voščila dober dan in pozdravila Jenny. Ingeborg je pridrvel* po stopnicah in objela Jenny. Nato je stekla s sestrinim ročnim kovčkom spet navzgor.
V domači sobi je bila pogrnjena miza za čaj. Jenny Je zagledala svojo servljeto s starim srebrnim obročem, ki je bil še očetova last, na njenem stsrem mestu—na divanu zraven Kalfatra.
Ingeborg j* planila v kuhinjo. Bodila pa Je peljala Jenny v njeno kamrico, ki je gledala na dvorišče. Ko je bivala Jenny v inozemstvu, je stanovala v nji Ingeborg, ki še nI pospravila vseh svojih stvari. Po stenah so visele razglednice igralcev; Napoleon in madame Recamier sta visela v mshagonijevih okvirih na vsaki strani Jennynegs staregs empirskega ogledala nad predalnikom s stebri.
Jenny se Je umila in si popravila lase. Imela je občutek, kakor da ji je kota vsa črna od poti. In je nekajkrat potegnila s pudrom preko obraza. Bodila Je oduhavala puder, ali Je parfumi-ran.
Odšli sta v sobo pit čaj. Ingeborg, Id je obiskovala letos pozimi kuharsko šolo, je pripravila . neko ribjo jed. Tu notri je pod svetilko opazila Jenny, da nosita obe mlsjši sestri dolge, kodraste kite spete za vratom z belo svileno pentljo. Ingeborgin mali mulatski obrazek je postal malo tanji in bledejši, no, kašljala ni več.s
O da, zdaj je opazila, da se je tudi mama postarala. Ali se je motila? Morda tedaj, ko je bila doms in jo videla po cela leta dan za dnem. le nI opazila tega, da je bilo na materinem svet-lopoltem obrazu drobnih gubic zmerom več in več, da so se Ji rame usločiie, da se Je nje visoka. dekliška postava malo upognila. Odkar je Jenny odrasla, je zmerom morala poslušati, da je njens msma kakor njena nekoliko starejša,, lepša sestra.
Pomepkovali so se o vsem, kar se Je pripetilo doma v preteklem letu.
"A zakaj prav za prav nismo vzeli avtomobila zs domov?" je vprašal Nils kar nenadoma. 'To bi bilo najpraktičnejše, mislim."
"No, v nekako si prišel malo kesno s svojim predlogom, fant." Jenny se je morala zasmejal!..
Prišla je prtljaga in mati in obe sestri so brez dihs sledile izlagsnju. Ingeborg in Bodila sta nosili stvari v izbo in Jih polagali v predalnik. Skoraj poboftno sla otipavali vezeno perilo, ki gs je Jenny, kot je povedala, kupila v Parizu. Kar zavrianili sta nad darili—sirova svila za poletne kostume in beneške verižice s biseri. Stali sta pred ogledalom in si za poskušnjo metali svilo čez rame ter si pripenjali verižici okrog las.
Edini Kalfatrus je vprašal po njenih slikah ter odprl pločevinasti zaboj s platni.
"Koliko jih imaš, Jenny?"
"Šestindvajset. A so večjidel majhne slike."
"Ali boš priredila posebno razstavo?" .
"Ne vem še prav—mislila sem na to."
Dekleti sta pomili in Nils si Je ua zofi pripravil svojo posteljo v družinski sobi. Gospa Ber-nerjeva in Jenny »ta obsedeli v hčerini izbi pri drugi čaši čaja in pri cigareti.
"Kakšna se ti zdi Ingeborg?" je boječe vprašala mati.
"Sveža in živahna—pa tudi ni slaba videti. A seveda, v njenih letih se ni šaliti s tem. Poskrbeti moramo, da jo pošljemo na deželo, dokler si ne bo spet čisto opomogla, mama."
"Ingeborg je zmerom tako mila in dobra, tako
bodra in vesela. In tako urna v gospodinjstvu. Jaz se tako bojim zanjo, Jenny. Mislim, da je preveč plesala to zimo, bila preveč zunaj in prepozno hodila v posteljo. A kar ni rrti dalo srce, da bi ji prepovedala. Saj ti si imela tako žalostno, Jenny, in jaz sem prav dobro videla, kako si pogrešala zabav in veselja.—Bila sem prepričana, da bi mi ti kakor tudi papa dala prav, da sem puščala otroku nekaj veselja, dokler se ji je nudilo." Gospa Bernerjeva je zavzdihnila. "Ubogi moji dekletci—garanje in delo, to je edino, kar ju čaka. Kaj bo, Jenny, če mi še Obolite povrhu? Tako malo morem storiti za vas, otroci moji—."
Jenny se je sklonila k materi in odpoljubila solze iz njenih lepih, otroško velikih oči. Pri-vila se je k nji — željna izkazovati nežnost in jo sama sprejemati, spomin na minule otroške dni in zavest, da mati ni poznala njenega življenja s svojimi prejšnjimi skrbmi in svojo sedanjo blaženostjo, so se zlivale v Čuvstvo zaščitne ljubezni. Gospa Bernerjeva je položila svoji hčeri glavo na prsi.
"No, mama — nikar ne jokaj — vse se bo kako uredilo, boš videla. Saj zdaj ostanem za enkrat doma. In vrh tega nam je hvala Bogu ostalo nekaj denarja od tete Katarine —."
"Ali, Jenny — to potrebuješ vendar sama za svojo izobrazbo. Saj sem polagoma uvidela, da l* ne smemo ovirati pri tvojem delu. Bilo Je tako veselje za nas vse, ko si jeseni prodala ono sliko."
' Jenny se je rahlo nasmehnila. Slika, ki jo je prodala, in tistih par besed v časopisih o nji — bilo je, kakor da je po vsem tem vsa njena rodbina gledala na njeno slikanje z docela drugimi očmi.
"To vse se bo že uredilo. Vse. Nekaj lahko posebej zaslužim, če sem doma. — Atelier moram imeti," Je dejala čez trenutek. In hlastno pojasnjujoč, je pristavila: "Kajti slike moram dovršiti v atelierju, veš."
"Že, ampak —." Mati je bila vsa prepade-na. "Stanovala pa boš vendar doma, Jenny?"
Jenny ni takoj odgovorila.
"Zdi se mi, da ne gre__drugače, draga hčerka," je nadaljevala mati. ''Mlado dekle ne more samo stanovati v atelierju."
"Ne, gotovo, stanujem lahko tukaj," Je odvrnila Jenny.
Ko Je bila sama, je vzela v roke Helgejevo sliko. Nato je sedla, da bi mu pisala. . dele par ur je bila zdaj doma. Vse pa, kar je doživela tam doli, se jI zdelo tako brezmejno daljno in tuje. Tako brez vsake zveze z njenim Življenjem tu doma — prej In zdaj.
Njeno pismo je bila ena sama tožba, polna hrepenenja.
II
Jenny si je najela atelier. Hodila je tam okrog, urejala in pospravljala. Popoldne je prišel Kalfatrus in jI pomagal.
"Tak nevaren dolgin si postal, Kalfatrus — malo je manjkalo, dečko, pa bi ti bila rekla "vi", ko sem te prvič videla.
Fant se je zasmejal.
Jenny je poizvedovala po vsem, kar je delal in počel, ko Je bila z doma. In Nils je pripovedoval. On in Jakob in Bruseten — dva nova fanta, ki sta jeseni prišla v razred — so preživeli nekaj časa kot divjaki v Nordmarki po drvarskih kolibah, In njihovih dogodivščin je bilo brez števila. Ko ga je poslušala, se je Jenny spraševala, ali bo zanjo in za Kalfatra še kdaj ostajalo kaj časa za vožnje po Nordmarki.
o
Dopoldne Je pohajala navadno po okolici Bygdoja — sama v belem solnčnem svitu. Zemlja Je ležala tam vsa bleda s svojo mrtvo, ru-menkastobelo travo. Na parobku gozda proti »everu Je ie vedno ležal star sneg pod jekleno črnimi iglami. Po Južnih pobočjih pa so že poblestevale v solnčnem ozračju gole veje listnatega drevja in izpod starega, ogrevajočega listja so že kukale na dan mehke glavice modrih vetrnic. Tam sunaj je bil srak že poln ptičjega cvrčanja. *
Helgejeva pisma je čitala vedno in vedno snova — nosila Jih je pri sebi. Hrepenela Je po nJem, bolno, nestrpno — koprnela, da bi ga videla, se gs dotaknila, ga čutila pri sebi ter se zavedala, da je reanično njen.
(Dalje prihodnjič)
Matk llahor (Sharon, Pa.):
Moji doživljaji v Ameriki -
' (Nsdslje***)« )
Ko sv s stopila is gostilne, je bila ie trdna noč. Ker tam ni mosta, sva utopila v čoln. ki naju je i»rep#ljal na nasprotni bn»g rek* Ohio. v Kellaire Ko sva izstopila ic čolna, mi je zabičil. naj ne govorim na glas Sla »va po nekakšni stranski stezi ob reki. 2e mi je tki po glavi, kam vraga me vleče. Tudi sam je spotnal. da se bojim. Potih«*!« Je rtilotll, Daj s« ne bojim, ampak on M
mora bati, kajti sdaj sva na ohij-ski strani, kjer ga oblasti lahko primejo. Bil je obtožen radi predajanja pijače, nakar se je preseli) na drugo stran reke, v West Virgin i jo, in tam odprl pivnico. Zdaj mu ne morejo nič, le čuvati se mora. da ga ne primejo na tej strani.
Ustav Ua aV* se pred nekim temnim stanovanjem in na njegov signal so se v rata odprla, na pragu |mi «e je pokasal brkat možak. Vstopila sva v dokaj mračno razsvetljen prostor Na peč-larski mizi Je brlela stara petro-lejluT in pri misi je sedel prile. ten hrkastl moftak Mojemu spn mljevalcu Je takoj naznanil,
da je ' supe (ma," nakar nas je si videl,"
po vede I skoai klet v neko dobro izdelano vdolbino, kjer se je bohotil ogromen kotel, ki je bil baš v polnem obratu. Okrog in okrog Je bilo vse polno sodov rasne mešanice, ki Je čakala, da se v kotlu prekuha. Ta vdolbina Je bila pravcati brlog, i» katerem se Je širil neznosen smrad, ki ga Je^u^la v dobro širila izpuhtevajoč« mešanica inv ishlapevajoča prekuha.
Ko sem vstopil nasaj v gor nje prostor*, mi Je dokaj odleglo. četudi ni tukaj mnogo bolje. Ponudili so mi večerjo mrzlega fižola s .¿#buk> praven im postavili veliko steklenico raki je s prt | to m I si: "L* pij. Kranjec, am I*k pasi da nikjer ne poveš lar
Večerje »e nisem branil, kajti fižolova solata s čebulo mi je šla v slaat, "luninega svita" pa nisem dosti pil, saj sem malo prej videl, iz kakšne brozge varijo to žganje. .'j; -
Tisto noč sem malo spal, četudi sem bil zaspan. Preveč je ropotalo v spodnjih prostorih, včasih se je pa vmes slišala tudi kakšna lepa molitvica, kakršne znajo naši hrvaški bratje. Ob treh zjutraj se je 'bos' žeodpra-vil na delo. Oba tovariša sta ga spremila z velikimi tovori, ki jih je tisti dan potem iztržil v drugi državi. Tako se je ponavljalo menda sleherni dan. Ne vem, kako dolgo je ta business šel gladko naprej, ker nisem teh ljudi potem več nikdar videl.
Tudi jaz s4m tisto jutro vstal zgodaj in se odpravil k neki tovarni, pred katero je že čakalo mnogo prosilcev za delo. Le redki se bill, da so ga dobili, meni pa so rekli, naj še pridem.
Peš sem se podal na pot ob reki skozi Bridgeport. Ko sem o-pazil, da se v bližini vali gost dim, sem jo mahnil v tisto smer, misleč, da so tam gotovo kakšne večje tovarne. Nisem se motil. Po enournem pohodu se je pred menoj pokazala velika tovarna mnogimi dimniki. Takoj sem spoznal, da je to fabrika pločevine. Pospešil sem korake v upanju, da me tam čaka sreča. Pri glavnih vratih tovarne sem pa vprašal stražnika, če se bi dobilo delo. Mož me je premotril od nog do glave, nato pa dejal, da za tako mlade ljudi imajo vedno dosti dela, ampak ba# sedaj ni primeren čas, ker ob tej uri ne sprejemajo prosilcev, pridem naj zvečer in zjutraj. Od veselja sem se takoj podal v bližnjo restavracijo, ki jo je lastoval neki Ru-* munec na nasprotni strani tovarne.' Kofilo mi je dokaj teknilo.
Nestrpno sem pričakoval vet čera, ki mi je obetal prinesti delo, a je moj up spet splaval po vodi. Povedali so mi, naj se javim naslednje jutro. Prenočil sem pri rumunskem restavra-terju, ko sem pa zjutraj šel spet vprašat za delo, so rekli, naj pridem zvečer. Sprevidel sem, da tukaj ne bo kruha, da bom moral drugod iskat sreče. Ta kraj se imenuje Mkrtins Ferry, ki sem ga pa še tisti dan zapustil in se vrnil v Bridgeport, nisem pa vedel, da se tukaj nahajajo naši rojaki. Ubral sem jo preko mosta v Wheeling in plačal sem en cent mostnine. Sel sem na kolodvor in še Isti dan sem se spet znašel v Pittsburghu, kjer sem ostal tri dni, nakar sem odšel k prijatelju v Oolono. Tam mi je bila sreča bolj mila, kajti Ukoj sem dobil delo v jeklarni Colonial Steel. Plača nI bila bogve kako velika, le 88 centov na u-ro, a je bilo bolje kot postavati brez dela, saj pa je bilo delo lahko in sem ga izvrševal cele tri mesece.
Nekega dne sem se podal v bližnje mesto Woodlawn in tam dobil delo v tovarni pločevine. Delo Je bilo težko in zaslužek je bil sorazmerno boljši, namreč 4fic na uro. Ostal sem čez zimo.
AprHako sonce me je opozorilo, da sem že predolgo na enem mestu in želja me je gnala, ds spet vzamem pot pod noge. V deželo se je naselila pomlad, pri roda se je prebujala, pa se bo tudi meni kje sreča nssmejaia, sem ei mislil.
. Bilo je v aprilu 1925, ko sem se apet znašel v Detroitu. Delo sem dobil v tovarni Dodge, s Je bilo naporno s plačo le 45c na uro. Nekega večera sem se raafovarjal z mladim hrvaškim fantom, s katerim sva bila skupaj na hrani. Opisoval sem mu lepote montanakega mesta But ta in zahrepanei Je po državi Montana. Vas večer me Je nadlegoval. naj se odpraviva tja, kjer mu ne bo bo stal ' vedno za hrbtom. Uspelo mu je in naslednje Jutro sva ie stala na de-troitskem kolodvoru, kjer sva čakala vlaka, ki je kmalu priao. pihal in naju odpeljal proti Mon-Umi. Po tridnevni i. vožnji sva mi znanem mestu Buttu. Ker sem bil izkušen rudar, sem Ukoj dobil delo In mojega tovariša eem vzel seboj
za partnerja. Najin prostor Je bil 2400 čevljev pod površ-jem semlje. V njem je seveda vladala precejšnja vročina. Moj mladi tovariš je debelo w leda I in kmalu naznanil, da tu aanj ne bo kruha. K«» sva plesala pn lestvi v osmo nadstropje, Je začel jo-
Slepi pastir
Napiaal K. Zahn
Za gorami vzhajajoče solnce je ugasnilo zadnje zvezde, da so utonile na zahodu nebesne sinji-ne. Kolikor dalje se je pa nebo bočilo proti vzhodu, toliko bolj je njegova barva postajala bolj srebrna, nato zlata in naposled je krvavo zažarela. Košeniea, o-grajena s kamenito ograjo, je bila še v senci. A v jutrnjem svitu si že lahko ratzločTU sleherni kamen, sleherno bilko in sleherno cvetlico v travi. Nad samoto je zavel lahen vetrc. Tu in tam se je pripognila kakšna cvetlica, tu in tam je kakšno bilko od vrha do tal spreletel lahen drget.
Pred kočo s štirimi surovimi stenami In počrnelo streho je sedel slepi pastir. Nedaleč od njega je ležala velika, siva ovca z gosto dlako. Kadarkoli jo je poklical, ji je rekel Gina. Zdaj je pa sedel tu ko kip, velik, suh. v ponošeni obleki, s preluknja-nim klobukom na laseh, prav tako sivih in mehkih, kakor je bila ovčja volna. Vetrc je zavel tudi k njemu in se poigral z Njegovo razmršeno brado in košatimi obrvmi. Pastir je trenil z vekami. Veke in čelo in sploh koža na nagubanem obrazu so vdihavali hladen jutrnji zrak. Sleherni dan je tako preživel solnčni vzhod, z dihom prve toplote, ki jo je prinesel veter, do božanja prvega jutrnjega žarka, ki se je kakor sanje dotikal lica.
Vse svoje življenje je bil pazil na ovce, vse svoje življenje jih je vodil iz doline v gore. Zdaj je bil pa tu gori sam z Gi-no, svojo poslednjo ovco. Vnukinja mu je prinesla, kar je potreboval, mu v koči od časa do časa pospravila in ga na jesen spet odvedla nazaj v dolino. Več ni potreboval in tudi maral ni več! Imeti je moral le zrak, ki ga je bil zmerom dihal. Zima v dolini se mu je zdela neskončna. Hčerka, ki je pri njej stanoval in njeni otroci mu niso praV nič pomenili, ali bolje, izgubil je bU zanje sleherno Čustvo. V sijoči ali viharni ali ledenomrzli prostosti narave se je bil ljudem odtujil.
Koča in gora sta bili občinski, a občina Je oboje pustila svojemu staremu slugi za poletno bivališče. V koči je poznal sleherni kotiček in na gori sleherno ped zemlje. Z nogo je skozi lesene podplate na svojih opankah začutil trda tla ali mehko travo. Sleherno potrebščino v izbi in sleherno vzpetino zunaj je slepec zaslutil, in tako mu ni bilo treba nič tipati ali se obotavljati. .	i
Gina, ovca, je ležala z iztegnjenim vratom in je imela glavo čisto pri tleh. Kakor pastir je bila tudi ona podobna kipu. Le njene velike, okrogle oči so živele in bliskale k njemu, kakor pazi pes na kretnje svojega gospodarja. Morebiti je čakala, da jo bo ogovoril. Včasih namreč. kadar sta skupaj sedela, je pastir govoril. Imel je globok, hripav, ubit glss. In kadar so peli murčki ali je pa zakrakala gorska vrana, je dejal Gini:
"Ali slišiš?"
Kadar je grebel z mislimi v
kati. V osmem nsdstropju, ali bolje rečeno podstropju, nama je 'boa' odkazal najin delovni prostor, ki je bil dokaj zapuščen in v neredu, tako da ga je bilo treba najprej spraviti v red Brž sem se lotil dela, ker •e "mi prostor ni zdel preslab, tovariš pa se je medel ns plsnko in se mi smejal. Opomnil sem ga, naj ne sedi. da bova čimprej gotova. nakar bovs dobro služila.
"Veš, Mat h," je smehljaje odvrnil. "kaj ti bom sedaj pove-del? Moj oče je umrl naravne smrti."
"Kaj neki mi to sedaj pripoveduješ." sem odgovoril.
"Jaz ga nisem ubil. da bi sedaj moral tukaj pokoro delati pri tem delu," je odločno z nasmehom odvrnil.
Moj mladi hrvaški tovariš se ni prijel dela in naslednje jutro ni šel na delo. Par dni je postopal po mestu in potem odpotoval nazaj v Detroit Dcbil sem drugega sodelavca, s katerim sva si tisti prostor doKro uredila in dokaj dobro zaslutila. Vročina nama ni deialr velikih pregla-vk. ker sva Ji bila vajena.
(Deljt pnko4nJj<.j
preteklost, kadar je mislil na črede, ki jih je gonil na kraje, kjer jih je pasel:
"Kje so tvoje tovarišice, Gina? Lepo je bilo takrat!"
Ali če se spomnil svoje po-časne, naposled popolne oslepitve:
"Čudno, kako je nastala noč!"
Odgovora ni dobil in ga tudi ni potreboval. Med njim in živaljo je bilo nekaj, za kar sta vedela oba.
To jutro se je zgodilo nekaj posebnega. Solnce je stalo 4e visoko. Ves svoj žar je metalo na gore, a tudi veter se je zbudil in začel pihati, da so solnčnati žarki kakor lahne mlačne tipalke padali na pastirja, ko je odhajal nazaj v kočo, da bi zajtrko-val. Ovca je šla za njim. Zajtrk je bil kmalu pri kraju. Spet se je vrnil na prosto. Vselej ob tej uri je odšel v gore.
Veter je med njim in ovco zaloputnil vrata, ko je žival hotela za njim. Pastir tega ni opazil. Danes je bil nekam čudno raztresen. Iznenada bi spet rad slišal ledeniška potoka, sedel bi rad poleg njiju in se še enkrat spominjal, kako je bilo takrat, ko je še videl in je tamkaj zaj-trkoval. Tekel je od hiše kakor človek, ki ga vlečejo na vrvi. Sluh je imel nenavadno oster ; že njegov obraz je izdajal to. Na ušesa mu je že udarjalo daljnje bučanje. Kar opotekal se mu je nasproti.
Zdajci se mu je zazdelo, da Gine ni za njim, a takoj je spet pozabil na to. Z drhtečimi nosnicami je stopal dalje s čudovito zanesljivostjo, ki je kakor iz zemlje prehajala v njegove noge. 2e je slišal slap bližje. Prsi so se mu dvignile. Spet je čisto natanko vedel, kakšna mogočna jila je tamkaj, kako hudournik iznenada dere v prazno, kako prah in pene v matričnih barvah vstajajo iz globine in prše človeku v obraz.
Iznenada se je na njegovi desni strani oglasilo ptičje petje. Najbrže je pel kakšen gorski kos. A pel je tako nenavadno hrepeneče in lepo in glasno, da se je moral ustaviti in prisluhniti. Ptičje petje je potlej tako na lepem utihnilo, kakor se je bilo oglasilo. Hotel je iti dalje. A — kar se mu še svoj živ dan ni zgodilo, iznenada ni vedel, kje je. Kakor bi ga bil ptič zvabil vstran. Zavedel se je, zajel vase vonjajočega zraka. Naredil je nekaj korakov na levo, nekaj na desno. Njegova negotovost se je vse bolj in bolj stopnjevala. Nič več ni vedel, kje je.
"No, no, no!" je ošteval samega sebe. Poti« je taval dalje.
Bučanje slapa je postajalo močnejše. A zdelo se je, da prihaja od strani. Ni mogel reči odkod. Zdajci je z rokami poti-pal po tleh. In glej, zazdelo se mu je, da je zašel na mehko stranpot. Njegovo pogumno srce je vzdrhtelo. Sedel je. Noge
so mu zdrčsle v prazno, a z ^ kami se je oprijel tal in se^ Nad prepadom sediš, je po^ alfi. Na hrbet in na čelo so mu stopile znoj ne kaplje . . . e e e
Gina, ovca, Je z gobcem pot*, kala na vrata. Slišala je bila, ka-ko so pastirjevi koraki utihnili Nemirno je žival vekala okrog po sobi. Skozi okno je pihal ju-trn j i gorski vetrc. Gina je i*, gledala stol in s sprednjimi no. gami je skočila nanj. Z nozdrv-mi je zajela svežega zraka, v naslednjem trenutku je že sta. la na stolu in preskočila nizek okenski napušč. Ovca je bili zdaj na prostem. Malce se je obotavljala. Se enkrat je iskaje nemirno zameketala:
"Meee! Meee!"
Začela je teči.	• I
Slepec je sedel na robu go. re, tam, kjer so se razpokane skale za seženj globoko spušča-le v gozd. Prsti so se mu tržili in grebli v travo. Gornje telo se mu je pozibavalo sem in tjL Plašil ga ¡je oinotičen občutek, da bo vsak trenutek strmoglavil v globino. Z desne strani, se mu je zdelo, je bližje, bolj grmele bučal slap. A ču j! Ali ni bilo to meketanje ?
"Meee! Meee!" , Legel je na hrbet. Iznenada sta ga spet obšla pdgum in go. tovost. Otipal je, da so bila u njim trda tla. Se preden se je utegnil vzravnati, je zaslišal) kako je neka žival s klopotajo-čimi koraki tekla. Potlej ga je v lice sunil neki gobec.
"Gina!" je zahlipal.
Z roko je zagrebel v volno ko« žo. Zlezel je na noge in čakal Gina je začela hoditi. Oba, človek in ovca sta počasi, nemo stopala po gorski travi. Pastirjevi prsti so se zagrebli v volno na ovčjem hrbtu. A spet so ie oglasili smrtni občutki. Nosnice so mu drhtele. Počasi se je pastirju pot spet vzpenjala nit vzgor, počasi je za njim zamiralo bučanje gorskega potoka.
Kos je spet pel. Z glavo se je pastir obrnil v smer, odkoder je petje prihajalo. Tudi to je bilo pritajeno, daljno, čudovito, pastir je stopal hitreje. Bil je kakor otrok, ki bi rad kar skočil domov. In zarep je poskočit kajti vedel je, kje je. Tudi Gina, ovca, je morala poskočiti i njim.
Čudovito, kako sta tekla, kakor da bi se bala zamuditi vlaki Tamkaj je že koča. Cisto natanko tam — čez — odkoder pihlja veter.. Slepec se je ustavil prevzet od občutka odrešenja po, prestanem smrtnem strahu is znova se veseleč življenja in gora. Se je držal ovco, otipal je njeno glavo in jo počasi in ne*-no pobožal.
"Gina!"
V drhtenju njegovega gla*« je ležalo zamolklo zadovoljstvo in nezavedna hvaležnost, a ne sapo do Gine, živali.
naroČite si dnevnik prosveto
P« sklepa 11. rodno keavondje m lahka uroči aa Hst Prssvste la prišteje eden. dva. tri. Miri sil pet čteaov te sa« drniiao k sal nerei-sini. List Prosveto staa« sa tss enako, sa ¿teas aU aetlaas M-M u sne letno naročnise. Ker pa llaal ie stečaje pri ssesmeste U-M « tedslk. se Jlaa U »rlftteje k naročnini. Torej sedaj al vrsoka. reči. d. Je Ust predrag sa ¿tens 8NPJ. List Prosta Je vaša lastaias is gotove Jo v vsskl druiiai nekdo, kl M rad iltal list vsak dan. Česa lists Pros vets Js:
Zs Zdrsi, države te Ksaado.M.M Za Cicero la Chleege Je....V*
1 tednik Is....	........ 4.SS	1 tednik In...;......	...
S tednike In..	.......... SM	S tedniks la.........	... 5-1«
S tednike Is..	.......... 1.4t	S tedsike In.........	... M*
4 tednike in..	.......... 1.20	4 tednike la.........	... tn
I tednikov la.	......... sii	5 tednikov la........	... im
	Zs Evropo je..	..........$t.M	
¡«polnite epodsjl kupon, prlleilte potrebno vsoto densrjs sH M"*? Order v pl»ms is si ssročite Prosveto, list. ki Je vaša Isstnlna.
Pe|eanilo:—Vselej kskor hitro ksteri teh ¿lenov preneha biU «sa SNPJ, sli ¿e ae preaell pnrf od draiins in bo sshtevsl sam svoj Us* tednik, bode morsl tleti ¿lan te dotične družine, ki jo tako skupno ns^ens ns dnevnik Proeveto, to takoj nasnaniU uprsvnlitvu U«U.' In obenem doplsčsti do^no vaoto Hitu Prosveta. Ako tega ne itori, tedsj moro uprsvnlltvo fnliati datum sa to vsoto nsnrtnlku.
PROSVETA. SNPJ. ZM7 So. Lawadale Avon Ckkago. IU. Prileienp pošiljam nsrotnino so list Proeveto vsote I..........
!> ........................................čl. druitvs it........
....................*....................................
Uslsvite tednik Is «s pripišite k moji ns^sisl od sWdWih ¿lasef mole drsllse:
f>...........................čl drnštvs M........
.....................................čl drnAtvs M........
...................................čl. drnštvs it........
......................................čl dre*rs H.
***10 .......tj........i............ Driavs....................
Nov neraM .....*..;.................................
jfpaPte^afEseaajpppgpfEipiii