glasilo prosvetnih IN ZNANSTVENIH DELAVCEV SLOVENIJE
LJUBLJANA, 9. OKTOBRA 1963 - LETO X«I - 5T3 16
Nekaj misli ob verifikaciji gimnazij
V zadnjih dneh decembra 1961 Je Ljudska skupščina LR Slove-hije sprejela resolucijo o vlogi in halogah gimnazije v vzgojno izobraževalnem sistemu in v njej določila, kaj je treba izvesti za Uveljavitev tako imenovane »reformirane« gimnazije. Lansko leto so Svet za šolstvo LRS, Zavod za napredek šolstva LRS, Zavodi za prosvetno pedagoško službo in vse gimnazije v Sloveniji obširno obravnavali številne probleme in na mnogih sestankih ter razgovorih skušali dati na vsa zastavljena vprašanja, kar najbolj točne odgovore. Po letu in Pol dela je republiški sekretariat Za šolstvo SRS 26. junija 1963 izdal odločbo o verifikaciji gimnazij, v septembru mesecu pa so vse gimnazije prejele odločbe o Verifikaciji oziroma o pogojih, ki J|h mora izpolniti pogojno verificirana gimnazija.
Odločba republiškega sekreta-ziata za šolstvo o verifikaciji gimnazij, preseneča s podatkom, da si od 27 gimnazij, kolikor jih te v Sloveniji, bilo verificiranih te 11, 16 gimnazij pa ima pogoj-ho verifikacijo. Kje so glavni Problemi in pomanjkljivosti, da yelo gimnazije v Ljubljani, Mariboru in Celju niso bile verificirane? Kakšne so zahteve, ki jih hmrajo izpolniti gimnazije in njihovi ustanovitelji, da bodo vse gimnazije v Sloveniji verificira-he? Pomanjkljivosti, težave in Problemi reformiranih gimnazij
tolikšni, da je o njih razprav-Jjal tudi prosvetni kulturni zbor skupščine SRS, ki je v skladu z Ustavnimi določili sprejel priporočilo občinskim skupščinam, organom družbenega samouprav-fJanja gimnazij, zavodom za pro-Svetno pedagoško službo ter republiškemu sekretariatu za šol-stvo SRS.
. Večina gimnazij v Sloveniji lrna težave in probleme pri sestavi predmetnika in učnih načr-■°v, ustrezni izobrazbi učnega kadra in zasedbi delovnih učnih fhsst, pri organizaciji vzgojno izobraževalnega dela, v pomanjkanju finančnih sredstev, v materialnih pogojih dela, neurejenih kabinetih in učilnicah, v pomanjkljivih zbirkah učil in pomanjka-hJu sodobnih učnih pripomočkov, plasti magnetofonov, diaprojek-torjev, kinoprojektorjev, televi-z°rjev, gramofonov, itd.
Dosedaj zbrani podatki o re~ tevanju obsežne problematike gimnazij kažejo dokaj pestro le-stvico prizadevnosti, zainteresira-hosti in prizadetosti organov družbenega samoupravljanja, uči-^Ijskih zborov in ustanoviteljev gimnazij — občinskih skupščin in hJihovih svetov za šolstvo. V Plošnem lahko trdimo, da so šle ^ razvoju najdalj tiste gimnazije, a katere so pokazali občinski or-"dhi največ zanimanja in jih ^Prejeli kot institucijo, brez ka-ere si ne morejo predstavljati jPešnega razvoja komune kot doV6' Te. gimnazije so dejansko j. mte svoje mesto v družbenem '•d j en ju komune in si zagoto-. 6 podporo za nadaljnje načrte
razvoj. Med temi gimnazijami rak 1^ iasfopa gimnazija na Rav-kak’ k' daie najbolj otipljiv zgled,
. se lahko uspešno rešujejo asih skoro nerešljivi problemi. Vs ?re<?metniki in učni načrti }neh gimnazij so si zelo podobni Se ^ glavnem enaki napotilom za nernav° Predmetnika in minimal-ske obsegu snovi za gimnazij-sVat ne načrte’ kar ie sprejel 19ro Za šolstvo v začetku leta Sq ' redki učiteljski kolektivi nej, . šali v učne načrte vnesti okop1 SV0Jega, specifičnega za atest'6’ V katerem delajo, to pa form1- ::at.0’ ker se Je Proces re" viin-lrariJa šele dobro začel. Šte-ra2r1-, hoiteljski kolektivi so na Zoh,; aktivih in seminarjih opo-Potnar?f,™aniše in veeJe napake, ^ajarvj 'Pvosji in težave pri iz-rheznik1 danega programa posa-h.ie v- Predmetov. Bogate izkuš-P° 'ne1-?0 dobili v enem letu Črtjk Vlh Programih in učnih na-Žiip ,9 L razred, jim hodo slu-n^fj., asti pri sestavlianiu učnih Se nov za šolsko leto 1963—64 Ijajo 'Prano ledino pa predstav-Pri boHra^^°na znanja, s kateri-skejj, i°. za^ele gimnazije v šol-Šole . u 1964—65 in za katere kadrg lrnaJ° ustreznega učnega
Večina predmetnikov tudi ne zajema vseh vzgojno-izobraževal-nih dejavnosti, ki jih nakazuje resolucija o vlogi in nalogah gimnazije, zlasti prostovoljnih dejavnosti in aktivnosti dijakov. Del
kabinetov, laboratorijev, šolskih delavnic in telovadnic ter potrebnih učil. Nekateri ustanovitelji so v zadnjem času za to namenili večja finančna sredstva. Izdelali so programe in določili čas, v ka-
Ustanovljeno je Društvo
za pomoč mentalno nezadostno razvitim osebam
krivde zato nosijo tudi ustanovi- terem bodo mogli uresničiti nov
telji, ki še vedno menijo, da je osnovna dejavnost šole samo učna ura, učiteljeva obveznost in delovna norma po 22 ur tedenskega pouka v razredu. Občinske skupščine in skladi za šolstvo bodo morali v bodoče zagotoviti sredstva za »razširjeno«
vzgojno-izobraževalni program Tu izstopajo zlasti manjša mesta in kraji kot so Brežice, Črnomelj, Postojna, Idrija, Nova Gorica in še nekateri, medtem ko glavna središča kot Ljubljana, Maribor, Celje še niso v zadostni meri prisluhnila potrebam gimnazij. Vse-
Zadnji dan meseca septembra je bil ustanovni občni zbor V kvalitativno spremenjenem Društva za pomoč mentalno nezadostno razvitim osebam gospodarskem položaju in njemu SRS. Vrzel in potreba po specifični družbeni organizaciji, ki ustreznem šolanju se je pa situa-naj bi pomagala omrežju specializiranih ustanov, službam reševanju vprašanj razvojno priza-
osnovno dejavnost, ker si brez kakor pa bo treba zlasti v novih
tega ne moremo predstavljati reformirane gimnazije.
Ustrezen učni kader imajo v glavnem gimnazije v močnejših centrih in mestih. Vendar manjkajo skoro povsod profesorji za
proračunih skladov za šolstvo v letu 1964 zagotoviti namenska sredstva za laboratorije za fiziko, kemijo, biologijo in tuje jezike, za delavnice, knjižnice, za ustrezno opremo, učila in učne pripo-
in organom oblasti pri dete mladine,' se je najbolj jasno pokazala na samem ustanovnem občnem zboru, na katerem je čez 200 delegatov — predstavnikov staršev duševno prizadetih oseb, zdravstveno-pedagoških, psihiatričnih, psiholoških, pediatričnih, socialnih in družbeno-političnih delavcev - enodušno manifestirali misli in ideje, ki so obsežene v pravilih in programu novoustanovljenega društva. Ugotovitev univerzitetnega profesorja medicinske fakultete dr. Borštnarja v. diskusiji, da je društvo ustanovljeno ob dvanajsti uri,, je prevevala vse prisotne na ustanovnem občnem zboru.
cija v pogledu izučevanja bistveno spremenila.
Samo dejstvo, da se je kljub vsem, težavam in pomanjkljivostim v preteklosti, kakor kaže analiza dokumentarnega gradiva, osposobilo okrog 14°/o mladincev po osnovnošolski habilitaciji za kvalificirane delavce, okrog 24 “/o za priučene delavce in da se je več kot 33 °/o pozitivno uveljavilo na raznih delovnih mestih kot
kemijo, matematiko, fiziko in fi- močke. V nasprotnem primeru se s
lozofijo. Prav za te predmete, pa tudi za druge, bo treba v bodoče zagotoviti ustrezen učni kader in šolam omogočiti, da vodijo samostojno politiko štipendiranja in iskanja kadrov tudi iz vrst svojih maturantov — dobrih dijakov, ki bi se že po nekaj letih študija lahko vrnili v svoj domači kraj in na svojo šolo. Težke kadrovske probleme imajo zlasti v Brežicah, Kopru, Idriji, Novem mestu in Ptuju, najtežje pa je stanje v Stični, kjer je za vse predmete na razpolago le 7 učnih moči, ki morajo poleg predmeta, za katerega so usposobljene, poučevati še vrsto drugih. Posebno vprašanje je še honorarna obremenitev učnega osebja, ki je na nekaterih šolah
namreč lahko zgodi, da gimnazija, ki bo imela praktično samo učilnico, ne bo dobila potrebne verifikacije.
Občinske skupščine bodo morale pomagati tudi pri organizaciji tehničnega pouka z delom v proizvodnji in organizaciji praktičnih znanj, ker je prav za to področje dela najmanj razumevanja, zlasti pri delovnih organizacijah. Poleg tega mnoge gimnazije nimajo izdelanih načel in oblik tehnične vzgoje na gimnazijah, ki je sedaj še najbolj po-
Številčno in po svojih specifičnih problemih presegajo duševno nezadostno razvite osebe vse ostale kategorije prizadetih trajnimi fizičnimi in čutnimi motnjami. Posebne učnovzgojne ustanove, socialne službe in deloma tudi naša zakonodaja po svojih močeh rešujejo problematiko mentalno prizadetih, vendar pa ša ne v taki meri in v takem obsegu, kot to narekuje dejanski položaj.
Zakon o posebnem šolstvu obvezuje vse učljive mentalno nezadostno razvite osebe šolanja v posebnih šolah. Zaradi še ne dokončno izvedene kategorizacije duševno prizadete mladine in
Nič še ni poskrbljeno za siste- pomožni delavci, dovolj zgovorno
matično habilitacijo težje prizadetih primerov, ki'jih je po verjetnostnem računu okoli 2000, in katere je pri določenih pogojih praviloma mogoče socializirati ter privaditi k preprostim produktivnim dejavnostim, kakor to dokazujejo tovrstna prizadevanja v nekaterih evropskih in izvenev-ropskih državah. Prav tako ni
govori, da se že danes večina absolventov teh šol, kljub vsem pomanjkljivostim, uspešno vključuje v naše družbeno-eko-nomsko življenje. Na ta način vračajo družbi svoj dolg, ki ga je ta dala v času njihove habilitacije. To vse pa velja seveda za preteklost. Na današnji stopnji razvoja in že omenjeni kvalitetni
poskrbljeno za prizadeto mladino spremenjeni gospodarski situaciji, v predšolski dobi in vendar je ki terja zahtevnejše kadre, je pa prav tej mladini predšolska habi- položaj teh absolventov v zvezi s litacija neobhodno potrebna, saj. profesionalno orientacijo veliko je conditio sine qua non celo- resnejši. Zato pa ne more ostati kupnega habilitacijskega procesa, reševanje teženj, da se posebne .	. gole razvijejo v popolne zavode za
Ce je z zakonom vsaj deloma habilitacij0i omejeno samo na urejeno in v praksi izvedeno ozek krog neposredno prizadetih, dobna osnovnošolskemu učnemu drugih okoliščin pa je bilo zaje- vprašanje habilitacije učljivi ampak mora postati splošna druž-načrtu.	tih v šolskem letu 1961/62 le 1732 mentalno prizadetih oseb v dobi bena zadeva. Družbeni skupnosti
učencev, kar znaša le del učen- solske obveznosti, smo pa v po- ne more biti vseeno, kako se ta cev, ki so obvezni posebnega šo-	, ,m mladina profesionalno orientira,
prevelika in onemogoča kvaliteto skupnimi močmi in napori rešiti
Verifikacija gimnazij je tako pokazala na vrsto perečih problemov, ki jih bomo morali s lanja. Pri tem pa niti najbolj or-
učnovzgojno delo.
Problemi, ki najbolj izstopajo, pa so materialno-finančnega značaja. Številne gimnazije so brez
tako, da v začetku šolskega leta 1965:—66 ne bo gimnazije, ki verifikacije ne bo dobila.
Branko Božič
ganizirane in številčno najmočnejše posebne šole nimajo tistih pogojev, ki so za uspešno habilitacijo in rehabilitacijo nujno potrebni.
poklicnega izobraževanja te mla dine še vedno na mrtvi točki. In vendar je vse prizadevanje v predšolski in šolski dobi le priprava za življenje, za čim uspešnejšo in produktivnejšo vključitev mladoletnika v družbeno in gospodarsko življenje. Danes je že močno uveljavljen pojem in z
kako in kje se usposablja za svoj bodoči poklic.
Prav v tem ima bodoče društvo svojo ogromno nalogo, saj bo njegova skrb varovati pravice prizadetih in sodelovati pri vseh stremljenjih, ki naj zagotovijo duševno prizadetim osebam mož-
skupnosti, huje prizadetim pa dati tako nego in varstvo, ki ustreza načelom socialistične družbe.
M. Mencej
njim zahteva popolne habilitacije nosti popolne habilitacije, ustrez in rehabilitacije, kar pomeni po- ne zaposlitve ter zagotoviti _ena-leg predšolske in šolske habilita- kovreden položaj v naši^ družbeni cije tudi predprofesionalni trening in profesionalno usposabljanje.
Pri nas je absolvent posebne osnovne šole prepuščen staršem in ustanovam, kjer se je do tedaj habilitiral, in to prav tedaj, ko bi potreboval največ družbene pomoči. Nezadostna zainteresiranost vseh družbenih in gospodarskih činiteljev pri izbiranju pro-fesije ter zaposlitve ima za posledico, da velik del absolventov posebne osnovne šole ni postavljen na tisto delovno mesto, ki najbolj ustreza njegovim psihofizičnim sposobnostim, ampak je prepuščen stihijnosti.
Vpisovanje ljudskega posojila v delovnih kolektivih (tovarna TOS)
Dvojna pomoč prosvetnih delavcev ob vpisovanju ljudskega posojila
Med desettisoči naših občanov, ki so doslej podpisali obveznice ljudskega posojila za obnovo in izgradnjo Skopja, je tudi mnogo prosvetnih delavcev. Le-ti niso prispevali le precejšnjih vsot, 'temveč so v mnogih krajih Slovenije pomagali tudi vpisnim podkomisijam pri delu na terenu.
Kot v vseh večjih dosedanjih Dobrni po 12 tisoč din na vpis-akcijah se je učiteljstvo tudi v nika itd.
tej lepo izkazalo — posebno tisto, ki poučuje na podeželju. Tako so v Šentjurju pri Celju izkoristili t. im. »ravnateljev dan« za to, da je večina učiteljev pomagala vpisnim podkomisijam, ki so obiskovale kmete, obrtnike in druge vpisnike; zato. ni čudno, da so v tej občini že v štirih dneh
Podobno je bilo tudi v ostalih okrajih — ljubljanskem, mariborskem in koprskem. V Ljubljani na primer je filozofska fakulteta vpisala nad 2,2 milijona posojila, pravna fakulteta nad 1,1 milijona, ekonomska nekaj nad 1,8 milijona, fakulteta za naravoslovje in tehnologijo blizu 3,5 milijonov,
skoraj zaključili z vpisovanjem biotehnična fakulteta 5,2 milijo-posojila. Dan, ko je učiteljstvo šentjurske občine pomagalo pri vpisovanju posojila, je bil deževen, toda kljub temu so vztrajali na terenu pozno v noč in tako uspešno opravili svoje delo. Šentjurski primer je zgleden, čeprav je bilo še nekaj takih akcij tudi drugod po Sloveniji.
V celjskem okraju, v katerem je okoli 200 šol (na katerih poučuje blizu 1500 prosvetnih delavcev), so se najbolje izkazali prosvetni delavci celjske občine.
Tako je npr. gimnazija v Celju prispevala povprečno po 18 tisoč din na vpisnika, učiteljišče po 11.200, osnovna šola v Šmartnem po 16 tisoč din, osnovna šola v
na itd. Prosvetni delavci osnovne šole »Majde Vrhovnik« so vplačali že 620.000 din posojila, ljubljanski zavod za glasbeno in baletno izobraževanje 849.000, II. gimnazija v Ljubljani 821.000 din, osnovna šola Prežihovega Voran-ca 451.000 din itd.
*
Nova naselja v Skopju naglo
som 33 osnovnošolskih zgradb — zdaj je uporabna samo še ena. Štirinajst zgradb je potres uničil, 11 jih je teže poškodoval, 10 pa laže. Pravijo, da bo potrebnih precej sredstev, da bodo obnovili ta poslopja. Od 23 zgrajib, v katerih so bile šole druge stopnje, jih je uničenih 11, nepoškodovani sta ostali le dve, medtem ko jih je deset potrebnih večjih ali manjših popravil. V mnogih šolah so uničeni vsi kabineti, laboratoriji, delavnice in učila.
Podobna usoda je doletela tudi visoko šolstvo. Stavbo višje pedagoške akademije je potres porušil, medtem ko so stavbe filozofske, pravne in ekonomske fakultete tako poškodovane, da jih bodo morali podreti. Uničena so tudi poslopja narodne knjižnice, univerzitetne knjižnice, zgodovinskega in arheološkega muzeja itd.
Bolnic ni. Hoteli so neuporabni, paralizirane so institucije, namenjene gospodarstvu in obrti,
Analiza zbranega gradiva o profesionalni orientaciji in zaposlitvi absolventov posebnih šol kaže, da se večina teh želi izučiti v določeni profesiji, da pa pri tem nastopajo največkrat nepremagljive težave. Do nedavnega je V tem pogledu še nekako šlo, ko je bilo občutneje pomanjkanje delovne sile in ko so bile šole v gospodarstvu (vajeniške šole) ter šole s praktičnim poukom (industrijske šole) še manj zahtevne.
OBVESTILO
Ob tednu otroka 1962 je bil objavljen razpis natečaja za obdelavo teme »Družbeno pedagoška vrednost organiziranega prostega časa otrok«. Zaradi obsežnih raziskav, ki jih zahteva razpisna tema, podaljšujemo — na predlog udeležencev natečaja — razpisni rok do 25. V. 1964.
Pogoji razpisa ostanejo nespremenjeni.
V Ljubljani, 3. oktobra 1963.
Zveza prijateljev mladine Slovenije
Sekretariat za šolstvo SR Slovenije
Zveza pedagoških društev Slovenije
rastejo. Zima je pred vrati, zato uničena so stanovanja itd.
je treba pohiteti z delom, da se bodo čimprej preselili izpod šo-torv v montažne hišice.
To vemo: nepremagljiva, stihija je uničila nad tisoč življenj — da ne govorimo, kolikšna je bila materialna škoda!
V Skopju je bilo pred potre-
Milijarde in milijarde bo potrebovalo Skopje, da bo spet takšno, kot je bilo, da bo zaceljena njegova in naša rana.
Zato vpisujemo posojilo in delež prosvetnih delavcev v tej skupni akciji prav gotovo ni majhen.	M. K.
V	ponedeljek so na ljubljanskem pokopališču slovesno pokopali posmrtne ostanke člana izvršnega komiteja CK ZKS Slovenije, člana ZKJ, znanega družbenega delavca dr. Jožeta Potrča. Sredi neumornega dela ga je srčna kap iztrgala iz naše srede in nas s tem osiromašila za izredno požrtvovalno, prizadevno in premočrtno osebndst — eno tistih, ki dajejo s svojo srčno krvjo in vsemi umskimi sposobnostmi pečat svoji dobi
Rojen pred 60 leti v vasi Vitarov-ci pri Ptuju je šel študirat medicino v Zagreb. Ze tam se je vključil v delo marksističnega kluba in postal član KPJ. Spoznal je pobliže marksistični svetovni nazor in se zaradi njegove veličine zanj tako ogrel, da mu je posvetil vse svoje življenje. Kot aktivnega revolucionarja in borca za lepši, humanejši svet so ga oblasti v predvojni Jugoslaviji preganjale in večkrat zaprle. Na odgovornih partijskih položajih je pomagal vzgojiti vrsto revolucionarjev, ki so postali pomembni borci za pravice delovnega ljudstva, za socializem.
V	svesti si Velike naloge, ki stoji pred proletariatom, je začel med ljudstvom širiti delavsko kmečke liste in proletarsko literaturo. Vedel je, da se mora armada zatiranih in tlačenih dobro oborožiti s komunistično idejo, če hoče zmagati v neenakem boju s kapitalistič-
nimi zatiralci. Pri Svobodi v Ptuju je širil politično obzorje med delavci in utiral pot »Ljudski pravici« Kmalu se je znašel v zaporu in nato v koncentracijskem taborišču v Medjurečju. Po napadu na Jugoslavijo ga srečamo med prvimi prostovoljci jugoslovanske vojske, nato pa je z drugimi rojaki delil usodo vojnega ujetnika vsa huda leta vojne.
Po vrnitvi v osvobojeno domovino je postal minister za prosveto Slovenije (1947), od 1950 je bil predsednik republiškega sveta za zdravstvo in socialno politiko; 1952—1954 je bil član izvršnega sveta Slovenije, 1946-1954 republiški ljudski poslanec, 1953—1963 pa poslanec zvezne skupščine v ptujskem volilnem okolišu. Vse do smrti je opravljal tudi dolžnost člana CK ZKS in CK ZKJ; bil je član glavnega odbora SZDL Slovenije in predsednik društva OZN za Slovenijo ter nosilec številnih odlikovanj.
Vzgoja socialističnega človeka, socialistična etika je bila poslednja leta poglavitna naloga dr. Potrča. Vedel je, da bo šele druga zmaga — zmaga socialistične etike v ljudeh prinesla krono socialističnim revolucijam po vsem svetu in pravo blagostanje brez zatiranja in vojn.
Njegov svetli lik človeka-borca bo ostal zgled še mnogim generacijam.
Pripravljajo se spremembe zaključnega izpita na gimnazijah
Iz drugih republik...
in
na šolah za izobraževanje učiteljev
Štiri leta nazaj se opravljajo —, da večina kandidatov sicer po- didati, ki bi si izbrali za domačo predmetov, ali pa iz družbeno-taključni izpiti na gimnazijah in zna v šoli predelano snov, manj- nalogo temo iz slovenskega je- jezikovnega oziroma naravoslovna šolah za izobraževanje učite- ka pa jim poglobljeno znanje, šir- zika s književnostjo, iz matemati- no-matematičnega predmetnega Ijev po navodilih sveta za šolstvo ša razgledanost in pa samostoj- ke ali tujega jezika in obrazložili področja. Tisti, ki bi izbrali do-SRS. Zaključni izpit po teh na- nost. Sama obrazložitev domače domačo nalogo pri ustnem izpitu mačo nalogo iz slovenskega jezi-vodilih obsega domačo nalogo iz naloge ne daje dovolj možnosti za iz ustreznega predmeta, bi oprav- ka ali iz pedagoško-psihološke učnovzgojnih področij, ki jih vse- presojo znanja učencev; z njo Ijali še ustni izpit iz predmeta, skupine predmetov, bi obrazložili buje predmetnik in učni načrt, predvsem ni mogoče preveriti ki si ga sami izberejo, pismeno nalogo pred izpitnim kandidatove splošne razgledano- Na šolah za izobraževanje uči-odborom in pa ustni izpit pred iz- sti, ki si jo je pridobil v času teljev pa bi zaključni izpit obse-pitno komisijo. Pismena naloga v gimnazijskega šolanja. S takim gal pismeni in ustni izpit sloven-materinem jeziku naj sega na ustnim izpitom tudi ni mogoče. skega jezika s književnostjo, pis-širša področja družbenega, življe- dobiti obrisa kandidatove idejne meni in ustni izpit iz pedagoško-nja, gospodarstva, kulture in zna- razgledanosti.	psihološke skupine predmetov in
nosti. Na ustnem izpitu obrazloži S tem so naštete nekatere po- pa domačo nalogo iz izbranega
učenec svojo domačo nalogo	in	glavitne pomanjkljivosti	zaključ-	učnega predmeta, obrazložitev	šolskem letu učenci že opravljali
odgovarja na vprašanja preglede-	nega	izpita. (Seveda so	tesno s	domače naloge in ustni izpit iz	po novem; vendar je končna obli-
valcev domače naloge.	temi	slabostmi povezane	tudi te-	predmeta, iz katerega je naloga,	ka tega izpita še v razpravi pri
Namen teh sprememb	v	žave	pri končnem ■ ocenjevanju	Temo naloge naj bi učenci izbrali	naših najvišjih šolskih organih,
opravljanju zaključnih izpitov je učencev.) V kratkem bi lahko re- iz pedagoško-psihološke skupine	dh
bil tedaj ta, da bi odpravili neka-
domačo nalogo pri ustnem izpitu iz ustreznega področja, razen tega bi pa morali opraviti še ustni izpit iz predmeta, ki bi si ga izbrali.
Zaključni izpiti na gimnazijah in na šolah, ki pripravljajo učiteljski kader, bodo v letošnjem
tere pomanjkljivosti stare mature. Le-ta je bila predvsem merilo za znanje in zelo obsežne učne snovi, nikakor pa ni dajala slike stvarne usposobljenosti kandidata za samostojno intelektualno delo.
Štiriletne izkušnje opravljanja zaključnih izpitov na gimnazijah in na šolah, ki vzgajajo učiteljski kader, dajejo vedno več povoda za razprave o tem, da bi bilo treba te zaključne izpite dopolniti in razširiti z nekaterimi predmeti. Do takih ugotovitev je prišel tudi republiški sekretariat za šolstvo in to na osnovi poročil predsednikov izpitnih odborov na zaključnih izpitih in pa zavodov za prosvetno pedagoško službo.
Čeprav ne moremo mimo prednosti, ki jih je prinesla v opravljanje zaključnih izpitov nova oblika preizkušanja učenčevega znanja, pa so opazne tudi nekatere pomanjkljivosti, katerim se bomo morali v bodoče izogniti. Ni dvoma, da je prednost novega zaključnega Izpita pred staro maturo v tem, da omogoča učencu poglobljeno obdelavo snovi posameznih predmetov ali področij — v skladu z njegovimi interesnimi težnjami. Samostojna obdelava domače naloge naj bi
V MAKEDONIJI GIMNAZIJE NAMESTO UČITELJIŠČ
Skupščina SR Makedonije je na sejah republiškega sveta ter prosvetno kulturnega zbora razpravljala o vprašanjih učiteljskega kadra na osnovnih šolah. Ti skupščinski organi so ugotovili, da je vse več kadra za nižje razrede osnovnih šol (razen za šole s šiptarskim učnim jezikom), slabše pa je z učiteljskim kadrom za predmetni pouk.
Pri delu večine učiteljev so ugotovili razne slabosti, ki so posledica nizke ravni izobraževanja kadrov na učiteljiščih in -učiteljskih paralelkah« po gimnazijah. Zato je skupščina menila, da je treba spremeniti dosedanji način šolanja učiteljev in predavateljev za osnovno šolo. Prihodnje bodo šolali učno osebje za razredni in predmetni pouk le v pedagoških akademijah (v Skopju in Stipu). Predlagali so tudi, naj se vsi razredi učiteljišč — razen zaključnih — preusmerijo na gimnazijski program. To velja tudi za vzporedne učiteljske oddelke na gimnazijah.
V kratkem nameravajo proučiti še vprašanje nadaljnjega dela učiteljišča s šiptarskim učnim jezikom »Zef Ljuš Marko« glede na to, da lahko samo to učiteljišče zagotovi kader za šole s šiptarskim učnim jezikom.
Skupščina je zahtevala od prosvetnih organov, da pripravijo do marca 1964 poročilo o stanju in problemih učnega kadra ter da dotlej prouče možnosti in pripravijo predloge za morebitno ustanovitev še ene pedagoške akademije v tej republiki.
bodo vnaprej pripravili, ter z intervjuji. med delom pa se bo zavod povezal z dijaškimi in mladinskimi organizacijami. Pri teh proučevanjih bo sodeloval tudi določen krog kliničnih in šolskih psihologov ter strokovnjakov za socialno psihologijo.
...in iz tujine
V RAZREDU NAJMANJ 32 UČENČEV
Zaradi pomanjkanja prostora v šolah druge stopnje v SR Bosni in Hercegovini ter povečanega števila učencev osnovnih šol, ki se žele vpisati v šole druge stopnje, so predstavniki republiškega sekretariata za prosveto in ustreznih okrajnih služb sporazumno sprejeli ukrepe, ki bodo omogočili, da se bo lahko v gimnazije in strokovne šole vpisalo več učencev.
Sklenili so, da naj bo minimalno število učencev gimnazij in ekonomskih šol v enem oddelku šestintrideset, v ostalih šolah druge stopnje (tehničnih itd.) pa ne bi smelo biti v razredu manj kot 32 učencev.
Republiški organi so priporočili gospodarskim organizacijam. naj sprejmejo čimveč tistih učencev, ki žele nadaljevati šolanje z učenjem v gospodarstvu.
Na sestanku so tudi sklenili, da je treba preprečiti, da bi tudi v
SOVJETSKE SOLE IN UČNI NAČRTI
V	učnem načrtu za osemletke je humanistična skupina predmetov (materinski jezik, književnost, zgodovina, ustava ZSSR, tuji jeziki, glasbena vzgoja, risanje) zastopana s 43,2 % od vseh ur, prirodne znanosti in matematika (fizika, kemija, matematika, biologija, fizikalna geografija, industrijsko risanje) s 35,1 °/o, vse oblike praktičnega pouka s 15,2 •/• ter telesna vzgoja » 6,5 °/o.
V	učnem načrtu za srednje šole je razmerje predmetov seveda drugačno: 30 odstotkov vseh ur je določeno za humanistične znanosti (književnost, zgodovino, sociologijo, gospodarsko geografijo, tuje jezike)* 33,3 % za splošne tehnične panoge, teoretičen in praktičen pouk. za proizvodnjo in proizvodno delo; 5 odstotkov ur pa za telesno vzgojo.
Po učnem načrtu imajo večerne srednje šole po 20 ur na teden. Od tega je odmerjeno 15 ur za predmete splošne izobrazbe, dve uri za strokovno izpopolnjevanje, 3 ure pa za konsultacije.
ŠOLANJE MLADIH DELAVCEV V ZDA
V	ZDA je prepuščeno šolanje mladih delavcev pobudi lokalnih industrij. Uprava podjetja financira šolanje učenca (plačuje kvalificiranega delavca za praktičen pouk, nadzornika, ki pregleda kakovost učenčevega dela - učencu pa daje plačo ves čas, dokler se šola).
Teoretični pouk organizirajo ponavadi zvečer v strokovnih šolah, ki jih financirajo iz javnih skladovi Kandidati, ki obiskujejo te tečaje* morajo imeti osnovno in srednjo izobrazbo (skupno 12 let šole). Šolanje traja v večini primerov od treh do petih let, za nekatere poklice pa zadostuje tudi samo dvoletno. Pri organizaciji šolanja sodeluje poleg delodajalcev in delavcev tudi zvezna vlada.
Naš Ciril petdesetletnik
V naslovu nisem mogel napi’
prihodnje ukinjali nekatere domove „	v	p,,c M
za učence (internate).	satl drugače, kajti Ciril RUS, ki
NOV UČNI PROGRAM ZA SRBSKE SOLE
je nedavno obhajal petdesetlet-
_____	nico, je res naš, to se pravi vsaj
zavod za osnovno izobraževanje toliko prosvetni delavec kot prav* in izobraževanje učiteljev je izvedel nik
Razmišljal sem že, odkod ta učnega načrta in programa za njegova zavzetost za Šolstvo, za osnovno šolo. Strukturne spremem- vza0j0 in izobraževanje, pa sem be so opravili skoraj v vseh pred-	-	-
metih in v razporeditvi gradiva,	odgovor V njegovi prisrč-
novaiMa nčoneo c-jmnctninnct Dijaška skupnost gimnazije v Škofji Loki in tamkajšnje kmetijsko posestvo imata že več let nena-„ J...	~ s , s. . ’ pisan dogovor, da nudita pomoč drug drugemu. Dijaki pomagajo posestvu pri pospravljanju krom-
fnn h c tnn. ,+n’a nn«ni.nn t pirja> ko j® potreba po delovni sili največja, kmetijsko posestvo pa priskoči na pomoč s finančnimi snovi, s tem utrjevala sposoonos. sredstvi, zlasti, ko dijaki pripravljajo zaključno ma uritetno ekskurzijo. Takšno sodelovanje med šolo izražanja, rati pa mu omogo- ,n pCsestvom je tudi važen sestavni del delovne vzgoje mladine.	(Foto: Valentin Pivk)
čala, da se podrobneje seznani s
tisto snovjo, ki jo bo potreboval pri nadaljnjem študiju. Prav pri ...	.	...	,	.,	,	.
domačih nalogah pa so morale ^1!, da kažejo sedanji zaključni izpitne komisije vsa ta leta ugo- 1ZP1<:1 Premalo zahtevnosti od tavljati, da učenci slabo poznajo rtcenca; da tak zaključni izpit m osnovne metode samostojnega organski zaključek šolanja in da dela in da ne znajo kritično upo- z nJ1im ucenec ne	pokazati
rahljati strokovne literature. Na-	sy°ie sP1l0®ne, izobrazbe,
še šole jih niso znale usposobiti, Spričevala o zaključnih izpitih da bi napravili domačo nalogo mčesar ne povedo o uspehu, ki tako, kakor bi ustrezalo zastav- so, 8a učenci dosegli v posamez-Ijenim smotrom. Domače naloge predmetih, in ne orientirajo so po večini kompilacije, niso 0 te,m	ln visokih šol, go-
zasnovane na lastnem opazova- spodarskih organizacij in javnih nju, anketiranju in obdelavi sta- flužta- .Razeo te§a Pa sedanji za-tističnega gradiva. Analiza za- ključni izpit ne usmerja niti uči-
Sto let
mariborskega učiteljišča
predvidenega za posamezne razrede, nosti do otrok, res veliki ljubez* Te spremembe so rezultat opazo-	kulture in še posebej lite*
pr^reaUzacbi^prejšnjega^ progranfZ rature in glasbe. Kdor ima srečo, Med predmeti je posebej posve- da ga najde v pravem razpolo-čena večja pozornost organizaciji ženili, lahko spozna, da pozna ta
telesne vzgoje in praktičnemu delu	•	_____ ___________________
z učenci, v novem učnem načrtu pravnik m zna celo na pamet so posebej poudarjene vzgojne na- upam, da ne bo užaljen — prav loge.	toliko iz leposlovja in glasbenih
in objaTie”udPi%gordSbneSjše meto- stvaritev kot pa zakonskih para-dične napotke in pojasnila o načrtu grafov.
vsakega predmeta posebej, in sicer £)a bi začenjal, kot Se spodobi,
P°Medreprošvetnlmi delavci SR sr-	priložnosti, z njegovim
bije vlada za ta program izredno življenjepisom in zaslugami, se zanimanje, saj so ga v knjigarnah mj zdi vendarle še prezgodaj. takoj razprodali. Zdaj pripravljajo
Ta mesec bodo proslavili v Mariboru stoletnico učiteljišča, ki je imelo v boju za obstanek slovenskega življa na spodnjem Štajerskem pomembno vlogo. Pred dobrimi 200 leti tu še ni bilo primerno izobraženih učiteljev. Prve šole na našem podeželju so zrasle v župniščih, kjer so poučevali otroke mež-narji in organisti.
Na mariborski »Glavni šoli« je bilo namenjeno za teritorij, na
ključnih izpitov sploh, posebej pa teliev mtl. učencev k sistematič- (ki je bila nekakšna vzorna Ijud- katerem je živelo le slovensko še domače in pismene naloge, je nemu utrjevanju in ponavljanju ska šola) so šele 1802 uvedli tri- prebivalstvo. Slovenščina je bila pokazala, da šepa jezikovna kul- bistvenih elementov celotne učne mesečne tečaje za vzgojo organi- obvezen predmet le za gojence, ki tura kandidatov. Besedni zaklad snovi in ta,ko ne vPhva spodbud- stov in učiteljev podeželjskih šol. so bili slovenske narodnosti. Po je skromen, izražanje okorno... no na kvaliteto dela v vseh raz- 1850 so trimesečne tečaje razširili zamisli tedanjih nemških naciona-Sedanja koncepcija zaključnih redih> še najmanj pa v zaključ- na enoletne. Prvi enoletni prepa- listov naj bi predstavljalo to uči-izpitov je res omogočila da so nih'	randni tečaj je bil v Mariboru od teljišče glavno sredstvo za po-
posamezni sposobni in prizadevni Ista 'oblika zaključnega izpita \ novembra 1850 do 26. julija nemčevanje ljudskih šol na spod-učenci dosegli izredno lepe re- je bila uveljavljena tudi na šo- ^Sl, v njegovem okviru pa so po- njem Štajerskem. Na srečo pa so
e.^sssrac.s- & ?.rT,v.™ rsss; «*-<*«»>»»»
tavliati — tako iz nismenih na- .tuca.	, ' ke samo, da poaauu teca;) skoraj sami Slovenci.	fesorji in učitelji, ki so znali
kažejo, kako si je večina učencev Do konca 1860 je absolviralo kljubovati nemškim nakanam, ta-teh šol izbrala temo domače na- te tečaje 177 učiteljev. Leto kas- ko da so vzgojili v tem zavodu loge — ne iz pedagoške skupine neje je namestništvo v Gradcu mnogo slovenskih učiteljev, predmetov, kakor bi bilo priča- odredilo, naj se dotedanji tečaji Iz mariborskega učiteljišča je kovati, temveč iz ostalih (le 24.31 spremene v popolno dvoletno uči- izšlo mnogo absolventov, ki so odstotka tem iz pedagogike in teljišče. Le-to naj bi uvedli (po kasneje pomembno posegli v raz-
5,7-/. iz psihologije);, tudi »sini	“fiS* »“f	■? 3^*»" jLgS jg-Jg."
že njegovo drugo izdajo.
SKRAJŠAN UČNI PROGRAM ZA SKOPSKE UČENCE
Ker za vse učence, ki bodo nadaljevali šolanje v Skopju, ne bo pravočasno dovolj šolskega prostora, je prosvetno kulturni zbor Skupščine SR Makedonije predlagal prosvetnim organom, naj prouče možnosti za skrajšanje učnih načrtov in programov v nekaterih šolah ter da naj izdajo odlok o podaljšanju prihodnjega šolskega leta.
V zvezi s tem so že izdali predpise o spremembi načina opravljanja strokovnih izpitov. Tako bodo učenci skopskih gimnazij pri zaključnem izpitu (septembra in januarja) polagali le pismeni del iz materinega jezika, ustni izpit (brez domačega dela) pa iz enega od predmetov, ki ga bodo izbrali - razen predvojaške vzgoje. Na učiteljišču bo sestavljen izpit iz makedonskega jezika ter ustrega izpita iz pedagoške skupine predmetov in specialnosti. Podobni pogoji so tudi za opravljanje izpita v strokovnih šolah.
KAKŠEN je odnos UČENČEV STROKOVNIH SOL DO UČENJA?
Zato naj le omenim, da je bil član ustanovnega plenuma OFf
log, kakor tudi iz ustnega izpita
jugoslovanski zavod ža prouče- interniran, partizan, po osvobtr vanje šolskih in prosvetnih vpra- ditvi pa na odgovornih mestih* šanj predvideva v svojem letošnjem ocj koder je prijadral v prosveto načrtu dela med drugim tudi pro- •	• __7/.	■ -7 7.-*
učevanje odnosa učencev strokov- 171 v njej zakoreninil kot pra nih šol do učenja in dela. v zvezi ni strokovnjak in predavatelj. s tem so že lani začeli s pripravami Dovoli dragi Ciril, da ti ob
š?evUCueruee^čevasredn.[ihd0šoiČepm- tem življenjskem mejniku v ime'
učili činitelje, ki vplivajo na nji- nu vseh prijateljev im znancev, hov odnos do dela in učenja. Kon- fcj jih med prosvetnimi delavci
. , - , ,	4p o4ppr Učiteljišča v Avstriji) že v šol. odigrali pomembne vloge tudi v
Petnajstega septembra Je_ v pro- izpit na teh šolah. Ki se je sicer letu jggj/02. Cerkveni krogi, po- javnem življenju.
čali so tudi s predhodnimi raziska-
vami na štirinajstih strokovnih šo- n7 malo, Želimo, da bi ostal tak*
S-SSIHk
kot si, tj. zdrav, veder, odkrit in
Mirko Lešnik
Gojenci sedanjega učiteljišča
Vič neutrudno sodeloval na številnih ško-psihološke skupine predme- — neodvisen od meznarske in or-5etfn°aSh ^0» zb^^’	tov)	je pokazal šibko splošno zna-	ganistovske službe.
Pokojni stevan Filipovič se je ro-	nie	in „a sjabo obvladanje slo- Dvoletno učiteljišče so odprli
dil 1906 v siromašni kmečki družini J 1 .	gele v Šol. letu 1862/63 in tedaj SO
v Banatu. Po končanem učiteljišču venskega jezika.	Tsro.rv!,«-nndis+i letnika 1 PRI /RO .retrv-
V Vršcu je absolviral beograjsko	pnrlnhno kot so že storili v Preparandisti irtmka 1861/62 vsto-
liiozofsko fakulteto. 2e v prvem	Podobno Kot so e storili v pj^ v drugi letnik, novinci pa v
času svojega prosvetnega dela je ljudskih republikah Srbiji in Hr- prvega.
SSsručiteijfvir^po meadke°doaMk^ vatski- obstoji tudi Pri nas Pred- Prvi maturanti, ki so končali in srbskih vaseh, med vojno pa je	log	za dopolnitev zaključnega iz-	mariborsko dvoletno	učiteljišče,
bil kot vojni ujetnik aktiven sode-	it	t dopolnitev naj bi no tem	so bili: Mihael Nerat,	Andrej Rot-
iavec narodnoosvobodilnega gibanja. ?ua* la Q P	-1 P° Iem	Franc Suen Tnsin Pnlinnec
s. Filipovič je bil po drugi sve- predlogu pomenila v glavnem yer;_
Kaj je z novo osemletko v Štorah?
--*	---- -	X ,	.	iJiCVA omilili iV-fc* ova uv- »1»	lij	ali UVJ Ot»lWll V 1.1 J LiUlj ctild. —	-1 -	.
Štorah pri Celju na novo šolsko rih volivcev v Štorah pogovarjali o Jureševa je dejala, da bo treba
tovni vojni eden izmed ustanovite- .j -A,,, zakliučneea iznita 7 ne Ivan Ornik, Anton Remšnik in Uev sindikata prosvetnih delavcev la-šintet zaKijucnega izpita z ne- Franc Dvoršak od 1863 leta do
ter pedagoškega društva Srbije. De- katerimi predmeti, ki najbolj zna- knnca Drve svetovne vnine ie ab-lal je na vodHnih položajih v mno- .,,nn kažeio smoter določene Sole , •	FOjne je 30
gih prosvetnih ustanovah ap voj- čllno Kažejo smoiei aoiocene sole. solviralo mariborsko učiteljišče
vodine, v prosvetnem ministrstvu Na gimnazijah naj bi obsegal 1248 absolventov.	.. .. - ,— ---- — ----- . .	---- „„ -v..™---------------------------- —.....
itd.	acklinčni iznit nolea niemono in Pn 1Q20 ie hiln menihnrsko	in se obvezal, da- bo od tega trebovala 1000 novih delavcev - ven- to plinsko področje. Novo naselje LiP"
Ta znani družbeni in pedagoški zaključni izpit- poleg pismene in	le Dll° mariborsko prispeval 45 milijonov za gradnjo no- dar za zdaj še ni jasno, kje bodo gra- nad Štorami, kjer je bila predviden’
delavec je naoisa! vrsto strokovnih ustne preizkušnje znanja iz slo- učiteljišče poslovenjeno, nato pa Vega šolskega poslopja v Štorah. Tako dili zanje stanovanja (v Štorah ali v tudi gradnja nove šole, je ostalo Pf: člankov o vzirolnih vnrafianlih. so- _••v	z- zrtruženo z lavnim žpnclHm	Povedal glavni direktor železarne Celju).	zaključeno. Praviin. da tudi tam. ki _
lah (ustno ter z anketo).
Letos, ko bodo nadaljevali z de- vnet za vse, kar je napredno. 10'
n)?' učencev*50 v^e'razred>u,ialn<jihotve P° tn humano.	S. M
splošne sposobnosti, nagnjenje k Željam se pridružuje tuo" učenju, odnose do šolanja, raven uredniški odbor Prosvetnega do*
osnovne edlmenzye* osebnosti^To na-	^ ^ ^jemu pravnem«
logo bodo opraviu s testi, ki jih svetovalcu še mnogo plodnih lev
2e več kot štiri leta čakajo v Ze pred štirimi leti so se na zbo- nje, ali bo sploh verificirana. — To^'
šolsKP
Poslopje. — Potrebovali bi ga, — tem, da bi potrebovali novo šolsko prihodnje leto zgraditi novo je povedal upravitelj štorske osem- poslopje. Osnovno šolo y Štorah je poslopje v Celju, letke Milan Štraus, — kajti staro obiskovalo v šol. letu 1945/46 le 193	, Toda obljuba sklada?
poslopje in provizorij nista več učencev, leta 1958 pa je postala po- Vsi soglašajo (občinska skupščin8' Primerna za pouk. Imamo nad 600 polna osemletka. V letošnjem šolskem občinski odbor SZDL v Celju, ref-učencev, učilnic pa je premalo... letu jo obiskuje nekaj nad 600 učen- šolstvo idr.), da Store potrebuje/;! Občinski sklad za šolstvo v Celju cev iz trinajstih naselij; otroci so na- novo šolo - toda zataknilo se je P/, (■961.) prosil Železarno v Štorah, trpani v osmih učilnicah. Ko bo kon- lokaciji. Gre namreč za to, da so y naj bi prispevala 90 milijonov inve- čana rekonstrukcija, bo železarna po- Štorah ukinili zazidalni okoliš, Ker J.
IKIIII srflsiS slSSi iiSBSPS IP^iP
bil za svoje bogato delo n* področ- nrprimpta8	Pfi’	ve.llko Št®' materialnih sredstevP za gradnjo te - Podatki pričaJoP da so zaznamovali Rešitev bo treba najti. Čudno J?
ju šolske reforme odliko\ran z re- ^	’ Stala naj bi ob- vilo učiteljskega kadra, je prišlo šole, — je dejal.	v Štorah v zadnjem času več odseli- pa vendarle: ponavadi je tako. .
dom dela II. stopnie.	razlozitev domače naloge in pa Z mariborskega učiteljišča (od Io,y„?t°7ah..so Kmetje_ že pred dvema prebivalstva kot priselitev, zato v kakšnem kraju radi novo šolo. Pj
S. Filipovi-, ki je umrl v 57. ledi ustni jzpit jz predmeta iz kate- 1948 do 1962 leta) 1936 nčiteliev	^'brali 100 Kubičnih metrov re- je vprašanje, ali je gradnja nove šole nimajo sredstev. -Storski primer« '
arosti, je bil poln življenjske ved-	1 •/	i? ’	^	-t "	“	b UCltelJCV- zanega lesa (v vrednosti nad milijon nujna - čeprav je potrebna. Mnogo obraten: sredstva so (ne vsa. a tis‘8j
ne in globokega humanizma, bil	J aio^a. Temo domače Z novim solskim zakonom i?- din), prebivalci pa so zbrali tudi ma- bolj kritično je stanje šolskega pro- ki bi jih bilo še treba odmeriti. he ,,
Z nje- naloge naj bi učenci obdelali V leta 1896 je bilo mariborsko uči- teva,ha sredstva in sklenili, da bodo štora v Celju, kjer smo zgradili v po- obremenjevala občinskega sklada *
starosti,
rine in globokega
je dober tovariš in človek. -	------ -—„ —	va-ajc.a.i . .t.«	• „ . -—-— ... -.......... — •	.	---- ----- --------------- -----------------------
govo smrtjo je zadela naše -olstvo	, razredu v okviru	seminarskega	teliišče	nroslašeno	7n	neitoliiiče	prln ®radni1 šole pomagali s prosto- vojnem času le tri nove šole. Tehnič-	šolstvo), problem pa je lokacija. ,n
huda Izguba, ki je ne bo lahko na-	“ L"./	semmarsKega	teijisce	proglašeno	za	Učiteljišče	voljnim delom (v skupni vrednosti 1,6 na šola, ki smo jo ustanovili, nima MenimS pa: če so bile obljube.Jln
domestltt.	dela in Praktlkumov. Tisti kan- Z nemškim učnim jezikom, čeprav miluona).	materialnih pogojev, zato je vpraša- je treba izpolniti.	M.
St. 16
Izkušnje in opažanja
Nekaj o pouku violine
Pedagoško prakso tega predmeta skušamo nasloniti na zdra-'<e, trdne in enotne temelje; zato nikakor ne moremo mimo ugotovitev raznih znanosti, ki zadaja desetletja mečejo novo luč 'la vprašanja sodobne violinske tehnike. Ne moremo mimo teo-rij, ki so odkrile »skrivnosti« po-
ŠOLSKE EKSKURZIJE
V POSTOJNSKO JAMO
da nas s tovrstnim potrebnim na možnost, da se bo pedagog
materialom oskrbe društva pe- tudi sam dalje razvijal in dose- Odkar sem v službi v Postojni, stavracijah ni na voljo dovolj ne- vobče, saj ima posebno drugi ta-dagogov, pedagoški centri ali	pe-	Sel visokb raven svojega	igranja	opažam, kako	se	popoldne	brez	naročenih kosil,	drugod pa	so	ponazorila kraških pojavov, ki
dagoški svetovalci.	prav v	lastni pedagoški	praksi,	dela potikajo	po	mestu	skupine	predraga. Zato se	ekskurzisti naj-	i.iti ni mogoče videti nikjer drug-
•7a; „„ j •	* *	, Prav tako na s takšnim ravna- , x	•	j-. ,	, .	. .	.	]e. Primerno urejen kraski muzej
lem ..S-i Je-tPH Še “ir?" njem prepuščamo vzgo“ dobrih UČ"ncev ^ ŽT ' S° 81	porazgub^° po mestu ter pri vhodu v Postojnsko -jamo bi
. ureditev študija na Akade-	pedagoških kadrov slučaju in po-	P°tdne ogledale Postojnsko jamo.	na klopicah ali stopnicah pojedo,	bila važna pridobitev tudi za ves
miji za glasbo sami. Kljub temu,	zabijamo, da bodo mladi sčasoma	Običajna oblika šolske ekskurzije	kar imajo s seboj. Ne oni ne nji-	kraški turizem, zakaj v njem bi
da vzgaja ta naš najvišji zavod	povsem	nadomestili starejše pe-	je namreč takale.	hovi učitelji navadno ne vedo,	da	uvi,del marsikateri od 300 000 tu-
najvec instrumentalistov —	or-	dagoge.	. ,	.	nstov, ki letno obiščejo Postojn-
kestrašev in pedagogov — ter H koncu naj dodam še to- Ker sP°mladi in jeseni, ko pri- 0e komaj kaxih deset minut hoje sko jamo, da je v Sloveniiji ogleda sameznih	virtuozov	in	ki	kažejo	najmanj solistov, pa nimamo pe-	mnogo več za vsakega pedagoga	haia največ šolskih ekskurzij, v	na grič Sovič, odkoder bi lahko	vredna še marsikatera druga in
Postopke,	ki	so	najzanesljivejši	dagoškega oddelka oziroma mu	nujno potrebnega pptimizma bo	Postojni v internatu ni primernih	uživali razgled po vsej Pivki in	ne samo Postojnska jama. Ali ne
je namenil po novem študijskem	Ponašal na mladino vzgojitelj,	prenočišč, se napotijo učenci iz	c'a^j- Le malo jih obišče etnograf-
'n tudi najkrajši za dosego do-■ ločenih ciljev. Knjige in publikacije, ki to obravnavajo, pa je Pri nas težko dobiti. Nihče ne skrbi za njihove prevode, ki bi bili zlasti najmlajši pedagoški generaciji nujno potrebni. Drugod se jih pedagogi že vrsto let bspešno poslužujejo in dosegajo tudi temu primerne uspehe. £ato imamo še vedno — brez Prave potrebe — dokaj deljena •hnenja o pravilnem gibanju obeh rok, o drugih tehničnih problemih; enotnosti in celo v natančnih in neizpodbitnih teoretičnih razlagah violinske intonacije, ki
načrtu samo prvo študijsko stop- “
bi lahko tudi prosvetne oblasti .... ...	, izrekle svoj glas za to, da se čim
---------r—	kvalifikariin knt cnlicti t.i ip oddaljenih krajev — takih je naj- skl m kraski muzej. Njihova ek- prej pedagoškim in sploh sloven-
njo. Akademija posveča tako naj- moraino mnogo važnejši prob- veS ~~ proti Postojni že prejšnji skurzija ima edini cilj — ogled skim turističnim ciljem primerno
SSHSa	SSSSS
problematike, s katero se sreču- Ce bl bl1 ,ta	študij reformiran	čijo v procesije, ki obiskujejo ja-	ia izrodi v izlet, ki za številne ni
je tako glasbenik — orkestraš,	^k0’. da bi b.ila	po zaključku štu-	mo ter se ^am priključijo »jugo-	niti prijeten. Proti večeru se od-
meni^rMlno1 znanje°ki ga človek	P^rientacUa	vledago-	slovanski« skupini' N^ena veli-	Pravijo na železniško postajo, da
obdrži ves čas prakse v pokhcm	ško bodisi v	solistično smer,	kost zavisi od letnih časov, šteje	bi v vlaku prespali že drugo noč.
Zato imamo opravka z nespret nimi lokovanji in nerodnimi prst
ško bodisi v solistično smer, bi bila odveč bojazen, da bi bil pa kdaj tudi do sto in več oseb. Ne moremo trditi, da šole ne najvišji pedagoški oddelek pre- Jamski vodnik poda standardno kažejo zanimanja za kras in kra-
lastnih sposobnosti za reševanje	tedaj bi imel tudi zaključek la, kot za sedemletne in starejše dinarjev. (Po podatkih jamske
teh problemov. Splošna praksa P°.Prvi stopnji res pravi pomen, učence, ki so jih sem pripeljali uprave je leta 1961 obiskalo Poje, da študent prepisuje od pro-	v °ba oddelka druge ali celo zat d bi k ■ n em kra-
tretje stopnje bi se vpisovali sa- .’ .	J
mo študentje z docela premisi j e- su m lamab-
z restavracijo služi zdaj predvsem le petičnim tujcem?
Ivan Gams
10 številk lista »Društvena delatnost«
fesorja oznake za lok in prstni red, redko pa pride do analiz ali
•	- -	----J	IJL AVAV- VA a 1.1 cx ut. aii	- . .
JC doživela že lepo število sedaj celo načrtnega reševanja teh no usmeritvijo.
ovrženih teorij. In vendar nam is potrebna vsaj tista enotnost, ki jo vzdržuje naša naj višja ustanova — Akademija za glasbo. Res je, da se profesorji neradi
problemov, kar bi bilo za poznejše delo v poklicu gotovo pomembnejše kot trenutno obvladanje programa. Prstni red in lok nista samo tehnični problem, ampak predvsem problem .muzikalnega
Po povratku iz jame nastane Miroslav Kalaš vprašanje kosila. V ljudskih re-
stojnsko jamo 55.000, lani pa nekaj nad 40.000 jugoslovanskih učencev, dijakov in študentov).
Ob reorganizaciji sindikatov je začel v Beogradu izhajati štirinajstdnevnik »Društvene delat-nosti«, list sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije. V desetih številkah, ki so doslej že izšle, je začel list prinašati
Spuščajo v teoretično obravnavo ^raza- Y pedagoško prakso odhajajo tako študenti brez za-
°hienjenih problemov, prav tako Pa je jasno, da si moramo mladi Pedagoški delavci ustvariti sodobnejši in enotnejši odnos do teh problemov, ki lahko ob napačnih teoretičnih prepričanjih, ki so pri nas še zelo razširjena, Povzroče težko popravljivo škodo.
_ Kot podobno pomanjkljivost
dostnih priprav za delo z učenci, kar seveda ni priporočljivo, saj lahko napravijo mnogo več škode kot koristi, če nudijo premalo tovrstnega znanja. Tudi kadar gre za nadarjenega učenca, ki se mu odpira solistična perspektiva, lahko napreduje le iz tehničnih in muzikalnih osnov, ki jih dobi v elementarni šoli; ta mu pa pri slabi vzgoji lahko prepreči pravilen razvoj. Znano Pioramo oceniti pomanjkanje so- ie> da se pedagoški uspehi na dobne mladinske instruktivne li- J61?. Področju ne vežejo nujno teraf,,—n 1 •	••	v . , tudi na izrazito kvalitetno solist?, ’	31 P°SVeČaJ0 tak° etično igranje, ki zahteva pač
^Kiadatelji starejše kot mlajše drugače dispozicije. To je doka-
generacije premajhno pozornost. Prav tako so pomanjkljivi tudi
zala že vrsta odličnih pedagogov, ki so ob manjšem tehničnem zna-
'zbori študijskega etudnega ma- n-'u dosezali enake ah celo večje * '	uspehe kot njihovi tovariši vir-
tuozi.
__ Zato menim, da je tu po-
kupu različnih etudnih" zvezkov, novo naPačno usmerjena prak-kakor tudi pri samem študiju - sa’xki se vedn° vzgaja Premal° P°
Sr***	H ■KS? JSJ5S :S:
teriala s kratko tehnično razlago učence še vedno obremenjujmo številne ovire tako pri na-
igrajo pač zato, ker so v Zvezkih natisnjene. Čas je že,
telj«, in preveč po načelu: »zaigraj to — pa boš diplomiral«! S tem je namreč močno zmanjša-
Trdimo pa lahko, da bi z razme- najrazličnejše gradivo z vseh roma majhnimi sredstvi dali tem področij sindikata delavcev druž-naporom in stroškom pravi peda- benih dejavnosti: zdravstva, jav-goški uspeh. V ta namen bi bil po- ne uprave, sodstva, prosvete in treben v Postojni mladinski dom, kulture. Problematika posamez-• namenjen učencem, dijakom, čla-	“1®^ v
počitniške zveze, taborni-
s® ,'i
Otroško veselje v gledališču
nom
kom in drugim mladincem. Zagotoviti bi bilo treba stalne vodnike po mestu in po jami. Speleolo-ško in pedagoško podkovani vodnik po jami bi svojo razlago seveda priredil razvojni stopnji učencev. Postojnska jama je za večino udeležencev edina kraška jama, ki jo obiščejo. Zato je njen obisk edina priložnost, da si učenci utrdijo znanje o krasu, ki so ga dobili v šolah. Zal je to često skopo in še večkrat zastarelo. Tudi v učbenikih. Se pred nedavnim, na primer, je izšla v Ljubljani pomožna učna knjiga, delo univerzitetnega učitelja, ki v njej zatrjuje, da je izhlapevanje glavni vzrok odlaganja sige v jamah.
V speleologiji velja tako gledanje že več desetletij za zastarelo. Učencem, zlasti mlajšim, ne kaže razkazovati vseh petih kilometrov turistične Postojnske jame. Saj že na polovici njihove poti njihova sposobnost dojemanja razlik šiljati časopis.
PROSLAVE - VZGOJNO SREDSTVO
ki La^hrafJr„°,Pr°Slarah- r? mora?10’ da je Program zel° nik - ne le trije učitelji, kakor dinsko igro -- mar ni to že dovolj
Pri nncJlh imeIl..v zadnjem času težko prilagoditi učencem vseh je bilo doslej v navadi. Razred za proslavo?! Nikakor ne bo na- jim bil° treba manj, a to bolj te-^ so nrepp^hoifi?	^zred<?£ kar vel^. Posebej za naj bi pripravili in okrasili za pak, če bomo na primer ob 29. no- meljito, in jim nuditi vsestransko
hekd=jP-£ l 3 b°IjŠe’ kot s,0 b]le govornika: govor, prilagojen učen- proslavo učenci sami, k prazno-- vembru spregovorili nekaj besed razlaeo tako Ha hi coovnai- nai li h aJ' Tako smo npr. proslavlja- cem višjah razredov, bo dolgoča- vanju pa lahko povabijo tudi star- o tem prazniku le med nonkom razlag0’ tako da bl sP0znab nal-zborovan?0nirSke- organlza';1^ z sil oižješolce in obratno.	še. Naučijo naj se nekaj recita- potem pa bomo peljali otroke gle- bol:l tlpl5ne oblike in zakonitosti,
,	•	^a~ , Slabost naših proslav ni !e v cij, skupnih nastopov in pesmi, dat primeren film.	kl ravnajo kn
«• - e ons imi P10mr i'	da se pojavljajo vsako leto uvodno beseda o prazniku pa naj Ne mislim, da so stare prosla- volj povedati,
iste recitacije; število nastopam- bi spreeovorila »tnvnrišira« Pr..	,1.. u.- .—	,
člankih kolikor mogoče jedrnato, vendar se še vedno opaža neenotnost: šolstvo in sploh prosvetna vprašanja so zastopana še v manjši meri kot npr. zdravstvo, javna uprava ali umetniška dejavnost. Vendar prinaša list dokaj koristnega gradiva, tako o načelih delitve dohodka v ustanovah družbenih dejavnosti, o sestavljanju statutov delovnih organizacij, pravne nasvete itd.
Pred kratkim’ je sklicala redakcija Društvene delatnosti sestanek urednikov republiških prosvetnih sindikalnih listov z namenom, da bi poživili sodelovanje med seboj. Uredništvo Društvene delatnosti sprejema naročnike in dopise na naglov: Društvena delatnost, Beograd, Trg Marksa i Engelsa 5, pošt. fah 756.
Obvestilo
1. Uprava »Prosvetnega delavca« obvešča vse neredne naročnike, da jim bo prenehala po-
in razumevanja okolja tako upade, da se druga polovica poti izrodi v navadno sprehajanje ali dirkanje proti izhodu. Pokazati bi
pa še vedno prevladujejo
da je ta
Ni
ali
do-
oni
2.	Uprava poziva naročnike, ki kljub opominom še vedno niso poravnali naročnine za čas do 31. XII. 1962, naj to takoj store, da si prihranijo sitnosti in stroške, ker bo sicer po sklepu izdajateljskega sveta neporavnano naročnino sodno izterjala. Ta poziv naj velja za zadnji opomin.
3.	Mnoge šole še vedno niso poravnale računov za objavo prvega in drugega razpisa. Uprava
HIPU ipSrppHSSr silili lEiiE E#
zvrste tri recitacije 'kak-et? uri tradirioiSnfm	0gni - • Taksno, p^oslavv° labko organi- dušni in v višjih razredih tudi ne muzeja, etnografski in kraški, v 4. Ker so na začetku šolskega
z°reek, nastop pevskega zbora ? načl^r PonTst^nThi	ziramo tu<?i drugače: ob posamez- marajo več sami nastopati.	centru mesta in ne v poslopju pri leta nastale na številnih šolah
Prosta pa je zaključena . »Fei maznovafie M nnvem^ nJoo L	organizirajmo izle- Prav gotovo so lahko proslave vhodu, kjer čakajo ljudje na jam- večje osebne spremembe, prosi
Slovani«	~	decembra 8 februaria infiPmar ninrvirckpcr8 ekm<?vanla> koncert močno vzgojno sredstvo, seveda ski obisk. Zdaj slabo obiskovana uprava vse poverjenike in bla-
. Takih proslav seveda ne sme- ŽToŽ^omSto7da?o »P^ž^a^aš«^^ tloTnosT ^	^ 6353 *	bi !ahko tamkaj bl^eno gajnike, naj ji pošljejo nove se-
^ovsem podcenjevati. Upošte- slave naj bi prevzeli razjed-	, Tone Partljič t^S i^^venS °kS «dnT prtjemMi. ^	^
Premalo načrtnega dela
0 telesni vzgoji na gimnazijah v ljubljanskem okraju
gimnazijah v ljubljanskem nost.
veSu Poučujejo telesno vzgojo Vsaka ura telesne vzgoje mo-Sok0n°.ma učitelji z višjo in vi- ra imeti določen namen. V nje-kadr lzobrazbo, tako da smo s nem okviru moramo reševati iz-Pa j01?. ^abko zadovoljni — ne obraževalne, vzgojne, zdravstve-KjuiPdi s kvaliteto pouka. Pri no-higienske in druge naloge. Z kir- | učiteljih, ki so pred krat- njo lahko človeku že v zgodnji ^iubr n-Čali- ao^anie na VSTK v mladosti privzgojimo določen blediJani’. ie Precejšnja razlika smisel za red in disciplino ter dela Sparim in novim načinom povečamo skrb za njegovo oseb-baprpHi^da so dosegli določen no higieno. Prvi in osnovni na-Učjjg bek v metodiki podajanja men telesne vzgoje je torej bost sxovi’ Pa tudi večjo aktiv- zdravstveno-higienski:	vzgojiti
b°]j učencev, in tudi vaje so zdrav, telesno sposoben in nor-Uci. j.dognane in učinkovitejše malno razvit organizem mladega da Sj iJub temu se ponuja vtis, človeka, Pri tem moramo uporab-lu ne Predavatelji pri svojem de- 1 jati vsa razpoložljiva sredstva ali Pa Postavljajo nekih smotrov, (sonce, zrak in vodo) ter prila-ba to VSa^ Premalo mislijo tudi goditi vse vaje potrebam in ko-. Velja	.	-	ristim dijakov. Ta vzgoja nudi
Je pri namreč ugotovitev, da učitelju tudi možnost, da vpliva PrebJalnP0UkxU telesne vzgoje vse na medsebojne odnose dijakov, •ftesne nacirtnega dela. Učitelji jih vzgaja v tovarištvu in jih Zg03? bi morali s svojim navaja na pravilen odnos dela, , arhreč treci st:aro Pojmovanje, na načela samoupravljanja v sred^t’ da •’e telesna vzgoja šolskih športnih društvih ipd. hčene^ . za povečanje moči Tako uveljavlja načelo vzgojno-Vserb nr' v bistvu je pred- sti.
^tladega 1x,pev®k 23 oblikovanje Seveda pa ima telesna vzgoja cioveka v popolno oseb- tudi svoje izobraževalne naloge:
pri urah naučimo dijake mnogih spretnosti (pravilna hoja, igre z žogo, plavanje itd.) in jim svetujemo, kako najkoristneje izrabijo prosti čas ter si pravilno razporedijo delo in počitek.
Ure telesne vzgoje naj bi bile za dijaka duševna in telesna sprostitev, zato morajo biti vedre in živahne ter naj prijetno vplivajo na življenje dijakov. Tako bo opravila telesna vzgoja-tudi razvedrilno nalogo.
Vsaka ura telesne vzgoje mora biti torej »zgrajena« iz ele-. mentov, ki pomagajo pri uresničitvi smotrov, o katerih smo govorili. Seveda lahko damo pri posameznih urah enemu izmed smotrov prednost, vendar pa ne smemo pozabiti, da je telesna vzgoja sestavni del splošne vzgoje, zato mora zadostiti vsem zahtevam. V praksi se žal redko srečamo z urami, ki bi združevale vse smotre. To je osnovna napaka naših učiteljev, ki jo je treba z izpolnjevanjem (predavanja in seminarji) čimprej odpravit*
NA GIMNAZIJAH PREMALO TELOVADNIC
Eden glavnih problemov pri pouku telesne vzgoje je pomanjkanje primernih prostorov: telovadnic in igrišč. S to težavo se srečujejo skoraj na vseh gimnazijah. V Škofji Loki na primer gostuje gimnazija v telovadnici Partizana, drugje imajo spet premajhne telovadnice, medtem ko gimnazija v Šentvidu ter ljubljanska II. gimnazija sploh nimata pogojev za pouk telesne vzgoje, ker sta brez igrišč in telovadnic. Če so pogoji takšni, je razumljivo, da predavatelji telesne vzgoje ne morejo realizirati vseh nalog iz zahtevnega učnega načrta. Seveda pa bi moral predavatelj sam spreminjati delovne pogoje. Tako so v Trbovljah, na Jesenicah, pa tudi v Škofji Loki dijaki in predavatelji telesne vzgoje s prostovoljnim delorn sami zgradili igrišča. Takšen način dela lahko samo pohvalimo in obenem upamo, da se bodo tega lotili tudi drugod.
Zdaj ugotavljamo tudi to, da je učni načrt za gimnazije preobširen in prezahteven, zato je v sedanjih pogojih praktično neizvedljiv. V osnovnih šolah (od prvega do četrtega razreda) ni redne in sistematične telesne vzeoie. ali na so zanio skorajda
nemogoči pogoji. Ni tudi dovolj strokovnih kadrov itd., tako da učenci, ki prihajajo v gimnazijo, nimajo kakšnega posebnega predznanja. Še slabše je seveda, če učitelji na gimnazijah tega ne upoštevajo: učni načrt /enostavno prepišejo — ne da bi ga prilagodili pogojem in potrebam dijakov. Srečamo se tudi s primeri, ko je učni načrt napisan, vendar ga učitelj ne spoštuje.
Učni načrt za šole II. stopnje predvideva od drugega razreda dalje izbirni program. Tak način dela zahteva dober strokovni kader ter ugodne materialne pogo-je._ Menim pa, da bi bilo za zdaj laže specializirati ure telesne vzgoje, kot so npr. sistematična vadba iger (trening košarke, odbojke, vaje na orodju itd.). O tem bi morali naši strokovnjaki, ki so učni načrt sestavljali, vsekakor razmisliti.
OCENJEVANJE: TOLIKO NAČINOV, KOLIKOR UČITELJEV
O načinu ocenjevanja lahko rečemo le to, da je toliko načinov, kolikor je učiteljev... Kot smo rekli: dijaki pridejo v gimnazijo različno usposobljeni, zato bi morali pri ocenjevanju v gimnaziji upoštevati tudi različne okoliščine, v katerih so se dijaki šolali.
S takšnim načinom ocenjevanja se bomo morali zadovoljiti vse dotlej, dokler ne bomo imeli standardnih in znanstveno ugotovljenih norm telesne zmogljivosti otrok. Ne smemo pa pozabiti, da je milejši način ocenjevanja za otroke mnogo bolj vzpodbuden kot pa — strog kriterij. Mnogi menijo, da pomeni negativna ocena jz tega predmeta slabo delo učitelja, zato bi moral vsak prej temeljito premisliti, preden se odloči, da odmeri dijaku slab red. V takšnem primeru je treba pojasniti razredniku, staršem in razredni skupnosti, zakaj je dijak dobil slabo oceno. Zavedati se moramo, da s slabimi ocenami ne ustvarjamo av tOritete niti predmetu, niti sel> — temveč jo podiramo. Če j-dijak telesno manj sposoben slabo razvit — pri tem pa le* in neprizadeven — potem zah„ ni pravila o milejšem ocenjev&, nju. To so pravzaprav izjem-.,, saj vemo, da se vsak otrok rad igra, skače, .teka in telovadi, če ga le znamo pravilno zaposliti in zainteresirati.
To je le nekaj kritičnih misli o pouku telesne vzgoje na šolah II. stopnje, ki sem jih povedal zato, ker želim, da bi se delo na teh šolah izboljšalo in vskladilo.
Josiv Beslič
TIM — revija pionirjev
Ni še dolgo tega, ko smo ugotavljali pomanjkanje slovenske priročne tehnične literature tako za učitelje kot tudi za mladino. Načrte in pobude za nove zamisli smo iskali zlasti v ruskih, italijanskih in nemških publikacijah. Delno le je bilo moč izkoristiti »Robot« — prilogo revije Življenje in tehnika, v kateri so bili objavljeni načrti za izdelavo raznih naprav. Revija Življenje in tehnika pove veliko predvsem učiteljem. Kljub prilogi »Robot«, ki je le mašila občutno vrzel po večji izbiri načrtov, nasvetov in novih zamisli, so si zlasti učitelji za tehnični pouk in fiziko želeli posebno revijo, ki bi objavljala tako gradivo.
Pomanjkanje tovrstnega učnega gradiva, primernih tehničnih delavnic in ustreznih priročnih knjižnic je povzročilo mnogo kritik zainteresiranih vzgojnih delavcev in staršev. Z izidom revije »TIM« smo mnogo pridobili, kar lahko razberemo iz pisem učiteljev in
učencev uredništvu »TIM-a«. Re- Prispevki za »Timovo panora-vija se je v naših šolskih in klub- mo« so primerne teme za pismene skih tehničnih delavnicah že sestavke, v katerih se lahko izrazi močno uveljavila.	razgibanost domišljije in mišlje-
Vezani prvi letnik revije nja mnogih otrok. Hkrati pa pri-
STATUT PREŽIHOVE ZNAČKE S PRAVILNIKOM O PODELITVI
1. PREŽIHOVA ZNAČKA se ustanavlja z namenom, da v mla-
»TIM« obsega 250 strani in vse- spevki iz »panorame« pomagajo dem rodu še posebej budi:	»csli*v	- -------
b»J, 127 načrtov in se«..*,, z, A.sni.i razne novosti ? tehniki - smisel za, poglohlieno, kri- ™	« ««■ «.«• SSŽ «
volijtoVapov“reniSlSeduitfnoTCb0po SvoU ^na^ko	stopnje" z "S
šolah, in to za dobo treh let. Vsaj ll. o skušnjah vodi komisija za-na sodelovanje strokovnega akti-	V^j^^ktkfT kanm"^
dejavnost učencev v skupinah in znanosti. Pester izbor izdelkov tično branje dobrih sodobnih do- ..	? krw-ipr ie nrišla nobuda komisije,
mladih astronomov, biologov, ma- objavljenih v »TIM-u« naravnost mačih literarnih del in s tem J	J y
ketarjev, modelarjev (avtomobil- kliče po natečaju med mladimi trajno ljubezen do lepe knjige, skih, brodarskih, letalskih) in tehniki. Mladim naročnikom — sposobnost, da bo znal knji-
radioamaterjev. Za tiste učence, »TIM-a« je omogočena razisko- go prav vrednotiti in jo izkori-
ki se še niso opredelili za eno iz- valna dejavnost in zakaj ne bi o stiti za svojo notranjo rast, med omenjenih skupin, je »TIM« svojih odkritjih »TIM-u« tudi po- — estetska in etična č objavil blizu trideset načrtov za ročali? Nagrajevanje bi tako raz- zlasti še ljubezen do socialistične izdelavo raznih sobnih iger. Pri iskovanje še bolj razširilo. V ru- domovine, do delovnih ljudi svojem vzgojnem delu lahko upo- briki »TIM-ove pošte« pa bi po- privrženost njihovemu boju rahljajo revijo učitelji za razred- leg odgovorov na razna vprašanja napredek, ni in tehnični pouk, za pouk fi- lahko kaj več izvedeli tudi o delu zike, kemije in biologije. Gradi- mladih tehnikov in naravoslov- slovenskem pisatelju — revoluci vo revije »TIM« je razdeljeno v cev. Izkušnje,
za tekmovanje.
II.
A. Tekmovalne določbe 1. Tekmuje se v poznavanju iz-
in
za
osvojene '—misije.
12.	Zapisniki se hranijo v šolskem arhivu, prav tako za dogovorjeno dobo zapiski kandidatov.
13.	O nosilcih Prežihove značke vodijo šole lične matične knjige s temeljnimi podatki. Osrednjemu odboru pa pošljejo v tednu po podelitvi poročilo s spiskom prejemnikov značke (po razredih in stopnjah).
14.	Podelitev značk naj bo čimbolj
rubrike za posamezna področja, pokazale, bodo dragocene za vse. Prežihovem Vorancu.
_j «—l—ti- - — —— - i .	’•	'	’	—	3 Tekmovanje zajema
estetska in etična čustva, ^ "^ev"0" knnževnih
2. Tekmovanje poteka v štirih starostnih stopnjah z ustreznimi izbori
del, zahtevnostjo poznavanja in raz- slovesna in praviloma 18. februarja, lično barvo značke. Redna pridobitev 15. Mladi nosilci značk — prežihov-značke neke stopnje ni vezana na po- ci naj po možnosti obiščejo pisate-2. Značka nosi ime po velikem -^^značke^prejšme stopnje.^	^^^ ^^^^tkrnovtuj*
v v, ,	njo določi odbor ustanove ob sodelo- poskušajmo objaviti v krajevnem ča-
ki bi se pri tem onarju, rojaku Mežiške doline vanju slavističnega aktiva ali njegove sopisu in jih zlasti dostojno prikaži-
„:	4	+T*i1o*r»rt m r\ \r čnl etri Ir r n ni IH
komisije. Izbor ima načelno triletno mo v šolski kroniki, mladi vebavo in se izpopolnjuje s sodobni-
mi deli. V seznamu za vsako stopnjo
od katerih je najbolj vabljiva	Seveda bomo morali	otroke za to
rubrika »Timov načrt meseca«,	zainteresirati. »TIM«	je tokrat, to
ki omogoča mladim modelarjem	poskusil z natečajem	za sestavlja-	področju	občin	Ravne	na	Koro-	Spisek	izbranih	del	je	pridružen	pra-
možnost cenenega nakupa kom-	nje fotografije enega	izmed indu-	škem,	Dravograd,	Radlje	in	Slo-	viln4kstarostne stopnje	in	vrste	značk
rod na šolah I. in H. stopnje na mora biti vsaj eno Prežihovo delo.
ven j Gradec.	so.
4- Pokroviteljstvo nad tekmo- I. stopnja: učenci 3.
pletnega materiala za gradnjo sirijskih objektov. Umestno bi avtomobilskih, letalskih in bro- bilo mladim tehnikom zastaviti	.
darskih modelov.	tudi kakšen poseben »neodkrit	vanjem je prevzel občinski ljud-	šole;T br?na*o. Zmspnci’	a - a
V letošnji prvi številki »TIM« znanstven ali tehnični problem«,	ski odbor Ravne na Koroškem, ki	Sole> planirana	srebrna;
se je pojavila nova rubrika — katerega rešitev bi zahtevala štu-	obenem z drugimi občinskimi od-
»Timova panorama« — ki poroča dij in minimalno prizadevanje za	bori
o zanimivostih iz znanstvenega in »odkritje« (npr.: »problem« odkri-	gmotna sredstva. Kot podporniki IV
tehničnega ustvarjanja. V drugih, jejo v čtivu, ki ga »TIM« predla-	ustanove se lahko pridružijo tudi	in iv,
že običajnih rubrikah so objav- ga malim raziskovalcem).
HI. stopnja: učenci in dijaki I. in potrebna n* letnika šol II. stopnje, srebrna
značka;
društva, družbene
stopnja: učenci in dijaki III. (V.) letnika šol II. stopnje,
organizacije, zlata značka.
Ijeni sestavki in načrti pravokot- Takšnih misli bi ob prebira- založbe in drugi.	na zi^ale|načeka!lhkiZ^oČpodeijuejeCod-
nih in deltoidnih zmajev, klopot- nju in uporabi revije »TIM« lah- 5. Organzacijsko vodi ustano- bor zaslužnim ’ kulturnim delavcem ca, električnega prekinjala, alar-	ko	našteli še precej. To pa pove,	vo osrednji odbor s sedežem na	ob obisku podeiuvemh slovesnosti^^
mnega sistema za vrata in more-	da	je revija že postala naša in da	osnovni šoli Prevalje, ki se opira	50la'zaeSTOje"učence ^^kiadu sVpra-
bitne požare, naprave za elektri-	jo	lahko priporočimo tudi svojim	šol, na družbene organizacije in	viinikom. Tekmovanja so letna in se
ziranje, naprave za kemijske la- pri:ntoiiem Jože Dernovšek z enim članom mora biti v odbo-	-"^""februarja"
7. Tekmovanja se lahko udeleži vsak učenec in osvoji značko svoje
Zadnjo nedeljo v septembru so se prosvetni delavci celjskega okraja poslovili od Staneta Pejovnika, prosvetnega svetovalca zavoda za prosvetno-pedagoško službo v Celju.
Življenjska pot Staneta Pejovnika je bila kratka, saj je dočakal le 40 let, po opravljenem delu pa zelo razgibana in bogata.
Za učiteljski poklic se je odločil že v svojih zgodnjih mladeniških letih. Okupacija mu je preprečila redni študij. Po prihodu v partizane je že jeseni 1944 na svobojeriem ozemlju v Zg. Savinjski dolini obiskoval pedagoški tečaj. Po osvoboditvi je takoj stopil v prosvetni poklic, služboval v Žalcu, Preboldu, Galiciji in Šempetru. Kot šolnik je povsod razdajal svoje bogato znanje. Bil je vzor delavnega, požrtvovalnega in iskrenega vzgojitelja mladine ter delovnega tovariša. Upraviteljske dolžnosti je vodil v Galiciji in Šempetru. Zaradi izrednih kvalitet, ki jih je pokazal pri svojem šolskem in družbenem delu, ga je zavod za prosvetno-pedagoško službo v Celju izbral za svojega stalnega sodelavca. Njegovo delovno področje je bilo pedagoško delo pri razvoju šolstva v žalski občini, kjer si je v kratkem času pridobil med učiteljstvom izreden ugled. Povsod je svetoval in pomagal, znal je ceniti prizadevanja učiteljev pri težkem in odgovornem pedagoškem delu. Kljub napornemu poklicnemu delu je še vselej našel čas za strokovno izpopolnjevanje in izreden študij na VFS. Svoje sile je nesebično razdajal tudi kot družbeni delavec in komunist.
Neozdravljiva bolezen ga je sredi največjih delovnih in življenjskih načrtov priklenila na bolniško posteljo in ga iztrgala iz naših vrst. Kot lik naprednega prosvetnega in družbenega delavca ga bomo ohranili v trajnem spominu.
boratorije, tekmovalnega jadralnega letala, malega električnega vrtalnega strojčka, o tem, kako si pripravimo planktonske preparate. V rubriki »Timov načrt meseca« najdemo nov načrt: model traktorja s polizdelanim kompletom materiala za gradnjo.
Poleg objavljanja raznih načrtov se odpirajo nove možnosti v razširjenju bistvenih vrednosti rubrike »Timov načrt meseca« Vprašujemo se, čemu ne bi pripravo kompletov materiala zagotovili tudi za ustvaritev stalih, nič manj zanimivih načrtov, ki jih objavlja »TIM«. Uspešnost dela bi bila zagotovljena že, če upoštevamo, da učenci hitreje izdelajo in spoznajo značilne funkcije raznih modelov in naprav. Tako prihranjen čas ob hitrejši gradnji omogoča učitelju in učencem temeljitejši razgovor o tehnologiji materialov, iz katerih je izdelek, večje število tehnično-risarskih vaj in spoznanje resničnih objektov z vsemi dodatnimi funkcijami
Praznovali 60-letnico mature
Pred časom smo praznovali nekdanji učiteljiščniki-maturanti iz leta 1903 pomemben jubilej: 60-letnico mature ljubljanskega moškega učiteljišča. Tega spominskega sestanka smo se od nekdanjih 22 maturantov udeležili le štirje: Fran Dernovšek, Pavle Flere, Drago Gregorc in Vinko Okoren.
Zbrani smo se pogovarjali o prvih službenih letih, ko smo se po opravljeni maturi razkropili po raznih krajih Slovenije. Spomnili smo se besed Frana Levca: »Najboljši abiturienti odhajajo na Štajersko.« Res smo odhajali tja, toda ne zaradi večje za-četiTjške plače, temveč zato, da se izognemo kranjski liberalno-klerikal-ni politiki. Na Štajerskem smo lahko bili samo Slovenci — to pa je odobraval tudi Fran Levec.
Na jubilejnem sestanku smo se spominjali tudi naših ravnateljev Frana Hubada in Frana Levca ter nekaterih profesorjev in seveda tudi tovarišev. Zal nam je, da zaradi slabega vremena nismo mogli obiskati grobov tistih naših sošolcev, ki so pokopani v Ljubljani.	F. P.
stopnje, če pokaže zadostno poznavanje predpisanih del in njih piscev po določbah pravilnika. Za nekatera dela so predvideni zapiski v tej obliki:
I stopnja: kratka vsebina dela,
II.	stopnja: kratka vsebina dela, misel dela, avtor,
III.	stopnja: kratka vsebina, misel dela. oznaka oseb, avtor,
IV.	stopnja: misel dela, oznaka oseb, avtor, jezik ,in slog.
Pri pesniških zbirkah se nauče tri poljubne pesmi.
FESTIVAL MLADINSKE REVIJE KURIRČEK RAZPIS
Festival mladinske revije Kurirček v počastitev dneva JLA v Mariboru razpisuje pet prvih nagrad po 100.000 din in pet drugih nagrad po 80.000 din za naslednje zvrsti mladinske literature :
1.	Za pesem, primerno za otroke do 10 let.
2.	Za pesem, primerno za otroke do 14 let.
3.	Za prozni sestavek, zgodbo, povest ali črtico, primerno za otroke do 10 let.
4.	Za prozni sestavek, zgodbo, povest ali črtico, primerno za otroke do 14 let.
5.	Za kratek skeč, oziroma otroški prizor.
Razpis obsega izključno sestavke s tematike revolucije. Posebno so zaželeni sestavki s tematiko NOB.
Prozna sestavka in skeč naj ne presegata treh tipkanih strani s 30 do 35 vrsticami na eni strani. Za pesem ni omejitve.
Festival mladinske revije Kurirček v počastitev dneva JLA v Mariboru bo tradicionalen: letos se bo odvijal med 18. in 21. decembrom Obsegal bo nastop vidnih jugoslovanskih mladinskih piscev s pripadniki JLA v šolah, v mladinskih ustanovah in organizacijah in v enotah JLA, nadalje delovni ple-
8. Značko ene stopnje lahko osvo-	l\t®r£luire!
ji učenec ali dijak samo enkrat. Posebno sposobni kandidati, ki že imajo značko svoje stopnje, se lahko izredno potegujejo za značko naslednje višje stopnje eno leto prej, o čemer odloča vsakokrat komisija.
B. Izvedba tekmovanja
1.	Na začetku šolskega leta razpišejo šolska vodstva s sodelovanjem poverjenika Prežihove značke na šoli (učitelja slovenščine) tekmovalne pogoje za osvojitev značke v skladu s pravilnikom.
2.	Šolska vodstva in učiteljski zbori skrbe za primerno propagando med učenci, za zadostno število in organizirano izposojanje potrebnih knjig ter vsestransko pomoč kandidatom.
3.	Za preverjanje poznavanja in razumevanja književnih del in piscev so predvideni zapiski o njih in pogovor z izpraševalcem pred komisijo.
4.	Komisije (eno ali več) določijo šolska vodstva in so tri- (1—3) ali petčlanske (1—5):
—	predsednik - odbornik ali član DPM, starešina sveta, šol. odbora ali druge družbene organizacije v kraju;
—	vodja pogovora - učitelj slovenskega jezika na šoli (razredni učitelj);
—	član — odbornik ali član družbene organizacije;
član — učitelj na
šoli;
tematiko revolucije in svečani akt podelitve nagrad. Pokroviteljstvo nad festivalom je prevzela mariborska garnizija, nagrade pa bo podelil predsednik festivalnega odbora generalni podpolkovnik Stane Potočar. Namen festivala je, počastiti dan JLA z literarnimi nastopi, manifestirati povezanost kulturnih ustvarjalcev in mladine z Jugoslovansko ljudsko armado in vzpodbuditi pisce mladinske literature, da bodo ustvarjali kratke sestavke 9 tematiko revolucije in zlasti NOB, takšne sestavke, ki jih naš mladinski tisk najbolj pogreša.
Razpis je jugoslovanskega značaja in se ga lahko udeleži sleherni državljan SFRJ. Razpis je javen in je treba poslati prispevke do vključno 1. decembra 1963 na naslov: »Festival mladinske revije Kurirček v počastitev Dneva JLA v Mariboru«, Maistrova ulica 5. — Žirija, ki jo bodo sestavljali zastopniki vseh jugoslovanskih republiških društev književnikov, bo upoštevala neobjavljena, kakor tudi letos objavljena, a še ne nagrajena dela z navedbo kraja objave.
Festival mladinske revije Kurirček v počastitev dneva JLA v Mariboru
POJASNILO!
Članek Filmska vzgoja — še ve-
Bodoči strojni inženir? Morda...
- član - predstavnik mladinske dno pastorek? sem poslal uredništvu organizacije na šoli.	Prosvetnega delavca pod naslovom
5.	Na podružniških šolah mora biti »Ne odlašajmo s filmsko vzgojo«. V
v komisiji poverjenik Prežihove znač- članku nisem mislil preveč tarnati, ke matične šole.	Toda uredništvo je članek precej pre-
6.	Komisije razpišejo prijavni rok krojilo, kot se to zgodi z vsemi manj
in urede svoje delo tako. da lahko zrelimi (priznam!) članki. Tako je na tekmovanje pravočasno končajo.	moje začudenje izšel članek tudi pod
7.	7. Za prijavo kandidata se šteje drugim (bolj pesimističnim) naslovom:
oddaja ustreznih zapiskov (na forma- »Filmska vzgoja še vedno pastorek?« tu A 4).	,	in ne pod naslovom (ki je imel bolj
8.	Zapiske pregleda komisija (uči- signalni značaj za tiste šole, kjer se
telj slovenskega jezika, razredni uči- še filmske vzgoje niso lotili (»Ne od-telj). ki neu.strezne zavrne ali sprej- lašajmo s filmsko vzgojo«.) Mogoče me po izboljšavi.	se je tudi zaradi naslova zdel tov.
9.	Skušnje sprejetih kandidatov so Podgornikovi članek bolj pesimisti-
po možnosti javne, pogovor naj se čen Sicer pa priznam, da takrat še opira zlasti na zapiske ter naj bo čim- nisem imel v'rokah 11. štev. Ekrana, bolj sproščen in širok.	Tovarišici Podgornikovi se zahvalju-
10.	Kandidat, ki pokaže stopnji pri- jem za odgovor in — priznati moram merno zadostno poznavanje in razu- — prepričala me je. Tone Partljič
Interpretacija poezije v osnovni šoli
V osnovni šoli je interpretaci- vi in piše. Učencem je treba po- so povedali toliko pametnih stva-ja leposlovnih del zelo potrebna, sredovati tudi njegovo novejše ri. Dobila sem zaželeni odgovor: posebno pa še interpretacija po- delo. V našem primeru zbirko kar prvo! Interes za zbirko je bil ezije. Toda včasih ravno tu ob- Sled naših senc. Ali je vredno v učencih zdaj že zelo živ. Pre-nemoremo in ob razlagi kake pes- nekaj njene vsebine razgrniti brala sem uvodno pesem, sledi-mi z učenci ne ustvarimo kon- pred učenca osemletke? / Ali bo la je interpretacija, najprej pa takta. Ure se razblinjajo, uspeh znal zato o Boru povedati kaj vtis. Učenci so ob vsaki kitici je kaj siromašen. Z epskimi pe- več? Ali bo občutil pesnikov raz- razlagali njeno misel. Zelo so^ se smimi še gre, težje je z lirski- voj in povezanost s časom? Me- ogreli za verze: »Tako boš ležal, mi. Lirska pesem deluje emo- nim, da prav z omenjeno zbirko kol ležiš, /le malo globlje,/ in z cialno in bi pravzaprav učence učencem najlaže prikažemo pe- zemljo živel, kot živiš, /le malo morala čustveno razgibati. Toda snikovo zanimanje za sodobne globlje,/ le malo globlje, a vendar povedati tega, kar je občutil, probleme.	/dovolj globoko,/ da ne dosežes
učenec osnovne šole skoraj ne To sem poskusila v 7. raz- več teh trav s to svojo roko..-« zna. Zato mu moramo sami ana- redu. Marsikomu bi se morda Pesem jim je bila razumljiva in lizirati občutke. Interpretacija zdel 8. razred pripravnejši in v trdili so, da je lepa, čeprav so poezije zahteva precejšen kon- določenem pogledu gotovo tudi nebogljeno dokazovali zakaj (ke* takt z učenci. Ustvariti je tre- je. Uporabila sem metodo razgp- ima »tako lepe besede«). Iz Pe' ba posebno vzdušje, neko pri- vora. Po kratkem uvodu sem srni so razbrali naslov zbirke (sled pravljenost za doživljanje lirike, učencem pokazala pesniško zbir- naših senc in tamkaj spod morda
Poezija je neizčrpen vir. Sno- ko in vprašala, kdo bi znal raz- lobanje...) in se odločili za to, vi imamo vedno preveč. Toda če ložiti naslov. Postali so zelo ak- da kaže zbirka na miselne Pe' hočemo učencem zbuditi več za- tivni. Odgovori so bili različni, srni.
nimanja zanjo, ne zadostujejo Največ so se vrteli okrog smrti. Ob Boru smo se zadrževali več samo pesmi, ki jih vsebuje šol- Človeško življenje da malo po- ur. Učenci so hoteli sami, da sko berilo. Poseči moramo tudi meni in je le senca ali še manj, pesmi beremo. Želeli so si jih po drugih virih, po antologijah, t. j. njena, sled. Z odgovori sem zapisati v zvezke in se niso mogli po pesniških zbirkah. Vzemimo za bila čisto zadovoljna, čeprav so zediniti, katere so lepše. Kuri* primer pesnika Pavšiča-Bora. nekateri učenci izjavili, da na- se jim Je »Smilil, ker je umrl Učenci se ob njegovem imenu slova ne razumejo. Dalje sem jih mlad«. Šotore so po tehniki ver-takoj orientirajo v smer: Matej vprašala, kakšne pesmi si v zbir- za spravljali v zvezo s Kosove-Bor in Kajuh sta partizanska pe- ki predstavljajo. Največ jih je lovo Slutnjo (nepopolni stavki), snika. Nekaj Borovih pesmi po- odgovorilo, da partizanske. Bi- vsebinsko jih je zelo pretresla znajo že iz nižjih razredov, spo- strejšim se je zdelo, da v zbirki bolečina, ki jo doživljajo ran-minjajo se jih iz proslav, redno ne bodo partizanske pesmi, ker jenci (»ko držim v zobeh kako* jih srečajo v šolskem berilu. Na- je prepesimističen naslov/ Par- zverino sam svojo bolečino")-pačno bi bilo, da bi jim podajali tizanska pesem mora biti borbe- Pesem so prav dobro razložili, snov iz leta v leto enako in ne na. V zbirki so gotovo razmiš- čeprav sem mislila, da jim bosta bi prikazali tudi Borovega pesni- ljujoče pesmi. Ob takem zaključ- zadnji dve kitici pretežki. Pose-škega razvoja. Premalo je reči ku sem rekla, da zares ne vem, bej smo se pomudili ob Osvo-le to, da nek pesnik še vedno ži- katero pesem naj preberem, ko boditvi. Takoj so dejali, da po-
znajo drugačne pesmi na to te- tovnemu položaju, k oboroževa- Časopisni stihi, sem zbirko učen-mo. Borbene, vedre. Bor, tako nju, k razorožitvenim konferen- cem pokazala in tudi iz nje smo so razglabljali sami, je hotel iz- cam, k atomski vojni in njenim si zapisali nekaj kratkih dom!' raziti nasprotje med splošnim ve- posledicam. Tu so vedeli učenci slicj, na motto: Oda od /balada seljem ljudi in bolečim občutkom zelo veliko, postali so pretreslji- balad/ E = mC2; na Einsteinov določenega človeka. Na vpraša- vo realni. Kakšen odnos ima Bor odgovor, kakšna bo tretja sve-nje, če se jim pesem zdi resnič- do atomskega oboroževanja? tovna vojna, in še na nekatera na, so odgovorili, da je bilo ta- Splošen odgovor je bil: Bor ne stvari.
kih mož mogoče zelo veliko. Za- mara atomske vojne! Zdaj sem Obravnavanje Bora smo za' nimivo so motivirali, zakaj. (Že- jim povedala, da je pesnik za- klljučili tako, da smo več pesm> na je ostala doma sama, pre- ključil zbirko s ciklom pesmi napisali v literarni zvezek’ p® govoril jo je kak belogardist in "Šel je potnik skozi atomski vek poljubni izbiri so se dve naučili j° navdušil za njihovo zmago. Brž so hoteli, da preberemo še te. na pamet. Zapisali smo si po' Zena se je zaljubila vanj in po- Najprej so se posmejali domi- trebne stvari o pesnikovem živ' zabila na moža,	ipd.)	selnosti	verzov: »...ustvaril je	Ijenju	in delu	(posebej sem ji*1’
Potem smo se spet menili sa- človeka in zaspal, /prestrašen bo označila zbirko Previharimo vi' mo o Boru. Hoteli so veliko zve- dejal, ko se zbudi:/ s prstjo pa barje, Bršljan nad jezom — Ijb' deti. Spraševali so zelo različne res ni, da bi se igral«/. Kajti z bezenske pesmi, dramsko delo); stvari o njegovem življenju in materijo, so razlagali, se ni varno Zdaj so učenci vedeli, da Bor h’ delu. Vendar se jim je zbudil igrati, ker skriva v sebi uničeval- le avtor pesmi, ki so jim znan« interes zanj zaradi pesmi, ki so no energijo. Nato sem iz cikla iz šolskega berila in proslav. P°' jih razumeli in po svoje doži- Šel je popotnik skozi atomski stali so ponosni, da o njem z yeli. Povedala sem, da Bor ne pi- vek prebrala določene pesmi, in toliko vedo in da ga razume)0, še le pesmi, da je pred kratkim sicer prvo, tretjo, četrto, osmo in Omenila sem že, da smo s? napisal zanimivo dramo in svoj štirinajsto. Vsako od njih smo. ob interpretaciji pesmi mudili v«0 P*yi roman s snovjo iz NOB. Ho- podrobno analizirali in zdaj so ur. Vendar.se mi časa ni zdel« teh so ga brati. Odsvetovala sem, se učenci resnično prehitevali in škoda, ker sem videla, da 50 ces da ga ne bodo	razumeli. Po-	tekmovali, kdo bo misel bolje	učenci	aktivni. Obenem sem ra'
vedala sem, da je napisan v mo-	razložil. Pesmi so nudile polno	čunala	s tem, da bo v 8. razr«'
derni tehniki in zdaj mi je	prišlo	etičnih,	vzgojnih momentov in	du delo toliko	lažje, ker mi
zelo prav, da je	razred že iz	nasipale snovi za razgovor. Naj-	ostalo	več časa za drugo. Ne'
prejšnjega leta	vedel	nekaj	o	bolj so	se razživeli ob človeku	katere	stvari	obdelamo mnog0
modernem stilu.	iz atomskega veka, ki je slabo	laže v	7. razredu. Cas sam na*0
Vendar sem imela ob Boru prodal svoje srce; ob človeku, ki dopušča globljo obdelavo. Re9 od vsega začetka namen, da je v kovčku prenašal svojo du- pa je, da dostikrat ne morem0 ucencem na nek način približam šo in ob človeku, ki nikoli ni mimo splošne zainteresiranost’ vizijo gel je potnik skozi atom- mogel odložiti vojaške čelade. Ob razreda, mimo zrelosti učenceVl sin vek. Prav do	tega sem se	prebranih pesmih smo ponovili	in da	je polno stvari, ki na*0
J/ ’7a'a po tako dolgem uvodu, tudi znanje o prostem verzu in otežkočajo delo. Predavatelj sl0' Zdelo se mi je potrebno, da jim nazadnje sem jim razložila, za- venskega jezika ima toliko ra Z' pesnika približam čim tesneje, kaj imenujemo ta cikel pesmi novrstnega posla, da se njego''.' preden tvegam poskus s tem cik- vizija. Na novo se je odprlo pod- delo drobi na številna področ) ir	ročje razgovora o strahotah atom- in nujno ostaja nepoglobljs*10;
Nekako neopazno smo od Bo- skega orožja. Neki učenec nas je Slavista v osnovni šoli čaka vs«' ra za kratek čas prešli k sve- opozoril na Menarta (ko so izšli jezikovni pouk. široko pod roč j
PROSVETNf DELAVEC«
RADIO IN ŠOLA
Nižja stopnja:
18. in .19. oktobra
NARIŠIMO ZGODBICO
25. in 26. oktobra
SREČNI PRINC
2. novembra
PIKA ŽIVI
8. in 9. novembra
KO SE IGRAMO...
15. in 16. novembra
POJTE Z NAMI...
22. in 23. novembra
Bevk: UČITELJICA BREDA
Srednja stopnja:
15. in 16. oktobra
GLASBA PRIPOVEDUJE
22. in 23. oktobra
KOZLOVSKA SODBA V VIŠNJI GORI
29. in 30. oktobra
ELEKTRIKA PRED SODIŠČEM
5. in 6. novembra
TAM, KJER TEČE SAVINJA '12. in 13. novembra
KAJ VEMO O ZRAKU 19. in 20. novembra
NOVA KNJIGA GRE V SVET 26. in 27. novembra HEROJI ŽIVIJO IN UMIRAJO STOJE
Višja stopnja:
15. in 17. oktobra
MATEJ BOR — PESNIK REVOLUCIJE 22. in 23. oktobra
NEMŠKE POČITNICE 29. in 31. oktobra
VREMENSKA NAPOVED ZA JUTRI 5. in 7. novembra
TINČEK — PETELINČEK 12. in 14. novembra LAKOTA OŽIVLJA ZEMLJEVID SVETA 19. in 21. novembra PRI PRIJATELJIH V GVINEJI 26. in 28. novembra PARTIZANSKA DRAMATIKA
Višja stopnja:
15. oktobra ob 14.05
17.	oktobra ob 8.55
MiiTEJ BOR - PESNIK REVOLUCIJE
Osrednja pozornost oddaje, v kateri bomo skušali ponazoriti lite-rarno-ustvarjalni razvoj književnika Mateja Bora, bo veljala njegovemu medvojnemu pesnikovanju, nastajanju, analizi in pomenu njegovih pesmi, zbranih v pesniški zbirki Previharimo viharje (1942). Z isto pozornostjo bo oddaja predstavila povojno zbirko Pesmi (1946), Bršljan nad jezom (1951), zbirko Sled naših senc (1958), Borovo medvojno dramatiko (Težka ura in Raztrganci), upoštevala pa bo tudi vse drugo Borovo leposlovno delo od povojnih dram do romana Daljave (4961). Izbranim pesmim ali odlokom, povezanim z analitičnim gradivom, se bo pridružil pesnik sam. Pojasnil bo nastanek zbirke Previharimo viharje, kako si je izbral pesniško ime Matej Bor in iz kakšnih nagibov se je lotil dramskega oblikovanja.
Pomen Borovega leposlovnega ustvarjanja doslej v celoti še ni bil ocenjen. V publicistiki so doslej predvsem vrednotili njegovo partizansko liriko, navajali njen buditeljski namen in vrednost v izjemnem zgodovinskem času, ko se je odločala usoda slovenskega naroda.
Danes nam zbirka Previharimo
viharje pomeni dragocen pesniški dokument o času, o vzdušju med slovenskimi partizani, o tragičnih človeških usodah v razviharjenem obdobju. Himnični zanos in klic na boj se kmalu umakne intimnejši liriki, ki ima v Borovem pesniškem ustvarjanju'svoj vrh v baladi Srečanje.
V povojnem pesniškem ustvarjanju se iz Borove lirike umika moti-. vika narodnoosvobodilnega upora, pesnik se je spoprijel s problemi povojnega časa. To problematiko je razširil prek ozkih nacionalnih meja in se lotil vprašanja obstoja človeštva spričo odkritij vseuničujočega atomskega orožja. Tem vprašanjem je posvečen ciklus pesmi Sel je popotnik skozi atomski vek.
Podobno razvojno črto motivne in ustvarjalne narave bo oddaja pokazala v Borovem dramskem ustvarjanju, čeprav manj, zlasti v zvezi z nekaterimi povojnimi dramami, ki po svoji tematiki presegajo okvire takšne oddaje. Razumljivo je, da je pretežni del oddaje posvečen Borovemu pesniškemu ustvarjanju, saj velja Bor poleg Kajuha za prvega partizanskega pesnika in za enega med prvimi v povojnih letih. Oddajo je pripravil France Vurnik.
ali pa si enega primerno razdele. Risbe si oštevilčijo naprej, lahko pa tudi v začetku oddaje.
V prvo sliko bodo narisali po vsej dolžini stezico; na enem koncu spi ob poti Metka, na drugem pa bo odhajajoča muca s culo. — Na
Srednja stopnja:
drugi sliki bo na levi strani gozd (dve ali tri drevesa), na desni preprosta hišica Z muco na strehi. — Tretja slika bo predstavljala punčko v koritu, na zadnji pa bo stala hišica s širokim oknom.
Med pripovedovanjem zgodbe bodo otroci v prvo sliko dorisali hišico, ki beži za muco, na tleh ležeči Metki bodo iz zaprtih napravili odprte, začudene oči in narisali še copate, ki lete po zraku. — V drugo risbo bodo narisali pred hišo punčko, ki hoče odpreti vrata, pa še korito, ki skuša zvleči Metko od vrat.
—	V tretji sliki bodo dorisali vrč, ki poliva v kadi ležečo deklico, in krtačo, ki jo umiva. — V četrti risbi pa narišejo na okno zadovoljen Metkin in mucin obraz.
Bolje je, če otroci zgodbe pred risanjem ne poznajo. Tako bo radovednost morebiti prispevala k večjemu zanimanju pri delu. Morda bo pa dobro, da se pred oddajo vadijo risati posamezne elemente slikanice
—	muco, hišico, punčko in podobno. Po oddaji lahko risbe dopolnijo, pobarvajo ali slikanico tudi izpopolnijo.
23.	oktobra ob 8.55
24.	oktobra ob 14.05
KOZL0VSM SOBBI V VIŠMJI GORI
Nižja stopnja:
18.	oktobra ob 14.05
19.	oktobra ob 8.55
MRIŠIMO ZGODBICO
Tudi letos bomo vključili v program radijske šole za nižjo stopnjo tri ali štiri oddaje, v katerih bodo otroci aktivno sodelovali, se pravi, da bodo ilustrirali zgodbico, ki jo bodo slišali po radiu.
Odzivi na lanske oddaje te vrste so pohvalili zamisel, kritizirali pa so obsežnost slikanice, ki so jo morali otroci med oddajo narisati, prehiter . tempo in pomanjkanje napotkov malim risarjem. Upamo, da nam bo letos uspelo izogniti se takim in podobnim napakam. Tokrat bodo otroci ilustrirali Millerjevo o Leni Metki. Kot običajno bomo najprej opisali vsebino slik, potem šele bomo povedali celotno zgodbo. Med zgodbo, ki bo opremljena z glasbo, bodo otroci dorisali še nekaj malenkosti.
Vsebina zgodbe. Metka je lena deklica, ki živi sama z muco. Ker se nikoli ne umiva in tudi za muco ne skrbi niti za red v hišici, pobere muca vse svoje stvari in se odpravi
z doma. Za njo se odpravi tudi vse drugo in celo hišica odide za muco.
Drugo jutro zbudi sonce Metko kar na golih tleh. Kraj nje ležijo njene copatke, a ko jih hoče Metka pobrati, zbezijo tudi te.
Metka steče za cokljicami in tako pride do hišice. Toda stvari je ne puste skozi vrata. Medtem ko skuša Metka vdreti, skoči korito na mu-cino povelje skozi okno in začne vleči Metko od vrat.
Metka pade v korito. To priliko stvari izkoristijo in deklico temeljito okopljejo: milo jo namili, krtača odrgne, vrč pa poliva z vodo.
Okopana Metka se pogleda v ogledalo in se skorajda ne spozna. Ko pa obleče še čisto obleko, kar zapleše od veselja. In ko je sama tako lepa in čista, okoplje tudi muco in počisti vso hišo.
Za risanje naj si pripravijo otroci že pred oddajo štiri liste, lahko tudi samo dva, in rišejo na obeh straneh
Odločili smo se, da po nekaj letih ponovno pripravimo Jurčičevo Kozlovsko sodbo v Višnji gori, to pot za radijsko šolo za srednjo stopnjo. Šolski otroci sicer dela Josipa Jurčiča dovolj dobro poznajo, vendar pa jim ob njihovem lastnem branju njegovih povesti lahko marsikaj uide, nekateri otroci še ne zajemajo celote in ne razberejo bistva. To so stare ugotovitve. Radijska šola pa -lahko ravno v tej smeri pomaga k razumevanju neke zgodbe. Ker imamo možnost delo dramatizirati in predvsem možnost, da literarno delo prebere dramski igralec, bo otroku zgodba zaživela in tako jo bo resnično ohranil v spominu, obenem pa verjamemo, da bomo šolarje vzpodbudili, da bodo poiskali še druge knjige J. Jurčiča (ali drugih pisateljev) in da bodo z večjim zanimanjem prebirali slovensko literaturo.
Josip Jurčič je napisal Kozlovsko sodbo v Višnji gori leta 1867, ko mu je bilo 23 let. To je duhovita zgodba, ki jo je sam imenoval »lepa povest iz stare zgodovine«. V njej šaljivo opisuje višnjegorske meščane. Leta 1950 je izdala Mladinska knjiga to zgodbo v lepi slikanici, ki jo je opremil z zgovornimi risbami France Kunaver.
Kakor običajno pri vseh urah radijske šole, je tudi tu potrebna priprava. Otroci naj bi se seznanili prej z najosnovnejšimi podatki o pisatelju in morda bi skupno prebrali kakšno njegovo čtivo.
Našo oddajo je pripravil Miroslav Košuta, napisal ji je tudi uvod. V njem je povedal mladim poslušalcem med drugim tudi naslednje:
»O Josipu Jurčiču gotovo veste marsikaj. Veste na primer, da je eden prvih in največjih slovenskih pisateljev. Prenekateri med 'vami pa je verjetno že pozabil, da se je Jurčič rodil na Muljavi pri Stični na Dolenjskem, in sicer leta 1844. Kot otrok je bil Jožek, kot so ga imenovali, šibak, zato je ded nagovoril očeta, ki se je preživljal z majhno kmetijo, branjarijo in žganjarno, da
ga je dal v šolo v Ljubljano. Stari ded je tudi sicer zelo važen v Jurčičevem življenju in delu: bil je namreč odličen pripovedovalec in s svojimi pravljicami in pripovedkami je budil v mladem Jurčiču pisateljski dar. Jurčič se ga spominja v Spominih na deda pa še v več drugih delih, za katera je črpal snov iz njegovega pripovedovanja. Pisateljevanju se je Jurčič posvetil že kot srednješolec in zapustil dolgo vrsto del, čeprav je umrl mlad, saj mu je bilo leta 1881 komaj sedemintrideset let.«
MLADINSKA RADIJSKA IGRA
■ (Vsako nedeljo ob 8.00)
13. oktobra
Franci Puntar: PACKE (ponovitev)
20. oktobra
Aleksander Popovič: USODA NEKEGA CHARLETJA (prva izvedba)
27. oktobra
VESELI TOBOGAN (javna otroška oddaja)
1. novembra
Milivoj Matošec: KRAJ, OD KOBER SE OČETJE NE VRAČAJO (ponovitev)
3. novembra
Aleksander Marodič: KRIKEC IN PIKEC (ponovitev)
10. novembra
A. A. Milne — M. Stanovnik: OKROG HIŠE NA PUJEVEM OGLU (ponovitev)
17. novembra
Mirče Sušmel: ONI S SOSEDNJEGA PLOČNIKA (prva izvedba)
24. novembra
. Miljenko Mažur: VOLK NIKOLI NE TRKA (ponovitev) 29. novembra
VESELI TOBOGAN (javna otroška oddaja)
1. decembra
Svetislav Ruškuc:	ŠTIRJE
ESKIMI POTUJEJO V BELI SVET (ponovitev)
Višja stopnja:
22. oktobra ob 14.05 24. oktobra ob 8.55
NEMŠKE POČITNICE
Mladi pisatelj Drago Grah je veliko potoval po Zahodni Evropi, predvsem po Nemčiji in o tej deželi je napisal tudi zanimivo knjigo Pot in stranpoti. Za našo šolsko uro pa je pripravil dramatizirano potopisno
oddajo o počitniškem obisku slovenskega dijaka Tineta pri svojem nemškem prijatelju. Tako prikupno in preprosto pripoveduje o tem in onem, kar je sam spoznal ali videl v Zahodni Nemčiji.
Nižja stopnja:
25.	oktobra ob 14.05
26.	oktobra ob 8.55
SREČNI PRINC
Namenili smo se, da v teh poznojesenskih dneh spet pripravimo naši mladini čudovito, izredno toplo in humano zgodbo Oscarja Wilda, ki jo je Frane Milčinski zelo uspelo prelil v radijsko igrico. Naša odločitev pa, da jo podajamo učencem na nižji stopnji, je morebiti malce tvegana; ne zavoljo osnovne vsebine, marveč zavoljo nekaterih pojmov in predstav, ki so takemu otroku še neznani ali nejasni (Egipt, piramide, lotosov cvet in podobno). Prepričani pa smo, da bodo zgodbi kot celoti zlahka sledili vsi in da jih bo emocionalno močno zajela. Če bi bilo potrebno, bo dodatna učiteljeva razlaga zapolnila vrzeli.
Vsebina. — Na visokem stebru nad mestom je stal kip Srečnega princa. Bil je pozlačen, za oči je imel dva modra safira, na meču se me ju iskril rdeč rubin. Vse ga je občudovalo.
Svoje dni je živel princ v palači, Brezskrbnost imenovani. V njem in okrog njega je bila sama lepota in sreča, ni se pa menil, kaj se godi onstran visokega grajskega zidu. Tako je živel in umrl. A še po smrti je ostal simbol sreče in zato so napravili kip po njegovi podobi in ga postavili na steber visoko nad mestom.
Na večer nekega poznojesenskega dne se je princu k nogam spustila zapoznela lastovka, da bi na poti k egiptovskim piramidam tu prenočila. Toda spanec so ji pregnale solze, ki so padale nanjo iz prinčevih oči. Povedal ji je, da joka nad zlobo in nad bedo, ki vladata v njegovem mestu. Pomagal bi rad trpečim, a se ne mo-
rem ganiti s prostora. Zato je poprosil lastovko, naj mu bo potovka.
Na njegovo željo je lastovka izkljuvala rdeči rubin iz mečevega ročaja in ga odnesla v zakotno ulico v borno kočico, kjer je revna žena hitela šivati svileno obleko za kraljičino dvorjanko, da bi s skromnim zaslužkom mogla kupiti svojemu bolnemu otroku vsaj najpotrebnejše.
Lastovka je vedela, da se ne sme več dolgo muditi, ker se bliža zima, a je vendarle ostala še drugo noč pri princu, mu izkopala na njegovo željo safir iz očesa in ga odnesla študentu v podstrešno izbico — za drva, da ne bo zmrznil pri knjigah.
Lastovka tudi tretjo noč ni odletela v Egipt. Se drugo oko je morala izkljuvati princu in odnesti safir mali prodajalki vžigalic na bližnjem vogalu.
Zdaj je bil Srečni princ slep. Lastovki se je globoko zasmilil, ker ga ga je ljubila, je sklenila ostati za vedno pri njem. Posedala je na njegovi rami in mu ščebetala o tem, kar je videla. In ker je bilo v mestu še obilo revščine, ji je princ velel, naj ostrga z njega bleščečo prevleko in naj razda zlato ljudem.
Princ je stal poslej siv in brez sijaja na svojem stebru. Tudi zima je prišla in z njo sneg. Lastovko je bolj in bolj zeblo. Z zadnjimi močmi je zletela princu na ramo, ga v slovo poljubila, potem pa mrtva padla k njegovim nogam. Tedaj pa je princu počilo svinčeno srce.
Na županov ukaz so kip Srečnega princa pretopili, stopiti pa se ni hotelo njegovo srce. Vrgli so ga na smetišče, kjer je ležala mrtva lastovka.
Srednja stopnja:
29.	oktobra ob 8.55
30.	oktobra ob 14.05
ELEKTRIKA PRED SODIŠČEM
Izmed uspelih oddaj naše radijske šole smo se namenili ponoviti oddajo Elektrika pred sodiščem, ki so jo prvič izvajali leta 1960.
V oddaji je vedro in sproščeno nanizano osnovno znanje o elektriki. Avtor si je izbral dovolj živahen način pripovedovanja: vse se godi pred »sodiščem«. Skupina električnih aparatov: žarnica, likalnik in sesalec za prah je »obdolžena vrste kaznivih dejanj«. Kot »obtežilne priče« nastopajo njihovi lastniki, »materialno prizadeti« zaradi omenjenih »kaznivih dejanj«. Sledimo celotnemu procesu, v katerem pride do ostrih nasprotij med tožilcem na eni in branilcem na drugi strani. »Sodni izvedenec«, v tem primeru električar, zelo nepristransko polagoma ovrže obtožbe drugo za drugo. Počasi stopa v ospredje procesa kot domnevni krivec vseh nesreč namesto električnih aparatov elektrika sama. »Sodni izvedenec« podrobno obrazloži vire elektrike, električni obtok, njegovo
uporabnost in njegove značilnosti tja do električne napeljave v vsakem posameznem prostoru. Ton celotne pripovedi je šegav, a kljub temu dovolj resen, da pripoveduje o čisto resnih stvareh.
Po prvem dnevu »razprave« se izkaže, da električnih aparatov ni mogoče dolžiti navedenih »kaznivih dejanj«. Kljub nekaterim »pomislekom« prevlada »tožilčevo« mnenje, da je v tem primeru lahko krivec edinole elektrika -ama. »Branilec« zaključi svoj govor prvega dne v prepričanju, da bo »izpoved« elektrike pred »sodiščem« odvrnila z nje vsakršen sum in razkrila dejanskega krivca. Tako se kasneje res zgodi in branilec v nadaljevanju »razprave« ob podpori dovolj pojasnjenih in pčitnih »dokazov« obdolži same lastnike električnih naprav vseh dejanj, zaradi katerih se pritožujejo. vClo-vek je udomačil elektriko in jo uporablja za najrazličnejša dela,« pravi. »To je brez dvoma res. Res pa je
tudi, da mnogi ne znajo ravnati z električnimi napravami. Ne zavedajo se, da je elektrika lahko velikanska pridobitev, lahko pa tudi smrtna nevarnost ... Z nizom svaril in pravil, ki morajo veljati ob vsakršnem stiku z elektriko, poroto dokončno prepričajo, da je elektrika sama nedolžna,
stvari pa postavi v pravo luč; to iz-veni naposled kot neposreden in nevsiljiv pouk.
Najbrž bo treba tu pa tam kaj v oddaji podrobnega obrazložiti in razčleniti ter se pri posameznih stvareh ustaviti. To pa glede na živahno napisan tekst najbrž ne bo pretežko.
Višja stopnja:
29. oktobra ob 14.05
31.	oktobra ob 8.55
VREMENSKA NAPOVED ZA JUTRI
Kot bi se tudi mi hoteli ponorčevali iz tako imenovanih »vremenarjev«, napovedovalcev vremena, se naša oddaja začne z dokaj smešnim pogovorom med vrtnarijo v Zgornji Šiški in meteorološko postajo. Vrtnarji namreč naročajo dež, ker so posadili solato, meteorologi pa jim ne morejo docela ustreči, zakaj razen vrtnarjev so na svetu še: športniki, pa letalci in .. . skratka: vsem ne bi bilo mogoče ustreči, tudi če bi
»vremenarji« res znali delati dež in lepo vreme po naročilu.
Toda ta uvod v oddajo ni napisan zaradi šale. Opozarja samo na zelo resno dejstvo, da smo veliko odvisni od vremena. In o napovedovanju vremena, o metodah, po katerih pridejo meteorologi do vremenske napovedi, govori oddaja »Vremenska napoved za jutri«. — Pripravil pa jo je inž. Tomaž Kalin.
Nižja stopnja:
2. novembra ob 8.55
PIŽA ŽIVI
Letos na sam praznik 1. novembra oddaja odpade,zato nismo predvideli novitete, ampak bomo ponovili zgodbo o dekletcu, ki je — kakor nešteto pionirjev — po svojih močeh pomagala v narodnoosvobodilnem boju.
Ime ji je bilo Anka, fantje v četi pa so ji začeli praviti Pika.
Pika se ni strašila nobene nevarnosti, kadar je bilo treba v partizansko taborišče. Tako je tudi takrat že med hajko hitela v hrib z najnovejšim sporočilom, ki ga je bil iz doline terenski aktivist poslal po nekem fantu. Bitka je bila že v polnem razmahu, ko so fantje med pokanjem zaslišali njene klice; do njih pa Pika ni prišla več. Četa se je umaknila na drug položaj, ponoči pa je dovolil komandic dvema borcema, da gresta pogledat, kaj se je zgodilo s Piko. Babičino bajto sta našla upepeljeno, preiskala sta vso okolico, a nista našla ne žive Pike, ne njenega trupla — samo njeno
ruto sredi jase. Fantje so bili prepričani, da je dekletce mrtvo, in so odkrito žalovali za njo. In kadarkoli jih je poslej vodila pot prek babičinega hriba, so Piki in babici v spomin položili na sredo tiste jase velik šopek poljskega cvetja. Tudi po vojni ni za Dan mrtvih ostala jasa nobeno leto brez šopka jesenskih rož.	'	,
Cez leta, že v svobodi, se je znašel Blisk, eden izmed borcev, v bolnišnici. Tistega jutra je prevzela službo v njegovi sobi sestra Anka. V pogovoru, ki se je razpletel med njima, sta se znašla ob skupnih spominih in se spoznala. Mala Pika je bila v tistem metežu ostala živa. Z babico sta se zatekli k njeni sestri daleč stran, babico je vzelo še pred koncem vojne, ona pa je srečno pričakala svobodo, se vpisala v šolo in postala bolniška sestra.
»Pika živi!« so bile prve besede, ki jih je Blisk napisal v pismu prijatelju in nekdanjemu soborcu Janezu.
Srednja stopnja:
5.	novembra ob 8.55
6.	novembra ob 14.05
TAM, KJER TEČE SAVINJA
S to oddajo pričenjamo ciklus oddaj: Naši kraji in ljudje.
V obliki potopisa nas šolska oddaja »Tam, kjer teče Savinja« seznani z ljudmi, s hmeljarstvom, z industrijo, pa tudi preteklostjo Savinjske doline.
Cisto slučajno se je namreč Mojci izpolnila želja, da bi dognala, zakaj se Kamniškim planinam pravi tudi Savinjske planine. Mojca je doma iz Kamnika, v šoli pa sedi poleg Trezike, ki se je priselila iz Savinjske doline. Tako med njima ni miru, vsaka trdi svoje, planine pa so samo ene.
Zdaj pa je prišel na obisk Mojčin bratranec Rudi, ki dela v Ljubljani. Namenil se je prek Kamniškega sedla v Savinjsko dolino pogledat kraje, kjer je kot otrok živel med vojno. V Logarski dolini ga čaka motor, ki ga je' tam pustil neki njegov znanec, ki je šel v planine. Zmenila sta se, da ga bo Rudi pripeljal nazaj v Ljubljano.
Vse to Mojce ni dosti zanimalo. Premišljevala je le eno: kako bi pregovorila Rudija, da jo vzame sabo.
Prosila je, prosila in ga preprosila.
Seveda je bilo prek Kamniškega sedla malo težko. Mojca je trepetaje izjavila, da bi se Okrešlju pravzaprav moralo reči Okrušelj, ker se kamenje tam tako rado kruši. Ogledala sta si seveda slap Rinko in pri Logarjevih poiskala izvir Savinje in pa spravljeni motor. »Zdaj pa 99 km ob Savinji,« je rekel Rudi in pognal motor, Savinja je namreč dolga 99 kilometrov.
Prvič sta se ustavila ob znani Igli in presihajočem studenčku. Tam sta že stala dva motorja. Ljudje so malicali, se razgledovali in govorili o nenavadnosti studenca pred njimi, pa o Oljševi in Potočki zijalki, o najvišje ležeči slovenski vasi Le-nard, pa o nekdanjem izseljevanju ljudi iz Zgornje Savinjske in ne nazadnje o ozki in slabi cesti, ki zapira ta svet pred turisti. Na srečo je zdaj do Mozirja že asfaltirana in obeta se, da bo v nekaj letih prav do Logarske doline.
Drugič sta se ustavila v Mozirju, lepem in velikem kraju. Sla sta se okrepčat in našla v gostilni čudno druščino: za mizo so sedeli štirje
možaki in dvajsetleten fant, ki so peli partizanske pesmi. Izvedela sta, da pridejo vsako leto na obletnico, ko je padel brat starejših in oče mlajšega, na dan osvoboditve Mozirja, 11. septembra 1944. Rudi se je spomnil, kako je tedaj v gruči drugih otrok z gričev pod goro Oljko gledal prvič pravo vojsko.
Pot ju je vodila dalje po lepi asfaltirani cesti. Pri Letušu so se hribi razmaknili in pred njima je nenadoma bila široka Spodnja Savinjska dolina ali Celjska kotlina, kot ji pravijo nekateri. Po poljih je bilo polno ljudi. Spravljali so rani krompir, ponekod pa so šele postavljali hmeljevke. V Šempetru ju je ustavil napis ob cesti: OGLEJTE SI RIMSKE IZKOPANINE! Seveda sta ustavila in Mojci je bilo žal, da kamni ne znajo govoriti. Pa je precej vedel povedati Rudi, potem pa se je znašel tam neki prijazen možak, mogoče je bil nekdanji učitelj ali kaj, 'in odgovarjal na vsa Mojčina zvedava vprašanja o nekdanjem in sedanjem življenju Savinjske doline, pa o sedanji cesti Maribor—Ljubljana in o nekdanji jantarski, ki je vodila od Baltiškega morja skozi Savinjsko dolino in Trojane v Ljubljano in naprej na jug. Mojci se je zdelo imenitno, kajti bila je prepričana, da bo vedela dosti več o Savinjski dolini kot njena sošolka Trezika, čeprav je tu rojena.
Proti Žalcu sta z Rudijem prehitevala vedno več vozov, visoko naloženih z veliki balami, polnimi hmelja. Jasno je bilo, da HMEZAD v Žalcu ta dan prevzema hmelj. Seveda si Rudi in Mojca ne moreta kaj, da se ne bi ustavila. Mojca hoče spet takoj začeti s spraševanjem, a jo Rudi opomni, da bosta več izvedela, če bosta molčala in poslušala,
kajti pogovor med hmeljarji in prevzemale! je ved.io zelo buren. In res se v najkrajšem času zvrste mimo njiju vse kakovosti hmelja, z vsemi tožbami o ujmah in obiravkah, z veseljem nad pridelkom in rahlo bahavostjo, saj si bo letos ta dvignil hišo, drugi kupil avto.
Potem spet poženeta motor in se ne ustavita prej, da prideta v Celje belo in veselo. Po ulicah je živahno in tako vse spremenjeno, da se Rudi vne znajde, kam naj krene. Pa jo mahneta na slepo in srečata Malči, Rudijevo znanko iz otroških let. Zaposlena je v cinkarni, prav tako njen mož in ker ima fičota, se vsi odpeljejo na Stari grad, od koder je lep razgled na Celje, nove bloke in nebotičnik. Seveda v pogovor nujno vpletejo tudi Stari pisker, ki s spomenikom talcem mrk ždi sredi mesta. Da pa si bo Mojca laže zapomnila najvažnejše tovarne v Celju, ji je nova teta Malči kupila po en izdelek vsake: pocinkan umivalniček, otroško garnituro emajlirane posode, triko rokavičke in barvice AERO.
Mojca in Rudi premišljata, ali naj gresta z motorjem vred na vlak do Ljubljane, ali pa ... Odločita se za »ali pa« in se peljeta z motorjem do Rimskih toplic, kjer se kljub jeseni okopljeta in Mojca izve še to in ono o kopališčih v okolici Celja.
Zadnje kilometre pa spremljata Savinjo že z vlakom in Mojci se zdi, da voda ni več tako vesela, kar je utesnjena med Laško gričevje. Ko pri Zidanem mostu Mojca zagleda Savo, pravi: »Saj bi bila Savinja še manj vesela, če bi vedela, v kakšno umazano Savo se bo morala zliti.« Nato zadremlje v prepričanju, da ve o Savinjski dolini vse, kar je sploh mogoče vedeti. Bo že videla njena sošolka Trezika!
Višja stopnja:
5. novembra ob 14.05
7.	novembra ob 8.55
TINČEK - PETELINČEK
Ko v zgodovini slovenskega slovstva govorimo o začetkih naše dramatike, včasih ob Linhartovi Zupanovi Micki omenimo tudi skromno igrico Tinček — petelinček. Tak je namreč naslov, ki ga je Valentin Vodnik dal prvi otroški igri v slovenskem jeziku.
Tekst dela se na žalost ni ohranil in o njem lahko samo ugibamo. Ohranilo pa Se nam je v Vodnikovi zapuščini nekaj pevskih vložkov:
Nižja stopnja:
sedemnajst verzov, zapisanih z Vodnikovo roko v njegovem delovnem zvezku. Ob teh verzih in ob originalu nemškega dramatika Augusta Kotzebueja, po čigar igrici »Der Hahnenschlang« je bil Tinček — petelinček prirejen, je mladinska pisateljica Kristina Brenkova napisala novo verzijo omenjene igre, za katero meni, da je zelo podobna originalu. V naši radijski šoli vam jo bomo podajali ob 160-letnici prve izvedbe.
8.	novembra ob 14.05
9.	novembra ob 8.55
KO SE IGRfiJO...
S tole oddajo' imamo poseben namen. Nevsiljivo in neprisiljeno bi otrokom radi povedali, kakšen odnos imajo do okolice, do ljudi in narave bodisi pri delu, ki ga opravljajo,
Srednja stopnja:
bodisi pri igri. Posledice, ki nastanejo z morebitno nepremišljenostjo, so lahko namreč kdaj pa kdaj neprijetne — povzročajo zdraho in škodo.
12.	novembra ob 8.55
13.	novembra ob 14.05
KAJ VEMO 0 ZRAKU
Iz vrste oddaj »Spoznavajmo prirodo« vam pripravljamo naslednjo: Kaj vemo o zraku?
Pred poslušanjem oddaje bi lahko učence v razredu spomnili na to, da je zrak lažji od vode (osemkrat lažji) in često se sploh ne zavedamo, da nas obdaja. Tik nad površino zemlje je gostejši, nato postaja z višino vse redkejši, dokler praktično ne izgine in so samo še prav razredčeni žlahtni plini. Ves zračni
omot (lahko rečemo tudi plinski omot) okoli naše zemlje sega okoli 400 km visoko. Če nci bi bilo zraka, ne bi bilo na Zemlji življenja.
Kadar piha veter' ali kadar držimo roko z drvečega avtomobila, čutimo, da nas obdaja neka nevidna snov. To je zrak.
L:st ali kos papirja ne pade na tla kakor kamen, ampak zaplove poč~ si navzdol. Zadržuje ga zrak.
Opazujmo padalca pod belo ku-
polo, ki se varno spušča proti Zemlji, ali pa jadralno letalo, ki se v velikih zavojih dviga vedno više in više! Opazujmo tudi let ptice! Zakaj padalo, letalo in ptica ne strmoglavijo na Zemljo? Zaradi gibajočega se zraka. (Letalo se mora gibati naprej, če se hoče obdržati v zraku.)
S svojimi čutili in s preprostimi napravami lahko zaznavamo in opazujemo različne pojave le v nižjih plasteh ozračja, opazujemo npr. vreme. Gibanje zraka v teh nižjih plasteh (imenujemo jih troposfera) nam uravnava vreme: temperaturo 6zrač-ja, dež, sušo, skratka, vse spremembe, ki jim pravimo z eno besedo vreme. Od vremena pa je odvisen pridelek na polju, v vinogradih in v sadovnjakih. Zato je pravilna napoved vremena lahko kaj pomembna za nas vse, posebno pa še za kmetovalce.
V višjih plasteh zraka, ki jo imenujemo stratosfera, pa opazujemo druge zanimive pojave, ki so jih odkrili še v novejšem času, ko sta se močno razvila letalstvo in raketna tehnika. Zračni baloni ponesejo v stratosfero elektronske naprave, ki s pomočjo radijskih va,"v same spuščajo v laboratorije na Zemljo razne podatke in meritve, po katerih sklepamo, kakšne razmere so tam zgoraj.
Ozračje je tudi največji rudnik na. svetu. Iz zraka pridobivamo kisik in dušik. Dušika porabimo v velikih množinah za proizvodnjo umetnih gnojil. Dušika pa je v zraku štiri petine vseh plinov: potem je jasno, da je ozračje neizčrpen rudnik.
O vseh teh in še o drugih pojavih v ozračju bomo govorili v naši oddaji Kaj vemo o zraku. Oddajo pripravlja Ivan Špolar.
Višja stopnja:
12. novembra ob 14.05
14.	novembra ob 8.55
LAKOTA OŽIVLJA ZEMLJEVID SVETA
Velikokrat je govora o strahu pred prenaseljenostjo na Zemlji, pred pomanjkanjem hrane — pred lakoto. Ljudje so takega ali drugačnega mnenja, vsekakor pa drži, da prebivalstvo našega planeta narašča z izredno naglico. Človek komaj verjame, da je bilo leta tisoč sedemsto le šeststo milijonov ljudi, da se je v stopetdesetih letih to število podvojilo, naraslo do leta tisoč devet-stopetdeset na dve milijardi petsto milijonov, nato pa samo v desetih letih na tri milijarde. Ta naglica pa se še stopnjuje! Izračunali so,' da bo leta dva tisoč na Zemlji več kot šest milijard ljudi, do leta dva tisoč petdeset pa naj bi po nekaterih računih to število naraslo celo na petindvajset milijard.
Ob teh zastrašujočih številkah so se znanstveniki zdramili. Proizvodnja živil že zdaj ne dohiteva prebivalstva v naraščanju — kaj pa v prihodnosti? Že zdaj strada oseminštirideset odstotkov prebivalstva našega planeta — kaj pa bo šele čez petdeset let, če se to število res podvoji?!
Podobnih vprašanj, ki so samo na videz nastala iz zaskrbljenosti nad človekovo prihodnostjo, je še cela vrsta. Vsa pa izvenijo kot prazne fraze ob naslednji ugotovitvi: res je polovica ljudi na našem planetu lačnih, vendar pa možnosti, da bi jim druga polovica pomagala, ne le da niso izčrpane, ampak so komajda načete. Nihče ne trdi, da je.to krivično, zakaj medsebojna pomoč držav ni tako preprosta reč kot pomoč, ki jo nudi človek človeku. Samo naivni pa lahko verjamejo v zaskrbljenost nad prihodnostjo človeštva, če se ta kaže le v zastrašujočih številkah ali v mislih o novem življenjskem prostoru na drugih planetih — ne pa v dejanjih medsebojne pomoči.
Strah pred prenaseljenostjo in
lakoto je problem mednarodnega sožitja. Danes države to dejstvo vsaj priznavajo, če se že ne ravnajo vpd-no po njem. Pred stopetdesetimi leti, ko se je pojavila prva teorija o prenaseljenosti, pa so Evropejci precej drugače gledali na Azijo, Afriko in ostale dežele, kjer so imeli svoje kolonije, zato so tudi problem prenaseljenosti videli v drugačni luči. Ugotavljali so, da se človeštvo množi s čedalje večjo naglico, vendar pa so mislili, da narava smotrno uravnava rojstva in smrti na Zemlji.
Proti koncu osemnajstega stoletja je namreč neki Anglež postavil in zagovarjal trditev, da so vojne ter lakota za človeštvo dobrodošle in nujne, sicer bi se ljudje tako naglo razmnožili, da bi za večino primanjkovalo hrane. Ta njegova misel je postala tedaj v Evropi zelo znana in mnogi so videli v njej edino rešitev. Bila je značilna za odnos gospodarjev do prebivalstva v kolonijah, kjer so ljudje množično umirali od lakote. Umrljivost je dosegla fantastične številke. Na Kitajskem je umrlo proti koncu prejšnjega stoletja sto milijonov ljudi, v Indiji pa samo v prvih tridesetih letih našega stoletja stopetindvajset milijonov. Prav tako je smrt množično kosila ljudi v ostali Aziji, v Latinski Ameriki pa tudi v Evropi, predvsem v zaostalih predelih Španije in Italije.
Kako strahotne razsežnosti je zavzela lakota, vidimo že po tem, da so zabeležili nad tristo vrst epidemij, ki so bile njena posledica. Žrtev pa ji ni zmanjkalo, saj se je prebivalstvo najhitreje množilo prav v teh najbolj zaostalih deželah in ne v Evropi ali Ameriki, kjer so imeli ljudje v glavnem dovolj hrane. Zato - si lakote ne smemo predstavljati preveč preprosto. In o tem nam bo govorila oddaja, ki jo je pripravil Lojze Stradjot.
Srednja stopnja:
19.	novembra ob 8.55
20.	novembra ob 14.05
NOVA KNJIGA GRE V SVET
V oddaji pod naslovom »Nova knjiga gre v svet« vas bomo povedli skozi tiskarno. Ta pot bo opisana tako, kot jo doživlja mladi tehnični urednik, in zopet tako, kot njegov odgovorni urednik in na drugi strani pisatelj, ki nestrpno čaka izida svoje prve knjige. Z njim vred bomo nevsiljivo zasledovali tiskarniški proizvodni proces.
Ta se začenja z rokopisom, pripravljenim za tisk. Nadaljuje se v strojni stavnici, kjer se tekst preliva
v svinčeni stavek. V ročni stavnici ta čas postavljajo naslove, v klišarni pa izdelujejo klišeje za ilustrirane strani. Ves ta material se steka v ročni stavnici, kjer ga. lomijo po straneh. Dalje spremljamo proces v strojnici, kjer se tiskajo bele pole. Naposled smo v knjigoveznici: pole zlagajo, vežejo v snopiče, obrezujejo, obdajajo s platnicami in ovijajo z ovitki. In nova knjiga gre v svet.
Poleg tehnologije tiska skuša oddaja podati še nekatere obrobne
misli. Tako misel o ljubezni do dela, misel o posebnosti tiskarskega dela, ki nikdar ne more postati zgolj avtomatizirana industrija, marveč najbolj zahteven.
Oddaja bo dosegla svoj pravi namen, če se bo pedagog po njej odločil, da obišče katero naših tiskarn.
Višja stopnja:
V oddaji je obravnavano tiskarstvo po postopku knjigotiska, ta postopek je razmeroma najpreglednejši in ga je laže razložiti kot npr. litografijo. Postopek je opisan tako, kot je to v naših tiskarnah običajno, znano pa je, da naše tiskarne niso na zavidljivi tehnični in organizacijski ravni.
19. novembra ob 14.05
21. novembra ob 8.55
PRI PRIJATELJIH V GVINEJI
Oddaja bo pripovedovala o prijateljski deželi Zahodne Afrike, kot jo je doživel novinar Boris Kuhar. Predstavila nam bo deželo, ki se je leta 1958 odločno uprla svojim francoskim gospodarjem in si priborila svobodo
2e sama beseda Gvineja nas spominja na stare popotnike in njihove pustolovščine. Ob obali današnjega Conacryja so pristajale prve ladje belih lovcev na sužnje. Gvineja, to je bilo pred 300 leti še splošno ime za Zahodno Afriko. Od tod so tudi izrazi kot npr. gvinejska kokoš, gvinejsko žito in trava ter gvinejsko zlato. To je bilo tako čisto, da so novce, ki so jih iz njega kovali, imenovali gvinejani. Samo ime pa izvira po razlagi afriških zgodovinarjev iz Gane, srednjeveškega sudanskega carstva, in pomeni »dežela črnih«. Že Shakespeare je govoril, da je življenje v tem delu Afrike izpolnjeno z »zlatimi radostmi«. Francozi so imeli Gvinejo za »Južno riviero Afrike«. Evropski popotniki so ji pravili »Afriška Švica«. Ameri-
čani pa še danes menijo, da je to najbogatejša dežela Afrike.
In prav o tem, o veliki prihodnosti, o neslutenem razvoju te dežele nam govori potopis. Pripoveduje pa tudi o veliki revščini in o zaostalosti,' ki so jo francoski kolonialisti zapustili deželi. Tako lahko na določenem primeru spoznamo, kako so kolonialisti izkoriščali in zatirali afriške narode in kako si še danes prizadevajo, da bi jih znova vsaj ekonomsko zasužnjili. Gvinejci pa se temu odločno upirajo in si — čeprav z mnogimi težavami — gradijo lastno industrijo, da bodo lahko tudi sami izkoriščali svoja bogata nahajališča železne rude, boksita in zlata. Pri tem jim nesebično pomagajo tudi naši strokovnjaki. Na gvinejskih šolah poučujejo naši profesorji. Na velikih novih gradbiščih je avtor potopisa srečal naše inženirje in tehnike. Tako govori oddaja tudi o pomoči in sodelovanju Jugoslavije s svobodnimi afriškimi deželami, z deželami velike prihodnosti.
bo prišla celo v Orešje, če bo to potrebno.
V tem izbruhne v vasi ogenj — Nemci so zažgali hišo, kjer je učiteljica stanovala. Kmalu nato vidita Damjan, in Zinka, da se Nemci umikajo. Pred kom? Bližajo se brvi. Damjan jih sprejme s streli, Zinka navdušeno pomaga — podaja mu patrone. Kaj dolgo mlada borca seve ne bi mogla vzdržati; na srečo pa jima prilete na pomoč izpod Vrha mine, ki se druga za drugo raztreščijo prav blizu sovražnika. Nemci beže, iz gozda pa se vsuje v vas partizanska brigada, ki je na Svojem pohodu namenoma krenila skozi Orešje, da bi zaščitila učiteljico in vaščane, če bi bilo potrebno. Np, Nemci so že odnesli pete.
Sredi vasi se trka na prsi Bert — češ, da je pripeljal na pomoč celo brigado. Zinka mu seveda brž potoči, da je prvi streljal Damjan in da je celo ona pomagala. V tem pride Re-
Srednja stopnja:
nato. Bert si ga hoče spet privoščiti, toda brž umolkne, ko Renato ponosno pove, da je našel učiteljico in da se je pa njegovi zaslugi umaknila na varno.
Hujših posledic vsi ti dogodki za Orešje niso imeli in vas se je počasi umirila. Le otroci so zaman čakali na Bredo. Zvedeli so, da je bolna. Po Damjanu so ji poslali pismo in pozdrave. Na to, da bi jo lahko zamenjal kdo drug, sploh niso pomislili. Pa je vendarle prišel nov učitelj. Prinesel je Bredine pozdrave vsem, Renatu še posebej, Bertu pa njeno prošnjo, da se Renatu oprosti.
Spet so oreški šolarji sklonjeni nad zvezki s peterokrako zvezdo in nadaljujejo tam, kjer jih je pred tedni pregnal sovražnik. Ob misli na učiteljico Bredo pa jih v srcih drobno, drobno skeli.
Učitelje prosimo, da sami presodijo, ali bodo oddaji lahko sledili tudi prvi razredi; po naši sodbi bodo.
26.	novembra ob 8.55
27.	novembra ob 14.05
HEROJI ŽIVUO IN UMIRAJO STOJE
Nižja stopnja:
22.	novembra ob 14.05
23.	novembra ob 8.55
UČITELJICA BREDA
Nekako v navado je že prišlo, da vključujemo v program radijske šole ža najmlajše šolarje ob važnejših praznikih spominske oddaje. Po odmevih s terena taki radijski prispevki ilustrativno dopolnjujejo učne enote, hkrati pa so nekakšen uvod v poznejši zgodovinski pouk.
Letos, ko praznujemo 20-letnico II. zasedanja AVNOJ in hkrati rojstvo nove Jugoslavije, moremo seveda tem manj mimo te tradicije. Za spominsko oddajo smo pripravili adaptacijo najnovejše Bevkove mladinske povesti Učiteljica Breda. Kakor je knjižica prijetno branje za otroke, tako bo — upamo — tudi V dramatizirani obliki osvojila male poslušalce, čeprav mora pri takih in podobnih priredbah nujno odpasti marsikatera podrobnost.
Zgodba se dogaja po zlomu Italije, ko zasedejo tudi Primorsko nemške čete. Orešje je nekakšna žemlja brez gospodarja. V bližnjem Sopotju imajo postojanko Nemci, v Vrhu gospodarijo partizani. Z Italijani odide iz Orešja tudi italijanski učitelj, a šolarji ne jokajo niti za njim niti za šolo. Brž se pa sprijaznijo z njo, ko pride za učiteljico mlada aktivistka Breda. Posebno radi se uče partizanskih pesmi. Zapisujejo si jih v zvezke — označene s peterokrako rdečo zvezdo, skrbno jih skrivajo pred nepoklicanimi očmi, kadar pa pišejo vanje, si postavijo stražo.
Tudi tistega dne bi jih bil pri zapisovanju nove partizanske pesmi skorajda zalotili Nemci. Otroci so se v pravi čas razbegnili, učiteljica pa se ni več mogla umakniti srečanju z vodjo švabske patrole, ki so mu domačini pravili Kokodajs zavoljo njegovega nagnjenja do kokošje pečenke. Po naključju pa je prišel zvezek z rdečo zvezdo vendarle Kokodajsu ▼ roko: Mali Renato je ves gorel za partizane, čeprav je njegov oče —
Italijan — pobegnil pred njimi v Italijo. Žena z otrokom možu ni hotela slediti, še naprej je točila pijačo v vaški krčmi, za dogodke krog sebe se ni menila, svojega otroka je pa kar vpisala v šolo, čeprav je bila slovenska. In prav pri Renatu je odkril Kokodajs zvezek s partizanskimi pesmimi. Zaplenil ga je, zaukazal materi Tonini, naj molči, in odšel v Sopotje, da organizira hajko. Ker je hotel Renato učiteljico opozoriti na nevarnost, ga je mati zaprla v podstrešno kamro. Toda fant je zbežal skozi okno, iskal učiteljico doma in v šoli, a je ni našel. Povprašal je po njej še otroke na gmajni in jim potožil, kaj se mu je bilo zgodilo. Tedaj ga je Bert, nekakšen vodja vaških otročajev, obtožil izdaje in mu vrgel v obraz, da je fašist. Renato je hotel s pestjo braniti svojo čast, a mu je Bert že s prvim udarcem pokazal, kdo je močnejši. Ves krvav se je Renato zatekel v/gozd. Tu je našel učiteljico, jo opozoril na nevarnost in jo poprosil, naj se umakne. Potožil ji je še zavoljo Berta in pa, da se zavoljo pobega boji iti domov. Rad bi z njo, a Breda odide sama.
Medtem se tudi oni na gmajni zavejo nevarnosti, ki preti učiteljici. Dva jo gresta iskat na Brdo, dva v gozd, Bert s svojo skupino pa odide v Vrh. Če ne najdejo Brede, bodo vsaj partizane obvestili o dogodku.
Kmalu nato pride iz Sopotja Kokodajs s četo vojakov. Prva jih opazi razborita Zinka, deklica, ki ima tudi vse doslej v dogajanju važno vlogo. Skrije se pod previsno skalo nad potokom blizu Toninine krčme in oprezuje. Da so Nemci v vasi, pove Damjani, partizanskemu kurirju, ki pride mimo. Tudi o dogodku z zvezkom in učiteljico mu hoče pripovedovati, a Damjan je že vse zvedel v Vrhu na javki. V Vrh pa je ta /dan prišla cela brigada. Kdo ve, morebiti
Oddaja ima nenavaden, a zgovoren naslov. V njej bi se radi posvetili liku narodnega heroja, pri tem pa ne moremo iti mimo preteklosti naših narodov v minuli vojni. Zato se bomo v tej oddaji znova spomnili boja jugoslovanskih narodov za obstoj in za svobodo. Pri tem se bomo pobliže seznanili s tistimi ljudmi iz narodnoosvobodilnih Vrst, ki so z vzgledi svojega osebnega življenja, junaštva, požrtvovalnosti in organizatorskih sposobnosti postali in ostali vzor vsem borcem za svobodo. Po njih so se vzgledovali, kako se je treba boriti za ljudstvo in njegove ideale, kako je treba izpolnjevati svoje dolžnosti zavestno in do konca.
Najboljši med dobrimi borci, tisti, ki so ostali ponos nas vseh, so prejeli naziv narodnega heroja. Njihovih imen je čez 1300. Mnogi izmed njih so v boju padli, mnogi pa še žive. Na njihovo junaško življenje je ostal spomin, ki budi v nas globoko spoštovanje. Bili so v središču delavskega razreda in Komunistične partije in v središču boja za boljše
Višja stopnja:
življenje. Sledi njihovih drznih in hrabrih dejanj ni mogoče izbrisati.
Da so nam svetel vzgled, je dokaz tudi v tem, da ima danes skoraj vsaka šola ime po borcu revolucije, po narodnem heroju. Po njih nosijo imena tudi kulturno-prosvetna društva, tovarne, domovi oddiha itd.
Izmed mnogih svetlih imen naše bližnje preteklosti smo poiskali imena tistih narodnih herojev, ki so to postali zaradi svojega mladostnega junaštva, samopremagovanja, hrabrosti, iznajdljivosti in pripravljenosti za domovino in svobodo celo umreti.
Predstavili bomo najmlajšega jugoslovanskega heroja, Boška Buho, ki je umrl star komaj sedemnajst let in Fano Kočevsko-Cvetkovič, ki je naš najmlajši živi narodni heroj.
Junaštvo in dejanja teh dveh borcev nam bodo služili za najlepšo pripoved o nepremagljivosti našega človeka ter o tem, kako se je naš človek po vojni vrasel v nove zmage ih postal neprecenljiva moč našega časa in naše domovine.
26. novembra ob 14.05
28.	novembra ob 8.55
PARTIZANSKA DRAMATIKA
Partizanska pesem je vzklila iz človeške stiske; zrasla je iz žalosti in se vračala v pogum. Podžigala je upor, prebijala se je skozi zasede, slavila zmage in tešila v porazih. Kakor že dolgo ne, se je spet rodila ljudska pesem. Najpreprostejši ljudje so zlagali pesmi, ki so jih prepevali borci v najtežjih ali najlepših urah. Tiskarn je bilo malo, pesmi so se širile od ust do ust, sprejemale so jih cele partizanske enote, sprejemalo ljudstvo: pesem je postala orožje. — S svojo izbrano besedo je znala navdušiti in tešiti v tistih kratkih trenutkih, ki so ostali človeku sredi borbe in preganjanja. Zato ni čudno,' če je od vse umetnosti, besedne pa še posebej, pesem, poezija doživela v letih NOB hajvečji razmah.
Proza je bila po vsem, kar od človeka zahtevi: zbranosti, časa, miru za branje, tehnične možnosti za posredovanje ipd., veliko manj primerna.
Toda gledališče — z gledališčem je druga stvar! — Udarna, neposredna beseda z odra, glasen poziv k uporu, igra in protiigra, okupator proti partizanom, vse to so bile oko-
liščine, ki so povzdignile dramatiko hitro v izredno razširjen in priljubljen način posredovanja uporniške misli.
Seveda pa je tudi' kot takšna služila potrebam borbe: razkrinkavala je okupatorja in njegove pomočnike, širila na najbolj udaren način vesti o zmagah partizanov in zaveznikov, pripravljala akcije, pozivala k mobilizaciji. Številni znani in neznani avtorji so pisali svoje skeče, kratke prizore, igre sproti — za partizanske mitinge; igralske skupine so jih med izvedbo pogosto dopolnjevale in prikrojevale dnevnim dogodkom.
Vrednost teh del je zato bila pogosto samo trenutna; danes so povečini le še zgodovinski dokument. Ob pomembnih partizanskih obletnicah jih lahko sem ter tja slišite tudi v našem radiu, ko skušamo z njimi osvežiti spomin na tiste hude, a slavne dni.
Med številnimi besedili, ki so jih tiste dni pisali znani ter neznani pisci partizanske igre, bomo v tej šolski uri izbrali nekaj odlomkov in skušali vsaj od daleč dojeti, kakšna je bila njena podoba, njena beseda.
PgOS:Vi£rOT DEIAVBC
Organizirane šolske filmske predstave
V prejšnji številki Prosvetnega delavca je tov. Podgorni- zarjal na filmsko literaturo ipd. Ijajo težave in pomanjkljivosti.
kova razložila nekaj svojih ugotovitev o stanju filmske vzgoje na Slovenskem. Danes objavljamo nekoliko skrajšano poročilo tov. Arharja na letošnjem koprskem seminarju za filmsko vzgojo. Avtor razpravlja o svojih izkušnjah pri delu za filmsko vzgojo v preteklem šolskem letu.
Povedal bi rad samo nekaj iz repertoarja seveda le najpri-toalega iz svojih izkušenj, in si- memejše filme, z nasveti pa sta Cer le o eni izmed oblik filmske nama pomagala tudi tov. Musek v-2oje — o organiziranih šolskih in Borčičeva. Vneto sem prebiral
ogledih
Dijaki so povečini disciplinirano Uvod na magnetofonskem traku spremljali te uvode.	bi lahko prav dobro zamenjal
Kljub določenim začetniškim poseben filmski list za vsako pomanjkljivostim se mi vendarle predstavo, ki bi sčasoma postal zdi, da moje prizadevanje pri tem pravo filmsko glasilo. (Stroške delu ni bilo zaman. Menim, da je zanj bi krile vstopnice.) bilo celo uspešno, in sicer pred- Upam, da bom lahko v letoš-vsem zato, ker je pripravilo dija- njem šolskem letu še izpopolnil ke razumsko in čustveno za neko dosedanji način dela s pogloblje-širše in bolj poglobljeno delo. Se- no obliko filmsko izobraževalnega
(s komentiranjem, domačo ali starostni stopnji. Prav zavoljo te-
ga so pri izbiri večkrat odločali
ogledih filmov. Predstave (po	filmske	ocene v revijah in čašo-	ve(ja bi bil lahko uspeh večji, če	in vzgojnega dela — s filmskim
onotni ceni seveda) smo imeli po-	piših ter si pomagal s prospekti.	ne bi bilo organizacijskih težav,	klubom ali krožkom. Mislim, da
bavadi tedaj, kadar so odpadle Vsakič je napolnilo kinemato- ure za vsako predstavo sem mo- ne bi bilo napak, ko bi tudi pri Posamezne učne ure, ogledali pa	grafsko	dvorano okoli 400 dijakov,	rai namreč izprositi od posamez-	kakšni mladinski uri obravnavali
si jih vsi učenci. Ob vpraša-	ker pa	so bili različnih starosti	nih predavateljev in tako ima člo-	npr. temo »vpliv filma na obli-
bJih filmske vzgoje smo se zadr-	(od 15.	do 19. leta), sem moral	ve^ nehote občutek, da jim jemlje	kovanje mladega človeka«.
‘ali med rednim poukom le vča- prilagoditi izbor filmov njihovi čas za njihov predmet. Idealno bi Pri tej stvari moramo seveda
bilo, ko bi lahko bil program ve-	pomisliti tudi na starše, med ka-
zan na redni spored filmov, ali	terimi je precej razširjeno mne-
pa, da bi ga lahko dopolnili z no-	nje, da film kvari mladino. Prav
vimi filmi. Prav tako težko je tu-	zato smo sklenili, da scl bomo na
di pripravljati uvode za filme, ki	roditeljskem sestanku pomenili s
si jih prej nisem mogel ogledati	starši, obenem pa jim bomo na
(saj vrtijo v Ptuju vsak film le	ozkem traku predvajali tudi do-
po dva dni). Organizirane šolske	ber umetniški film. Skušali jim
predstave so žal ddvisne tudi od	bomo pojasniti vlogo, ki jo ima
števila gledalcev oziroma bolje	film v današnjem času, ter jih
rečeno — od ekonomskega fak-	pritegniti k sodelovanju. Ne sme-
torja.	mo pozabiti, da bo filmska vzgo-
Menim, da so skupne filmske ja uspešna šele tedaj, ko bosta predstave potrebne, čeprav nas zanjo rekla svoj »da« šola in pri takšni filmski vzgoji sprem- dom.	T"" Av4”’
folsko nalogo).
Ko še nismo imeli ustaljenega brnika, ker smo s poukom šele dobro začeli, sem se odločil, da bom obdelal z učenci film »Hudičev učenec«, ki so ga prav tedaj Ptedvajali v ptujskem kinu. Za ‘O prvo organizirano šolsko predstavo so se zvrstile še druge. Mo-lo delo je dobivalo vse bolj načrtno obliko, tako da je zadnja Predstava v šolskem letu predstavljala povzetek celotnega dela, °benem pa je bila izhodišče za hadaljnje delo na tem področju v Naslednjem šolskem letu.
Filmske predstave smo obiskovali enkrat mesečno; z upravnikom ptujskega kina sva izbirala
KARDELJEVO »POTOVANJE SKOZI CAS«
V ESPERANTU
Znano je, da so bili esperantisti tudi v preteklosti v glavnem Napredno usmerjeni in da je bil ^ajvečji priliv v njihova društva iz delavskih vrst. Posebej velja to za slovenske in francoske esperantiste, med katerimi so bile vezi Najbolj pristne.
Ko je urednik ilustrirane otroške esperantske revije »Infanoj de ia mondo« zvedel o vsebini Karde-ijeve knjižice »Potovanje skozi ^as«, je ponudil, da založba revije izda knjižico v esperantskem prevodu. Tudi francoski esperantisti so namreč sodili, da je knjiga Pomembna pridobitev napredne vzgojne literature za mlado gene-racijo, literature, ki materialistič-no in dialektično osvetljuje razvoj družbe in človeka. Strokovna sindikalna organizacija francoskih Učiteljev in v njenem okviru tudi učiteljev esperantistov, je bila uiočna postojanka organiziranega delavskega gibanja, ki je sodelovala pri vseh borbenih akcijah francoskega proletariata in je pre-ko esperantistov aktivno delovala tudi v mednarodnem antifašistič-hem gibanju. Francoski esperantisti pa so hoteli imeti ilustrirano izdajo »Potovanja skozi čas«, zato Je bilo treba poskrbeti še za ilustratorja. To nalogo je prevzel stane Kumar, ki je bil najbolj Ploden ilustrator partijske literature, predvsem seveda ilegalne. *tade volje je prevzel to nalogo Ju lotil se je je zelo resno. Da Jji dobil čim boljše ideje, je temelji-' tu preštudiral poleg Kardeljevega •Potovanja skozi čas« še precejšen dul ostale dostopne marksistične uterature s podobno tematiko, ^redi priprav za tiskanje knjižice esperantu pa je Francijo napadla Nemčija in je tako prekrila tudi ta načrt. Omenjeni fran-j-°ski učitelj, urednik revije »Infa-u°i de la mondo«, je končal v uacističnem taborišču. Z njegovo ®uirtjo se je izgubila tudi sled za Prevodom in ilustracijami. Poiz-edbe Petra Zlatnerja, ki je fran-uskim esperantistom leta 1938 po-J^dovai prevod in ilustracije, so stale žal doslej brezuspešne. Ce-jlJ^v je zelo malo možnosti, da je t.aJ ubranjenega, se akcija iskanja gradiva nadaljuje. Vsekakor bil velik uspeh, če bi to slo-Usko napredno vzgojno delo ,uuglo po 25 letih vendarle iziti Ivan Kreft
usperantu.
Ivo Arhar
»POTA MLADIH« - vspodbuda mladim
Iz ameriškega filma »Kleopatra«; Elizabeth Taylor s košarico za kačo
Mladinska knjiga je z zbirko »Pota svoj miselni ton. Kjer se ne približa mladih« pripomogla mladim piscem, deklerativnosti, daje prizadevno podo-da se literarno uveljavijo tudi izven bo sodobnega človeka z vso pezo revialnega tiska. Zbirka torej odpira življenjskih pojavov, iščoč v raznih pota knjižnim prvencem in prav v predelih tujine profil človeka — ter tem se skriva bralčev dvovalentni od- svoj lastni odnos. Preprosti odmiki nos do »Potov mladih«. Z ene strani od niti pripovedi pa so delu bolj v deluje zbirka zelo simpatično in škodo kot v prid. Nekateri krajši vzpodbudno, Mladinska knjiga je po- pasusi bremenijo povednost dela. Zdi kazala razumevanje za knjižno izdajo se, da Izidorja Cankarja potopis ob-nadarjenih piscev, po drugi strani pa, likovno ni več osamljen pojav, o kot kaže praksa, ostajajo bralci ne- kakšnih drugih komparacijah pa bi zaupljivi do prvencev in se raje drže bilo odveč govoriti. Grahove »Poti in priznanih in znanih imen — včasih že stranpoti« imajo kljub intelektualizi-malce preveč togo. Kakor koli že rajoči intonaciji v svojskosti potopisa bodi, ndpak bi bilo, če bi »Pota mla- solidno literarno osnovo. Lahko redih« obšli, prav gotovo so potrebna čemo, da so »Poti in stranpoti« pišče-vsaj take pozornosti kot vsako drudo va projekcija kot refleks na srečanja leposlovno delo, če ne še več. Vsako in zapažanja na popotovanjih, torej delo te zbirke odraža poglede piscev enodimenzionalno delo in osebna, na življenje in problematiko — po- iskrena izpoved.	I. G.
navadi ožje poantirano — že to nudi dovolj zanimivih momentov z etičnim in problemskim ozadjem, kot ga vidi mlad človek. In če najdemo v^posa-meznem delu literarne kvalitete, postane literarni vstop v knjižni svet
OPKnmniV prvfeUnecCBreaden smoinikar	Marcel Martin - »Filmski jezik« - MK 1963, zbirka Kozmos
»Otročički, življenje teče dalje« daje	,	. .	. „ .	.
mozaično podobo iz družinskega oko- Ko si je znani francoski cineast la težko nalogo pri prevodu, saj se ohranja zanimiv slog in intenziteto, kot I?a vidi mlado, vitalno dekle. Marcel Martin izbral citat Clauda je morala spoprijeti z zahtevnim stro- ki je svojska filmskemu estetu, kot
V okviru letošnjega IV. dolenjskega kulturnega festivala so v Kostanjevici na Krki pripravili zanimivo retrospektivno razstavo del akademskega slikarja in kiparja — kostanjeviškega rojaka JOŽETA GORJUPA. Umetnik je umri leta 1932, star komaj petindvajset let. Bil je za svoja leta — študiral je v Zagrebu pri Meštro-viču in nato na akademiji v Firencah — nenavadno plodovit, obenem pa tudi nenavadno nadarjen. Razstavo je pripravila Gorju-pova galerija v Kostanjevici, odprl pa jo je akademik prof. dr. Stele, ki je v daljšem govoru orisal lik tega ustvarjalca. Razstava je za skupinske oglede odprta še ves oktober
O elementih lilmske estetike
lja( kot Zato
ga vidi mlado, vitalno dekle. Marcel Martin izbral
je Smolnikarjeva poslužila Roya — »Najkrajša pot — --------------- -------- ------	.	..	,	..	„ . „	.
pripovedi v prvi osebi ter tako obar-	človeku je pot umetnosti« — za motto	noiogijo. Čeprav nismo naklonjeni	»Filmskega jezika« o tem	p
vala pripoved osebno-objektivno, dia-	k svoji knjigi	»Filmski jezik«, je imel	okrajšavam in prirejenim prevodom,	številni prevodi in	ponatisi	pa
log pa spretno rabi kot dinaAično v mislih sedmo umetnost; tej je z -	*------- rf"Ki Vr',’‘'a	nravo
izrazno sredstvo ter kot karakteriza- iskrenim prepričanjem in brez ugo-cijsko osnovo. Simpatično je pred- vora prisodil največjo popularnost. Se
smo se ob filmih, ki SO diiakom vsem sproščeno, neposredno besedo- več, iz dolgoletnih izkušenj ob umet- ------------------- ...	------- .	-	*	___
hinn	v^ohini	in	vrprnnneti	oii	vanje, z iskro mladostne igrivosti	niških filmih	je spoznal, da je film	za francoske obiskovalce kina ah ki-	janju filmske umetnosti, prav tu jh
blizu po	vsebini	in	vzgojnosti,	ali	in lahk0tnosti. Drobne vsakdanjosti,	tisto sredstvo	umetnosti, ki po svojih	noteke, izluščila tisto, kar smo, ozi-	je Martin izognil	^in0^in}
drobne resnice, blag nenarejen humor izraznih možnostih in po raznorodnih roma še bomo videli na našem red- stim, ki bi bile v škodo °ora^ na a i s prizvokom prirodnega optimizma, sestavinah lahko najbolj neposredno nem programu ali v kinoteki. Prevod filmski estetiki
Zal pa ostajajo podobe iz družinskega in najširše učinkuje.	,________________________________________________
življenja brez globljega rezona. Kljub Zavedajoč se, da ima film svoj lUOl svojskosti delu nekaj manjka ter iz- specifični jezik — pravzaprav kot Vsa-
vidiki, ki niso izrazito fimsko umetniškega značaja. Ustavljali
pa ker so narejeni po literarni predlogi.
Predstave so bile obvezne za vse: udeleževali so se jih
citat	Clauda	je morala spoprijeti ------------------- .— .	-	.
od	človeka	k	kovnim tekstom, s specifično	termi-	je M. Martin. Kljub polni vrednosti
»__1-; -	----- ~	„T7Sl«-.olj-ocTa io-zUra« — n tem P Tl Cel J O
za-
pa je”"tokrat takšen poseg na	mestu'	dobi knjiga svojo pravo vrednost te-
saj se je prevajalka ozirala	na to,	daj, ko poznamo poglavitne filme,
da je iž mnogovrstnih filmskih pri-	»Le Longage cinematographique« se
merov, ki jih navaja Marcel	Martin	povsem izogne zgodovinskemu poda-
Igor Gedrih
mnogi »vozači« ter oni dijaki, ki zveni kot lahkokrili napev brez sre- ka izmed umetnosti in njenih zvrsti
sami bolj poredko, ali pa sploh nikdar ne zaidejo v kino. Šolske predstave smo imeli najpogosteje takrat
dice. Bistro opazovanje Smolnikarje- — je Marcel Martin v štirinajstih pove ter posrečeno Jadrnat izraz daje glavjih (v slovenskem prevodu) raz-dovolj vzpodbudno zagotovilo, da si grnil problematiko in svojskosti film-od njenega naslednjega dela lahko skega izraza oziroma filmske govo-
kadar je odpadla zadnja obetamo precej več kot leposlovni rice. dopoldanska ali prva popoldanska P" in stranpotl. Draga Graha so
Pred vsako predstavo sem imel	p« «3 “o
^rr^va^aT3!^ ™ovecSna: esTetska^podč^p^iTast^st fTmsSh
nut), toda ker dvorana ni ozvoče-
stdpil1 s pmopišom3 kadar gre1 zaTnjVž- slik«, saj “vemo'tako po izvoru filma
na za govor, smo posneli tekst na rij prvenec Toda mnenje o potopisu kot po namenu, da ni nujno, da
in utrujajoče. Tako. sem pred	f.«» .^r”SK. bi Ifll ,f.
predstavo seznanil dijake Z naj- taki vsebini, kot si ponavadi predoči- novrstne tehnike (široka platna, ste-novejšimi tekočimi filmi, s pri- mo pri klasičnih potopisih. Kanec	‘PfL IIj!?10am0gle k večJl
______________________________si=lSHSl
ment bistveno vplival na velikost
h,-,.	. planov, na zorni kot kamere, torej
Brarne vzgoje, poklicno usmer- pesmi je tako obsežno in tudi v diti ugodnega trenutka. Potrebno lahko govorimo o likovni strukturi, . deklamacije, govorne vaje, zasebni knjižnici vsakega slavi- je, da učencem že v osnovni šoli ki nedvomno vpliva na povednost £tivge' Poslovno spisje, obvezno sta toliko zastopano, da bi lahko vzbujamo dober okus in smisel ^°asrasT^^
- v° oL—u — i—-------- i—x«~~i	tu«-vo/-irv« i™* r>vori za estetsko vrednotenje. Ce to zanesljiv instrument umetniškega pri-
zanemariamo, smo prepustili kazovanja, kar je Martin lepo prika-
__-zal na ra7li^nih nrimerih t.pr navedel
]j. ' 'J> skrb za knjižnico, krožki, ge	list, proslave in gotovo
črpal iz nje. Pesem ima pred prozo, ki si jo iščemo izven Be-
4^- Opravljeno mora biti vse, rila, še to prednost, da jo brez mladega človeka sambrastmštvu, ^ zmoten poskurizTem mžTovJet-nje pa t0jiirjn0j da je učenec večje časovne zamude lahko v ki se utegne kulturno izpriditi, in g^ega režiserja Dzige vertova, ki je
sred °^en nadaljevati pouk na celoti napišemo na tablo, jo na-
svoi^1 šoli> ki postavlja predenj rekujemo v zvezke ali kaj po-	.---j ——hotei opustiti vse igralce, dekor, sne-
zahteve. Kako je to delo dobnega. Učencem je potrebno Po časopisih beremo zaskrbljena maino knjigo itd. in snemati »sredi
Žito.	XI___.. *.•	l»r,+ in mižlinTvia n tpm Iroi mladina he- 5ivlien1n«. brez nosebnih nrinrav in
prepustili smo ga močnejšim poskušal napraviti kamero «za bolj
vnlivnm mani estetskega okusa objektivno kot človeško oko« ter je vplivom manj esietSK.egd OK-usa.	nm isti ti vse ieralce. dekor, sne-
rin °’. kako človeka vleče v ši- posredovati več poezije, kot
^ Id »ni«	„   zr j„ L.r n.n.	Sz-vldlr-r. Vwiym1o	i
^if^Vtirki va osnov! Zr^mo^df njfnekaj^oblie ^ bVezkAnl in ^ulg^nl'strip!'Vsi	^
bf.,.8011 dela. Zato moramo tem bežni. Zlasti podeželjske šole bi se zavedamo, kako bridko potre- smejo biti rezultat naprej odmerje-
* ‘J Paziti ^	___1.___..m„	imeti n sirni,• knii*mri hnipmn filmsko vzgoio. Tudi V nega časa za predstavo, marveč umet-
niška nuja, da so kadri funkcionalno
mišljenja o tem, kaj mladina be- življenja«, brez posebnih priprav in re, da je hjena duševna hrana	so
x '■> Paziti da nam iz rok ne uide	morale imeti v svoji knjižnici	bujemo	filmsko vzgojo. Tudi v
Potrebe leposlovne Intor-	primerno število pesniških zbirk	osnovni	šoli mora biti literarno-	SenT1šteTsko%TkVivniTn‘drde-
1h,v 'K ker so nrav te vodilo	(tudi novejših!) ker na vasi uče-	estetska	vzgoja v ospredju, pouk	luje okrajšava v prid splošne razum-
*‘>erav«%*~_ ...	^	—	..	....	__	•_ -• j _ i —	Ijivosti in umetniške učinkovitosti.
prehode od enega prizora do druge-Za uspešno delo SO nujno po- ga (bolje kadra) pri dobrem filmu irniitJp t i Hnhm »ne smemo« zapaziti. Kadar se takih
E »zstv SS&SSŠE S-" “ - ss&.
^rarnoestetske vzgoje!" Včasih nec dostikrat ’ knjige ne dobi pa živ in idejno svež. “Sodi, (ja se siavist v osnov- drugje razen v šoli. Dobra pesem
hi g0i.
hico 1 ?niavi pretežno le s slov- ima v sebi vso emocialno silo, ta
stram9- likovni pouk pušča ob
ni in c o	Zn i.-
so
rala biti male antologije, bogat utemetje^.^^^ ^ ^ ^
zam? se kvečjemu zgraža, ka- ska vzgoja bi morala biti v os- b ik leri0Si0vnih tekstov ki bi ?®Kor književnost, tum mm pozna
?	ln ,"ep0p°,"° “n1' n0Vnl H0’! r,0'Ph0,Tirba„„Treef S” veSm prti.1 v roke uči-	S“n!;
TaL J*K1 Prinesli iz osnovne šole. nam v določeni obliki ne bo pred- .	..x'c
je n»i5n?s slovenskega jezika pisoval noben učni načrt, tu mo-
Prim ^P^ko zameglen in v obeh ramo biti vsak po svoje iznajd-v imenh Škodljiv
.veliko
več
je film v bistvu umetnost realizma (široko pojmovano!), pa ne zavrača Problem nezainteresiranosti za simboličnega detajla ali metafore, ki
ijlvi" in 'vztrajni_Marsikaj, kar	kulturne vrednote je precej splo-	^ sd0^v°«"az zvočnT^alT^d'
osnovni	v Berilu manjka, bi mogli vsaj	žen m vznemirljiv. Dolžnost	govorice, glasbe in zvočnih efektov),
-	'	---J------ — družbe je, da mladega človeka so bistveno prispevali k estetiki filma
vzgaja da mu budi in ohranja in so soustvarjamo podprli idejo po-
1 ,	veuno nove me- --------- ---- .	,	..	. 6 J	„ uir, =0X17,,,in sameznega filma v harmonično zlitje
ial.e>	kako	bi v učencih	nrebu-	riko, z osebnoizpovedno pesmijo,	humane odnose do sočloveka in	sljke govorice ln ZVOka.
. 1 estQ*_i_	..... ^	s godalno poezijo. Uvajali bi	da ga zakorenini v njih. Proces	Montaža je osnova filmskega je-
učence v razumevanje sodobne	vzgoje temelji tudi v osnovni šo-	?*ka m moramo ra.zlik°v®J'P??
pesniške metaforike, ustvarjali bi	li. Predavatelj slovenskega jezika	k02t izkrazomlPMonteža "e neločljiva od
jim svet estetike in jih notranje	• bo napravil največ z leposlovni-	tega, kar hoče režiser izraziti, kar
blažili. Ce našemu delu manjka	mi interpretacijami, kjer naj bo	nastopajoče osebe mislijo, razčienju-
p°vri;r vr®dnote	in ne	le njih	poglobitve, potem je gotovo naj-	vključeno tudi veliko poezije.	^ posebnost:°montair je ustvarjalec
im=	1 odjemalec	Velik	nnmen	bolj škodljivo, če je prav lite-	Dober pomočnik bi mu bilo do-	ritma in posrednik ideje, zato se
Kiv	‘»Sir.ES	rarnoestetska vagoj. os«„l. „a
fihorna 1 5olah 3e omejena ve- površini.	kposlovja v šolski knjižnici, b meri in 2. anallzo p0dpre svoje tez-
to ali3 le na Primere, ki jih nudi Mladega človeka pa notranje strani višje prosvetne oblasti pa 0 montaži, saj lahko prenekateri film
Ti p« i' P« bogatimof če začnemo zgodaj pre-	,,V' S^^JSSr).*SiSS,«S'
“'alo T,®n:iu smisla za poezijo pre- bujati njegovo čustveno doživlja- poplavi sianoKrvne literature. £e montaža ne zadene bistva.
• “Ogastvo slovenske umetne nje. Tu slavist ne sme zamu-	Berta Golob Prevajalka Djurdjica Fierč je ime-
ri.Lm?rali Posvečati interpreta- do neke mere nadomestiti s pe-todT1 ‘H, iskati vedno nove me- sniško zbirko, z domoljubno li-jali ’ ^ko bi v učencih prebu-	nosmnn
jati jic etska doživljanja. Usmer-
ge in vu101"31110 v svet lepe knji-	. . .,	.	. .. . .
Sečiln hh zakoreniniti v nji. Do- pesniške metaforike, ustvarjali bi
človek1 m«°.rali- da bi P^tal mlad	Jetike m uh notrai
kultur., Živo	zainteresiran za
- urne vrednote
Učbenik slovenskega jezika za izseljence in tujce
Slovenska izseljenska matica v Ljubljani je izdala učbenik slovenskega jezika, namenjen predvsem izseljencem, v štirih jezikih (v nemščini, angleščini, francoščini in španščini). Knjiga, ki je bila pač potrebna, je vzbudila veliko zanimanja ne le med izseljenci in zamejskimi Slovenci, ampak tudi doma, saj je to danes edini učbenik slovenskega jezika za tujce in prav gotovo pomembno pionirsko delo.
Osnovni teksti so za vse štiri jezike docela enaki. Tudi metodično in v slovničnem pogledu je učbenik za vse štiri jezike enako grajen. Je enovita, trdna zgradba, čeprav je zaradi pomanjkanja prostora moralo marsikaj manj pomembnega odpasti. Brez dvorna bo lahko dobro opravljal svojo nalogo vsaj pri onih, ki že nekaj znajo.
Kljub pozitivnim lastnostim učbenika pa je le treba dodati nekaj kritičnih pripomb, že zato, ker bo glede na zanimanje med našimi izseljenci in rojaki v zamejstvu prav gotovo kmalu sledila nova izdaja tega učbenika ali drug podoben učbenik.
Predvsem je treba poudariti, da je na splošno za začetnika učbenik pretežek. To mi je izjavilo tudi več rojakov iz inozemstva. Res so pogovori v tekstih prav primerni in lepo izbrani, toda treba bi bilo tudi paziti, vsaj v začetku, na besedni zaklad, ki bi se moral počasi stopnjevati in širiti. V učbeniku pa avtor poseže tako rekoč v sredino življenja, ne da bi besedni zaklad kakorkoli izbral in skrbno omejil, vsaj v začetku, na tisti minimum, ki je začetniku potreben, če naj ga učbenik brez težav privede do obvladanja osnov slovenskega jezika.
Kar se tiče same snovi tekstov, bi morda kazalo dodati še nekatera poglavja: planinstvo (ki je med Slovenci močno razgibano), bolje bi bilo treba prikazati razvoj Ljubljane ln njene lepote, tudi druge pokrajinske lepote Slovenije (in Jugoslavije) bi kazalo bolj poudariti, morda bi bilo prav v enem od tekstov podati kratek geografski op‘is Slovenije in Jugoslavije — poglejmo samo, kako je v tem pogledu lepo urejen Maugerjev francoski učbenik za tujce, in pomislimo, da je naš učbenik namenjen predvsem rojakom v zamejstvu in po svetu ter je že zato prav, da jim učbenik čim lepše in popolnejše prikaže domovino. Nekateri teksti bi se nasprotno dali skrajšati (npr. tisti o Planici, ker ta v letni dobi, ki je učbeniku podlaga, niti ni aktualna). Dalje bi bilo dobro dodati tu In tam kak krajši tekst v pripovedni obliki, seveda po snovi čim bliže vsakdanjemu življenju, ker je učbenik pač praktičen. To bi bilo potrebno že zato, ker je učbenik namenjen predvsem samoukom, pa je zato nekoliko pretirano že kar na začetku zahtevati: »Poskusite obnoviti vsebino pogovora!« Iz prakse vemo, kako težko je začetniku pripovedovati vsebino nekega pogo-
vora!
Slovnična snov je obdelana zelo sistematično, čeprav seveda zaradi omejenega prostora ni mogla prinesti vsega. Morda bi bilo bolje v bodoče opustiti tako strogo sistematičnost, pa zato slovnično snov graditi tudi po zahtevah tekstov v posameznih lekcijah, kakor je navada v modernih učbenikih. Slovnična razlaga posameznih poglavij je sicer prav skrbna, vendar pa je le preveč teoretična. Ze sklanjatve bi moral učbenik čim bolj približati življenju, prikazati v stavkih, ne torej v golih paradigmah. Tudi tu ne smemo pozabiti,' da imamo pred seboj ljudi, ki ne znajo slovenskega jezika, ki se ga uče kot tujega jezika, zato je treba slovnično snov prilagoditi modernim, metodsko dobrim učbenikom tujih jezikov. Sicer pa to velja tudi za stopnjevanje pridevnikov, še prav posebno pa za zaimke. Gole paradigme so vendar samo mrtve besede, prav slovnične oblike zažive šele v stavku. Ta je osnova vsake misli in ker je jezik izraz miselnega doživljanja obkrožajočega nas sveta, bomo le z v stavkih podanimi oblikami približali lepoto slovenske besede rojaku oz. tujcu ter tako pomagali, da se mu razmaje okorni jezik bb živem stiku z našimi ljudmi. Zlasti, kakor že rečeno, bi bilo na to dejstvo treba paziti pri raznih zaimkih. Pri števnikih bi npr. lahko, če bi jih prikazali, vsaj važnejše, v stavkih, dodali nekaj geografije (za tujce in rojake je tudi to zanimivo).
Končno je treba nekaj besed spregovoriti tudi o vajah, ki slede tekstom in slovnični razlagi v vsaki lekciji. Ne bom tu posebej govoril o prevajalnih vajah, čeprav so te metodično sporen problem, pač pa je treba poudariti, da bi vaje morale imeti več modernih oblik. Tudi nekatere vaje so namreč vse preveč usmerjene v iskanju določenega slovničnega pojma v posameznih besedah, ko bi bilo vendar bolje, kjer se to le d6. to povezati v stavke. S stavki bi namreč tudi v vajah tujcu oz. rojaku neprenehoma približevali jezik, kakršen je. Vaje v učbeniku sledijo z novo slovnično snovjo dovolj bogatim tekstom, in ker je treba v praktičnih učbenikih uporabljati take oblike jezika, ki so kar se da blizu vsakdanjemu jeziku, bi bilo npr. pri vajah z glagoli pravilno zahtevati stavke v določenih oblikah, ne samo posamezne besede. Posebno pri zaimkih je treba paziti, kakšne vaje uvrstimo v učbenik. Tu so lahko res učinkovite in zato tudi na mestu le bolj razgibane, kombinirane vaje, in to čim bliže vsakdanji rabi.
V ostalem pa je učbenik pogumno delo in če pomislimo, s kolikimi željami in kako vroče so si ga mnogi v tujini želeli, moramo reči le eno: pogumno naprej po tej poti — k še boljšemu in večjemu, res standardnemu učbeniku slovenskega jezika za tujce.	Dušan Cop
PROSVETNI DELAVEC
St. 10
Fizikalno tehnični krožki v letošnji akciji »LETO TEHNIČNE KULTURE MLADIH«
»Bliskovit napredek znanosti in tehnike poraja velike spremembe v duhovnem in materialnem življenju človeka. Tudi Jugoslavija se uvršča med dežele, kjer se znanost in tehnika organsko povezujeta v izgradnji dežele. Naša domovina postaja industrijsko razvita dežela, ki izkorišča naravna bogastva in energetske vire ...« (Iz programa akcije JPI.)
Razvoj tehnike temelji na znanstv-nem proučevanju vrste naravoslovnih ved in njenih specializiranih področij. Uspešnost proučevanja je odvisna od množice skrbnih opazovanj in poskusov. Uspehi tehnike so odvisni predvsem od uspešnosti fizikalnih raziskav in poznavanja fizikalnih zakonitosti. V Sloveniji deluje samostojno ali v okviru Klubov mladih tehnikov €00 fizikalno-tehničnih krožkov in v te je vključenih nad 15.000 pionirjev in mladine. Pri delu teh krožkov je mnogokrat vprašanje: kako pripraviti ustrezno poskusno napravo, ki bo mladim fizikom, ne le pri pouku, ampak tudi v krožku razjasnila določen fizikalni pojem. Odgovor ni tako enostaven, kajti zamisli in predlogov je več. Nedvomno bo seznam virov zamisli, ki jih navajamo, najbolj izpovedal širino možnosti, kaj pripraviti in kje poiskati ustrezen načrt za razne naprave.
SEZNAM IN VIRI
a)	Mehanika trdnih teles, tekočin in plinov
1.	Komplet trdnih teles iz raznih snovi za laboratorijske vaje (pripravite sami, po možnosti naj bodo geometrijska telesa: kocka, kvader; piramida, valj, stožec in krogla)
2.	Arhimedov zakon (Kubiček II. d/24)
3.	Svinčnica (Kubiček I. d/7)
4.	Libela (revija ŽIT (56/13-263, ABC tehnike 58/7-33, Kubiček I. d/7)
5.	Daljinomer (revija ŽIT 56/23-436)
6.	Vizir (Mlade ruke 40/17-8)
7.	Teodolit (revija ABC tehnika 7. Teodolit (revija ABC tehnike
58/6-11)	.,
9. Tehtnica (revija ŽIT 57/9-200, Kubiček I. d/23 in II. d/53)
10.	Poštna tehtnica (Kubiček I. d/25, TIM 3/62-67)
11.	Laboratorijska tehtnica (revija ABC tehnike 62/1-335, Tehničko vaspitanje 60/1-31, ŽIT 54/10-173, Kubiček I. d/21)
12.	Decimalna tehtnica (revija ABC tehnike 58/12-23, 59/2-50 in 63/3-388)
13.	Dinamometer (ABC tehnike 59/7-213, Kubiček II. d/36)
14.	Barometer (revija ŽIT 55/3-62, ABC tehnike 60/3-82, Igra in delo EMKA 1960)
15.	Barograf (Mlade ruke 34/17-4)
16.	Manometer (ABC tehnika 59/2-56 in 61/8-250, Mlade ruke 35/17-5, 36/17-6 in 37/17-7, Kubiček I. d/9 in 13)
17.	Aerodinamični tunel s tehtnico in kompletom teles za demonstrira- : nje (ABC tehnika 59/4-111)
18.	Vetrokaz (Mlade ruke 43/17-9, ABC tehnike 59/6-185)
19.	Vetromer ali anemometer (revija : ABC tehnike 61/3-82 in 61/1-26, : Mlade ruke 43/17-9)
20.	Vodomer (Kubiček I. d/11)
21.	Naprava za prikaz gibanja teles I v tekočinskih tokovih (ABC teh- , nike 60/2-46)
22.	Vezne posode
23.	Vodomet (Kubiček H. d/16)
24.	Maketa vodovoda
25.	Maketa vodnega jezu
26.	Kartezijev plavač (ABC tehnike 61/10-292, TIM 62/2)
27.	Vodnjak na vreteno (ABC tehni- I ke 20/12-340)
28.	Vodna kolesa (revija ŽIT 57/13- j
289 kombinirano s črpalko, brizgalko)	j
29.	Vodna turbina revija TIM 62/1, ABC tehnike 59/3, model pelto-nove)
30.	Strmina (Kubiček II. d/28 in 59) j
31.	Škripčevje vseh vrst (Kubiček j
I.	del 27-35, ABC tehnike 60/6-8) j
32.	Ročičje, vseh vrst (revija ŽIT j
62/4-102, ABC tehnike 62/2-362)	\
33.	Pantograf (ABC tehnike 58/1-19) i
34.	Diferencialno predležje (ABC 1 tehi)ike 61/6-164 in 61/7-212)
35.	Segnerjevo kolo (revija ŽIT I 54/4-67, TIM 62/2, Tehničko vaspi- | tanje 60/1-32, Kubiček I. d/15)
36.	Honograf za opis gibanja teles 1
37.	Naprava za prikaz turbolentnega i
gibanja	I
38.	Naprava za prikaz Bernulijevega | zakona
39.	Heronova bučka (Kubiček I. d/15)	|
40.	Gsedeova črpalka (Mlade ruke 1
39/21-2)	1
41.	Črpalka (ABC tehnike 58/3-7)	i
42.	Tlačilna črpalka (revija ŽIT i 57/12-273 in 61/6-164)
43.	Centrifuga (ABC tehnike 58/2-II,	1
Kubiček II. d/40, 43 in 45)
44.	Naprave za dokaz pritiskov te- i kočin na stene posode (Kubiček I
II.	d/12)	|
45.	Naprava za prikaz upogiba in i
zvoja	|
46.	Vrtavka (Fizika za sve, slike 43, 1 44, 45 na straneh 39—40)
47.	Dvigalo (revija TIM 62/1, Tehnič- 1
vaspitanje 60/1-31)	,	|
48.	Mlin na veter (revija ŽIT 55/12- | 227, ABC tehnike 60/5-143)
49.	Raketa (revija ŽIT 61/22-502, ABC I
tehnike 59/4-105, 59/1-178 in 59/12- I 345)	|
50.	Projektil (ABC tehnike 60/2-50)	|
51.	Podmornica (revija ŽIT 62/10-215,	1
ABC tehnike 60/8-247, 59/3-66 in 1 59/6-175, z načrtom v prilogi)
55. Reaktivni topič (ABC tehnike i 58/8-3)	|
53.	Model kosilnice (ABC tehnike |
59/11-319)	|
b)	Toplota in molekularni pojavi |
54.	Naprave za prikaz širjenje toplo- |
te v trdnih telesih, tekočinah in 1 plinih (ABC tehnike 62/6-492 in | 59/2-34, Kubiček II. d/60, 62, 64)	|
55.	Mala toplotna turbina (TIM 5/63-	|
116) |
56.	Termični relej (revija ABC teh- | nike 58/12-22)
57.	Termostat (revija ŽIT 54/4-66)
58.	Regulator temperature z bimeta- I lom (ABC tehnike 62/2-365)
59.	JCalorimeter za laboratorijske vaje |
60.	/Ladjica na parni reakcijski po- g
gon (revija ŽIT 59/2-47, TIM ' 63. Maketa parne turbine 3/62-62)
61.	Transistorski termometer (revija ŽIT 60/17-352)
62.	Parni stroj (revija ŽIT 52 10-290,
353 in 59/19-408, ABC tehnike 59/10-314, 60/5-142 in 62/5-466, TIM 5/63-119)

64.	Parna turbina (revija ŽIT 53/2, ABC tehnike 61/9-276 in 62/2-36, Mladi tehničar I./15, Kubiček I. d/47)
65.	Maketa dvotaktnega motorja (ABC tehnike 60/9-264)
llllil
Opozorilo
poverjenikom
mladinskega
tiska!
Prva številka revije »PIONIR« je v celoti razprodana. Ker še vedno prihajajo naročila, prosi založba vse poverjenike, da nemudoma vrnejo vse neprodane izvode. Poslali jih bomo novim naročnikom.
Obenem naprošamo poverjenike, da naročnikom pojasnijo nastalo situacijo. Prvo številko revije »PIONIR« ponatiskujemo in jo bomo razposlali takoj, ko bo v tiskarni gotova.
Založba sporoča, da bo naročnikom Andersenovih pravljic razpošiljala knjige med 15. in 20. oktobrom.
ZALOŽBA
MLADINSKA KNJIGA
Prodajni oddelek založbe LJUBLJANA, TITOVA 3
66. plaketa štiritaktnega motorja (ABC tehnike 60/10-308)
U7. Avtomobilček na diessel-pogon (ABC tehnike 60/2-52)
68.	Čoln za diessel-pogon (ABC tehnike 60/6-175)
69.	Higroskop ali vlagomer (Revija
ŽIT 60/10-208, 56/4-78,	56/6-108 in
52/5-152, ABC tehnike 58/4-25 in 61/1-20, Kubiček I. d/43)
70.	Plinski rezervoar (ABC tehnike 59/1-11)
71.	Prikaz konvencije topleta zraka (Kubiček III. d/12)
72.	Naprava za proučitev površinskih napetosti vodne gladine
73.	Sončna peč (ABC tehnike 60/3-83)
c) Nihanje, valovanje in zvok
74.	ilaksvelovo nihalo
75.	Nihalo (ABC tehnike 60/9-272, Tehničko vaspitanje 60/1-32, Kubiček II. d/46 in 49)
76.	Priprave za prikaz nihanja in valovanja
77.	Kinematski model za demonstriranje enakomernega valovanja
78.	Naprava za demostriranje Hlad-nijevih figur
79.	Naprava za demostriranje nastanka in širjenja valov (ABC Jehnike 61/2-53)
80.	Naprava za valovno interferenco
81.	Multivibrator (ABC tehnike 62/6-484)
82.	Naprava za proučevanje odboja valov od ravnih, konkavnih in konveksnih zrcal
83.	Metronom (ABC tehnike 60/8-230)
84.	Kolut z lečo za prikaz oscilacije
85.	Oscilograf (revija ŽIT 56/12-243 in 54/18-323)
86.	Naprava za opis zvoka
87.	Hronograf
(Konec prihodnjič)
llllllllllllllllllllllllllllllllllll
lllllllllllllllllllllllllllllilM
llllllllllllllllllllllllllllillllllillllllllllllllllllll
Nagradno
žrebanje
»PIONIRJA«
Revija PIONIR pripravlja za mesec december veliko nagradno žrebanje. 3 kolektivne in 552 posameznih nagrad je pripravljenih za tiste šole, ki bodo imele sorazmerno s številom učencev največ naročnikov za Pionirja, in pa za tiste naročnike, ki bodo naročili vsaj 10 prihodnjih številk revije, Kolektivne nagrade so: potovanje ^ naročnikov in enega prosvetnega delavca-poverjenika za dva dni na Tržaško in v Benetke; radijski aparat z gramofonom in kolekcija plošč ter mreža in žoga za odbojko. Individualne nagrade pa so: 30 parov smuči, 50 kompletov perjanic, 100 žog in 372 knjig.
Skupno 555 nagrad!
Naročite se na revijo Pionir!
lllllll!lllllll!lllllll!!lllll!!lllll!lll!llllllllll!lll!!lllll!!lllll!llllll!l!lllll!lllllllllllllllllllllI||lll|l|l|llll!llll!lll||l|l|!!llllll!!lllllll!lllll!Ullllllllllllllllll!!llllllll!l!lli|
CANKARJEVA ZALOŽBA C
vabi na naročbo rednih
V
ZALOŽBA
»PROSVETNI DELAVEC« Izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SR Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskifn letom
—	Ureja uredniški odbor — Od-
govorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva:	Ljubljana,
Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva 33-722, int. 363	— Naslov
uprave:	Ljubljana, Nazorjeva 1
—	Telefon uprave 22-284 — Poštni predal 355-Vn — Letna naročnina 400 din, za šole in druge ustanove 700 din — Štev. tek. računa 600-14/608-16 — Tiska CZP »Ljudska pravica«.
KNJIŽNIH ZBIRK
za leto 1964
SVETOVNI ROMAN
Aleksis Kivi: SEDEM BRATOV
Van Si Čung: LEPE GOSPE Z BOGATEGA DVORA
Štefan Zeromski: PRAH IN PEPEL I.
Stefan 2eromski: PRAH IN PEPEL II.
Vse štiri knjige bodo imele okrog 2050 strani. Letna naročnina zbirke, vezane v polplatno, znaša 7200 din, vezane v platno 7800 din, vezane v polusnje 8700 din.
SODOBNI ROMAN
Michele Prisco: ZGLEDNA GOSPA
Juan Goytisolo: PRAZNOVANJE DRUGIH
Jean Giono: HUZAR NA STREHI
Mira Miheličeva: MAVRICA NAD MESTOM
Vse štiri knjige bodo imele okrog 1480 strani. Letna naročnina zbirke, vezane v polplatno, znaša 6300 din, vezane v platno 6900 din, vezane v polusnje 7800 din.
BIOS
Gerard Walter: KARTAGINA IN NJEN KONEC Hesketh Pearson: ŽIVLJENJE OSCARJA WILDA Herbert Wendt: LJUBEZENSKO ŽIVLJENJE ŽIVALI Roland Penrose: PICASSO
Vse štiri knjige bodo imele okrog 1650 strani. Letna naročnina zbirke, vezane v polplatno, zaša 5400 din, vezane v platno 6000 din, vezane v polusnje 6900 din.
MOZAIK
Axel Munthe: SAN MICHELE
Bernhard in Michael Grzimek: SERENGETI NE SME UMRETI
Frank Slaughter: PRIMARIJ dr. CARTER
Jordan Leov: MAK
Lion Feuchtwanger: LAŽNI NERON
Stratis Myrivilis: SIRENA Z LESBOSA
Vseh šest knjig bo imelo nad 2200 strani. Izhajale bodo vsak drugi mesec. Letna naročnina zbirke, vezane v polplatno znaša 7800 din, vezane v platno 8400 din. Posebna ugodnost za naročnike:
Možnost plačila v dvanajstih zaporednih mesečnih obrokih.
Naročila sprejemajo vse knjigarne, zastopniki založbe in CANKARJEVA ZALOZBA, Ljubljana, Kopitarjeva 2/II.

Vsem šolam in prosvetnim delavcem
PREPOTREBNI PRIROČNIKI
GUSTAV ŠILIH:
Očrt obče didaktike ........ 1300 din
Dr. VLADIMIR SCHMIDT:
Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, I. del ...... 2200 din
ŽIVKO KOSTIC:
Med matematiko. in igro	860 din
VILKO IN ZLATA KUNST:
Oprema in učila v obvezni šoli , . , 1280 din
BRZDANO V-POTKON JAK:
Prispevek k metodiki tehniške vzgoje . 1200 din
MAKARENKO:
Knjiga za starše	830 din
o	Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih
naročite naravnost pri
DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE
LJUBLJANA, MESTNI TRG 26
Nepogrešljiv učni pripomoček za vsako šolo, za vsako učno ustanovo predstavlja pri uporabi modemih pedagoških metod
ISKRA KINOPROJEKTOR K06
K06 JE OZKOTRACNI PROJEKTOR ZA PROJICIRANJE 16 mm FILMA
NJEGOVE ODLIKE SO:
POENOSTAVLJENA ZUNANJA OBLIKA — PORTABEL, MOŽNOST PROJICIRANJA FILMOV Z MAGNETSKIM IN TONSKIM ZAPISOM, PROJEKCIJA V OBIČAJNI IN CINEMASCOPE TEHNIKI, MOŽNOST KOMENTIRANJA S POMOČJO GRAMOFONA, MAGNETOFONA ALI MIKROFONA, KER IMA KINOPROJEKTOR K06 VGRAJENE VSE POTREBNE PRIKLJUČKE
VSE INFORMACIJE IN PRODAJA: »ISKRA« KRANJ — PRODAJNO SERVISNA ORGANIZACIJA: LJUBLJANA, KOTNIKOVA 6