Utrjujmo enotnost delavskega razreda glasilo KRI za slovensko narodno manjšino UREDNIŠTVO in uprava: 34131 Trst, Ul. Capitolina 3 - Telefon 744046, 744047 DOPISNIŠTVO za goriško pokrajino: 34170 Gorica, Ulica Locchi, 2 Telefon 24-36 NAROČNINA: Letna 1000 lir, polletna 550 lir. Poštni tekoči račun: Trst 11/7000 Obnovljena izdaja - Leto XXI. - Štev. 14 (744) TRST - 18. noviembra 1969 Posamezna številka 40 lir Petnajetdaevnik Quindicianle Spedii, in abb. post. Groppo II Besede in dejanja leve sredine Dva naša tovariša sta vložila priziv proti fknvičnemu obdavčenju. Ker je bil priziv napisan v slovenskem jeziku, ga je občinska davčna komisija zavrnila. To se je zgodilo v Trstu, v občini, ki jo upravlja leva sredina. Dejanje zelo jasno govori in pove mnogo več kot prvaki krščanske demokracije in leve sredine, ki obljubljajo, da bodo spoštovane pravice Slovencev. «Poseben pomen ^avzema pravična rešitev vprašanj slovenske manjšine. Poudarjamo obvezo, da bomo zahtevali in podpirali Ukrepe za popolno uveljavitev pravic, ki jih priznava republiška ustava.» Tako je. zagotovil tržaški župan na seji občinskega sveta dne 20. februarja letos, ko je predložil «obnovljeni» sporazum leve sre-ttine in «obnovljeno» solidarnost strank DC, PSI, PRI in Slovenske s.kupnosAi. (Slednja je ob isti pri-nki zagotovila podporo občinskemu odboru ter je ugotovila, da «obstajajo ustrezni pogoji»). «Demokratična politika že po syoji naravi in navdihu ne dopu-'Sta asimilacijskih ali raznarodovalnih teženj in stremi .za tem, da vključi državljane slovenskega jezika v življenje skupnosti ter ščiti njene etnične in kulturne značilnosti.» Tudi te besede je izrekel tržaški župan na prej omenjeni seji. v Jasno je, da so omenjene svečano Izrečene besede v hudem protislovju z dejanjem, ki o-, 0_ menjamo na samem začetku sestavka, m da je razlika med be IM » « L TOKa0s££j «.ehn,c„ega. ali .birokrat£« režintu leve sredine je ne-besedam^T /^^mlnega» to, da na ed^° Povsem nasprot- na dejanja. To se ponavlja na devS k?Iee?- ^ le P* za" devalt, ki se tičejo Slovencev Minister za notranje zadeve Rest yo, je v odgovoru na neko vprašanje, ki ga je predložil senator Paolo Sema, trdil, da slovenskih vprašanj m, ker so bila že vsa ugodno rešena. Predsednik dežol nega odbora je bil v svoji programski: izjavi in ob raznih drugih prilikah zelo širokogruden Poudarjal je namreč, da bo rešitev vprašanj slovenske skupnosti pozitivno dejanje za prebivalstvo dežele, ki želi mirno in omikano sožitje. (Iz programske izjave Berzantija z dne 28.2.1969). Medtem pa se slovenska šola nahaja v težkem položaju, ki ga Vsi poznamo. Slovenska srednja strokovna šola še ni ustanovljena, kljub temu, da je bilo danih m mnogo «svečanih» zagotovil, ^upniki v Slovenski Benečiji ne Prejemajo podpore od nekega rimskega urada, ker pridigajo v slovenskem jeziku. V Gorici že več let zavlačujejo rešitev zade-Ye partizanskega spomenika, ker Je bila postavljena zahteva po dvojezičnem napisu. V deželnem svetu razpravljajo o proračunu za leto 1970, v katerem pa ni nni besede o ukrepih v korist j venske narodnostne skupnosti. n to kljub svečano izgovorjenim zagotovilom, ki smo jih slišali tudi pred nedavnim. In v tem okviru so v Trstu prišli celo do tega, da so zavrnili priziv samo zato, ker je bil napisan v slovenskem jeziku. Vedno smo trdili in trdimo tudi danes, da leva sredina ne rešuje problemov demokracije, ne slovenskih problemov kakor tudi ne gospodarskih in socialnih problemov, za katere se borijo milijoni delavcev v vsej državi. Leva sredina ne rešuje teh problemov zato, ker rešitev zahteva drugačno politiko, konkretne obveznosti in jasno politično voljo. Smatrali smo za potrebno spregovoriti te besede, ko mislimo na zadevo dveh naših tovarišev, na zadevo, ki še enkrat odkriva politiko, ki je zgrešena in škodljiva. Ta zadeva bi morala biti resno opozorilo vsem, ki so jim pri srcu načela, demokracija in državljanske pravice. Ne bi radi prišli do zaključka, da so po tolikih «slovesnih» izjavah tovariši socialisti, predstavniki levo usmerjenih demokristjanov lin nasprotniki nacionalizma prišli spričo 'konkretnega dejstva do neslovesnega in prav nič častnega molka. Toda za to zahtevamo konkretna dejstva ne pa besede. Jasno je namreč da molk ne zmanjšuje politično odgovornost temveč jo še bolj veča. M. C. Delavski boji v Italiji se čedalje bolj širijo. Enotnost delavskih množic se utrjuje. Zahteve ljudskih množic so vedno bolj odločne. Reakcionarni krogi so osamljeni. Fašistične provokacije so bile zavrnjene. Vlada, ki je dolgo časa kolebala, je bila prisiljena pristopiti k pogajanjem s sindikati. V preteklih dneh je prišlo do pomembnega premika. To pa še ne pomeni,da je zmaga delavcev prav blizu. Za sredo 19. novembra je oklicana splošna stavkač ki naj odločno premakne položaj ter še enkrat resno opozori na nujnost uvedbe velikih reform, ki jih zahtevajo množice. (Na gornji sliki: manifestacija kovinarjev, ki je bila v četrtek 13. novembra v Trstu.) AOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Deželna un še eedno Tovariš Dušan Lovriha je v deželnem svetu ponovno poudaril zahtevo po spoštovanju pravic slovenske narodnostne skupnosti Deželni svet razpravlja o proračunu za leto 1970. V razpravo so že posegli mnogi svetovalci. V četrtek je govoril tovariš Dušan Lo-vriha. V glavnem je obravnaval vprašanja, ki zanimajo Slovence. Prav gotovo se bomo še večkrat povrnili k obravnavanju vprašanj, ki so združena z deželnim proračunom in torej z dejavnostjo deželne uprave, zato bomo danes bežno omenili samo nekatera vprašanja, o katerih je govoril naš predstavnik, Leva sredina ne upošteva pravic Slovencev. Vede se tako, kot da bi Slovenci ne odstajali. Socialisti in levo usmerjeni demokristjani, ki sicer pravijo, da občutijo slovenska vprašanja, bi se morali vprašati, ali je moč 'nadaljevati po dosedanji poti. Vsi demokrati so pozitivno ocenili obisk predsednika Kavčiča v naši deželi in obisk predsednika Saragata v Jugoslaviji. Oba obiska sta prav gotovo utrdila prijateljske odnose med obema državama. Mi smo se vedno zavzemali za dobre odnose med obema državama. Izražamo tudi željo, da bi se sodelovanje okrepilo na vseh toviščih. Toda pri tem ne moremo zamolčati 'dejstva, da je slovetoska narodnostna skupnost v naši deželi most. preko katerega gre pot k sodelovanju in prijateljstvu. Toda to pot so vladajoči krogi doslej zanemarjali ali pa se je izogibali Ne zanikamo sicer, da so se odnosi do Slovencev nekoliko spremenili. K temu so prispevali demokrati splon in komunisti še posebej s tem, da so osamili reakcionarne in šovinistične sile. Komunisti zaupajo delavskemu razredu in resnično demokratičrmim silam in so prepričani, da bo stvar demokracije in svobode napredovala. Toda kaj bi bilo, če bi v nasprotju z vsakršnim logičnim pričakovanjem demokracija nazadovala? Ah bi potem zadostovala samo sedanja ustna zagotovila o dobrih odnosih? Očitno je, da bi se dobri odnosi takoj spremenili v sovražnost do Slovencev, saj se ne bi mogli sklicevati na noben zakon, saj ni bil po krivdi osrednje vlade razen nepopolnega zakona o slovenski šoli sprejet noben drugi zakon, ki bi ščitil Slovence. Sklicevanje, da dežela ni pristojna za reševanje slovenskih vprašanj, je nedemokratično. Sicer pa mi nismo nikoli rekli, da je vse odvisno samo od dežele. Vsekakor pa ne moremo sprejeti načela, da dežela ni pristojna za reševanje slovenskih vprašanj. O «zavez nikih» «Slovenci po rodu, Američani po duhu». Tako piše pod naslovom nekega slovenskega emigrantskega glasila, ki se odlikuje po svoji protijugoslovanski histeriji. Vendar pa ne bom pisal o tem lističu, ki ne zasluži naše pozornosti. Sklenil sem načečkati ta zapis, ker me je k temu prisililo drugo dejstvo: listič se namreč prodaja v nekem časopisnem kiosku na Oberdanovem trgu. Kupujejo ga namreč, veliko več kot openske gospodinje, uslužbenci na tržaškem radiu (slovenskem TRST A) in ga hlastno berejo, kot tudi drugo argentinsko, nemško, ustaško in vsemogočo podobno «literaturo» (Klic Triglava, Rodna grm da, Smer v Slovenko državo, Slovenska država, Svobodna Slovenija itd.). Da se pri teh lističih duševno oplajajo in redijo pa dokazuje njihovo politično ustvarjanje. Dober želodec imam, ki mnogokaj prenese, pa rade volje poslušam med kosilom popoldanska poročila te radijske postaje. Poročilom sledi navadno dnevni pregled tiska. Zabeležil sem si nekaj izrazov, ki se stalno ponavljajo : «komunistični vietkongov-ski teroristi», «komunisti», «komunistični gverilci», in tako dalje. Gre očitno za Vietnam, kjer pa se (za radio TRST A) borijo «zavezniki». Nič manj. In vse kar počenjajo, seveda «dobrega», je «zavezniško». «Zavezniški» so torej ropi, požigi, množični umori, napalm, bombe, mučenje ujetnikov in ostali sadizem. «Komunistični» pa so napadi, juriši, postojanke, orožje, minome-talci, čete, atentati... kot če bi splošnim pojmom in utrdbam lahko izdajali partijske izkaznice. Vendar pa moram priznati, da ni ta žargon nič novega. Slišal in bral sem ga že drugje (morda v «Slovencu» v letih, ko je Ljubljana bila italijanska provinca). Moti me le to, da plačujem za to radijsko postajo drage denarce, ker ni zasebna last kakega zasebnega ustaškega društva, temveč javno občilo. Ne zahtevam, naj radijska postaja za Slovence rabi izraze, kot so «vietnamski partizani» ali «ameriški napadalci», naj se pa vsaj prilagodi standardnim izrazom italijanskega meščanskega tiska in besedišču drugih italijanskih, radijskih postaj : «enote južnovietnamske OF», «ameriške enote», «Američani». «Teroriste» pa naj uporabljajo v zasebnih razgovorih, ko obujajo nekateri njeni uredniki in uslužbenci «lepe čase», ko so še hodili po Dolenjski in v okupirani Ljubljani, in lakajsko ovajali Nemcem, Morda pa je prav v tem skriti razlog takega besedišča. Nekoč smo slovenski partizani bili za Rupnikove in Rož-manove prisklednike «banditi», teroristi», skratka »komunisti», «zaveznik» pa je nosil kljukasti križ na uniformi. Potreben jim je bil močnejši zaščitnik, ker so v svoji nebogljenosti izgubili vero vase. In kako je to res ni težko dokazovati. Te dni objavlja tržaški slovenski dnevnik zanimivo dokumentacijo o «vrhovih slovenskega belogardističnega izdajstva». Tudi imena iz teh «vrhov» mi niso povsem tuja. Ne bi se rad motil, toda nekaj sem jih že slišal iz govoreče skrinjice na moji omari. Vrnimo se k zaveznikom. Ti so navadno, kot jim v restavracijah pravimo, «plačilni». Hitlerju je odklenkalo in ne plačuje več, in kot se prra.l-nelikvidnim klientom odreka, so tako storili tudi naši «prijatelji» in so iztaknil v Washingtonu strica Sama s polno mošnjo nasvetov... če jih lahko tako imenujem. In sedaj so «teroristi», «komunisti» in pod., vietnamski partizani... Hlapčevanju se duša ne more in ne more odreči. Pa naj bo, gospodje: nasvidenje v novem Turjaku! Radijski poslušalec 2 • DELO i - 18.11.1969 lf Komentar tednika KPI “Rinascita,, Dopisovanje^ Nixon - Ho Ši Minh j Objavljena je vsebina tako imenovanega «paketa», tj. vsebina sporazuma med rimsko vlado in vodstvom .stranke Volkspartei, za rešitev vprašanja nemške in ladinske jezikovne skupnosti v tridentinsko - gornjepoadiški deželi. Besedilo sporazuma pravi, da bo za izvedbo predvidenih ukrepov potrebno spremeniti posebni statut avtonomne dežele s posebnim statutom, da bo potrebno sprejeti nova določila posebnega statuta, navadne zakone in upravne ukrepe, proučiti še nekaj posebnih vprašanj in ustanoviti posebno stalno komisijo za reševanje vprašanj bocenske pokrajine. Vsebina «paketa» predvideva večjo avtonomijo za boeensko pokrajino s priznanjem nekaterih pristojnosti, ki jih sedaj ima dežela. Gre za dvaindvajset novih področij, ki jih bo urejala pokrajina. Dežela' bo ohranila pristojnost za urejanje vprašanj, ki so deželnega značaja in ki so bistvene važnosti za enotno upravno u-reditev raznih ustanov. «Paket» predvideva dalje izpopolnitev pokrajinskih avtonomij in sicer s povečanjem že priznanih pristojnosti, s pravico do neposrednih odnosov med pokrajino in državo brez posredovanja dežele, s priznanjem pravice pokrajinama, da se pritožita na ustavno sodišče, kadar menita, da je kak državni zakon ali ukrep protizakonit. Ta pravica je doslej priznana le deželi. «Paket» predvideva tudi posebne ukrepe za nemško in ladinsko narodnostno skupnost v bo-censki pokrajini in sicer: pri- znanje, da spada zaščita nemške in ladinske jezikovne skupnosti med vsedržavne interese. Predvideno je sprejetje ukrepov, ki naj postopno omogočijo, da bo zasedba službenih mest tako v krajevnih državnih uradih kot v nekaterih poldržavnih ustanovah sorazmerna številu vseh jezikovnih skupin na ozemlju dežele. Predvidena je tudi vrnitev nemških imen, zopetna pridobitev državljanstva za bivše optante (za tiste, ki svojčas optirali za Nemčijo). In končno: predvidena so posebna določila za zaščito ladinske jezikovne skupnosti. Glede na dejstvo, da v deželi Tridentinsko - Gornje Poadižje prebivajo različne jezikovne skupine, ki se razlikujejo tudi po svoji številčni moči, težijo nova določila za tem, da se ustvari takšno ozračje, ki naj ugodno vpliva na reševanja bistvenih vprašanj etničnih skupnosti. V ta na- men je predvideno, da se pokrajinski svetovalci lahko pritožijo na ustavno sodišče, kadar menijo, da pokrajinski in deželni zakoni kršijo načelo enakopravnosti med posameznimi skupinami, da se pokrajinski in občinski svetovalci lahko pritožijo na sodišče za upravne zadeve zoper ukrepe krajevnih organov javne uprave, ki jih smatrajo za neskladne z načelom enakopravnosti Predvideno je dalje, da mora pokrajinski sklad za socialne in kulturne potrebe upoštevati talko številčno moč posameznih jezikovnih skupin kot tudi dejanske potrebe in da ima jezikovna skupina pravico do svojega predstavništva v občinskih odborih, če je ta skupina zastopana v občinskem svetu vsaj z dvema svetovalcema. Deželni statut iz leta 1948 in spremembe, ki se sedaj predvidevajo težijo za tem, da se zagotovi organéki kulturni, družbeni in gospodarski razvoj vsega prebivalstva. Po omenjenem statutu in po spremembah, ki jih vsebuje «paket», bodo področja, ki so temeljne važnosti za posamezne jezikovne skupine, takale urejena: Področje šolstva bo še vedno urejeno v skladu s splošnimi vsedržavnimi smernicami, vendar bodo šole vsake posamezne jezikovne skupnosti imele svojega šolskega «intendanta». Šolniki ostanejo državni nameščenci. Na gospodarskem področju bosta pokrajini Bočen in Trident lahko sestavljali načrte za na-daljnji razvoj, vendar bosta morali upoštevati smernice vsedržavnega gospodarskega načrta. Pokrajinama je priznana primarna zakonodajna oblast za kmetijstvo in turizem, sekundarna oblast za trgovino in industrijo. Za pospeševanje industrijske dejavnosti bo pokrajina lahko razpolagala tudi z državnimi sredstvi. Na področju dela je bilo sprejeto načelo, da imajo prednost pri zaposlitvi ljudje, ki stalno bivajo v bocenski pokrajini, ne glede na jezik, ki ga govorijo in na dobo njihovega bivanja v pokrajini. Pokrajina bo imela pravico nadzorstva nad matičnimi uradi in podeljevanjem stalnega bivališča ter bo ohranila vse pristojnosti, k; jih že ima pri gradnji in dodeljevanju ljudskih stanovanj. % * * Tednik KPI «Rinascita» piše v zve z. s sporazumom o južnotirolskem vprašanju naslednje: Dne 31. oktobra 1969 je bil kot gost Zveze mladih komunistov na obisku v Trstu, Miljah in Križu predstavnik osvobodilne fronte Južnega Vietnamu tovariš Nguyen Than Cong. Srečanje je bilo nadvse prisrčno. V Ljudskem domu v Križu sta nastopila pevski zbor «Vesna» in mladinska godba. V Ljudskem domu v Trstu so gosta pozdravili tudi pionirji. Gornja slika je bila posneta v Trstu Vprašanje vključitve večine prebivalcev bocenske pokrajine v italijansko državo traja od aneksije, torej že skoraj petdeset let. Kljub svečanim zagotovilom pred letom 1922 ni prišlo do pristopitve k reševanju tega vprašanja. Dopuščali in spodbujali so nacionalizem in fašizem. Po sporazumu med Hitlerjem in Mussolinijem leta 1939 je bilo večini prebivalcev nemške in ladinske narodnosti priznano nemško državljanstvo. (166.488 prebivalcem. Vseh prebivalcev je v bocenski pokrajini bilo 221.500). S sporazumom Gruber - De Gaspe-ri (1946) se je Italija obvezala, da bo popravila krivice in ustavodajna skupščina je odobrila posebni deželni statut (1948). Prvaki južnotirolske ljudske stranke (Volkspartei) so ignorirali italijanske demokratične sile, ki so vodile bitko za avtonomijo. Držali so se tradicij južnotirolskega nacionalističnega gibanja, ki se leta 1924 ni umaknilo z Aventma in se je ločilo od protifašističnega gibanja, kasneje (leta 1945) pa odklonilo pristop k osvobodilnemu gibanju (GLN). Južnotirolska ljudska stranka je vselej delovala sama zase, ločeno od «italijanskih» strank. Samo leta 1953 je podprla izglasovanje znanega goljufivega volilnega zakona. Ko je Avstrija ponovno postala suverena država (1955), je sprožila južno tirolsko vprašanje. Opozorila je Italijo na sporazum Gruber-De Gasperi. Zahtevala spoštovanje tega sporazuma. Začela so se diplomatskega pogajanja. Zadeva je prišla celo pred Organizacijo združenih narodov. Zače'a se je teroristična dejavnost. Leta 1961 je bila ustanovljena komisija. sestavljena iz 19 predstavnikov «italijanskih strank in stranke Volkspartei. V tej komisiji ni bilo komunistov. Komisija je sestavila predloge za rešitev južnotirolskega (Nadaljevanje na 4. strani) Predsednik ZDA Richard Nixon je v televizijskem govoru dne 3. novembra 1969 med drugim omenil pismo, ki ga je 15. julija letos poslal predsedniku Demokratične vietnamske republike Ho Ši Minhu. Na omenjeno pismo je Ho Ši Minh odgovoril dne 25. avgusta. Obe pismi objavljamo v celoti. Nixonovo pismo se glasi: Dragi g. predsednik. Zavedam se, da je težavno vzdrževati pomembne stike preko prepada štiriletne vojne. Prav zaradi tega prepada sem želel izkoristiti to priložnost, da bi kar najbolj slovesno znova potrdil svojo željo, delati za pravičen mir. Globogo sem prepričan, da traja vietnamska ,voj-na predolgo in da odlaganje njenega konca ne more nikomur prinesti nič dobrega, najmanj pa narodu Vietnama. Moj govor z dne 14. maja vsebuje predlog, o katerem sem prepričan, da je pravičen za vse strani. Predloženi so bili tudi drugi predlogi, katerih namen je bil, dati narodu Južnega Vietnama priložnost. da izbere svojo prihodnost. Ti predlogi so upoštevali razumne pogoje vseh strani. Priprav- ni . M II lOfiOUOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO JCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOf “Komunist" ugodno ocenjuje sodelovanje med KPI in ZKJ Odnosi med RP Italije in ZK Jugoslavije so dobri in se čedalje izpopolnjujejo. To med drug,m potrjujejo tudi številna srečanja. Ne gre le za običajna srečanja na obmej-niih področjih temveč za srečanja na raznih ravneh in za konkretno sodelovanje. V zvezi s razvojem sodelovanja med KP Italije in ZK Jugoslavije je «Komunist» priobčil sestavek, iz katerega povzemamo naslednje: Sodelovanje med ZKJ in KPI, ki je sicer že tradicionalno, se zlasti zadnja leta ugodno razvija. Zbliževanje prebivalstva obmejnih področij, različne vezi, ki združujejo in povezujejo te predele, pa so vplivale tudi na vzpostavljanje neposrednih stikov med partijskimi organizacijami in vodstvi na širšem obmejnem območju. Prav tako so XII. kongres Komuinstične partije Italije in stališča KPI do aktualnih vprašanj mednarodnega delavskega gibanja dali temu sodelovanju nov polet. V minulem poletju smo bili priča številnih srečanj komunistov Slovenije z organizacijami in vodstvi KPI obmejnega območja. Naj omenimo samo nekatere. Tovariša inž. Andrej Marinc sekretar sekretariata CK, in Vinko Trček, predsednik mednarodne komisije CK ZK Slovenije sta obiskala deželni komite KPI za Furlanijo-Julijsko krajino v Trstu. Senator Franco Calamandrei, član CK KPI, je imel v Ljubljani za slovenski politični aktiv zelo zanimivo predavanje o italijanski poti v socializem, stališčih KPI do aktualnih vrašanj v mednarodnem delavskem gibanju in o socialističnem boju v Italiji-CK ZK Slovenije je obiskala delegacija deželnega komiteja KPI za Furlanijo - Julijsko krajino, ki jo je vodil sekretar deželnega komiteja S. Bacicchi. Trst, Videm in še nekatere druge kraje obmejnega območja je obiskala delegacija CK ZK Slovenije. To delegacijo je vodil sekretar CK ZK Slovenije France Popit. Deželne konference KPI v Benetkah se je udeležila delegacija ZK Slovenije. ki jo je vodil član CK Vinko Trček. Na CK ZK Slovenije se je pogovarja) o aktualnih vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja in o jugoslovanskih izkušnjah o graditvi socializma tovariš Antonio Sodano, sekretar deželnega komiteja KPI iz Neaplja. Večja skupina komunistov-delavcev iz videmske federacije se je v Tolminu pogovarjala o izkušnjah samoupravljanja v podjetjih. Delegacija tolminskih ko-komunistov je obiskala federacijo KPI v Vidmu. Tovariš Vinko Trček je partijskemu aktivu v Čedadu predaval o jugoslovanski zunanji politiki. V vseh srečanjih — pripominja «Komunist» — smo se prepričali o živem zanimanju italijanskih komu-tNadaljevanje na 4 strani) ijeni pa smo razpravljati tudi o drugih vprašanjih, predvsem o programu Fronte narodne osvobodiva, ki vsebuje deset točk. Kot sem bil že večkrat rekel, s čakanjem ne moremo ničesar pridobiti. Odlaganje samo poveča nevarnost in pomnoži trpljenje. Dozorel je čas, da zač konferenčno mizo napravimo korak k skorajšnjemu koncu te tragične vojne. V skupnem prizadevanju, da damo hrabremu vietnamskemu narodu blagoslov miru se boste prepričali o naši dobronamernosti in iskrenosti. Naj zgodovina zabeleži, da sta se v kritičnem trenutku obe strani Z obrazom obrnili k miru. ne pa h konflikti in vojni. Iskreno. RICHARD NIXON Odgovor predsednika Ho Ši Min-ha se glasi: Gospod predsednik. Štejem si v čast obvestiti Vas, da sem prejel Vaše pismo. Agresivna vojna ZDA proti našemu narodu, vojna, ki krši naše temeljne narodne pravice, še vdno traja. ZDA še naprej stopnjujejo vojaške operacije. Bombardiranje z letali B-52 in uporaba strupenih, kemičnih sredstv večata število zločinov proti vietnamskemu ljudstvu. Čim dalje ta vojna traja, bolj se kopičijo nezadovoljstvo in tegobe ameriškega naroda. Izredno sem o-gorčen zaradi izgub in uničenja, ki so ga ameriške čete povzročile našemu narodu in naši deželi. Globoko sem užaloščen tudi zaradi vse večjega števila mladih Američanov, ki so padli v Vietnamu zaradi politike ameriških vladajočih krogov. Naš narod je globoko vdan miru v neodvisnosti in pravi svobodi. Odločen je boriti se do konca, in ne boji se žrtev in težav, ki bi nanje naletel pri obrambi svoje dežele in svojih svetih nacionalnih pravic. Splošna rešitev, ki sta ju formulirali Fronta narodne osvoboditve in začasna revolucionarna vlada lužnega Vietnama v desetih točkah je lo-gicna in razumna podlaga zn rešitev vietnamskega vprašanja. Dokument je pridobil simpatije in podporo narodov sveta. V svojem pismu ste izrazili Željo, da bi delovali za mir. Za to bi morale ZDA končati agresivno vojno in umakniti svoje čete iz lužnega Vietnama; spoštovati bi ntorale pravico prebivalstva na lugu in vsega vietnamskega naroda, da brez zunanjega vmešavanja razpolaga s seboj. To je pravilen način za rešitev vietnamskega vprašanja, je v skladu z nacionalnimi pravicami vietnamskega naroda, z interesi ZDA in Z upi narodov sveta za mir To je pot. ki hi omogočila ZDA, da se častno umaknejo iz vojne. Z dobro voljo na obeh straneh bi lahko prišli do skupnih prizadevanj, da bi našli pravilno rešitev za vietnamsko vprašanje. Iskreno. HO ŠI MINH f O (N tj - DELO • 3 18.11.1969 “Urad za obmejna področja" pospešuje raznarodovanje Slovencev Nezadovoljiv odgovor na vprašanje, ki ga je predložil poslanec Albin Škerk Razgovor z upravičelji zgoniške občine Razlastitve povzročajo nepopravljivo škodo Poslanci KPI tovariši Albin ^'kerk, Mario Lizzerò in Scaini so ■dne 8. avgusta letos vprašali predsednika vlade če ve, da izvajajo oblasti v videmski pokrajini in točneje v Nadiških dolinah, kjer -živijo Slovenci, diskriminacije do domačih duhovnikov. V vlogi, ki so jo naslovih predsedniku vlade je rečeno, da duhovniki, ki pri verskih obredih uporabljajo slovenski jezik, ki je jezik vernikov, ne prejemajo vladnih subvencij in prispevkov, predvidenih za župnijske dejavnosti. Ti prispevki pa — tako je rečeno v omenjeni vlogi tovarišev poslancev KPI — se na široko dajejo duhovnikom, ki uporabljajo italijanski jezik. Podpisniki interpelacije so se prepričali, da je več župnij in med njimi župnije Dreka, Gorenji Tarbi, Štoblank, Oblica in Matajur, zaprosilo v zadnjih letih za omenjene prispevke in — tako je dalje rečenov omenjéni vlogi poslancev — niso pa sploh prejele odgovora. Posredno so župniki izvedeli, da jim prispevki uiso bili dani zato, ker ne delujmo za «italijanizacijo», kar po-^Veni raznarodovati slovensko Prebivalstvo v omenjenih krajih, zato -so omenjeni poslanci KPI vprašali predsednika vlade, kakšno vlogo ima urad za obmejna področja (ufficio zone idi confine). ki podeljujejo prispevke, in ce funkcija tega urada ni v nasprotju s -členom 6 republiške ustave. Dne 23. septembra t.l. je notranja minister odgovoril na zadevno vprašanje. V odgovoru je rečeno, oa ni bilo nikdar nobene diskriminacije do duhovnikov, ki so od cerkvene oblasti pooblaščeni da mašujejo v slovenskem ievji-n (nessuna discriminazione e stati mai praticata sotto qualsiasi fot-ma nei confronti del clero delle parrocchie delle Valli del Wnt ne e della Val Canale an n °' dalla competente si astica a celebrare a vL lingua slovena) Messa in nedvoumno vprašanje dal dvoumen odgovor. Ni odgovoril na vprašanje glede delovanja tako imenovanega urada za obmejna področja (ufficio zone di confine). Iz tega izhaja, če smo pravilno razumeli, da so prej omenjene župnije prejele neke dotacije od javno priznane oblasti nikakor pa ne od urada za obmejna področja. Znano je, da tako imenovani urad za obmejna področja krepko podpira razne organizacije in ustanove, ki se zavzemajo za raznarodo- vanje Slovencev. Podporo prejemajo mnoge nacionalistične in šovinistične organizacije v videmski, go-riški in tržaški pokrajini. Iz nekega dokumenta je n. pr. razvidno, da je prejela «bonomianska» kmečka organizacija 748.500 lir «kot prispevek za politično dejavnost in o-brambo italijanstva Nadiških dolin» (per azione politica difesa dell’italianità delle Valli del Natiso-ne). Iz nekega drugega vira smo izvedeli, da je leta 1967 imel omenjeni «urad» na razpolago za podobne namene «samo» 120 milijonov lir. Občni zbor prosvetnega društva Valentin Vodnik v Dolini Nasilne razlastitve so hudo prizadele mnoge kmetovalce v zgo-niški občini. Predvsem vojaška služnost je povzročila posledice, ki jih je teško oceniti. «Praktično je teren odvzet in kmet ni več dejanski gospodar svoje zemlje. Vsaka zidava je pre-povedana, obvezno pa je čiščenje. Vse to in še razne omejitve praktično pomenijo razvrednotenje zemlje», tako je podčrtal tovariš dr. Jan Godnič. Pa ne le kmetijstvo, tudi turizem bo hudo prizadet zaradi vojaške služnosti. V zadnjem dvajsetletju je prišlo v vseh občinah v naši deželi dc velikih sprememb. Spremenil se je socialni in tudi narodnostni sestav. Mnogi kraji, ki so bili ob koncu zadnje vojne popolnoma slovenski, so danes narodnostno mešani. V nekaterih slovenskih vaseh so danes Slovenci v manjšini. Na zemlji, ki so jo stoletja obdelovali slovenski kmetje, so zrasla nova naselja. Znano je, da so pobudniki spreminjanja značaja Krasa zasledovali cilje, ki niso v interesu domačinov. V zgoniški občini ni bilo zgrajeno nobeno novo naselje, kljub temu pa prihaja tudi tam do občutnih sprememb. V mnogih krajih so bile zgrajene poletne hišice in tudi udobne vile. Njih lastniki so seveda imoviti meščani. Postopoma se spreminja pristnost domačega okolja. Mnenja smo, da domačini premalo cenijo svojo zemljo in preradi jo prodajajo petičnim tujcem. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO "OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Občna zbora prosvetnih društev v Saležu in Dolini Dokaz prizadevanj za krepitev ljudsko-prosvetne dejavnosti Pretekli teden smo zabeležili dva pomembna dogodka na Ijudsko-pro-svetnem področju. V sredo 12. novembra je bil občni zbor društva V odgovoru je dalje rečeno da Rdeča zvezda v Salcžu- v četrtek 13 prej navedenp -n— ’• ,c novembra pa občni zbor društva Prej navedene žunijr preiele - ____ ____________ Prispevke». Pripornimi n, Valentin Vodnik v Dolini. Oba obč-rugin ne j Jene nobene proš- tndi J., ^ opomnil ie u v uuc- ’ . a Prispevki drugim žunni- na 2d3ora sta bila izraz vnetih pri-jam niso bili višji in ne Doffr.*.i■ zadevanj za razširitev in rthnanti- si m da prej navedene letos niso predložile nobene nr ■ nje prefekturi v Vidmu pripišemo, da je Restivo tisti mf mster, ki je pred nedavnim govoril na neko vprašanje ki on je postavil senator Sema cin venskih vprašanj sploh ’ nj w da so vsa že rešena ! Iz vsega, kar smo navedli povzemamo naslednje zaključke-Minister Restivo ni odgovoril na vprašanje, odnosno, da je na Kulturne prireditve v Dolini V soboto, 22. nov. ob 18. uri bo v jlvorani prosvetnega društva Valen-er,tin Vodnik v Dolini odprta raz- slava Hlavatyjevih akvarelov. V nedeljo 23. nov. ob 11. uri bo Srečanje s kulturnim društvom Stane žagar iz Krope, ob 16. uri pa n» koncert moškega komornega ^boj-g j7 Krope in predvajanje zani-rnivih dokumentarnih filmov. ^ sredo 26. nov. ob 20. uri bo v ruštveni dvorani srečanje v pesmi-? Marijo Mijotovo. Govoril bo pes-nik Miroslav Košuta. zadevanj za razširitev in obogatitev vsestranske društvene dejavnosti. Dejavnost društva Rdeča zvezda je doslej razvijal mešani pevski zbor. Dolgoletnim pevcem se je zahvaliti, da je društvo živelo in delovalo v mejah svojih možnosti. To je med drugim poudaril tudi podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Mirko Kapelj v nagovoru na občnem zboru. Vztrajtaost pevcev in pevk. požrtvovalnost zborovodje, je lahko nam vsem v zgled, mladini pa tudi v spodbudo. Kljub •raznim težavam, ki so ovirale de javnost pevskega zbora, so pevci in pevke iz Saleža In Zgonika nastopih v mnogih krajih, sodelovali na raznih prireditvah in proslavah ne le v Vaseh zgoniške občine temveč tudi v Kulturnem domu v Trstu. Omembe vredno je dejstvo, da se pevci in pevke zavzemajo za to. da bi zbor okrepili predvsem z mladimi pevci in pevkami. Občnega zbora v Saležu se je poleg starejših prosvetnih delavcev u-deležiilo tudi mnogo mladine. To je izredno pomembno in razveseljivo dejstvo. Prav tako pomembno in razveseljivo pa je tudi dejstvo, da si ljudsko - prosvetni delavci prizadevajo, da bi dejavnost društva razširili na ostale vasi zgoniške občine. Na občnem zboru je govoril tudi hivši zgoniški župan Alojz Pire. Po zdravil je prizadevanje za razširitev prosvetne dejavnosti v vaseh zgoniške občine. Izrazil je zadovoljstvo, ker mladina kaže zanimanje za prosvetno delo. Občni zbor društva Rdeča zvezda sta pozdravila tudi predstavnika prosvetnega društva Vesna iz Križa in športnega krožka Kras iz Zgonika. V novi odbor so bili na tajnih volitvah izvoljeni: Janko Obad, Tamara Blažina, Miloš Budin. Stanko Budin, Dušan Grilanc, Anica Guštin. Ivica Kre-ševič, Mara Milič, Pepka Milič, Jožko Pegan, Janko Rebula, Ladko Rebula, Boris Simoneta, Zvolnko Simo-neta in Srečko Štolfa. Odbor bo na prvi seji izvolil predsednika, tajnika in referente. Tudi občni zbor društva Valentin Vodnik v Dolini je lepo potekal in udeležilo se ga je mnogo članov in prijateljev. V imenu Slovenske prosvetne zveze je zborovalce pozdravil podpredsednik Sveto Grgič. Občni zbor so pozdravila tudi predstavnike bratskih društev Slovenec iz Boršta in Slavec iz Ric- Družabni večer v Ricmanjih Prosvetno društvo Slavec v Ricmanjih priredi v soboto 22. nov. ob 20.30 družabni večer. Nastopili bodo domači pevci in pesnica Marija Mi joto va. Ob tej priliki bodo pevcem podeljena Gallusova odličja. manj. predstavnik športnega društva Breg, predstavnik dolinskega mladinskega krožka, župan Dušan Lovriha in ravnatelj dolinske srednje šole prof. Aklo Štefančič (Slednji je poslal pozdravno pismo.) «Glede na delovanje našega društva se ne moremo ravno pohvaliti, vendar pa mislimo, da smo glede na razpoložljive možnosti vseeno opravili veliko dela.» Tako je poudaril dosedanji predsednik Ladi Kocjan. «Naše društvo se je v zadnjih letih udeležilo bratskega srečanja na Koroškem, srečanja z ameriškimi Slovenci v Kostanjevici, skupnega nastopa z ostalimi pevskimi zbori in športnim društvom Breg v Kočevju ter še gostovanja v Šempasu in v Dobrovi. V zadnjih treh letih je pevski zbor štirikrat nastopil v tržaškem Kulturnem domu, trikrat na raznih proslavah v Ricmanjih. dvakrat v Boljunou. po enkrat pa v Pobegih, Mačko-Ijah. na Proseku, v Doberdobu, Skednju, v Dijaškem domu v Trstu in na radiu Trst. Sodeloval je tudi na vseh praznikih Dela v Dolini, na proslavah 8. marca in na raznih drugih prireditvah.» Tako je rečeno v tajniškem poročilu, ki ga podal Vojko Kocjančič. Iz istega poročila povzemamo tudi naslednje: «Društvo je priredilo vsako leto Prešernovo proslavo, razne druge prireditve in predstave slovenskih filmov, nabiralo abonmanje za Slovensko gledališče itd. Člani pevskega zbora so sprožili akcijo za nove pevce. Sedaj ima zbor trideset pevcev, od katerih sta dva iz Pre-(Nadaljevanje na 4. strani) Kmetijstvo postopoma nazaduje. Kmetje pravijo, da se ne splača obdelovati zemljo. Menimo pa, da to vprašanje ni dovolj raziskano. Povpraševanje po domačih pridelkih je še vedno veliko. In ravno to bi lahko naše ljudi na-jmtilo k posodobljenju in specializaciji kmetijstva. Seveda bi bilo treba rešiti tudi vprašanje dobave vode za namakanje zemljišč. Kljub zmanjšanju obsega pašnikov in travnikov (predvsem zaradi vojaške služnosti) se je živinoreja obdržala. Toda živinorejci se pritožujejo. Odkupna cena mleka je prenizka. Zato bi bilo potrebno čimprej sprejeti potrebne ukrepe. Vinogradništvo uspeva in napreduje. V zadnjih letih so bili urejeni tudi novi vinogradi. Prav bi bilo, da bi v tem pogledu napredovali. Vsakoletna vinska razstava v Zgoniku prav gotovo u-godno vpliva na razvoj vinogradništva. Lahko rečemo, da je ta pobuda občinske uprave pripeljala do pomembnih sadov. Navzlic številnim oviram lahko rečemo, da je delovanje občinske uprave dobro. Še bolje bi seveda bilo, ako bi občina imela večje dohodke. Nerazumljivo je namreč dejstvo, da zgoniška občina nima nobene koristi od medna-irodnega blagovnega prometa na proseški železniški postaji in ne od znamenite jame pri Briščih. Tudi to dejstvo potrjuje, kako potrebna je reforma krajevnih u-prav, kako potreben je nov zakon o teh upravah. Kljub težavam so občinski u-pravitelji v Zgoniku optimisti. Za-vedajo se dejstva, da je z odločno voljo in vztrajnostjo mogoče marsikaj doseči v korist vseh občanov. Proslave obletnice oktobrske revolucije Tudi letos so mnoge sekcije KPI priredile proslave obletnice oktobrske revolucije. Osrednja pproslava v Trstu, ki je bila napovedana za 17. november, in na katero je bil povabljen član vodstva KPI senator Terracini, naj bi bila slovesen zaključek niza proslav na Tržaškem. Pomembnejše proslave so bile v Miljah, Trebčah, Ricmanjih, Šked-riju, Zgornji Kolonji, Podlonjerju, pri Sv. Ivanu, pri Sv. Jakobu in na Opčinah. V Miljah sta govorila tajnik tržaške federacije KPI tov. Antonino Cuffaro in miljski občinski odbornik. Kiljan Feriuga. (Slednji je govoril v slovenščini.) Na tej proslavi je sodeloval pevski zbor Vasilj Mirk s Proseka - Kontovela. Miljani so pevce toplo sprejeli. V Trebčah je govoril tovariš dr. Jan Godnič, je član federalnega komiteja KPI. Na proslavi je sodelovala pihalna godba Parma. V Ricmanjih je bila skupna proslava sčkcij, ki delujejo na območju dolinske občine. Govorila sta tov. Silvano Bacicchi, tajnik deželneka komiteja KPI in dolinski župan Dušan Lovriha. Na proslavi sta sodelovala pevska zbora Valentin Vodnik iz Doline in Slavec iz Ricmanj. Na Opčinah sta govorila tov. senator Paolo Sema in član federalnega komiteja KPI Stojan Spetič. Na družabnem večeru je nastopila pevsko - glasbena skupina iz Podlo-njeria, gledališki igralec tov. loco pa je recitiral nekaj poezij. Proslave obletnice oktobrske revolucije so bile tudi v Devinu in Šempolaju kjer je govoril poslanec Albin Škerk ; na Proseku, v krožku Haas na Vrdeljci, v krožku Kraljič v Domu pristaniških delavcev in v Rocolu. *- 18.11.196» 4 • DELO - S tržaškega ozemlja Napredna mladina odločno zavrača fašistično izzivanje Te dni so mladinske zveze FGSI (socialisti), Z KM I (komunisti), FGR (republikanci in FGS (socialprole-tarci) objavile Skupni poziv, v katerem je med drugim rečeno : V Trstu, kakor v drugih krajih Italije, se v tem obdobju obnavljajo fašistična izzivanja, izražena v najrazličnejših oblikah. V Trstu je prišlo, potem ko so se fašistični pobalini ižkazali z mazanjem lepakov in izzivalnimi transparenti, do številnih oboroženih napadov na demokratične in antifašistične mladince in celo do izzivanja med neko partizansko svečanostjo. Na vsedržavni ravni pa od objave tiskovin; v katerih se izraža želja, naj se proti stavkajočim delavcem nastopa z mitraljezi, do vesti, da obstojajo posebna pol vojaška taborišča za vežbanje in, v zadnjem obdobju, do vrste napadov pred shodi demokratov in proti njihovim sedežem. V vsej Italiji se širi in razvija boj delavcev na vseh področjih. Prav enotnost in strnjenost, oblike organiziranosti in način boja, dajeta delavcem možnost, da se v tovarnah branijo uspešno, dan za dnem, proti politiki izkoriščanja. Delodajalski krogi odločno nasprotujejo uveljavitvi vsakršne oblike delavske oblasti v tovarnah in reagirajo na to z zaporami, kličejo k policijskemu posegu ter strašijo z «močno vlado». V okviru teh spletk, imajo fašistična izzivanja ob izjavah, da so najnaprednejše oblike delavskega boja «nezakonite». Spričo vsega tega se mora delavsko gibanje obvezati, da bo zavrnjena vsaka avtoritarna težnja in onemogočeno policijsko nasilje proti množičnim gibanjem, da bodo odbita izzivanja skrajne desnice in spletke reakcionarnih sil, kakorkoli bi se te predstavile. Fašistične napadalce je treba kaznovati! pa tudi nogometnim skupinam iz drugih krajev. Potrebno pa je, da bi igrišče dobilo električno razsvetljavo. Občinska svetovalca Jelka Gerbec in Dolfi Wilhelm sta povabila pristojnega občinskega odbornika, naj poskrbi za to. da bo igrišče v Pa-dričah dobilo električno razsvetljavo in za to, da bo dobilo ustrezno slačilnico. SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom v Trstu V soboto 22. nov. ob 21. uri, v nedeljo 23. nov. db 16. uri, v sredo 26. nov. ob 20. uri, v četrtek 27. nov. ob 20. uri JAKA ŠTOKA MOČ UNIFORME burka s petjem v treh dejanjih V ponedeljek 24. nov. ob 16. uri LEVSKIH - MAHNIČ MARTIN KRPAN (Zadnjič v Kulturnem domu) Senator Sema je zahteval derekvizicijo Lazareta Senator Paolo Sema je zahteval od vlade, naj sprejme ukrepe, ki so potrebni za derekvizicijo Lazareta pri Miljah. Dne 7. oktobra letos je v senatu govoril o tem vprašanju. Kritiziral je vlado, ker ni doslej upoštevala prošnje občinske uprave v Miljah, ki želi urediti kopališke naprave na področju Lazareta in okrepiti turizem na celotnem področju občine. Lazaret je bil zgrajen pod Avstrijo. Leta 1918 je prešel pod italijanski demanij. Leta 1939 ga je zasedla KROŽEK PINO TOMAŽIČ Trst - Ulica Madonnina 19 V četrtek 20. novembra ob 20. uri predavanje o tèmi : «Zakaj so in kakšna so notranja nasprotja v socialistični družbi» Predaval bo tov. Vinko Trček član CK ZK Slovenije fašistična milica. Po končani vojni je bila v Lazaretu angleška vojska. Angleži so poslopje posodobili. Danes je v Lazaretu maloštevilna italijanska vojaška posadka. V glavnem Lazaret služi kot poletno kopališče za družine oficirjev. Senatorju Semi je odgovoril podtajnik ministrstva za obrambo. Trdil je, da vojska potrebuje Lazaret. Senator Sema je dejal, da ne more razumeti stališča, ki ga je zagovarjal podtajnik omenjenega ministrstva. Meja med Italijo in Iugoslavi-io je zelo odprta in odnosi med obema državama so dobri, zato je nerazumljiva trditev, da so potrebne vojaške postojanke prav na meji. Predstava na Opčinah za prizadete v Banjaluki Prosvetno društvo Tabor vabi na prireditev, ki bo v nedeljo 23. novembra ob 16,30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Na sporedu je ponovitev igre Vdova Rošlinka. Izkupiček je namenjen prebivalcem Banjaluke, ki so bili prizadeti zaradi potresa. _____Iz goriške pokrajine___ Vse demokratične stranke so obsodile provokacijo na meji Dne 31. oktobra je skupina mladih fašistov napadla nekega študenta. Napadalci so bili «oboroženi» s palicami. Oblečeni so bili v značilne «uniforme» ter pokriti s čelado, kakršne sa navadno poslužujejo vozniki motornih koles. V zvezi s tem dogodkom sta tržaška občinska svetovalca Giorgio Rossetti