GROSUPELJSKI
((ODMEVI
Občina
GLASiLO OBČINE GROSUPLJE | LETNiK XXXiX | 7 - 2013 GROSUPLJE
I Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, str. 6
TRQOVINA za male Hvali in SALON za nego psov
Adamičeva cesta 2, Grosuplje Tel: 01/78-888-90 040/831-553 mail: info@dogmania.si www.dogmania.si
Pred potovanjem poskrbite za:
= Transportni box za psa ali mačko,
= Varnostni pas ali pregrado,
= Prenosne posodice, hladilne ovratnike...
Oglasi
GROSUPELJSKi ODMEVI | JULIJ 2013 3
V SODELOVANJU Z
7
CENTER USTNE HIGIEM
ZOBOZDRAVSTVO. USTNA HIGIENA, PROTETIKA, ESTETSKO ZOBOZDHA1
MY
Cikava 38a, 1290 Grosuplje >m: 051 797 797, t: 01 7865 425 e: info@center-ustne-higiene.si
WWW.CENTER-USTNE-HIGIENE.SI
Kazalo
Nagovor župana/5 Iz občinske hiše / 6 Politika / 19 Iz naših krajev / 20 Gospodarstvo / 21 Turizem / 21 Ekologija / 22
Socialno varstvo in zdravje / 25
Izobraževanje / 27
Šport / 33
Kultura / 35
Društva / 42
Spomini in zahvale/ 50
Razpisi in splošne objave / 52
Razvedrilo / 53
Napovednik dogodkov / 56
Uvodnik
Spoštovana bralka, spoštovani bralec Grosupeljskih odmevov,
najprej prav lep pozdrav. Za nami je vrsta prireditev, ena največjih prav gotovo prireditev v počastitev dneva državnosti, ki ga vsako leto praznujemo tudi kot občinski praznik, hkrati pa smo letos praznovali tudi 60. obletnico vrtca Kekec, s katerim se sreča večina staršev in naših malčkov. Prireditve na Kolodvorski ulici se je zaradi otrok udeležilo še toliko več obiskovalcev, saj so njihovi nastopi vedno nekaj najlepšega in najbolj iskrenega. Čestitam vsem prejemnikom občinskih priznanj, letos so to: Čebelarstvo Koželj - priznanje z bronastim znakom občine, Pevski zbor Lastovke - priznanje s srebrnim znakom občine, Vzgojno varstveni zavod Kekec - priznanje z zlatim znakom občine in Franc Štibernik - nagrada občine Grosuplje z zlatim znakom, seveda pa čestitke tudi vsem nominirancem ter vsem, ki na kakršen koli način delujejo v dobro širše skupnosti.
V	tem mesecu smo bili priča več kulturnim, športnim in ostalim dogodkom, sedaj pa je čas, da se malo odpočijemo in posvetimo svojim družinam, izkoristimo čas za počitnice in izlete, tako da bomo spočiti in pripravljeni na nove dogodke, ki nas čakajo v septembru, ko se ponovno prične šola in delo s polno paro.
V	tem mesecu je bilo podpisanih kar nekaj pogodb z izvajalci del na različnih projektih, tako da lahko v prihodnje pričakujemo živahno dogajanje, še posebej smo veseli pričetka del na čistilni napravi in izgradnji kanalizacijskega sistema, s katerim je povezana posodobitev nekaterih že preveč dotrajanih cest, hkrati pa se bo s tem pospešila izgradnja telekomunikacijskega optičnega sistema, ki ga prav tako mnogi težko pričakujemo. Pričakujemo tudi začetek širitve zdravstvenega doma v Grosupljem, potekajo pa že dela na energetski sanaciji in širitvi osnovne šole v Šmarju - Sapu. Ko že govorimo o energetski sanaciji in zeleni energiji, me zanima, če imate kakšne izkušnje na tem področju in nam zaupate kakšne predloge za bolj smotrno proizvodnjo in rabo električne in toplotne energije, veseli bomo vaših predlogov. Želim vam čim lepše poletje, veliko lepih dogodkov in polno mero optimizma, če pa boste doživeli kaj posebno zanimivega, pa to lahko delite tudi z nami oziroma našimi bralci.
Na naslovnici boste opazili majhno novost in sicer tako imenovano QR kodo ("Quick Response" koda, hitro odzivna koda), ki vas bo s pomočjo aplikacije na pametnem telefonu pripeljala neposredno na internetno stran Občine Grosuplje, kjer si, kot že mnogi veste, lahko ogledate aktualne novice iz naših krajev ter vrsto drugih koristnih informacij v zvezi z našo občino. Na tej strani je tudi neposreden dostop do elektronske izdaje Grosupeljskih odmevov. Koda izgleda takole, kot je prikazana desno in lahko vsebuje poleg povezav na internetne strani tudi različne informacije ali sporočila, ki jih lahko generirate tudi s pomočjo QR generatorja na spletni strani http://goqr.me. Priporočljiva dolžina sporočila je nekje do tristo znakov. Vabljeni na spletno stran Občine Grosuplje www.grosuplje.si!
Urednik Brane Petrovič
NAVODILA
Članki naj bodo napisani in posredovani v elektronski obliki v programu Word, izjemoma jih lahko posredujete v rokopisu. Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, bomo objavljali prispevke, dolge do največ 30 tiskanih vrstic (cca. 2500 znakov). Vsa besedila morajo biti podpisana s polnim imenom in priimkom. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedilo, ampak naj bodo posredovane samostojno. K fotografijam je zaželeno, da posredujete tudi besedilo (podnapis) in obvezno avtorja fotografije. Uredništvo si pridržuje pravico, da članke ustrezno skrajša in v primeru, če v skladu s programsko zasnovo časopisa ne sodijo v nobeno od rubrik, ne objavi. V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi prispevki tudi strinjamo.
DIMENZIJE IN DODATNA NAVODILA ZA PRIPRAVO OGLASOV: celostranski pokončni 185 x 260 mm, 1/2 ležeči 185 x 127,5 mm, 1/4 pokončni 90 x 127,5 mm, 1/8 ležeči 90 x 61 mm. Vsi oglasi so barvni. Format datoteke naj bo *.PDF ali *.JPG.
GROSUPELJSKI ODMEVI - GLASILO PREBIVALCEV OBČINE GROSUPLJE
Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Grosuplje • Odgovorni urednik: Brane Petrovič • Uredniški odbor: Tamara Barič, Marjan Trobec, Gregor Steklačič, Janez Pintar, Marija Samec, Matjaž Trontelj • Naslov uredništva: Občina Grosuplje, 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) • Elektronski naslov: odmevi@grosuplje.si • Lektoriranje: Marija Samec (oglasi in razpisi niso lektorirani) • Oblikovanje in tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Kolodvorska 2, 1290 Grosuplje
Vabljeni k soustvarjanju občinskega glasila. Vaše prispevke pričakujemo do 4. septembra na e - naslov: odmevi@grosuplje.si
Nagovor župana
Spoštovane občanke in občani!
Letošnje poletne počitnice bodo na naši občini minile delovno. Lahko rečem, da je bil mesec junij eden lepših mesecev, saj smo podpisali kar nekaj pogodb z izvajalci. In kar je najpomembneje, pri večini pogodb gre za znaten prispevek evropskih nepovratnih sredstev, kar za našo občino pomeni, da za te načrtovane investicije ni bilo potrebno dodatno poseči v občinski proračun oziroma z najetjem kreditov zadolžiti občine.
Med najpomembnejšimi podpisanimi pogodbami je zagotovo projekt odvajanja in čiščenja odpadne vode v porečju Krke - 3.sklop, ki je projekt, v katerem skupaj nastopata občini Grosuplje in Ivančna Gorica. Skupna vrednost projekta znaša 25,5 milijona evrov, od tega 21,5 milijona evrov odpade na našo občino, večina, 14,8 milijona evrov pa predstavljajo evropska nepovratna sredstva, kar je daleč največji prispevek evropskih sredstev v zgodovini naše občine. S tem denarjem bo v naši občini rekonstruirana obstoječa centralna čistilna naprava, ki bo kar za 100 odstotkov povečala zmogljivost prečiščevanja odpadnih vod, nadalje bo na novo zgrajene 14,6 km kanalizacije, sedem črpališč ter trije zadrževalni bazeni. Ko bo projekt zaključen, se bo na kanalizacisjki sistem na novo priključilo 1671 prebivalcev. Na javnem razpisu je bilo za glavnega izvajalca izbrano podjetje Riko iz Ribnice, ki je za podizvajalca izbralo naše domače podjetje Komunalne gradnje Grosuplje.
Vse ostale podpisane pogodbe pa se nanašajo na ta trenutek že v polnem teku odprta gradbišča na območju podružnične osnovne šole v Šmarju - Sapu, in sicer nadzidava telovadnice, energetska sanacija šole ter obnova otroškega igrišča. Z nadzidavo obstoječe telovadnice bodo zgrajene tri velike učilnice, en manjši kabinet, trim kabinet oz. mala telovadnica ter novo povezovalno stopnišče z dvigalom. Za izvajalca nadzidave je bilo na javnem razpisu izbrano podjetje GPI Tehnika, d.o.o., za vgradnjo dvigala pa podjetje Jernač, d.o.o. Istočasno se izvajajo tudi dela energetske sanacije šole, v okviru katere bodo v prizidku iz leta 1995 zamenjana vsa okna in sanirani toplotni mostovi, v starem delu šole in telovadnici pa izvedena toplotna izolacija fasade in stropa, v sanacijo je vključena še prenova kotlovnice in vgradnja prezračevalnih sistemov. Okvirna vrednost sofinanciranja energetske sanacije iz evropskih sredstev znaša okoli 430 tisoč evrov, kar znaša 100% upravičenih stroškov investicije. Za izvajalca je bilo na javnem razpisu izbrano podjetje Adaptacije - Vzdrževanje, d.o.o., iz Ljubljane. Obnova otroškega igrišča zajema preureditev igrišča z novo tekaško progo in namestitivijo novih igral ter novo zunanjo ureditvijo, ki bo imela površine prekrite s peskom. Seveda pa bodo na igrišču ostali tudi železniški tiri in upam, da bo otroška železniška proga kmalu spet oživela. Tudi za obnovo otroškega igrišča je občina okoli 75 tisoč evrov, kar znaša 80% upravičenih stroškov investicije, pridobila na razpisu za evropska sredstva v okviru programa EU Leader LAS. Na javnem razpisu je bilo za izvajalca obnove izbrano podjetje Atlas oprema, d.o.o., iz Ljubljane.
Še na en podpis pogodbe moram opozoriti. V sredini junija smo podpisali pogodbo za izvajalca priprave sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta s podjetjem Locus prostorske informacijske rešitve, d.o.o. Žal smo upali, da bomo pogodbo lahko podpisali že aprila, vendar se je eden izmed ponudnikov pritožil, kar je nekoliko zavleklo postopek izbire. V pogodbi so natančno opredeljeni vsi koraki izvedbe, tako vsebinsko kot rokovno, tako da bo postopek izdelave lahko končan v letu in pol. Gre za dokument, za katerega ste občanke in občani lahko vlagali pobude za sprememebe namembnosti zemljišč in zazidljivosti. Ta dokument je potreben tudi za našo občino, saj bo v njem dokončno prostorsko opredeljena lokacija za novo šolo na Polici, s čimer bodo odstranjene vse administrativne ovire za pričetek gradnje. A kot sem dejal na terenskem ogledu s svojimi sodelavci, direktorjem občinske uprave Dušanom Hočevarjem in pooblaščencem župana Iztokom Vrhovcem, s predstavniki Krajevne skupnosti Polica, šola na Polici je naša osrednja prioriteta in ta vmesni čas do pridobitve namembnosti zemljišča za novo šolo bomo skupaj s krajevno skupnostjo že snovali idejne rešitve za novo šolo, da bi tako potem čas pridobivanja vse potrebne dokumentacije čim bolj skrajšali.
Je pa bil mesec junij tudi prijeten mesec, saj so nam našo občinsko proslavo lepo popestrili naši otroci iz vrtca Kekec, ki letos praznuje 60 let delovanja. Res, najlepša hvala vsem otrokom in osebju vrtca Kekec, da ste nas tako lepo razveselili z vašimi nastopi na prireditvi in stojnicami na Kolodvorski ulici. Dokazali ste, da je naša občina, ki se ponaša s priznanjem občine dobrega življenja, mlada in vesela občina.
Mladega in veselega razpoloženja pa želim v teh poletnih mesecih vsem občankam in občanom z željo, da si malo odpočijete in naberete novih moči. Septembra pa se že vidimo na prireditvi Grosuplje v jeseni, ki jo letos organiziramo že tretjič.
Dr. Peter Verlič, župan občine Grosuplje
Slavnostna seja Občinskega sveta
Občine Grosuplje ^■
Ob praznovanju občinskega praznika in dneva državnosti je bila v soboto, 22. junija 2013, na Kolodvorski ulici v Grosupljem osrednja prireditev ob 60-letnici VVZ Kekec Grosuplje in podelitev priznanj in nagrade Občine Grosuplje 2013.
Praznično dogajanje, ki smo ga poimenovali Vrtec na ulici, se je začelo s sprevodom godbe Glasbene šole Grosuplje po Kolodvorski ulici. Po odpeti slovenski himni v izvedbi Ženskega pevskega zbora VVZ Kekec Grosuplje smo prisluhnili slavnostnima govornikoma, županu dr. Petru Verliču in ravnateljici VVZ Kekec Grosuplje Majdi Fajdiga.
Sledil je osrednji dogodek, podelitev priznanj in nagrade Občine Grosuplje. Priznanje Občine Grosuplje z bronastim znakom je prejelo Čebelarstvo Koželj, priznanje Občine Grosuplje s srebrnim znakom je prejel Ženski pevski zbor Lastovke, KD Teater Grosuplje, priznanje Občine Grosuplje z zlatim znakom je prejel VVZ Kekec Grosuplje, najvišje priznanje, nagrado Občine Grosuplje z zlatim znakom, pa je prejel Franc Štibernik.
V programu so se nam s petjem, deklamacijo in plesom predstavile prav vse enote VVZ Kekec Grosuplje: Kekec, Kosobrin, Pika, Pastirček, Rožle, Zvonček, Mojca, Tinkara in Trobenti-ca. Z domoljubno pesmijo Slovenska dežela pa so se nam ob dnevu državnosti predstavile članice Ženskega pevskega zbora Lastovke. Na presenečenje župana so zapele tudi pesem Lojzeta Slaka V dolini tihi.
Prireditev je povezoval Boštjan Romih, ob koncu prireditve pa nas povabil, da se sprehodimo še mimo stojnic, na katerih so se nam predstavljale različne enote VVZ Kekec Grosuplje, in se posladkamo z rojstnodnevno torto.
Iz nagovora župana dr. Petra Verliča
Vsak projekt, ki se ga lotevamo v naši občini, je usmerjen k enemu samemu cilju, povečati in izboljšati kakovost življenja naših občank in občanov.
Vsi naši cilji so usmerjeni k temu, da bi naša občina bila varna občina. Ko govorim o varni občini, v prvi vrsti pomislim na prometno varnost. Ta je bila v preteklosti dokaj pereča, vendar se izboljšuje. Pred kratkim smo simbolično predali svojemu namenu enega izmed zadnjih v vrsti krožišč, krožišče pred občinsko hišo, ki zagotovo, tako kot tudi vsa ostala krožišča, izboljšuje prometno varnost. Varnost pa ni samo prometna. Varnost predstavlja tudi zdravje, ki ga vsi še kako potrebujemo. Zelo sem vesel, da nam je uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje in da se gradnja prizidka k zdravstvenemu domu pričenja. Upam, da ga bomo naslednje leto že lahko predali svojemu namenu. Hvala vsem, ki ste pri tem pomagali. Varnost je pomembna tudi za naše najmlajše. Vesel sem, da se je pričela energetska sanacija vrtcev, da je vrtec Kekec dobil nova igrala, posodobili pa bomo tudi igrišče v Šmarju - Sapu, ki bo služilo tako šoli kot vrtcu. Po vrtcu pa morajo naše najmlajše pričakati tudi lepi šolski prostori. Potrudili se bomo zanje. Že smo začeli z nadgradnjo podružnične šole v Šmarju - Sapu, naša prva prioriteta pa je sedaj osnovna šola na Polici. Če bo tako, kot kaže sedaj, in če ne bo
državna birokracija preveč toga, bomo lahko tudi na Polici kmalu pričeli z gradnjo šole.
Naš naslednji cilj je zelena občina Grosuplje. Poudarjamo uporabo javnih prevoznih sredstev, že smo začeli z energetsko sanacijo javnih objektov, začeli pa bomo tudi s celovitim urejanjem kanalizacijskega sistema.
Želimo biti občina, ki povezuje, ki sodeluje. Med občinami je veliko sodelovanja, rad pa bi pohvalil tudi vsa naša društva. Želel bi se zahvaliti gasilskim društvom, pa tudi vsem kulturnim, športnim in turističnim društvom, ki nas povezujejo, ki nam velikokrat z veseljem priskočijo na pomoč.
Zahvala tudi vsem javnim zavodom, vrtcem, osnovnim šolam, zdravstvenemu domu in vsem, ki prispevate k temu, da je življenje v naši občini lepše. Hvala tudi vsem občinskim svetnikom in svetnicam. Ker imamo toliko malčkov in ker imamo takšen vrtec, pa danes postajamo še mlada, igriva, razigrana, optimistična in srečna občina. Ob koncu čestitam vsem nagrajencem ter vsem občankam in občanom ob občinskem in državnem prazniku, dnevu državnosti. Na boštanjskem gradu plapola velika zastava v ponos naši državi. Bodimo ponosni na Slovenijo, bodimo ponosni na našo občino Grosuplje. Lepo praznovanje želim.
Iz nagovora ravnateljice VVZ Kekec Grosuplje Majde Fajdiga
Že 60 let se vzgoji in izobraževanju v naši občini odpirajo vrata našim najmlajšim občanom. Skromni začetki v Koščakovi hiši so nas pripeljali do danes, ko naš VVZ Kekec Grosuplje šteje 775 otrok v štiridesetih oddelkih na devetih lokacijah.
Kdo med nami ne pozna Kekca, junaka otroških src in njegovih zgodb, kjer zmagujejo pogum, odkritosrčnost, dobrota in zaupanje v ljudi in naravo. Tudi mi bi lahko napisali 1000 in 1 zgodbo iz življenja malih junakov, ki vsakodnevno prestopajo prag našega vrtca, se med seboj družijo, učijo, tkejo prijateljske vezi in dobivajo nova
znanja in spretnosti, ki jim bodo popotnica v nadaljnjem življenju. Na koncu naj se zahvalim vsem sodelavkam, ki so danes z mano in so sodelovale pri pripravi tega velikega dogodka. V sodelovanju z Občino Grosuplje je prerasel v resnično pravi dogodek. Naj iskreno čestitam ob občinskem prazniku, ob dnevu državnosti in ker so pred nami počitnice, vsem skupaj želim prijeten oddih, v jeseni pa nas čakajo novi izzivi.
Nagrado Občine Grosuplje z zlatim znakom je prejel Franc Štibernik
Franc Štibernik je v Grosupljem vseskozi zelo aktiven. Bil je v svetu Krajevne skupnosti Grosuplje in en mandat tudi predsednik Krajevne skupnosti Grosuplje. Takrat je bila uspešno izpeljana odločitev o samoprispevku, na podlagi katerega se je zgradilo veliko pomembnih objektov v kraju. Franc Štibernik je pobudnik in udeleženec mnogih prostovoljnih akcij v kraju. Pri projektu ozelenitev Grosupljega je sodeloval pri sajenju skoraj vseh dreves, ki danes krasijo Grosuplje. V samostojni Sloveniji je ves čas tudi član Občinskega sveta Občine Grosuplje, kjer posebno pozornost namenja komunalni problematiki, prostoru in ekologiji.
Franc Štibernik je tudi prostovoljni planinski vodnik. Pod njegovim vodstvom se je veliko članov pričelo ukvarjati z alpinističnim plezanjem in turnim smučanjem. Ves čas pa aktivno sodeluje tudi s šolami v Grosupljem, Št. Juriju, na Kopanju in v Žalni ter v okviru planinskih dni sodeluje pri vodenju otrok v gore in jim predava o planinstvu.
Franc Štibernik kot predstavnik društva skrbi tudi za turistično prepoznavnost občine. Društvo je markiralo in sedaj vzdržuje skoraj 80 km dolgo Grosupeljsko planinsko pot. Posamezni deli te poti so postali zelo priljubljena rekreacijska pot za naše občane. Poleg Planinskega društva je Franc Štibernik leta 1997 prevzel tudi vodenje društva Združenja borcev za ohranjanje vrednot NOB Grosuplje, ki povezuje člane iz občin Grosuplje in Ivančna Gorica. Društvo skrbi za vsa spominska obeležja v teh dveh občinah, pripravlja spominska srečanja, komemoracije in skrbi za obiske ostarelih in bolnih članov.
Priznanje Občine Grosuplje z zlatim znakom je prejel Vzgojno-varstveni zavod Kekec Grosuplje
Vzgojno-varstveni zavod Kekec Grosuplje je javni vzgojno-izobra-ževalni zavod, ki ga je ustanovila Občina Grosuplje in deluje že 60 let. Vrtec danes sodi med večje tovrstne ustanove v slovenskem pro-
Franc Štibernik je že od leta 1994 predsednik Planinskega društva Grosuplje. V času vodenja društva je bil pobudnik za izgradnjo novih prostorov društva na podstrešju telovadnice pri osnovni šoli na Adamičevi. S prostovoljnim delom so v jeseni 2004 v treh mesecih zgradili kompletne prostore s pisarno, garderobami, straniščnimi prostori in plezalnimi površinami s skoraj 2000 oprimki. Izgradnja umetne plezalne stene je v društvo pritegnila zelo veliko mladih. V zadnjih desetih letih tedensko vodi športno plezanje za otroke na visoki steni v Športni dvorani Brinje Grosuplje. Veliko zanimanje za športno plezanje pa ga je spodbudilo k novi akciji za povečanje plezalnih površin. Ob soglasju vodstva občine so člani društva letos izpeljali novo prostovoljno akcijo in povečali plezal-nico za 220 m2.
storu. Celodnevna dejavnost za predšolske otroke poteka v devetih enotah. V 40 oddelkov I. in II. starostnega obdobja je vključenih 775 otrok. Pri opravljanju zahtevnih vsakodnevnih nalog za nemoteno delovanje vrtca skozi vse leto skrbi 125 zaposlenih, od tega 92 strokovnih delavcev. VVZ Kekec Grosuplje je v preteklosti sledil in še danes sledi sodobnim trendom razvoja predšolske vzgoje. S tem uresničuje svoje poslanstvo ter zagotavlja kakovostne storitve za predšolske otroke in njihove starše. Vrtec se je skupaj z Občino ustanoviteljico ves čas prizadeval za dopolnjevanje prostorskih kapacitet, skrbel za urejenost stavb, igrišč in okolice objektov ter tako zagotavljal kvalitetne pogoje za bivanje otrok in zaposlenih.
Priznanje Občine Grosuplje s srebrnim znakom je prejel Ženski pevski zbor Lastovke, KD Teater Grosuplje
Ženski pevski zbor Lastovke aktivno deluje že od leta 1998. V 15 letih so Lastovke nastopale že na 278 prireditvah (do vključno 1. maja letos), od tega na kar 22 koncertih.
Njihova pestrost nastopov je izjemno velika. Pojejo na priložnostnih prireditvah, na slavnostnih prireditvah, na političnih zborovanjih in seveda tudi na prireditvah tekmovalnega značaja. Naj ob tem omenimo nastop na otvoritvi Festivala za tretje življenjsko obdobje in nastop na medgeneracijskem koncertu, ko so pevke nastopile skupaj s svojimi vnuki. S svojim kulturnim programom so popestrile Dneve podjetnosti OOZ Grosuplje. Nastopajo na srečanjih društev
upokojencev občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, vabijo pa jih tudi na skupne nastope domačih in zamejskih pevcev na 1107 m visoki Krim. Vsako leto nastopajo tudi na območni reviji odraslih pevskih zborov.
Petnajstletni jubilej so Lastovke proslavile v Domu starejših občanov Grosuplje, kjer tudi sicer vsako leto za nekaj uric popestrijo dogajanje. Na harmoniko jih je spremljal Luka Žitnik.
Priznanje Občine Grosuplje z bronastim znakom je prejelo Čebelarstvo Koželj
Zakonca Vida in Anton Koželj iz Šmarja - Sapa se s čebelarstvom ukvarjata že 40 let. Ljubiteljsko čebelarjenje z nekaj čebeljimi družinami je z leti preraslo v čebelarjenje s 600 panji čebel in s tremi prevoznimi čebelnjaki z več stalnimi stojišči na območju Dolenjske
in Suhe krajine. Razen medu (cvetlični, gozdni, akacijev, smrekov, lipov, kostanjev...) pridelujejo še cvetni prah, propolis, matični mleček in čebelji vosek. Nudijo tudi medeni liker v ročno porisanih
steklenicah in darilni embalaži. Iz čebeljega voska izdelujejo dekorativne sveče raznih oblik in velikosti.
Konec preteklega leta pa sta zakonca Koželj širši javnosti predstavila obsežno zbirko čebelarske kulturne dediščine, ki so jo poznavalci ocenili za najobsežnejšo v Sloveniji, z zavidanjem pa jo občudujejo tudi čebelarski strokovnjaki iz celotne Evrope. Paleta čebelarskih pripomočkov in opreme je skrbno poimenovana in opisana; marsikateri eksponat ima za seboj stoletje in več. V vitrinah svoje zgodbe razkrivajo stare slike, razglednice, priznanja in znamke s čebelarskimi motivi. Police se šibijo pod težo strokovne literature. Zbirka premore več kot stoletje stare izvode revije Slovenski čebelar; tistim, ki jih krasijo naslovnice Maksima Gasparija, je namenjena posebna vitrina.
Osrednji prostor je namenjen restavriranemu lesenemu vozu, s kakršnim so v 18. stoletju čebelarji vozili panje s čebelami na pašo. Danes je naložen s panji, katerih poslikave so replike in so delo gospe Vide. Nekaj je tudi originalov, med njimi najdemo celo »deblak« - panj, ki je izdolben iz enega samega kosa lesa. Najstarejše panjske končnice iz zbirke, nekatere med njimi štejejo tudi nekaj stoletij, so razstavljene na stenah. O njihovi starosti med drugim pričajo ročno kovani žeblji, ki so ostali v končnicah.
Muzej pa ne razstavlja le predmetov, ampak tudi zgodbe ljudi, ki so krojili čebelarsko tradicijo naših krajev, med drugimi tudi našega lokalnega veljaka Franca Košaka. Del prostora je namenjen lovskim eksponatom, nekaj predmetov pa je takšnih, ki so bili nekoč preprosto del vsakdanjega življenja.
Čebelarstvo Koželj ima ambiciozno zastavljeno delo s čebeljimi družinami, čebelarskim muzejem in čebelarskim turizmom. Priznanje Občine Grosuplje z bronastim znakom Občine Grosuplje je torej priznanje za 40-letno delovanje ter spodbuda za delo v prihodnje.
Jana Roštan
Na boštanjskem gradu plapola slovenska zastava
Ob občinskem in državnem prazniku, dnevu državnosti, ki ga praznujemo 25. junija, je na boštanjskem gradu zaplapola 8 m dolga in 4 m široka slovenska zastava v ponos naši državi.
Zastavo so postavili na pobudo predsednika Krajevne skupnosti Mlačevo Janeza Svetka in občinske svetnice Valentine Vehovec, pobudo pa sta z veseljem podprla tudi župan dr. Peter Verlič in direktor občinske uprave Dušan Hočevar.
Jana Roštan, foto: Brane Petrovič
Pot prijateljstva Vukovar-Ljubljana 2013
V počastitev dneva državnosti sosednjih in prijateljskih držav, Republike Slovenije in Republike Hrvaške, se vsako leto že tradicionalno odpravijo kolesarji na »Pot prijateljstva Vukovar-Ljubljana«, ki jo organizira Zveza hrvaških društev v Sloveniji.
i oa ., b ^■ ■■	B	■
Kolesarji in med njimi tudi ena kolesarka so iz mesta Vukovar startali v četrtek, 20. junija 2013, na poti pa se srečevali z župani in drugimi najvišjimi predstavniki mest in občin Osijek, Našice, Slatina, Virovitica, Durdevac, Bjelovar, Vrbo-vec, Zagreb, Sveta Nedelja, Samobor, Sevnica in Trebnje. V Grosuplje so prispeli v soboto, 22. junija 2013, kjer jih je pred Družbenim domom pozdravil in jim zaželel dobrodošlico v naši občini župan dr. Peter Verlič. Ko so se po številnih prevoženih kilometrih v visokih temperaturah nekoliko osvežili in okrepčali, so pot nadaljevali še do prestolnice. Letošnja pot prijateljstva pa je bila vseeno nekoliko posebna, saj so kolesarji z njo počastili še en pomemben dogodek, vstop Hrvaške v Evropsko unijo.
Jana Roštan
Informacija o načrtovani nadzidavi, obnovi otroškega
•	11*1	V	a	•	• V V	•	a I •	•••
in mladinskega športnega igrišča in energetski sanaciji Podružnične osnovne šole Šmarje - Sap
V Šmarju - Sapu bodo v času šolskih počitnic vzporedno potekali kar trije projekti, nadzidava Podružnične osnovne šole Šmarje - Sap, obnova otroškega in mladinskega športnega igrišča in energetska sanacija Podružnične osnovne šole Šmarje - Sap.
Nadzidava Podružnične osnovne šole Šmarje - Sap
Nadzidava Podružnične osnovne šole Šmarje - Sap je potrebna zaradi njene velike prostorske stiske. Z nadzidavo telovadnice bomo pridobili tri velike učilnice, en manjši kabinet, trim kabinet oz. malo telovadnico, nastalo pa bo tudi novo povezovalno stopnišče.
Povezovalno stopnišče bo ločeno in bo tako služilo tudi za dostop do zobozdravstvene ambulante v času izven šolskega pouka (zdaj morajo pacienti do zobozdravstvene ambulante vedno
vstopati preko prostorov šole), hkrati pa bo predstavljalo vhod v obstoječo telovadnico v pritličju in tudi vhod v novo malo telovadnico v mansardi, ki jo bomo pridobili z nadzidavo.
V	mali telovadnici se bodo tako lahko športne aktivnosti izvajale tudi v času izven pouka in bo namenjena tudi za interesne dejavnosti otrok iz vrtca in šole oz. za športne aktivnosti občanov.
V	sklopu nadzidave bomo v prostore šole umestili tudi dvigalo, z vsemi dodatnimi novimi prostori pa bodo izpolnjeni pogoji za samostojno osnovno šolo, kar si starši v Šmarju - Sapu že dolgo želijo.
TLORIS PRITLIČJA
Kot je razvidno iz tlorisa pritličja, se bo nadzidava šole izvedla nad obstoječo prizidano telovadnico. Z nadzidavo telovadnice se bo pridobilo tri velike učilnice, en manjši kabinet, malo telovadnico, nastalo pa bo tudi novo povezovalno stopnišče.
TLORIS 1. NADSTROPJA
Z nadzidavo telovadnice bomo v 1. nadstropju pridobili 3 velike učilnice, med njimi učilnico za gospodinjstvo, ki potrebuje dodaten prostor za kuhinjo, mali kabinet, nekoliko pa se bo preuredilo tudi zbornico.
TLORIS MANSARDE
Z nadzidavo telovadnice bomo v mansardi pridobili trim kabinet oz. malo telovadnico s pomožnimi prostori, kot so garderobe, tuš kabine in sanitarije.
PREREZ SOLE
S slike je razviden stari del šole, prizidek iz leta 1995 in nova nadzidava telovadnice z učilnicami v 1. nadstropju in malo telovadnico v mansardi.
ZAHODNA FASADA
S slike je razviden stari del šole, prizidek iz leta 1995 in nova nadzidava telovadnice.

STARI DEL SOLE
NADZIDANA OBSTOJEČ TELOVADNICA
C
ZAHODNA FASADA
i
PRtZIDEK iZ LETA 1&9S
ZAHODNA FASADA

HE3
JUŽNA FASADA
JUŽNA FASADA
S slike je razvidno, da bodo nove učilnice in ostali prostori imeli veliko oken, veliko svetlobe pa bo omogočalo, da bodo učilnice kar se da primerne za pouk.
Obnova otroškega in mladinskega športnega igrišča
Otroško igrišče je trenutno v zelo slabem stanju in tudi za varnost otrok ni najbolje poskrbljeno. Prostor, kjer je sedaj košarkarsko igrišče, bo postal večnamenski. Vso drobno površino bo prekrival pesek, na peskovni površini pa se bodo namestila nova igrala. Gre za zelo masivna in obstojna igrala, saj je igrišče javno, namenjeno vsem krajanom. Na igrišču se krajani lahko zadržujejo tudi v času izven šolskega pouka. Okoli igrišča bo urejena tekaška proga.
Občina Grosuplje je zunanje otroško igrišče, ki je v sklopu Podružnične šole Šmarje - Sap, prijavila na razpis za pridobitev evropskih sredstev preko programa LEADER LAS in z razpisom tudi uspela. Projekt se tako sofinancira iz 2. načrta izvedbenih projektov LAS 2012 v okvirnem znesku do 74.774,19 evrov, kar predstavlja 80% upravičenih stroškov projekta.
Energetska sanacija Podružnične osnovne šole Šmarje - Sap
Razširjen energetski pregled Podružnične osnovne šole Šmarje - Sap je pokazal potrebe oz. zahteve po toplotni izolaciji fasade in stropa starega dela šole. V tem delu šole so bile v vseh teh letih zelo velike toplotne izgube.
Prav tako pa se je pokazala potreba po zamenjavi vseh oken in toplotnih mostov v prizidku šole iz leta 1995. Okna v prizidku šole so ena prvih, ki so bila aluminijaste proizvodnje, prav tako tudi toplotni mostovi niso izolirani. Okna hladijo učilnice in tudi učitelji v šoli so potrdili, da je v učilnicah v prizidku šole bistveno hladneje kot v učilnicah stare šole, kjer so okna novejša. Toplotno bomo izolirali tudi obstoječo telovadnico, v energetsko sanacijo šole pa je vključena tudi prenova kotlovnice.
Energetsko sanacijo Podružnične šole Šmarje - Sap delno sofinancira Evropska unija iz Evropskega kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, 6. razvojne prioritete »Trajnostna raba energije« 1. prednostne usmeritve »Energetska sanacija javnih stavb«.
Okvirna vrednost sofinanciranja operacije v letu 2013, po pogodbi z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor, znaša 432.123,34 evrov, kar predstavlja 100 % upravičenih stroškov operacije. Od tega predstavljajo 85-odstotni delež sredstva Evropskega kohezijskega sklada, 15-odstotni delež pa predstavlja slovenska udeležba za kohezijsko politiko.
VZHODNA FASADA
Terenski ogled predvidenih investicij v Krajevni skupnosti Polica
Župan dr. Peter Verlič, direktor občinske uprave Dušan Hočevar in pooblaščenec župana Iztok Vrhovec so se konec meseca maja 2013 v prostorih občine sestali s predstavniki Krajevne skupnosti Polica, Gregorjem Steklačičem, Mitjem Gioahinom in Andrejem Ferjanom. Govorili so o aktualnih projektih na območju Krajevne skupnosti Polica, in sicer o nakupu zemljišč za ureditev športnega igrišča v Troščinah in na Peči, o ureditvi in asfaltiranju lokalnih cest na območju krajevne skupnosti, pogovarjali pa so se tudi o poteku prostorskega urejanja za gradnjo nove šole na Polici.
V torek, 18. junija 2013, so izvedli še terenski ogled predvidenih investicij v Krajevni skupnosti Polica. Ogledali so si več javnih poti, ki so potrebne ureditve, ne terenu pa se jim je pridružil tudi vodja urada za komunalno infrastrukturo Stane Stopar.
Gre za dve javni poti v Gradišču pri Polici, kjer se bo v dolžini 60m in 40m izvedla sanacija cest. Prav tako so si ogledali dve javni poti v Gorenji vasi, prvo v dolžini cca 90m in drugo v dolžini 150m ter javno pot v novem delu naselja na Polici v dolžini 260m, kjer se bo izvedla modernizacija. Vse ceste so namreč v makadamski izvedbi, zato je potrebno urediti kompletni ustroj in odvodnjavanje.
Jana Roštan
Podpis pogodbe sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta
Sam postopek izbire izvajalca sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta (SD OPN) se je začel marca 2013 z objavo javnega naročila in predvidenim zaključkom sredi aprila 2014. Vendar pa je eden od neizbranih ponudnikov vložil zahtevek za revizijo izbire izvajalca na Državno revizijsko komisijo (DKOM). Občina Grosuplje je tako šele meseca junija 2013 prejela sklep DKOM, kjer je bil zahtevek neizbranega ponudnika zavrnjen in s tem izbira izvajalca dokončna.
Župan dr. Peter Verlič in direktor podjetja LOCUS prostorske informacijske rešitve, d.o.o., Leon Kobetič sta tako v petek, 14. junija 2013, podpisala pogodbo za izdelavo SD OPN. Pogodbena vrednost del znaša dobrih 41.040 evrov in predvideva izdelavo SD OPN v šestih korakih, od katerih je vsak rokovno in vsebinsko opredeljen.
Direktor občinske uprave Dušan Hočevar in vodja urada za prostor Miha Simončič sta ob podpisu pogodbe direktorju podjetja Leonu Kobetiču predala tudi dobrih 400 pobud občank in občanov.
Sam postopek izdelave SD OPN naj bi se končal predvidoma v letu in pol.
Jana Roštan
Podpis pogodbe za energetsko sanacijo Podružnične šole Šmarje - Sap
Občina Grosuplje se je v novembru 2012 s tremi vlogami prijavila na javni razpis Sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti, in sicer z VVZ Kekec Grosuplje na Trubarjevi cesti v vrednosti cca. 295.000 evrov, Osnovno šolo Louisa Adamiča z vrtcem Tinkara na Tovarniški cesti v vrednosti cca. 474.000 evrov in s Podružnično šolo Šmarje - Sap v vrednosti cca. 432.000 evrov, ter na razpisu z vsemi tremi vlogami tudi uspela. Skupna vrednost pridobljenih nepovratnih sredstev je tako znašala dobrih 1.200.000 evrov.
Energetska sanacija omenjenih objektov vključuje toplotno izolacijo fasad, zamenjavo ali vgradnjo oken in vrat na ovoju stavbe, toplotno izolacijo tal, sanacijo ali vgradnjo ogrevalnih, hladilnih in prezračevalnih sistemov (optimizacija ogrevalnih sistemov, vgradnja prenosnikov za vračanje toplote, izboljšave na ogrevalnih sistemih, meritev porabe energije), vgradnjo toplotnih črpalk in podobno.
V ponedeljek, 17. junija 2013, pa je Občina Grosuplje s podjetjem Adaptacije - vzdrževanje, d.o.o., iz Ljubljane, podpisala že tudi gradbeno pogodbo za energetsko sanacijo objekta Podružnične šole Šmarje - Sap. Izvajalec del je pričel z deli takoj po zaključku šolskega leta, z njimi pa bo predvidoma zaključil do 30. avgusta 2013.
Operacijo delno sofinancira Evropska unija iz Evropskega kohezijske-ga sklada. Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 - 2013, 6. razvojne
Podpis pogodbe za nadzidavo Podružnične šole Šmarje - Sap
prioritete »Trajnostna raba energije« 1. prednostne usmeritve »Energetska sanacija javnih stavb«.
Okvirna vrednost sofinanciranja operacije v letu 2013, po pogodbi z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor, znaša 432.123,34 EUR, kar predstavlja 100 % upravičenih stroškov operacije. Od tega predstavljajo 85 odstotni delež sredstva Evropskega kohezijskega sklada, 15 odstotni delež pa predstavlja slovenska udeležba za kohezijsko politiko.
Jana Roštan
V sredo, 26. junija 2013, so direktor občinske uprave Občine Grosuplje Dušan Hočevar, direktor podjetja GPI Tehnika, d.o.o., Drago Muhič (za gradbeno - obrtniška dela) in direktor podjetja Jernač, d.o.o., Darko Miklič (za vgradnjo dvigala) podpisali pogodbo za nadzidavo Podružnične šole Šmarje - Sap.
Nadzidava Podružnične šole Šmarje - Sap je potrebna zaradi velike prostorske stiske. Z nadzidavo telovadnice bodo pridobili tri velike učilnice, en manjši kabinet, trim kabinet oz. malo telovadnico, nastalo pa bo tudi novo povezovalno stopnišče. Povezovalno stopnišče bo ločeno in bo tako služilo tudi za dostop do zobozdravstvene ambulante v času izven pouka, hkrati pa bo predstavljalo vhod v obstoječo telovadnico in tudi vhod v novo malo telovadnico. V mali telovadnici se bodo tako lahko športne aktivnosti izvajale tudi v času izven pouka
in bo namenjena tudi za interesne dejavnosti otrok iz vrtca in šole oz. za športne aktivnosti občanov.
Jana Roštan
Podpis pogodbe za obnovo otroškega in mladinskega športnega igrišča Šmarje-Sap
Župan dr. Peter Verlič in direktor podjetja Atlas oprema, d.o.o., Janez Potokar sta v ponedeljek, 1. julija 2013, podpisala pogodbo za obnovo dela otroškega in mladinskega športnega igrišča Šmarje-Sap.
Otroško igrišče je trenutno v zelo slabem stanju in tudi za varnost otrok ni najbolje poskrbljeno. Prostor, kjer je sedaj košarkarsko igrišče, bo postal večnamenski. Vso drobno površino bo prekrival pesek, na peskovni površini pa bodo namestili nova igrala. Okoli igrišča bodo uredili tekaško progo.
Občina Grosuplje je zunanje otroško igrišče, ki je v sklopu Podružnične šole Šmarje - Sap, prijavila na razpis za pridobitev evropskih sredstev preko programa LEADER LAS in z razpisom tudi uspela. Projekt se tako sofinancira iz 2. načrta izvedbenih projektov LAS 2012 v okvirnem znesku do 74.774,19 eur, kar predstavlja 80% upravičenih stroškov projekta.
Jana Roštan
Občini Grosuplje in Ivančna Gorica podpisali pogodbo za izvedbo projekta o odvajanju in čiščenju odpadnih voda v porečju Krke
»Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Krke - 3. sklop« je skupni projekt občin Grosuplje in Ivančna Gorica. Celotna investicijska vrednost znaša 25.578.911 evrov. Projekt delno financira Republika Slovenija (2.617.585,01 evrov), delno Kohezijski sklad Evropske unije v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja - področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih voda« (14.832.981,66 evrov), delno pa ga financirajo iz obeh občinskih proračunov (8.128.344,33 evrov). Projekt se bo zaključil do konca leta 2015.
V petek, 5. julija 2013, sta župana občine Grosuplje dr. Peter Verlič in občine Ivančna Gorica Dušan Strnad z direktorjem podjetja Riko, d.o.o., Janezom Škrabcem podpisala pogodbo za izvedbo projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Krke - 3. sklop.
Kot sta na novinarski konferenci po podpisu pogodbe z izvajalcem del, podjetjem Riko, poudarila župana dr. Peter Verlič in Dušan Strnad, bo imela izvedba investicij skupine projektov neposreden vpliv in učinke na kakovost pitne vode in zdravje ljudi, razvoj in prihodke iz turizma, vrednost nepremičnin, kmetijsko dejavnost, zmanjšanje onesnaženosti naselij in okolja, estetsko vrednost in rekreacijske možnosti. Pričakovati je,
EVROPSKA UNIJA	REPUBLIKA 51 OVENI JA
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje
da bo vse to več kot ugodno vplivalo na razvoj podeželja v tem delu Slovenije.
V okviru prvega podprojekta »Izgradnja kanalizacije in nadgradnja centralne čistilne naprave v občini Grosuplje« bo zgrajenih 14.644 metrov nove kanalizacije, sedem črpališč, trije zadrževalni bazeni ter rekonstruirana obstoječa centralna čistilna naprava Grosuplje s sedanje kapacitete 10.000 PE na 20.000 PE. Po zaključku podprojekta se bo na sistem lahko na novo priključilo 1.671 prebivalcev. Skupna vrednost investicije, vezane na Občino Grosuplje, znaša 21.552.324 evrov. Drugi podprojekt Izgradnja kanalizacije in rekonstrukcija centralne čistilne naprave v občini Ivančna Gorica obsega izgradnjo 5.895 metrov nove kanalizacije, izgradnjo treh novih črpališč in rekonstrukcijo obstoječe centralne čistilne naprave Ivančna Gorica, pri čemer se bo obstoječa kapaciteta čistilne naprave s 15.000 PE zmanjšala na kapaciteto 6.000 PE. Polno
obratovanje sistema je planirano konec leta 2015. Po zaključku projekta se bo na sistem lahko priključilo veliko prebivalcev iz občine Ivančna Gorica. Skupna vrednost drugega podprojekta, vezanega na Občino Ivančna Gorica, znaša 4.026.587 evrov.
Jana Roštan
Energetska sanacija in nadgradnja Podružnične šole Šmarje - Sap že poteka
Energetska sanacija in nadgradnja Podružnične šole Šmarje - Sap se je pričela takoj po zaključku šolskega leta, potek del si je ogledal tudi župan dr. Peter Verlič.
Podružnična šola Šmarje - Sap se sooča s prostorsko stisko, prav tako pa gre za energetsko potraten objekt.
Z nadzidavo Podružnične šole Šmarje - Sap bodo pridobili kar tri velike učilnice, med njimi učilnico za gospodinjstvo s kuhinjo, en manjši kabinet, trim kabinet oz. malo telovadnico, nastalo pa bo tudi novo povezovalno stopnišče. Z energetsko sanacijo objekta se bodo občutno zmanjšale toplotne izgube in znižali visoki stroški ogrevanja.
Energetsko sanacijo Podružnične šole Šmarje - Sap delno sofinancira Evropska unija iz Evropskega kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja
okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 - 2013, 6. razvojne prioritete »Trajnostna raba energije« 1. prednostne usmeritve »Energetska sanacija javnih stavb«.
Okvirna vrednost sofinanciranja operacije v letu 2013, po pogodbi z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor, znaša 432.123,34 EUR, kar predstavlja 100 % upravičenih stroškov operacije. Od tega predstavljajo 85 odstotni delež sredstva Evropskega kohezijskega sklada, 15 odstotni delež pa predstavlja slovenska udeležba za kohezijsko politiko.
Jana Roštan, foto: Brane Petrovič
SDS
SDS Grosuplje na športnih igrah osvojil 3. mesto
V soboto, 15. junija 2013, so v Trbovljah potekale 15. letne športne igre SDS. Sončno vreme je v rudarsko mesto privabilo okoli 300 tekmovalcev iz cele Slovenije, ki so se pomerili v sedmih disciplinah, in sicer v odbojki na mivki, nogometu, košarki, tenisu, namiznem tenisu, krosu in šahu.
Tudi letos smo se v občinskem odboru SDS Grosuplje odločili, da preizkusimo svoj športni duh in se tako z ekipo prijavili na igranje odbojke na mivki, kjer pa smo zasedli odlično 3. mesto. Po skupnem seštevku točk je najboljši odbor 15. letnih športnih iger občinski odbor SDS Slovenske Konjice, za kar jim iskreno čestitamo.
Ob zaključku iger sta predsednik SDS Janez Janša in predsednik občinskega odbora SDS Trbovlje mag. Borut Dolanc župnijski Karitas Trbovlje za socialno ogrožene družine podelila dva čeka po 500 evrov.
Ob koncu naj izrečemo še pohvale občinskemu odboru SDS Trbovlje za odlično organizacijo in se vidimo na naslednjih, takrat že 16. letnih športnih igrah.
Urša L. Predalič, predsednica SDM Grosuplje
V Novi Sloveniji podpiramo rešitve za izgradnjo in vsebinsko nadgradnjo Zdravstvenega doma Grosuplje
V	občinskem odboru Nove Slovenije Grosuplje podpiramo čimprejšno izgradnjo in ureditev prostorske stiske v Zdravstvenem domu Grosuplje. Na zadnji seji Občinskega sveta Občine Grosuplje je potekala predstavitev reševanja in svetniki Nove Slovenije smo podprli rešitve in izrazili podporo občinski upravi pri izvedbi. V Novi Sloveniji tako sledimo predvolilni obljubi o ureditvi področja zdravstva z vidika povečanja prostorskih kapacitet kot tudi nadgradnje vsebine v tem mandatu. Tako je sedaj na našo pobudo že urejeno nedeljsko dežurstvo v lekarni Kosobrin, kar je nenazadnje vsemu lokalnemu okolju olajšalo dostopnost do zdravil. Zdravje je velika vrednota, zato morajo biti osnovna zdravstvena oskrba ter preventivni ukrepi dostopni vsem državljanom. Vsak posameznik pa je odgovoren za zdrav način življenja.
V	zdravstvu se zavzemamo za izboljšanje zdravja državljanov, za preprečevalne ukrepe ter za etičnost na področju biogenetike ter v zdravstvu sploh. Sodoben koncept zdravstvenega varstva postavlja v ospredje zdravje in izpodriva bolezen kot izhodišče. Za merilo naj sistemu zdravstvenega varstva služijo evropski standardi. Tako kot pri socialnih pravicah je treba poudarjati skrb posameznika za lastno zdravje. Treba je določiti, kaj je javni interes in kaj je v tej državi finančno vzdržno. Od tu pa izhaja naslednja faza, to je primarno zdravstveno varstvo s preventivo, ki ima podlago v populacijskih in epidemioloških podatkih in smernicah Evropske zveze. Ustrezna določitev zdravstvene mreže na primarni ravni se nato samo nadgradi s krajevnimi posebnostmi, dogradi se sekundarna raven, ki je lahko specialno usmerjena glede na potrebe krajevnega prebivalstva, in bolnišnične zmogljivosti. Razvoj zdravstva poteka tako hitro, da se nobena napredna demokratična država, ki ima vizijo, ne more odpovedati načrtovanemu in usmerjenemu ter dobro
uravnavanemu vložku zasebnega kapitala W.5f iSSHS^SHfJlt^i^ v zdravstveni sistem. Vlaganje zasebnikov
v zdravstveno infrastrukturo znižuje materialne stroške države, omogoča večjo ponudbo storitev in enakomernejšo dostopnost storitev ter omogoča uresničevanje javno-zasebnega partnerstva, kar je tudi v skladu z usmeritvami EZ. Ločiti moramo med delom koncesionarjev v javni službi in delom čistih zasebnikov brez koncesije, ki omogočajo samoplačniške in nadstandardne zdravstvene storitve. V času nepredvidljivega razvoja novih farmacevtskih in bioloških zdravil ter metod, ko se hkrati bliskovito veča obseg možnosti odkrivanja in zdravljenja najrazličnejših bolezni in obolenj, bo stranka zagovarjala dosledno spoštovanje in poudarjanje etičnosti zdravniškega poklica, etiko in odgovornost raziskovalcev na tem področju in etiko pri sprejemanju strategij razvoja in raziskav v farmacevtski industriji. Novosti morajo upoštevati blagor posameznega pacienta, morajo pa tudi biti raziskane z vidika prednosti in slabosti, ki jih prinašajo v celotno družbo. Še posebej bomo pozorni na etični vidik raziskav, razvoja in uporabe na področju biogenetike.
Široka mreža osnovnega zdravstva (z možnostjo izbire družinskega zdravnika) naj bo organizirana enakomerno po vsej Sloveniji, ob gospodarni porabi javnih sredstev in osebni skrbi za zdravje. Na sekundarni ravni se zavzemamo za prijazno in dostopnejše zdravstvo, za gospodarno mrežo bolnišnic ter stroškovno racionalizacijo in preglednost porabe finančnih sredstev v javnem zdravstvu.
Občinski odbor Nove Slovenije - krščansko ljudske stranke Grosuplje
Matjaž Trontelj, predsednik
Na obisku pri naši najstarejši občanki Anni Gerželj
Gospo Zoro Trilar, hči Anne Gerželj sem povprašal, ali bi bila njena mama pripravljena na pogovor za Grosupeljske odmeve in takoj mi je povedala, da bo z veseljem privolila, saj ima rada družbo. Dogovorila sva se, da se dobimo v njenem stanovanju v centru Grosupljega. Čeprav sem bil seznanjen, da je gospa Anna, kljub dopolnjenim 103 letom, še zelo vitalna, sem bil vseeno presenečen, kako dober sogovornik je in kako še vedno sama skrbi za vse svoje potrebe. Seveda je vesela pomoči svoje hčere ter tudi druženja z njo, a kuha si še vedno sama, pa tudi ostala gospodinjska opravila opravi sama. Ker kot vsak človek potrebuje druženje, gre vsak dan v bližnji lokal na kavico, saj je ta v družbi boljša. Prijetno kramljanje ob kavici in kozarčku rujnega z Anno in njeno hčerko je tako trajalo skoraj dve uri in nisem imel občutka, da je gospa Anna naveličana ali utrujena.
Anna se je rodila maja leta 1910 v Mušeniku, Črna na Koroškem, kjer je preživela zgodnjo mladost. Spomni se, kako je pri dobrih štirih letih zadnjič videla očeta, ko je odšel na fronto v prvo svetovno vojno, kjer je tudi padel. Njena mama je zato morala sama preživljati pet otrok, na začetku brez redne zaposlitve, kasneje pa se je zaposlila v rudniku in topilnici svinca Mežica. Težavno delo je bilo verjetno tudi vzrok, da je dočakala komaj 54 let.
Kot vsi Črjani je tudi Anna v mladosti smučala pa tudi njena hči je bila odlična smučarka. Sicer pa Anna še vedno skrbi za solidno telesno pripravljenost tudi z redno telovadbo.
Življenjska doba v tistem času in še posebej v teh krajih ni bila ravno dolga, saj se je večina prebivalstva v Črni preživljala z rudarstvom, svinec pa, vsi vemo, da ni ravno nedolžen. Poročila se je pri dvajsetih, z možem sta živela v Josipdolu na Pohorju in kmalu se jima je rodil sin. Takrat se spominja težkih časov, saj ni bilo zaposlitev. Tudi njen mož je kasneje sicer dobil službo v rudniku, kjer je kot vzdrževalec žičnice, ki je prevažala rudo iz rudnika, moral delati tudi med drugo svetovno vojno. Ker je bilo v tistem času pomanjkanje hrane, je Anna s kolesom odšla večkrat v več kot 20km oddaljeni Pliberk na Koroškem, kjer je ročne izdelke, posteljnino in razna oblačila, ki so jih naredili doma, menjala za hrano. Hči se jima je rodila ob koncu druge svetovne vojne, že v zrelih letih, zato se je Anna bala, da bo morala hči odraščati brez staršev, saj glede na zgodnjo smrt svoje mame ni pričakovala, da jo bo lahko spravila do kruha, a se je proti njenim pričakovanjem razpletlo tako, da so vsi, ki so ji bili blizu, odšli prej, le hči ji je še ostala ter sedaj dva vnuka in pet pravnukov.
Ne boste verjeli, ampak Anna še vedno veliko bere in to brez očal, saj še dobro vidi.
Najljubša revija, ki jo spremlja že več kot 70 let, in ji je najbolj zvesta od njene prve izdaje, je revija Naša žena (spremljala pa je tudi predhodnico te revije) zato bi si zaslužila vsaj brezplačno naročnino, saj ne verjamem, da poleg nje še kdo spremlja določeno revijo toliko časa. Spremlja pa še ostale revije in prebere tudi
Grosupeljske odmeve, saj je tako seznanjena, kaj se dogaja v kraju, kjer živi. Rada pogleda kaj zanimivega na TV, pravi pa, da se včasih razjezi ob poslušanju poročil, saj je vse preveč negativnih novic, pozitivnim pa posvečajo premalo pozornosti. Ker Anna stanuje v neposredni bližini vrtca in tržnice, z veseljem opazuje tudi dogajanje v bližnji okolici. Pravi, da vse vidi in se s tem kratkočasi. Vesela je vsakega, ki ji pomaha v pozdrav, zaveda pa se, da ima vsak svoje opravke. Zelo se je razveselila, ko so ji vrtčevski otroci prišli voščit za rojstni dan in ji zapeli tri pesmice, počaščena pa je bila tudi, ko jo je ob rojstnem dnevu obiskal župan z delegacijo. Pravi, da zelo rada opazuje, kako se Grosuplje razvija in je vesela vsake spremembe na bolje.
Iz pogovora sem razbral, da Anna zelo pogreša moža, na katerega ima zelo lepe spomine in jo je zapustil že leta 1970, tudi sina je imela zelo rada, a ga ji je vzela bolezen že leta 2000. Anna je od leta 1970 pa do leta 2000 živela v Ljubljani, nato pa se je, po sinovi smrti, ki je živel v Domžalah, preselila v Grosuplje, bliže k hčerki. Tu se počuti dobro, ji je pa včasih dolgčas, saj ne pozna veliko ljudi, s katerimi bi se družila, zato mislim, da bi njej podobnim zelo prav prišel letos obljubljeni center za starostnike, ki naj bi z delovanjem pričel kmalu, kjer bi se srečevali in družili ter družabno preživljali čas. Tu bi se lahko tudi naučili uporabe modernih tehnologij - uporabe računalnika in tablic ter brskanja po internetu. Iz pogovora sem namreč dobil občutek, da bi Anna z veseljem brskala tudi po internetnih straneh ter si dopisovala z znanci. Pred kratkim se je srečala s tabličnim računalnikom in po pripovedovanju hčere ji je ob dobri asistenci pravnuka kar dobro šlo.
Na vprašanje, kakšen je recept za dolgo življenje, pa pravi, da ne ve, saj se s tem ne obremenjuje, redno si kuha, kuhanje hrane je osrednji dogodek, saj je pomembno, da je hrana sveža. Je vse, še najraje meso, predvsem piščančje, tudi kozarčka vina se ne brani, kaka sladkarija prav pride, vendar pa v nobeni stvari ne pretirava. Vsakodnevno, če je le mogoče, gre na sprehod, da skrbi za telesno pripravljenost, pomembno pa je, da nima stresnega življenja.
Brane Petrovič
OB VELIKEM ŠMARNU, PRAZNIKU MARIJINEGA VNEBOVZETJA vsem občankam in občanom občine Grosuplje, članicam in članom krščanske demokracije, iskreno čestitamo. 15. avgust je za kristjane največji cerkveni Marijin praznik. Na ta praznik ljudje veliko romamo po sloveniji in okolici, saj je Mariji posvečenih veliko božjepotnih cerkva in kapelic, zato je veliki šmaren v našem verskem izročilu globoko zakoreninjen. in prav to želimo vsem občankam in občanom, da se skupaj udeležimo romarskih shodov in ostalih prireditev ter tako prijetno in dostojno praznujemo praznik veselja in druženja. občinski odbor nove slovenije - krščansko ljudske stranke Grosuplje	
	
Delo na črno - črna prihodnost
Frizerji, člani Območne obrtno - podjetniške zbornice (OOZ) Grosuplje, so na svojem srečanju 12.6.2013 v Domu obrtnikov v Grosupljem identificirali delo na črno kot enega ključnih problemov svoje dejavnosti. Nelojalna konkurenca, neobremenjena s plačevanjem obveznih dajatev, ponuja svoje storitve po bistveno nižjih cenah in s tem ogroža obstoj frizerskih salonov, ki so, za razliko od prekrškarjev, neprestano pod drobnogledom inšpekcijskih služb. Država in pristojne institucije, med katerimi spada tudi OZS oz. OOZ Grosuplje, bodo morale delu na črno posvetiti bistveno več pozornosti in preiti od besed k dejanjem.
Mnenju frizerjev se pridružuje tudi vodstvo OOZ Grosuplje. Upravni odbor OOZ Grosuplje ugotavlja, da delo na črno ne zadeva zgolj frizerske dejavnosti, pač pa se ta problem zajeda v vse pore slovenskega gospodarstva. Vsi bi se namreč morali zavedati, da z neplačilom davščin
Počitnice na Pagu
državi oškodujemo sami sebe. Po eni strani zahtevamo brezplačne storitve, kot so javno šolstvo, javno zdravstvo, po drugi strani pa se izogibamo plačilu davka, ki je vir financiranja teh istih storitev. V želji po zaščiti svojih članov bo OOZ Grosuplje preko svojih vzvodov aktivneje pristopila k reševanju problematike dela na črno, v skrajnem primeru tudi preko prijav prekrškarjev, ki opravljajo delo na črno vsem na očeh, ustreznim inšpekcijskim službam.
Vabljeni tako člani OOZ Grosuplje kot tudi vsi ostali, ki jih omenjena problematika zadeva, da svoje konstruktivne predloge glede reševanja problematike dela na črno sporočijo na OOZ Grosuplje (ooz.grosu-plje@ozs.si).
Strokovna služba OOZ GROSUPLJE
V	letošnjem letu smo se člani Županove jame, turističnega in okoljskega društva Grosuplje, odločili, da z agencijo Tur tur turizem odpotujemo na tedenske počitnice v Dalmacijo na otok Pag.
V	torek zjutraj, 11. junija 2013, smo se z avtobusom peljali preko Gorjancev in Bele krajine in nadaljevali po hrvaški avtocesti vse do mesta Pag. Vodila nas je voditeljica Mija Pretner. Nastanili smo se v prvovrstnem hotelu, ki stoji ob prelepi obali.V času našega dopustovanja smo imeli zelo lepo vreme in toplo morje, tako da smo izkoristili vse možnosti.
Teden nam je hitro minil, saj smo se vsak drugi dan odločili tudi za izlete. Že prvi dan smo se sprehodili po mestu in si ogledali cerkev sv. Marije Vnebovzete, občudovali smo izdelavo priznanih paških čipk, ki jih izdelujejo in ponujajo v malih trgovinicah. Drugi dan smo se z avtobusom odpeljali po otoku. V Kolanu smo si ogledali turistično kmetijo, ki se ukvarja s pridelavo poznanega »pa-škega sira«.
Naši pohodniki so se odločili za ogled narodnega parka Paklenica, kjer prevladujejo reliefno-geološke posebnosti z bogatim živalskim in rastlinskim svetom.
Zanimiv je bil tudi izlet v Povljano, kjer je ornitološki center in zdravilno blato za zdravljenje različnih težav s kožo, revme in drugih nadlog. Tu je bilo veliko smeha, saj smo se vsi črno namazani z blatom komaj sprali v morju.
Na poti domov smo si ogledali tudi mesto Zadar, na obali smo občudovali morske orgle, prve in edine na svetu. Konstruktor je bil Nikola Bošič, ki je za delo dobil evropsko priznanje. Med potjo smo se seznanili z zgodovino Hrvaške, družbeno-politič-nimi razmerami in najpomembnejšimi značilnostmi krajev, mimo katerih smo se vozili.
S počitnicami in izleti smo bili zadovoljni in se po tednu dni v večernih urah vrnili domov.
Malči Šturm
ŠE SMO »VAS ŠTORKELJ«
Teče že četrti mesec, ko je pričelo letošnjo sezono pri nas gnezditi sedem parov teh belih krilatcev. Se pozna, da »njihove« hrane ni v izobilju, saj sta v gnezdu povprečno le po dva mladička.
Z ornitologom Tomažem Miheličem sva govorila o letošnjih gnezdih, o »prirastku«. V gnezdu v Zagradcu se par ponaša s štirimi štorkljicami, v Veliki Račni so na vrhu kapele tri, v Brezju, na parceli pri Štrusu (ob progi), v Ponovi vasi in ob cesti v Be-natu pa sta le po dve. Žal pa je letos gnezdo na Malem Mlačevem ostalo brez potomčkov, čez dan je videti v njem le par. V preostalih dveh mesecih, do »odhoda« v južne kraje se morajo mladički še kar porediti. Čez kak mesec bomo pa že videli, seveda tisti, ki bomo gnezda opazovali, kako bodo v gnezdu delali prve skoke, pa tudi že polete do bližnjih slemen. Pred »slovesom«, v septembru, se bomo naših belih štorkelj še enkrat spomnili.
Morda še zanimivost, da v veliki večini mladičke teh velikih letalcev obročkajo. To delajo specialno izurjeni ornitologi, saj mora biti obroček s podatki nameščen na drobno nožico brez stresa in bolečin za mlade ptice.
Marjan Trobec
Po sledi nekega pisma...
Družinica z Brezja
...ali drugače, pisma, ki je »apel na pomoč«! Na zadnji seji občinskega sveta (5. junija 2013) smo dobili vsi na mizo tudi TO pismo. Naslovljeno je bilo na vse instance v občini, vsebina pa se nanaša na »posilstvo narave« v Mali Ilovi Gori. Pa sem vzel pot pod noge, prvič 10. junija (slika 1) in drugič 1. julija (slika 2), da vidim.
Na slikovito Malo Ilovo Goro z 68 prebivalci prideš, če pelješ po ... dolini mimo »mlade« slikovite cerkve sv. Križa. Cerkev je lepa, vendar s svojimi štirimi zvonovi za bližnje sosede žal tudi neprijazna. Še vedno je klanec in do skoraj zadnjih hiš, mimo žage v vasi se je potrebno vzpenjati.
Pri zadnji hiši pa se cesta, ki pelje naprej na Veliko Ilovo Goro, po nekaj metrih odcepi in po slabega pol streljaja pripelje do »zločina«: do velike črne deponije gradbenih in drugih odpadkov, ki jih tja vozijo iz Ljubljane! In o tem pišejo vaščani Male Ilove Gore v omenjenem pismu, v njem prosijo vse, ki jim je pismo namenjeno, tudi vsem pristojnim službam, za pomoč, v njem zahtevajo dobesedno: »ZAHTEVAMO, DA SE VSE, KAR JE NAVOŽE-NO, ODSTRANI IN DA SE NE DOVOLJUJE VEČ TAKEGA
UNIČEVANJA OKOLJA!«
Na zaključku omenjene (18.) zadnje seje občinskega sveta sem to pismo z mize (namenjeno meni in vsem ostalim) omenil in želel odgovor. Dal ga je direktor občinske uprave g. Hočevar z zagotovilom, da so na delu že inšpekcijske in ostale službe. Dajmo času čas, sem si mislil po prvem obisku črne deponije. Dajmo jim (službam) veliko in iskreno zaupanje, da čez leto, morda ob 22. aprilu, dnevu zemlje, ne bo potrebno več te teme načenjati. Vendar že po slabem mesecu ob ponovnem obisku črne deponije zadovoljno vidim, da so VSI (službe) naredili, kar je treba! Bravo! Črna deponija je »sanirana«, če je NAVOŽENO odstranjeno, ne vem, površina je zravnana. Upam le, da bo tako ostalo tudi še čez čas, ko se zadeva malo »poleže«, da ne bo začeta nova »zgodba«! Sledi »nekega pisma« so se tokrat zaključile uspešno.
Marjan Trobec
Čisti zrak - naše naravno bogastvo
Le zakaj sami sebi povzročamo bolezni?
V	naši občini na srečo nimamo industrijskih objektov z velikimi izpusti onesnaževal v ozračje. Žal pa vse prepogosto kar sami poskrbimo za to, da je zrak, ki ga dihamo, onesnažen predvsem z dimom (onesnaženje z delci PM10, zaradi tega onesnaženja državo že resno opominja EU).
Onesnaženje z dimom zelo škodljivo vpliva na zdravje, dolgoročno povzroča bolezni dihal. Še posebej ranljivi so otroci, ki zbolevajo za astmo, bronhitisom in podobnimi boleznimi. Viri onesnaženja z delci so promet in lokalna kurišča na trda goriva.
V	toplejšem delu leta pa povzročamo onesnaženje ozračja predvsem z nespametnim kurjenjem na odprtem v naseljih in v naravi. Žal se tudi v naši občini še vedno kuri odpadno zelenje (veje, travo), kar je še posebej škodljivo, ker se kuri še neposušeno in se pri tem sproščajo zelo škodljive snovi. Dim se zaradi našega terena in vremenskih pogojev v večini primerov razleze do tal in v soseščini povzroča obupne razmere.
Zaradi dima potem v soseščini ne morejo delati na prostem, rekreacija postane nezdrava, v poletnih mesecih pa zvečer in ponoči ne moremo prezračiti stanovanj.
Premislimo, kaj povzročamo sebi in sosedom, in namesto da kurimo, odložimo zelene odpadke v smetnjake za biološke odpadke ali na lasten kompostnjak.
In če nam že ni mar za lastno (in sosedovo) zdravje, se pa vsaj spomnimo, da je v Odloku o javnem redu in miru v Občini Grosuplje zapisano, da je »prepovedano kuriti in z dimom onesnaževati naselja in druge površine« in da je zagrožena tudi kazen za tako nespametno ravnanje.
dr. Marija Zlata Božnar
Delovna in uspešna pomlad v JKP Grosuplje na področju zbiranja odpadkov
Zbirne akcije OEEO
Tudi letošnjo pomlad je JKP Grosuplje v sodelovanju z občinami izvedel zbirne akcije odpadne električne in elektronske opreme (OEEO). Med OEEO sodijo izrabljeni mali gospodinjski aparati, televizorji, monitorji, hladilniki, zamrzovalniki, štedilniki, pralni in pomivalni stroji, zabavna elektronika, elektronske igrače, oprema za razsvetljavo, sijalke...
Akciji sta potekali po urniku in razporedu, ki sta bila objavljena že konec leta 2012, in na ustaljen način. Zbirna akcija OEEO je potekala v občini Ivančna Gorica v soboto, 20. 4. 2013, in v občini Dobrepolje v soboto, 18. 5. 2013.
Skupaj s podjetjem Zeos, ki je naš partner v omenjenih akcijah, smo zbrali:
Vrsta odpadka	Zbrano v kg (Občina Ivančna Gorica)	Zbranov kg (Občina Dobrepolje)
Mali gospodinjski aparati	1.540	980
TV in monitorji	6.220	950
Hladilno zamrzovalni aparati	4.710	1240
Veliki gospodinjski aparati	6.970	1500
SKUPAJ	19.440	4670
Zbirna akcija OEEO v občini Grosuplje bo potekala v soboto, 14. 9. 2013.
Zbiranje OEEO kot posebne vrste odpadka in ločena oddaja te vrste odpadka sta zelo pomembni. OEEO vsebuje nevarne snovi (npr. pline v hladilno zamrzovalnh aparatih), ki jih je potrebno na pravilen način odstraniti ali reciklirati, in pa veliko materialov, ki jih lahko recikliramo ali ponovno uporabimo (v OEEO so vgrajene tudi dragocene kovine). Če ste zamudili zbirno akcijo, lahko v času odprtosti OEEO brezplačno oddate tudi v Zbirnem centru Špaja dolina.
Zbirne akcije nevarnih odpadkov
Akcije zbiranja nevarnih odpadkov so potekale v vseh treh občinah, na način, ki je že uveljavljen. Med nevarnimi odpadki zbiramo: baterije in akumulatorje, odpadna jedilna olja in maščobe, zdravila, kozmetiko, topila, alkalije, kisline, barve, lepila, smole, čistila, ki vsebujejo nevarne snovi, embalažo, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi, fotokemikalije, sijalke... Skupne količine zbranih odpadkov po posameznih občinah:
OBČINA	Skupaj
DOBREPOLJE	1.540,50
GROSUPLJE	2.625,00
IVANČNA GORICA	2.468,00
Skupaj:	6.633,50
Nevarni odpadki nikakor ne sodijo med mešane komunalne odpadke in jih moramo ločeno zbirati, predamo jih brezplačno dvakrat letno v zbirnih akcijah (pomlad in jesen) ali v delovnem času v Zbirnem centru Špaja dolina.
Zbirne akcije časopisnega papirja
Skupaj s šolami smo letošnjo pomlad izvedli tudi zbirne akcije papirja. Učenci so v vseh treh občinah zbrali več kot 90.000 kg
odpadnega časopisnega papirja. Na ta način smo skupaj pred posekom za potrebe proizvodnje papirja rešili 180 velikih dreves.
Ogledi CERO Špaja dolina
V	CERO Špaja dolina so nas obiskali otroci iz vrtcev in osnovnih šol iz naših treh občin pa tudi iz drugih. Ob ogledu centra, ki traja 1 uro, obiskovalcem predstavimo zbirni center, odlagališče, sortirnico mešane embalaže in kompostarno. Prav tako poskušamo otrokom predstaviti pravilno ločevanje odpadkov, nekateri naši najmlajši obiskovalci pa so se preizkusili tudi v hitrostnem ločevanju odpadkov. Najmlajši so se izkazali za odlične in vestne pri ločevanju odpadkov. V mesecih aprilu, maju in juniju smo CERO Špaja dolina predstavili več kot 500 učencem in njihovim spremljevalcem.
Nova spletna stran ODPADKI.JKPG.SI
V	začetku meseca junija je zaživela nova spletna stran JKP Grosuplje, kjer najdete vse potrebne podatke o zbiranju in odvozu odpadkov, CERO Špaja dolina in ločevanju odpadkov. Vabljeni k ogledu na spletnem naslovu http://odpadki.jkpg.si/.
Naj vas opozorimo na nekaj novosti:
•	možnost naročanja odvoza kosovnih odpadkov preko spletne strani;
•	možnost naročanja odvoza odpadkov za organizatorje prireditev preko spletne strani;
•	sporočanje sprememb za obračun komunalnih storitev ravnanja s komunalnimi odpadki...
Vaših pripomb in pohval o novi spletni strani bomo veseli (lahko jih sporočite kar po elektronski pošti info@jkpg.si). Spremljate nas lahko tudi na facebook-u: https://www.facebook.com/Javno-KomunalnoPodjetjeGrosuplje.
Vsem želimo prijetne počitnice in uspešno ločevanje odpadkov.
JKP Grosuplje
Okrogla miza o vlogah romskih žensk na Dolenjskem
Tudi romska skupnost se spreminja. Romske ženske na Dolenjskem ne želijo več zgolj tradicionalnih vlog, ampak postajajo vse bolj aktivne. Še vedno pa marsikje na Dolenjskem opravljajo tradicionalne vloge in skrbijo zgolj za dom in družino. Da bi poiskali nove rešitve, kako pospešiti proces vključevanja romskih žensk v lokalno skupnost v dolenjski regiji, smo v Mestni knjižnici Grosuplje 17.6.2013 izvedli okroglo mizo. Dogodek je bil del projekta Centra za socialno delo Grosuplje, društva Romi gredo naprej iz Grosupljega in ameriške ambasade v Ljubljani. Častni govornik dogodka je bil g. Joseph A. Mussomeli, ambasador Združenih držav
Amerike, ki je že večkrat obiskal romska naselja v Grosupljem. Na okrogli mizi smo se sodelujoči strinjali, da je tematika kompleksna in je še veliko odprtih vprašanj. Proces povečane aktivnosti romskih žensk na Dolenjskem se že odvija in ga je potrebno čimbolj podpreti. Po okrogli mizi so si lahko prisotni ogledali razstavo izdelkov romskih žensk iz grosupeljskega romskega naselja Oaza, ki so jih izdelale na ustvarjalnih delavnicah.
Lili Zupančič, socialna delavka CSD Grosuplje in prostovoljka društva Romi gredo naprej
Obisk iz Floride v romskem naselju Smrekec
20. junija nas je obiskala naša prijateljica dr. Judith Bachay, profesorica psihoterapije na Univerzi St.Thomas v Miamiju v ZDA s skupino 20 študentov omenjene fakultete. Kljub vročem vremenu smo se imeli zelo lepo. V večnamenskem prostoru v naselju Smrekec so šoloobvezni in predšolski otroci skupaj z ameriškimi gosti ustvarjali, peli, plesali in se igrali. Gostje so otrokom prinesli tudi barvanke, barvice in sladkarije, česar so bili otroci in njihovi starši zelo veseli. Menim, da je bil ta obisk poseben tudi zato, ker so bili študenti iz različnih držav in kultur, iz južnoameriških držav, s Kitajske in nekaj Afroameričanov. Za vsakega člo-
veka je to priložnost, da tudi sam pridobi nova poznanstva in si razbije kakšne predsodke, v romskih naseljih pa nimajo veliko priložnosti srečati ljudi iz različnih držav in kultur, zato sem bila zelo vesela, da jim je bilo to s tem dogodkom omogočeno. Različne kulture bogatijo naš svet. Hvala našim ameriškim prijateljem, ki so tako iskreno našim otrokom polepšali enega od poletnih dni!
Lili Zupančič, socialna delavka CSD Grosuplje in prostovoljka društva Romi gredo naprej
Regijsko preverjanje ekip prve pomoči v Grosupljem
V soboto, 15. junija 2013, je v organizaciji Izpostave URSZR Ljubljana, Občine Grosuplje in Območnega združenja Rdečega križa Grosuplje potekalo XVIII. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. Sodelovalo je 17 ekip prve pomoči iz občin ljubljanske regije, ena je zaradi bolezni med samim tekmovanjem odstopila. Poleg 120 članov ekip je na tekmovanju sodelovalo 23 ocenjevalcev ter okrog 80 imitatorjev poškodovancev in ostalih prostovoljcev.
Tekmovanje se je začelo ob 8.00 na igrišču pri OŠ Louisa Adamiča na Tovarniški cesti, potem pa so se ekipe razporedile na 17 prizorišč na območju mesta Grosuplje. Ekipe prve pomoči so svoje znanje pokazale pri reševanju in oskrbi realistično prikazanih poškodb ponesrečencev v različnih situacijah na petih delovnih točkah, poleg tega so imeli tudi dve zabavni točki in predstavitev naravnih in kulturnih znamenitosti naše občine.
Najboljši rezultat je s 4200 točkami dosegla ekipa Območnega združenja Rdečega križa Ljubljana 1. Vse pa nas je prijetno presenetila uvrstitev ekipe Območnega združenja RK Grosuplje, ki se je preverjanja udeležila prvič in z zaostankom 180 točk dosegla odlično 2. mesto. Velika zagnanost in mnogi treningi mlade ekipe, ki je začela z usposabljanjem šele novembra 2012, so bili nagrajeni.
Zahvaljujemo se vsem, ki so na mnoge načine pomagali izpeljati ta veliki projekt; Občini Grosuplje, ki je z majicami obdarila vse tekmovalce in prostovoljce, vsem, ki so dovolili uporabo svojih nadstreškov in dvorišč, mnogim sponzorjem, Gasilski zvezi Grosuplje in številnim prostovoljcem.
Sekretarka OZRK Grosuplje Anica Smrekar
Mesec junij za Fundacijo Drevored v znamenju dobrodelnega bazarja in prenove kuhinje
V soboto, 8.6. 2013, se je v Grosupljem, na Adamičevi ploščadi zgodil že drugi dobrodelni bazar Gremo na morje, ki ga je organizirala Fundacija Drevored. Okoli 500 obiskovalcevbazarja, več deset prostovoljcev, nastopajočih in številna podjetja smo s skupnimi močmi zbrali kar 4.492 evrov za letovanje otrok iz socialno ogroženih družin iz občine Grosuplje.
Fundacija Drevored v sodelovanju s Centrom za socialno delo Grosuplje in Rdečim križem Grosuplje že sestavlja seznam otrok in počitniških lokacij. Plačila letovanj bomo izvršili neposredno izvajalcem za posamezne otroke.
Vsa ponudba na bazarju, razen majic, je bila Fundaciji Drevored podarjena. Prav vsi prostovoljci in nastopajoči so na dogodku sodelovali popolnoma brezplačno. Preko javnega razpisa je dogodek sofinancirala tudi Občina Grosuplje.
Na bazarju je bilo dogajanje od 9. do 14. ure zelo pestro. Zgovorne branjevke in branjevci so prodajali podarjene izdelke podjetij, ustvarjalcev in gospodinj: od li-kalnika in vrtnih račk do domačih piškotov, priponk, prstanov, slik in mil. Z akcijo Podari igračo so otroci iz grosupelj skih in okoliških vrtcev napolnili kar dve stojnici rabljenih igrač, ki so bile naprodaj. V centru mesta se je širil vonj po palačinkah in razlegal se je vrisk otrok, ki so uživali v lutkovni predstavi ter plesnih korakih nastopajočih. Obiskovalci so si na sito tiskarski delavnici lahko potiskali majice kar sami, za profesionalno portretno fotografiranje otrok pa je poskrbela fotografinja.
L grimb
dobr^
Po začetni tehnični okvari je zaživela tudi ena glavnih atrakcij bazarja, panoramska vožnja z rikšo po centru mesta. Ponudba je bila res pestra in kdor je želel kaj zapraviti v dober namen, je zagotovo lahko našel nekaj zase.
Fundacija Drevored se še enkrat zahvaljuje vsem prostovoljcem, ki ste kakorkoli sodelovali na bazarju, nastopajočim, ki ste poskrbeli za živahno vzdušje, donatorjem, ki ste donirali sredstva in seveda vsem obiskovalcem, ki ste zapravili kakšen evro v dober namen. Skupaj smo pripomogli, da bo kar nekaj otrok lahko naslednje šolsko leto s svojimi sovrstniki delilo spomine na počitniška doživetja.
V Fundaciji Drevored pomagamo tudi ljudem v stiski. Že v začetku letošnjega leta smo na portalu drevored.si poročali o Vinku, ki se že nekaj časa bori z revščino. Do sedaj smo mu pomagali z urgentno finančno pomočjo pri kritju nujnih stroškov, hrano ter svetovanjem finančnega in pravnega strokovnjaka. Ker pa je njegovo stanovanje že zelo dotrajano, smo se na Fundaciji Drevored odločili, da mu prenovimo tudi kuhinjo. Prenova se je začela konec junija, občani ste podarili večino opreme, podjetje Parket Biro je prispevalo prenovo kuhinjskih tal. Obnova bo končana do sredine julija, nekaj opreme še potrebujemo, dogajanje in spisek potreb lahko spremljate na portalu drevored.si. Če lahko karkoli primernega donirate, nas pokličite na naslov fundacija@drevored.si.
Nika Kadunc, Fundacija Drevored, foto: Drevored
10. Rotary vlak/voz v Bihaču
Konec junija se je zgodila prireditev, 10. jubillejni Rotary voz/vlak, ki ga organizira Rotary klub Bihač. Dogodek sam po sebi ne bi bil nič posebnega, če ta prireditev ne bi prerasla okvirov prijateljskega druženja in enkratnih letnih dogodkov.
RC Bihač je pred desetimi leti začel z organizacijo enkratnih letnih izletov po železniški progi, ki poteka ob smaragdni reki Uni. Paradoks lepote teh krajev in prijaznih ljudi je bil vse do lani napis- obvestilo potnikom, da bo po tej progi naslednji vlak iz smeri Zagreba proti Splitu prišel nekega junija 1991ob 18.30 uri, a ga od tedaj še ni bilo. RC Bihač se je pred desetimi leti odločil, da poskusi oživeti kraj, reko, progo in prijateljstvo med potniki. Organizirali so izlet ob reki Uni, ki poteka nekaj časa po bošnjaškem ozemlju, pa potem po hrvaškem, bošnjaškem in še nekajkrat tako. Dogodek je postal tradicionalen, medso-sedski in zadnjih nekaj let resnično mednaroden.
Letošnjega dogodka smo se udeležili potniki iz BIH, ki so prišli iz krajev vseh treh entitet, Hrvaške, Nemčije, Avstrije, Švice, Češke, Velike Britanije, Albanije, Združenih držav Amerike in Slovenije. Najpomembnejše pri tem je, da je bil zaradi tega in s pomočjo rotarij-cev pred dvema letoma ustanovljen Nacionalni park Una, ki je začel profesionalno upravljati s tem območjem in razvojem turizma ter tako skrbeti za neokrnjeno naravo in življenje ljudi, ki so vpeti v ta okoliš. 10. jubilejni vlak je bil ob tem dogodku predan Nacionalnemu parku Una, ki ga bo tako spremenil v turistični vlak, s pomočjo katerega bodo tudi ostali obiskovalci lahko redno spoznavali vse lepote narave in gostoljubnost ljudi v teh krajih.
Člani Rotary kluba Grosuplje smo še posebej ponosni na ta dogodek. Rotary klub Bihač je naš partnerski klub in njihovi člani so naši dobri
RC Bihač izroča kipec Deklice iz Une predsedniku RC Grosuplje Ervinu Strunikot zahvalo za sodelovanje. Foto: Maša struna
prijatelji. Skupaj smo jim nekaj zadnjih let pomagali pri pripravi dogodka. Naš član Janez Čeh je imel tudi status organizatorja prireditve, kar še dopolnjuje njegovo vlogo ambasadorja kluba v Bihaču. Ravno tako pa tudi predstavniki RC Bihač vedno pridejo in podprejo vsa naša dobrodelna ravnanja in srečanja.
Cilj rotarijstva, ki je v prijateljstvu, pomoči, sodelovanju in dobronamer-nosti, je bil še enkrat dosežen. Organizacija z več kot stoletno tradicijo se potrjuje kot nosilec dobrega, različnega in vedno aktualnega.
Ervin Struna
Socialno varstvo in zdravje / Izobraževanje
GROSUPELJSKi ODMEVI | JULIJ 2013 27
Rotary klub Grosuplje se je udeležil mednarodne rotarijske primopredaje
V nedeljo, 30.6.2013, je na mejnem prehodu Petrina-Brod na Kolpi potekala družabna prireditev »Mednarodna rotarijska primopredaja«, katere se je udeležil tudi Rotary klub Grosuplje. Dogodek je bil organiziran ob zaključku rotarijskega leta 2012-2013 in vstopu Hrvaške v Evropsko skupnost.
Na mostu na mejnem prehodu Petrina-Brod na Kolpi se je odvila slovesna zamenjava rotarijskega vodstva in guvernerskega vodstva. Prisotni so bili guvernerji slovenskega in hrvaškega dis-trikta ter številni Rotary klubi iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Nemčije, Avstrije in Italije. Po izmenjavi rotarijske predsedniške verige se je slovesnost nadaljevala v prireditvenem paviljonu na Fari, kjer so prisotne nagovorili guvernerji in predsedniki Distrikta 1912 in 1913.
Ob tej priložnosti se je ustanovil tudi Rotaract klub Kočevje. Dogodek je popestril zabavni program s skupino Prifarski muzi-kanti in klapo Vinčace.
Violeta Trontelj, Rotary klub Grosuplje
Simbolična predaja verige guvernerja Distrikta 1912 dr. Otmarja Zorna novemu guvernerju Ediju stropniku. Foto: Konrad Lampe

OBVESTILO
Še nekaj prostih mest v Vrtcu Sonček v Grosupljem - od 15. 2. do 22. 2. 2013,
obveščamo vas, da ima zasebni vrtec s koncesijo občine Grosuplje sonček, d.o.o., z lokacijo v sončnih dvorih, Brezje pri Grosupljem, v oddelkih Zvezdice in sončki še nekaj prostih mest.
k vpisu otrok v vrtec vabljeni vsi starši, ki imate otroke letnikov 2010, 2011 in 2012.
Oddelek Zvezdice lahko sprejme:
•	5 otrok letnika 2012, 2011 ali 2010. Oddelek Sončki lahko sprejme:
•	2 otroka letnika 2011.
Kontakt:
-	tajnistvo @vrtecsoncek.com
-	05/ 907-82-10
-	vloga vpis v vrtec na povezavi : http://vrtecsoncek.com/vpis-v-vrtec občina Grosuplje,
urad za finance, gospodarstvo in družbene dejavnosti

OBVESTILO
Še nekaj prostih mest v vrtcu Mali svet v Ljubljani Zasebni vrtec Mali svet obvešča, da ima v enoti v Murglah v Ljubljani na voljo še 10 prostih mest za varstvo jasličnih otrok. Odklonjene otroke smo pripravljeni prevzeti pod istimi plačilnimi pogoji, kot veljajo za javni vrtec.
KONTAKT:
MALi sVET, Matjaževa ulica 4, 1000 Ljubljana Tel.: 059026255 GsM: 041 602 231
e-mail: info@mahsvet.com	Mirijam skubin Juretič, ustanoviteljica in ravnateljica
www.mahsvetcom	zasebnega vrtca Mali svet iz Ljubljane

Praznovanje 60 letnice predšolske vzgoje v občini Grosuplje
Z majhnimi koraki in z veliko znanja smo prikorakali do pomembne obletnice našega vrtca. Od prvih začetkov pa do danes se je na področju predšolske vzgoje in izobraževanja marsikaj spremenilo. Cilji, kot tudi spoznanja, da otrok dojema in razume svet celostno, da se razvija in uči v aktivni povezavi s svojim socialnim okoljem, da si v vrtcu v interakciji z vrstniki in odraslimi razvija lastno družabnost in individualnost, so danes temeljna načela predšolske vzgoje.
Na naše praznovanje smo se pripravljali celo leto. Strokovne delavke so preko različnih dejavnosti otrokom in njihovim družinam organizirale posebne dogodke, vrhunec praznovanja pa smo doživeli 22. junija na zaključni prireditvi »Vrtec na ulici«, ki se je odvijala na Kolodvorski ulici med 9. in 13. uro. Sodelavci vrtca, skupaj z upokojenimi delavci, smo predstavili svojo dejavnost na uličnih stojnicah: predstavitev Eko dejavnosti, klime za uspešno delo in inovacijski projekt, »Iskanje načinov za spodbujanje in razvijanje jezikovnih zmožnosti predšolskih otrok«. Poleg predstavitev so na ulici potekale različne ustvarjalne delavnice: izdelovanje lutk (Rožle, Pika nogavička), izdelovanje konjičkov, izdelovanje cvetja iz krep papirja, šivanje blazinic - ninic (bib), frizerski in lepotilni salon, poslikava telesa, izdelava različnih glasbenih inštrumentov. Tem smo dodali tudi različne gibalne dejavnosti, s skupnim naslovom 'igre iz športnega nahrbtnika' in naravoslovne poskuse ter učenje osnov zdravstva - 'Jakob potrebuje pomoč. O vsem skupaj so otroci, s fotoreportažami, poročali z novinarske točke. Gostom in obiskovalcem smo ponudili glasilo v jubilejni izdaji »Prvih 60 korakov« in spominske 'hišice'.
Osrednjo prireditev, ki jo je s svojim sprevodom po Kolodvorski ulici slavnostno naznanila godba pihalnega orkestra Glasbene šole Grosuplje, so s petjem, plesom in igranjem popestrili otroci iz vseh enot vrtca ter pevski zbor zaposlenih, ki se mu je ob podelitvi priznanj pridružil tudi pevski zbor Lastovke. Program je spretno, sproščeno in s pridihom otroške navihanosti povezoval Boštjan Romih.
V sodelovanju z občino Grosuplje smo 60-letnico vrtca združili
z občinskim praznikom ter dnevom državnosti, ki poteka vsako leto ob občinskem prazniku, skupaj s podelitvijo občinske nagrade in priznanj. Priznanje z zlatim znakom občine Grosuplje je letos prejel VVZ Kekec Grosuplje. Vanj so vtkana leta dela in truda, nenehno sledenje sodobnim trendom razvoja predšolske vzgoje, vlaganja v strokovni in osebnostni razvoj zaposlenih, sodelovanja z lokalnim okoljem ter širše z institucijami v Sloveniji in v mednarodnem prostoru. V vrtcu uresničujemo svoje poslanstvo in zagotavljamo kakovostno dejavnost za predšolske otroke in njihove starše. Poleg vzgojne in izobraževalne dejavnosti smo ves čas skrbeli tudi za ustrezno zagotavljanje in s trendi povezano urejanje prostorov, opreme in okolja.
Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem zaposlenim in bivšim zaposlenim, ki so in še vedno s srcem prihajajo v vrtec, saj generacijam otrok, ki so deležni strokovne in bogate dejavnosti vrtca, dajejo temelje in popotnico v nadaljnje življenje. Priznanje je nagrada, hkrati pa motivacija, da kakovost predšolske vzgoje ohranjamo tudi v bodoče.
Veseli smo, da smo naše praznovanje lahko združili s praznovanjem občine Grosuplje, postavili »Vrtec na ulico« in praznovali skupaj s krajani, ki so, imajo ali bodo imeli vključene otroke v dejavnost vrtca Grosuplje.
Za popolno doživetje praznovanja se zahvaljujem tudi vsem otrokom, ki so nas razveselili z radostnimi, znanja polnimi in odlično izvedenimi nastopi ter njihovim mentoricam, vzgojiteljicam, ki so jih vodile z veliko mero znanja, občutka in potrpljenja. Zahvala velja vsem zaposlenim, ki so sodelovali pri pripravah in izvedbi celotnega dogodka, saj nam je v nekaj uricah sproščenega druženja in ustvarjalne aktivnosti obudil mnoge spomine, prijateljstva ter pustil neprecenljivo izkušnjo in lepo doživetje. Zahvaljujemo se tudi vam, dragi obiskovalci, krajani, prijatelji in vsi, ki ste ta dan z nami delili veselje. Delo in veselje nas čaka tudi v prihodnje, zato ostajamo skupaj še naprej. Vse najboljše in srečno Kekec!
Majda Fajdiga, ravnateljica VVZ Kekec Grosuplje
Indijanski zaključek v vrtcu Jurček v Mali vasi pri Grosupljem
Zopet je leto naokoli in za zaključek letošnjega šolskega leta je kolektiv vrtca Jurček staršem in otrokom pripravil prijetno presenečenje. Otroci so sicer že malo sumili, kaj se jim obeta, saj so vse tri starostne skupine skupaj s celotnim kolektivom vrtca ustvarjali indijansko vas, ki je bila iz dneva v dan bolj zanimiva pa tudi skrivnostna. Zgodba se je pričela s pismom Indijanca, ki so ga morali poiskati na igrišču vrtca. Po njegovih navodilih so se ves teden pripravljali na omenjeni dogodek. Istočasno je nastajala prava indijanska vas. Na igrišču vrtca so čez noč zrasli trije indijanski šotori in ko je prišel petek, 14. 6. 2013, smo bili starši skupaj z otroki povabljeni, da jo obiščemo. Že na vhodu vrtca nas je pozdravil pravi indijanski poglavar z ženo in poskrbel, da smo poslikanih obrazov in po indijanskih običajih vstopili v vas, tako kot se to spodobi. Otroci so oblekli indijanska oblačila, ki so jih sami poslikali z živo pisanimi barvami. Na tleh naslikan potoček poln ribic pred vhodom je bilo potrebno preskočiti in potem.... Kotički, v katerih smo izdelovali indijanske perjanice, ogrlice in zapestnice, sledila je poslikava z indijanskimi tatuji. Pokukali in obiskali smo vse tri indijanske šotore (ženske same niso imele vstopa), si ogledali slikovno razstavo indijanskih običajev, oblačil in njihovega življenja. Sredi vasi je stal čudovito poslikan indijanski totem (obelisk), ki ga je naredila ena od marljivih mamic. Indijanske kuharice pa so poskrbele, da smo se po napornem popoldnevu okrepčali in posladkali. Popolnoma smo se vživeli v vloge Indijancev in dan zaključili s pesmijo ob ognju. Z bobna-njem in ploskanjem je bilo vzdušje še bolj pristno. Celotnemu kolektivu vrtca Jurček se v imenu staršev in otrok zahvaljujem za prisrčen zaključek vzgojnega leta.
HOWK,
mamica Marjana Skubic
V Grosupljem parketarji obnovili vrtec z vodnim lakom Chromoden
Grosuplje, 6. julij 2013 - Včeraj in danes je v enotah vrtca Kekec Gro- Letošnja akcija je bila že šesta zapovrstjo in je tradicionalno potekala prvi suplje tekla že šesta donatorska akcija: obnova parketnih površin. 13 vikend v juliju. Ideja se je rodila leta 2006 na pobudo Darije Medved in obrtnikov - parketarjev, članov Sekcije polagalcev talnih oblog pri Obr- Franca Mesojedca iz podjetja HGtrade. V dosedanjih akcijah so parke-tno-podjetniški zbornici Slovenije, je obnovilo 350 m2 parketnih povr- tarji brezplačno obnovili že okoli 2.350 m2 parketnih površin. Prvo leto šin oziroma tla šestih igralnic v enotah Kekec in Pastirček vrtca Kekec so obnavljali parket v vrtcu Labod v Novem mestu na pobudo podjetni-Grosuplje. Za obnovo parketnih površin so porabili 200 litrov okolju ka Zvonimirja Novaka, drugo leto v dveh enotah vrtca Murska Sobo-prijaznega dvokomponentnega parketnega laka Chromoden na vodni osnovi, hrvaškega proizvajalca Chromos, ki je član Skupine Helios. Parketni laki Chromoden so posebej primerni za vrtce in šole.
Pri akciji je sodelovalo 14 parketarjev iz 13 različnih podjetij, ki so nesebično pristopili k projektu in brezplačno pomagali pri obnovi talnih površin dveh enot vrtca Kekec Grosuplje. Poleg pomoči vrtcem pa želi organizator, podjetje HGtrade, z vsakoletno donatorsko akcijo izpostaviti potrebo po strokovno-tehničnem izobraževanju par-ketarjev ter nenazadnje javnosti predstaviti zanimiv poklic parketarja.
ta na pobudo podjetnika Stanka Srša, tretje leto v Ljubljani s pomočjo podjetja Ars Constructa, v enotah Hans Christian Andersen, Marjetica, Mojca in Jelka. Četrto leto zapovrstjo so obnovili vrtec v Slovenski Bistrici s pomočjo podjetnika Jurles, lani pa so na pobudo podjetja Habitat obnovili parket v vrtcu Koper, v enotah Ribica in Vanganel-Pikapoloni-ca. Organizator - podjetje HGtrade- napoveduje, da bo prihodnje leto donatorski projekt še obsežnejši.
»Veseli smo, da smo dobili priložnost postati član verige vrtcev, ki so jim pridne roke parketarjev z okolju prijaznimi materiali ustvarili čista in prijetna tla, kjer se igrajo, ustvarjajo in bivajo naši najmlajši. Hvala pobudniku akcije podjetju HGtrade, hvala podjetju Chromos za parketne lake in hvala vsem parketarjem, ki so odlično opravili svoje delo. Z opravljenim delom ste nam ne le prihranili denar, ki ga bomo lahko namenili za druge nujne investicije, ampak pokazali svojo srčnost in pripravljenost storiti dobro delo za druge. S hvaležnostjo pozdravljam idejo in izvedbo in vam želim veliko energije tudi v prihodnosti, ko boste s tovrstnimi akcijami razveseljevali tudi druge vrtce po Sloveniji,« je ob tej priložnosti dejala Majda Fajdiga, ravnateljica vrtca Kekec Grosuplje. Donatorsko akcijo si je ogledal tudi župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič, ki pravi, da gre za lepo darilo, tako vrtcu, ki letos praznuje že okroglih 60 let delovanja, kot tudi občini Grosuplje. Poudaril je, da so takšnega povezovanja in sodelovanja na občini zelo veseli ter se za-
hvalil Skupni Helios oz. organizatorju akcije podjetju HGtrade, podjetju Chromos za podarjene parketne lake ter vsem sodelujočim parketar-skim podjetjem.
»Veseli me, da ima donatorska akcija vsako leto širši pomen. Letos so se parketarji ponovno številčno odzvali in to v času, ko imajo največ dela. Zavedamo se, da brez njihove podpore take akcije ne bi mogli izvesti, zato se jim še posebej iskreno zahvaljujem za njihovo udeležbo,« pa je dejala Darija Medved iz podjetja HGtrade.
Poleg HGtrada letos v donatorski akciji sodelujejo naslednja parketarska podjetja: Rozman Rafko, s.p., iz Kranja, ARS CONSTRUCTA, d.o.o., iz Ljubljane, Škulj Janez, s.p., iz Ljubljane, Rožmanec Albin, s.p., iz Dobrove, Novak Zvonimir, s.p., iz Novega mesta, Radoš Jože, s.p., iz Suhorja, Habitat, d.o.o., iz Kopra, Asmir Halilovic, s.p., Franc Ribič, s.p., iz Kamnice, Korenč Miha, s.p., iz Grosupljega, Kocet Drago, s.p., iz Apač, Bojan Brglez, s.p., iz Loč pri Slovenski Bistrici in Parketarstvo Podeks - Stanislav Petrovič, s.p., s Ptuja.
Vsem ekipam se vrtec in organizator zahvaljujeta za sodelovanje.
HGtrade, d. o. o.
Medgeneracijsko sodelovanje
Osmošolci Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje smo se odločili, da se bomo vključili v projekt MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE. Skupaj s šolsko psihologinjo Nino Smolej Rome smo se 16. 4. 2013 odpravili v Dom starejših občanov Grosuplje. Vsi skupaj smo se zbrali na velikem pokritem balkonu. Bilo nas je zelo veliko. Delovna terapevtka Jožica Kralj je v domu določila rdečo nit pogovora. To je bil regrat. Eden od učencev je prinesel harmoniko, tako da je bilo še bolj veselo. Nekateri so ob glasbi tudi zapeli in zaplesali. V domu imajo navado, da ob takšnih dogodkih pijejo kavo. Učenci smo jim jo postregli. Za tiste, ki jim kava ne tekne, je bil na voljo tudi sok. Upokojenci so se zaradi pestrega dogajanja nekoliko utrudili in odšli počivat v svoje sobe. Mi pa smo odšli v spodnje nadstropje, kjer smo se z odgovorno delavko dogovorili, katere dneve in ob katerih urah bomo obiskovali stanovalce v domu. Nato smo se vrnili v šolo. Upokojence obiskujejo tri različne skupine, in sicer v petek, torek in ponedeljek. Na začetku smo vedno najprej poiskali gospo Jožico Kralj, da je privedla starostnike v čajno kuhinjo, zdaj pa jih gremo v sobe iskat kar
sami. Sedemo za mizo in pogovor se začne. Pogovarjamo se o vsem mogočem. Zelo so zgovorni. Nam skoraj ni treba govoriti, saj vse povedo sami. Včasih obiščemo oddelek, kjer bivajo ljudje z demenco. Včasih pa se tudi igramo družabne igre. Navadno smo skupaj približno eno uro, včasih tudi nekoliko več. Med pogovorom se upokojenci tudi utrudijo, zato gredo po koncu pogovora v sobe počivat.
Zelo lepo je, če nameniš svoj prosti čas drugim. Še posebej se mi zdi lepo, da ga namenimo tistim, ki ga potrebujejo. Daje ti neko notranje zadovoljstvo in občutek, da si naredil dobro dejanje, ki je bilo koristno. Upokojencem si narisal nasmeh na obraz in hkrati si bil srečen tudi sam, saj to rad počneš. Še do konca šolskega leta smo obiskovali starejše občane, nato pa smo se za čas počitnic poslovili.
Lea Gostinčar, 8. razred Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje
Praznovanje 10-letnice nove Podružnične šole Št. Jurij
10. rojstni dan Podružnične šole Št. Jurij smo praznovali v ponedeljek, 24. junija 2013. Na praznovanju smo se z vlakom znanja, v katerega v novi podobi potniki vstopajo in izstopajo že 10 let, popeljali v preteklost, pa tudi na druge kontinente sveta in v domišljijski svet, poln glasbe, plesa in veselja.
Ob praznovanju 10. rojstnega dneva je zaželel iskrene čestitke vsem, predvsem pa ravnateljici šole Janji Zupančič, vodstvu šole in vsem učiteljem, ki se z našimi najmlajšimi trudijo iz dneva v dan, pooblaščenec župana mag. Iztok Vrhovec. Našim najmlajšim pa je zaželel, da se bodo v šoli čim več dobrega naučili, da bodo imeli lepe učne uspehe in da bodo njihove učiteljice in učitelji, predvsem pa starši nanje ponosni. »Lepo praznovanje in iskrene čestitke ob tako pomembnem dnevu za Krajevno skupnost Št. Jurij in tudi za vso Slovenijo, ob dnevu državnosti,« je še dejal.
Vse prisotne je pozdravila in nagovorila tudi ravnateljica šole Janja Zupančič. Podružnična šola v Št. Juriju je začela nov čas šteti pred desetimi leti, ko je v vasi zrasla moderna šolska zgradba. Pridobitev je bila neizpodbiten dokaz vzornega sodelovanja Občine Grosuplje in domačinov. Učenci so do jeseni leta 2003 pouk obiskovali v stari šolski zgradbi, ki jo je zob časa že močno načel in je bila prostorsko že povsem neustrezna. Posebno pozornost je bilo potrebno namenjati tudi varnosti, saj so se vhodna vrata navihanim nožicam odpirala kar neposredno na cesto Grosuplje-Turjak. Jasna vizija, trdna želja in modrost vaščanov ter članov krajevne skupnosti so se uresničili le lučaj stran, na ravnini, vpeti med potok in cesto. Novi hram učenosti je pomenil pridobitev za vse generacije. V svoje zavetje je poleg učencev razredne stopnje sprejel tudi predšolske otroke, ki se srečujejo v enoti vrtca. Celo odrasli so se razveselili telovadnice in urejenega zunanjega športnega igrišča. Aktivni člani Krajevne skupnosti Št. Jurij pa so si uredili prostor za svoje delovanje. Šola je tako postala resnično aktiven del središča dogajanja in druženja domačinov.
Pa vendar, za dobro šolo so najpomembnejši dobri učitelji, ki jih v Št. Juriju nikoli ni manjkalo, a leta 2003 so bili ustvarjeni pogoji, ki so vsem dali dodaten zagon. Število učencev je iz leta v leto nara-
ščalo. Uspehi učencev na številnih področjih so se kar vrstili. Šolo povezuje skrb za okolje, saj so prav vsi zaposleni vpeti v dejavnosti Ekošole. Učenci se vključujejo v različne aktivnosti, razvijajo ljubezen do slovenske besede in pesmi, sodelujejo pri gledališki dejavnosti, se športno dokazujejo, krepijo logično razmišljanje, likovno ustvarjajo ... S povezavo v svetovni splet in ustrezno opremo so se možnosti pridobivanja znanja še dodatno izboljšale in razvijanje novih spretnosti je dobilo nov polet.
Janja Zupančič se je ob prazniku zahvalila vsem predanim učiteljem, vodjem šol, staršem, krajanom, vaščanom ter predstavnikom Krajevne skupnosti Št. Jurij in Občine Grosuplje, in čestitala vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspehom, katerih se danes veselimo. Na prireditvi so se nam s plesnimi, pevskimi in glasbenimi točkami predstavili prav vsi učenci od 1. do 5. razreda Podružnične šole Št. Jurij, kot se za praznovanje rojstnega dneva spodobi pa smo na veliki torti upihnili tudi svečke in se z njo posladkali.
In kaj o šoli menijo naši najmlajši? Kaj jim je všeč na šoli in kaj bi spremenili?
Matej Vintar: Všeč mi je velika telovadnica. Želim si še, da bi imeli šolsko igrišče za odbojko na mivki.
Petra Omahen:Pohvalila bi pametno razsvetljavo, ki jo imamo v učilnici. Poleti pa bi prav prišla klima, saj je zelo vroče.
Tajda Svetek:Všeč mi je, ker sodelujemo v projektih. Smo EKO šola. Naše učiteljice so zelo prijazne.
Tjaša Drobnič: Na šoli je odlična hrana.
Klemen Tomšič: Fasada šole mi je zanimiva in lepe barve. Dobro bi bilo, če bi imeli tudi kolesarnico. Učiteljice so super, veliko nas naučijo.
Jošt Nučič: Rad bi, da poleti ne bi bilo tako vroče v šoli.
Jana Roštan in Irena Rakar
S CIK-om Trebnje do znanj in veščin za izzive prihodnosti
Pred nami so tedni poletnih oddihov in brezskrbnih počitniških dni, pa tudi čas načrtovanja in priprav na jesen in novo šolsko leto.
OGLASNI ČLANEK
Izobraževanje odraslih na Centru za izobraževanje in kulturo Trebnje (CIK) je prijetno in uporabno. Odrasle k učenju vodijo drugačni motivi kot mlade, saj nova znanja potrebujejo za delo v službi, pri iskanju nove zaposlitve ali pa zgolj za lastno zadovoljstvo. Učenje poteka ob podpori aktivnih učnih pristopov, ki upoštevajo že pridobljena znanja in izkušnje ter posebnosti odraslih, kot so službene, družinske obveznosti oz. način življenja. Na CIK-u nudimo široko paleto poklicev s področja ekonomije, trgovine, gostinstva in predšolske vzgoje. Predavanja potekajo v tečajni obliki, vzporedno dve do tri programske enote, v popoldanskem času, 3-4 krat tedensko. Na voljo so tudi mesečne konzultacije z učitelji ter dodatni izpitni roki.
Udeleženka programa predšolske vzgoje, Tadeja Jevnikar, je povedala:»Zelo mi je všeč na CIK-u, da je program, ki ga obisku-
jem, vsebinsko bogat in ti res posreduje potrebne informacije in znanje, prilagojen pa je tudi časovno za nas, ki smo zaposleni ...«. Vsakega posameznika spremljamo skozi izobraževanje, mu svetujemo in nudimo pomoč, kar prispeva k uspešnosti naših udeležencev. Ponosni smo, da smo na spomladanskem roku poklicne mature, junija 2013, imeli zlato maturantko.
Poleg srednješolskih programov v sodelovanju z Erudio - Višjo strokovno šolo - na našem centru poteka tudi e-študij, smeri ekonomist, organizator socialne mreže, logistično inženirstvo in gradbeništvo. Več na informativnem dnevu, 26. 9. 2013.
Udeleženci lahko pridobivajo poklicno usposobljenost za delo
tudi po drugi, krajši poti. Na CIK-u organiziramo priprave in omogočamo preverjanje za pridobitev NPK socialni oskrbovalec na domu, pomočnik kuharja, pomočnik natakarja in številne druge s področja ekonomije. S ponudbo jezikovnih tečajev pa omogočamo učenje angleščine, nemščine, španščine, italijanščine, francoščine in ne nazadnje slovenščine za tujce, vsem generacijam. S pridobivanjem državnih in evropskih sredstev skušamo omogočiti udeležbo v izobraževalnih programih vsem. Tako smo samo v minulem šolskem letu omogočili brezplačno izobraževanje preko 600 udeležencem. Več o tem si lahko preberete na naši spletni strani www.ciktrebnje.si, kjer so predstavljene izobraževalne možnosti za novo šolsko leto, ali pa se udeležite informativnega dne, ki bo 11. septembra 2013, v Mestni knjižnici Grosuplje, ob 16.30. uri, ter v enoti Ivančna Gorica, ob 18. uri. Vabljeni k nam, saj kot je udeleženka programa Socialni oskrbovalec na domu, gospa Mojca Kopina, povedala, »za učenje in pridobivanje novih znanj ni nikoli prepozno«.
Zapisala Patricija Pavlič
Plesni klub Spot - ponovno uspešni
12. maja 2013 se je končalo tridnevno državno prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih. Na prvem delu je sodelovalo 39 plesnih klubov, plesalo pa 1010 plesalcev, ki so na plesnem parketu novomeške dvorane Leona Štuklja tekmovali v kategorijah: hip hop, breakdance, electricboogie, discodance, orient, jazz in modern
dance.
Plesalci Plesnega kluba Spot, pod vodstvom plesne učiteljice in plesne sodnice Žive Radulovič, so v močni konkurenci ponovno dosegli odlične rezultate. Državni podprvakinji sta postali Neža Čeferin in Lucija Nosan v hip hop parih otroci, v skupnem seštevku pokalnih turnirjev pa sta zasedli 2. mesto. 5. mesto so osvojili Vid Ome-jec za hip hop solo dečki ter Ela Rozina in Nika Škrjanec za hip hop pare mladinci. Ela Rozina je v hip hop solu mladinke zasedla 6.mesto. Velika mladinska hip hop formacija Hey Now Now (Nika Škrjanec, Ines Škrjanec, Ela Rozina, Sara Kovačič, Sanja Ložnjako-vič, Tjaša Comino, Laura Potokar, Tilen Potokar, Tjaša Hočevar, Lucija Karnelutti, Rok Omejec, Tjaša Vozlič, Ajda Ramšak, Neža Čeferin, Adja Robida, Neža Novak, Maja Boh in IvonaLjoljič) je dosegla 7. mesto, 8. mesto Angry Birds hip hop mala skupina otroci (Ana Čeferin, Neža Čeferin, Vid Omejec, Ava Zrnec, Lucija Nosan), 9. mesto Unstoppable hip hop mala skupina mladinci (Nika Škrjanec, Ines Škrjanec, Ela Rozina, Sara Kovačič, Sanja Ložnjako-vič, Tjaša Comino), 13. mesto Vid Omejec in Ava Zrnec hip hop pari otroci, 16. mesto Nika Škrjanec hip hop solo mladinke in 18. mesto Neža Čeferin hip hop solo deklice.
Nepremagljiva državna prvakinja
Zadnji vikend v maju, od 31. 5. do 2. 6. 2013, je bil v Šenčurju pri Kranju 2. del državnega prvenstva v modernih tekmovalnih plesih (street dance show in show dance). Plesalka Plesnega kluba Spot Ela Rozina je ponovno postala državna prvakinja v streetdanceshowu solo mladinke in obranila lanskoletni naslov državne prvakinje. Je tudi zmagovalka pokalnih turnirjev, saj je bila v letošnji sezoni v street dance showu neporažena. S točko Gollum iz Gospodarja prstanov, v koreografiji Žive Radulovič, jo v mesecu oktobru čaka svetovno prvenstvo, ki bo potekalo v kraju Usti nad Labem na Češkem.
Odlični uspehi naših plesalcev tudi na evropskem prvenstvu v Amsterdamu
Med 13.in 16. junijem 2013 se je na evropskem prvenstvu v hip -hopu, electricboogie -ju in breakdance -u potilo kar 513 slovenskih plesalcev, ki so si vstopnico za prvenstvo priplesali na državnem prvenstvu mesec poprej. V Amsterdamu je skupno nastopilo več kot 2500 tekmovalcev iz 24 držav, Slovenci pa smo spet dokazali, da je ples na domačem državnem prvenstvu včasih celo na višjem nivoju kot mednarodne tekme.
Odlične in zavidljive rezultate so dosegli tudi plesalci in plesalke plesnega kluba SPOT:
•	9. mesto Ela Rozina v hip-hop solo mladinke ( od 122 plesalk),
•	21. mesto Vid Omejec v hip-hop solo dečki (od 51 plesalcev),
•	34. mesto Neža Čeferin in Lucija Nosan v hip-hop parih otroci (od 114 parov),
•	34. mesto Neža Čeferin v hip-hop solo deklice,
•	49. mesto Ela Rozina in Nika Škrjanec v hip-hop parih mladinci.
Čestitke vsem plesalcem in trenerjem za odlične dosežke!
Živa Radulovič
Uspešno zaključena 10. sezona Plesnega studia Tina
Za nami je jubilejna 10. sezona Plesnega studia Tina in Športnega kluba Tial, ki smo jo izredno uspešno zaključili na področju cheer plesa in modernih plesnih zvrsti, kamor prištevamo hip-hop in breakdance. Udeležili smo se 6 domačih tekmovanj v okviru Che-erleading in Plesne zveze Slovenije ter 2 tujih tekmovanj ter dosegli skupno 4 odlična prva mesta, 5 srebrnih pokalov, 4 bronaste medalje in še več finalnih uvrstitev na 4. ali 5. mesto.
Pred 10. leti se je v plesni dvorani Brinje odvijala prva zaključna plesna produkcija Plesnega studia Tina. Nastopali sta dve majhni showdance skupini, ki sta pričeli delovati leta 2002 pod mojim vodstvom. Vse skupaj nas je bilo na nastopu okoli 15 deklet. A želja po poučevanju in dobrem delu nas ni ustavila in v nekaj letih je zanimanje za skupine prerastlo moje zmožnosti in podmladek je prevzel svoje skupine in kvalitetno nadaljeval delo. Kmalu je zanimanje za različne plesne zvrsti zrastlo do te mere, da smo v svoj krog povabili specialiste za cheer ples, breakdance, balet in hip-hop, na čemer gradimo tudi prihodnje delovanje. Danes združujemo skoraj 200 članov in se udeležujemo vrhunskih tekmovanj, nastopamo na tekmah KK Grosuplje ter uspešno pripravljamo osnovnošolce na šolski plesni festival in valeto.
Vse, ki bi se nam želeli pridružiti, vabimo, da se oglasijo prvi teden septembra 2013 na treningu želene vadbene skupine (urniki bodo objavljeni na www.ples-tina.com).
Tina Bedenik Schmautz, strokovna vodja Plesnega studia Tina
Lokostrelski klub Taborska jama uspešen na Snežniku
V soboto, 22. 6. 2013, je lokostrelski klub Snežniška Diana organiziral tekmo, ki je štela za Slovenski 3D pokal, Jadranski pokal in pa tudi pokal Alpe-Adria. Udeležilo se je je 155 tekmovalcev iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Iz LK Taborska jama se nas je tekme udeležilo pet tekmovalcev, ki smo nastopili v članski konkurenci z različnimi loki. Anton Klančar je v kategoriji dolgi lok osvojil prvo mesto, Karli Goršič pa je bil v isti konkurenci tretji. V kategoriji instinktivni lok je prav tako prvo mesto osvojil Marjan Kocman.
Še posebej pa smo ponosni na naša dva nova tekmovalca, ki jima je bila to prva lokostrelska tekma. Šmarčana, ki se z lokostrelstvom resneje ukvarjata šele tri mesece, sta v kategoriji lovski lok osvojila: Renata Rudolf odlično prvo mesto in pa Boštjan Ramšak prav tako vrhunsko četrto mesto.
Čestitamo v upanju na še več takih tekem.
Lokostrelski pozdrav: vse v zlato.
Marjan Kocman
Malo šokantna tekaška delavnica
V sredo, 26. 6. 2013, je Zavod Drevored organiziral tekaško delavnico s tekaškim trenerjem Urbanom Praprotnikom v Grosu-pljem.Večina udeležencev je bolj ali manj poznala tehniko teka v teoriji, a video-analiza je bila šokantna tudi za izkušene tekače. Velika večina se je na delavnici ogorčeno prijela za glavo. 18 tekačev, nekaj začetnikov in tudi nekaj starih tekaških mačkov, se je zbralo na triurni delavnici, da bi s pomočjo tekaškega trenerja Urbana Praprotnika izboljšali svojo tehniko teka. "Moti me, da ne napredujem več," je pojasnil svoj razlog za obisk delavnice maratonec, gospod srednjih let. Po uvodnem teoretičnem delu je bila velika večina udeležencev še vedno prepričana, da teče dokaj pravilno. A le do takrat, ko so svoj tek videli na počasnem posnetku kamere, ki napravi 300 sličic v sekundi. Spoznanje je dobro opisala udeleženka Nataša: »Zanimivo, mogoče za večletnega in laično rečeno "izkušenega" tekača kar malo šokantno, ko ugotoviš, da tvoj tek ni "pravi".«
Z video-testom smo potrdili Urbanovo predpostavko, da 90 % rekreativnih tekačev lahko bistveno izboljša tehniko teka, saj sta le dve udeleženki tekli "pravilno". Zaradi deževnega popoldneva smo preostanek delavnice izvedli v avli šole, kjer smo preko različnih vaj začutili "pravilen" tek. Urbanovo strokovno oko je opozarjalo in popravljalo napake. Razširili smo si tudi znanje o vajah za raztezanje in krepitev posameznih mišic, pomembnih za tek. Zaključni del delavnice je bil namenjen izbiri prave tekaške obutve. S pomočjo
Tekaški trener vsakega udeleženca posname s kamero, ki naredi 300 sličic v sekundi.
videoposnetkov od zadaj smo lahko videli, kako se obnaša stopalo posameznega tekača pri teku in na podlagi tega določili optimalen tip obutve.
Tekaško delavnico s tekaškim trenerjem Urbanom Praprotnikom bomo ponovili v jesenskem terminu. Če želite, da vas o njej pravočasno obvestimo, nam pišite na info@drevored.si.
Irena Gantar, Zavod DREVORED, foto: Drevored
Družinska skupina Volk folk na Taboru Cerovo
Edini v celoti obnovljeni protiturški tabor na Slovenskem - Tabor Cerovo - najlepše oživi z glasbo. V organizaciji ZKD Grosuplje, Občine Grosuplje in TD Št. Jurij se glasbeni poletni večeri ponavljajo že nekaj let in privabljajo številne obiskovalce. V nedeljo, 7. julija 2013, ob 19.30. uri, je na Taboru nastopila družinska skupina Volk folk iz Ilirske Bistrice. Družinska godčevska tradicija sega nazaj v čase francoskih vojn, okoli leta 1800, je povedal oče Romeo Volk. Godčevska družinska skupina je igrala na porokah in večjih praznikih. Večina pesmi izhaja iz okolice Velike Bukovice pri Ilirski Bistrici, pripisujejo pa jih njihovemu stricu, ki je bil prvi godec v teh krajih, ki si je kupil harmoniko in začel zbirati in zapisovati ljudske pesmi, marsikatero si je pa tudi sam izmislil.
Skupino sestavljajo oče Romeo Volk, ki igra kontrabas, hči Nina, akademska glasbenica pianistka in profesorica klavirja, ki igra oprekelj in harmoniko, ter sin Gregor, absolvent sredozemskega kmetijstva, ki igra violino, vsi trije pa skupaj tudi prepevajo, odprto, s premolki vmes, da se čuti že malo južnega temperamenta tja proti Istri. Sin
poje naprej, hči poje čez, oče pa z basom spremlja. Zaigrali so plese: cvajšrit, štajeriš, mazurko, valček, polko. Godci so včasih igrali za ples, če pa so peli, so peli z njimi tudi poslušalci. Njihova glasba torej ni bila napisana za oder. Volk folk pojejo in igrajo po starem, z občutkom za tradicijo, vendar tudi malo posodobljeno, za uho in oči današnjega poslušalca. Igrajo na stare instrumente: kontrabas, violino, oprekelj, ki je predhodnik klavirja. Nanj so igrali tako, da so ga nosili oprtanega okoli vratu in so hodili ter igrali. Ta instrument je nadomestila harmonika. Nina je igrala na plonarico. Take harmonike je izdelovala v Trst priseljena tirolska družina in harmonika ima drugačen zven kot frajtonarica.
Na lesenem odru, s katerim pokrijejo stopnice pred cerkvijo sv. Nikolaja, so godci Volk folk navdušili številno publiko. V prijetno toplem večeru je v miru sredi gozda zvenela glasba, ki nas je popeljala nazaj v stari svet godčevske muzike in petja. Med poslušalci je predsednik Turističnega društva Št. Jurij Janez Kozlevčar še posebej pozdravil duhovnika Gregorja Goršiča in njegovega očeta iz Amerike. Za splošno dobro počutje pa so poskrbeli Ljudski pevci Zarja iz Račne in člani TD Št. Jurij v folklornih oblačilih.
Marija Samec
v
Koncert z odmevom v Zupanovi jami
»Življenje brez ljubezni je kot dan brez sonca.« Ta misel je v nedeljo, 23. junija, povezovala »Koncert z odmevom« vokalno-instrumentalne skupine Mlada zarja v Županovi jami. Velika dvorana se je izkazala z odlično naravno akustiko, med približno polurnim nastopom pa je pesem ubrano napolnila podzemne prostore, ki jim sicer vladata tema in tišina. Obiskovalci so bili navdušeni nad programom in so mlade izvajalce nagradili z dolgim aplavzom. Ena od obiskovalk je izpostavila tudi posebnost doživetja zborovskega nastopa v Veliki dvorani: »Peli so ubrano, pa vendar se v dvorani sliši oz. razloči vsak glas posebej. Res zanimiva izkušnja.«
Dogodek so pripravili Županova jama, turistično in okoljsko društvo Grosuplje, Kulturno društvo France Prešeren Račna in Zveza kulturnih društev Grosuplje. Posnetek koncerta lahko poslušate tudi na www.zu-panovajama.si.
Damjan Viršek
Jure Srdinšek: Misli neba
Mestna knjižnica Grosuplje, sreda, 19. junij 2013
Učenec 8. razreda Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje Jure Srdinšek je predstavil svoj knjižni prvenec Misli neba. Zbirka črtic, pravzaprav razmišljanj o vsakodnevnih in posebnih dogodkih, je nastala pod mentorstvom učiteljice Betke Jamnik.
Na odru dvorane v Mestni knjižnici Grosuplje sta avtorju, ki je program popestril z igranjem na klavir, pomagali knjigo predstaviti članica Gledališča Hiša, katerega član je tudi sam, in mentorica Betka Jamnik, ki je povedala, kako je knjiga nastajala. Mladi pisec jo je zasipal z besedili, ki so bila drugačna, kot so jih pisali njegovi sošolci, presegala so miselni svet in besedni zaklad, zato ga je začela spodbujati, naj še piše. Tako se je nabralo dovolj zgodb za knjigo Misli neba. Jure Srdinšek se v svojih kratkih črticah sprašuje o času in njegovem pomenu za posameznika, o ljubezni, o sanjah in resničnosti, o sreči in nesreči in o solzah, ki ju spremljajo, o razumu, o branju, pa tudi o čisto konkretnih stvareh, kot so slike, voda in vodne kapljice. Včasih je rad sam, družbo mu vedno delata blok in svinčnik, zato razmišlja o življenju na otoku. Ves čas tudi vzpostavlja stik z bralcem, ga opozarja, napeljuje k nadaljevanju branja, sprašuje. Njegove črtice niso vedno zgodbe z neko trdno vsebino, pogosto so meditativna razmišljanja o problemu, ki ga izpostavi. Prav tako nimajo pravega začetka niti trdnega konca.
Njegova misel se razvija in raste, kot se razvija in raste tudi sam avtor. »Zbirka Misli neba je vsekakor Juretov začetek neke poti, ... ne vemo, kam, kako dolgo in kako močno bo vijugala ... in ne vidimo konca, vsekakor pa mu želim, da obstane na njej in tako pogumno in vztrajno, kot je začel, tudi nadaljuje,« je zapisala v knjigo mentorica Betka Jamnik.
Simonove priče - nova knjiga Rudija Podržaja
Rudi Podržaj, knjižničar v Mestni knjižnici Grosuplje, je pri založbi Modrijan v zbirki Bralec izdal že svojo četrto knjigo. Leta 2003 smo prebrali njegove Begave melodije dnevov, 2007 Angelci padajo gor, 2008 pa otroško slikanico Nikolin potepin.
Najnovejše delo pripoveduje o problematičnem fantu Simonu. Pravzaprav o njem pripovedujejo tisti, s katerimi ima štirinajstletnik največ stikov: babica - očetova mama, učiteljica, varnostnik, sošolka, sošolec, mama, stari ata - mamin oče, bratranec - sin maminega brata, stric - mamin brat, soseda, šolska psihologinja in oče. Dvanajst oseb, simbolično število, predstavi svoj odnos do njega in do dogodkov, v katere so vpleteni skupaj z njim. Nazadnje vsi doživijo neko spoznanje, ki jih spremeni in prinese rešitev tudi njihovih težav.
Zanimivo branje je na voljo v Mestni knjižnici Grosuplje, avtorja in njegovo knjigo pa bomo predstavili na literarnem večeru v jeseni.
Marija Samec
Vpeta v radost - razstava Melite Garvas
Galerija Mestne knjižnice Grosuplje, četrtek, 11. julij 2013, ob 19. uri
Sedmo razstavo v letošnjem letu v Galeriji Mestne knjižnice Grosuplje je odprla direktorica Roža Kek. Predstavila je avtorico Vi-šnjanko Melito Garvas, slikarko, pesnico in režiserko. Po Srednji družboslovni šoli v Ivančni Gorici se je odločila za študij likovne pedagogike. Diplomirala je iz kiparstva pri Dragici Čadež. Pridobila je tudi specialno pedagoško izobrazbo. Od leta 2006 je specialistka Pomoči z umetnostjo, smer drama in likovnost.
Že kot srednješolka je bila odlična organizatorka kulturnega življenja na šoli, poleg prostovoljnega dela z otroki in mladostniki pa je prevzela še vodenje gledališke skupine v kraju. Sodeluje z Zvezo društev za cerebralno paralizo Sonček, kjer kot umetnostna tera-pevtka izvaja gledališke, likovne in plesne delavnice. Zaposlena je kot vzgojiteljica in kulturna animatorka v Vzgojnem in izobraževalnem zavodu Višnja Gora.
Melita Garvas je na razstavo postavila dela zadnjega leta. Inspirira-la jo je nova oblika, krog, ki je primeren za energijske slike. Poleg barv je v vse snovanje, čutenje in sanjarjenje vpeta radost. Slike so narisane na les, ki je naraven in topel material. »Spirale, v neskončnost se vrteče oblike, simbolizirajo večno ustvarjalno silo, gibanje in porajanje. Cikel slik in pesmi Melite Garvas so hvalnica življenju,« je v lično oblikovano zloženko zapisala umetnostna zgodovinarka Darija Kovačič. Razstavo je poleg knjižnice pomagal postaviti tudi JSKD, izpostava Ivančna Gorica, ki jo vodi Simona Zorko.
V kulturnem programu sta z glasbo in petjem sodelovali Eva Ko-vačič in Marjeta Valentinčič, poezijo, tudi Melitino, so brale članice KD Janez Cigler iz Višnje Gore: Veronika Bašar, Rebeka Petrič, Neža Njezič in Eva Steiner. Igralka Lojzka Avajanos, ki je razpeta med Grčijo in Slovenijo, je prebrala Melitino pesem v slovenščini in svoj prevod te pesmi v grščini. Zanimiva je bila tudi plesna predstava Janje Gosarič.
Na koncu se je avtorica razstave Melita Garvas zahvalila vsem, ki so kakorkoli pomagali pri nastajanju te razstave, tudi svoji mami, ki vsako njeno razstavo pospremi s svojo kulinarično ponudbo.
»Razstava je posvečena vsem, ki z mano v dan vpletajo ustvarjalnost, humor in radost.« S temi besedami je Melita Garvas povabila vse, naj si ogledajo njeno razstavo, ki bo na ogled od 11. julija do 30. avgusta, v času odprtosti knjižnice.
Iz Zveze kulturnih društev Grosuplje... zkd Grosuplje
ZGODILO SE JE.
Sreda, 12. 6. 2013, ob 18.00, Galerija Mestne knjižnice Grosuplje, likovna skupina Paleta, KD Teater Grosuplje Člani likovne skupina PALETA pri KD Teater Grosuplje, ki deluje pod okriljem Zveze kulturnih društev Grosuplje, v teh poletnih dneh ne mirujejo.
Po uspešno končani razstavi 12. junija 2013, z naslovom »Govorica telesa« v Galeriji Mestne knjižnice Grosuplje, se je nekaj članov skupine udeležilo 8.ex-tempora RAK, Rakek 2013, ki je bil16. maja 2013. Po presoji strokovne komisije je bilo delo Valentine Ljubotina uvrščeno med najbolj uspele slike, ki so bile razstavljene v galerijskem delu knjižnice Rakek do 17. junija 2013.
Likovna skupina Paleta je že drugo leto sodelovala na dobrodelnem bazarju »Gremo na morje« 8. junija 2013 v Grosupljem. Z uspešno prodajo svojih likovnih del je tudi dodala zajeten del sredstev v skupni dobrodelni fond.
Njihova ustvarjalna energija in pridobljeno znanje v skupini Paletapod mentorstvom Klemna Benedika ne pojenja. Del članov se je 15. junija 2013 uspešno udeležilo tudi Ex-tempora Topolovec 2013 v slovenski Istri. Slikali so na prostem na temo ISTRA in še isti dan tudi razstavljali. Izmed številnih del je likovno delo Alenke Rožac po izboru strokovne žirije bilo izbrano za drugo nagrado. Strokovna komisija je svojo odločitev podkrepila s komentarjem, da naslikani kamni, ki lebdijo in se gibljejo v istrski pokrajini, izražajo mehkobo Istre.
Celotno ustvarjanje likovne skupine Paleta in udeležba na različnih prireditvah in razstavah v Sloveniji in tudi zunaj meja kaže na to, da je želja in potreba ustvarjalcev, nagovoriti s svojimi deli domače občinstvo in prispevati h kulturnemu utripu mesta Grosuplje, predstaviti sebe in Grosuplje še drugje.
Članica likovne skupine Paleta, Zora Trilar
Četrtek, 16. 6. 2013, ob 17.00, Kulturni dom Grosuplje; zaključna produkcija 2012/2013 plesno baletnih skupin TeGIBlo, KD Teater Grosuplje
Članice plesno baletnih skupin TeGIBlo smo izvedle zaključni nastop, ki je bil v četrtek, 13. junija 2013, ob 17. uri v Kulturnem domu Grosuplje. Organizirala ga je vodja plesnih dejavnosti Ana Kastelec pod strokovnim mentorstvom Alenke Hauptman in Romane Fičur, ki sta hkrati tudi kore-ografinji izvedenih plesnih miniatur produkcije. Plesalci so se predstavili v enajstih točkah, točko je izvedla gostujoča plesalka, dve točki pa je odplesala naša mentorica Romana Fičur. Zaključna prireditev je tako dobro uspela, saj so bili odzivi zelo pozitivni.
S tem se je zaključilo že osmo leto plesno baletnih skupin TeGIBlo, v katero je bilo vključenih 34 plesalk in 1 plesalec. Upamo, da je znanje, ki so ga pridobili, takšno kot je bilo pričakovano v začetku leta, kljub temu da se je zgodilo kar nekaj sprememb v strokovnem kadru. Nekaj deklet iz pete skupine balet obiskuje že osmo leto, nanje smo zelo ponosni in jim izrekamo vse čestitke za vztrajnost. Na zadnji vaji sezone so vsa dekleta prejela pisna potrdila o celoletnem obiskovanju plesa in baleta v šolskem letu 2012/2013, tako kot za vsa prejšnja leta.
Sobota, 22. 6. 2013, od 21.00 - 23.00, Tartinijev trg, Piran; plesno baletna skupina TeGIBlo.4, KD Teater Grosuplje
Letos smo bili prvič povabljeni na 9. plesni Festival Piran, ki je bil umeščen v drugo polovico junija, natančneje od sobote do torka, oz. od 22. -25. junija 2013. Na Festivalu je gostovalo 42 plesnih skupin s 560 plesalci, ki so se predstavili s pestrim programom izraznih, orientalskih in ustvarjalnih plesov, jazza, modernega in klasičnega baleta, flamenca, hip hopa, twirlinga, streetdanca, breakdanca in showdanca. Organizatorji pestrega plesnega mednarodnega dogajanja so: OI JSKD Piran, ZKD Karol Pahor Piran, Društvo baletnih umetnikov Slovenije, Občina Piran in Avditorij Portorož-Portorose.
Festivala se je udeležila tudi naša skupina TeGIBlo.4 pod mentorstvom Romane Fičur v kategoriji danceshow programa, v soboto, 22. junija 2013, ob 21.uri zvečer, na Tartinijevem trgu. Z našo plesno baletno skupino KD Teater Grosuplje so v tem večeru nastopili še: Plesna skupina Glasbene šole Krško, Društvo ljubiteljev baletne umetnosti Divača, Plesni studio Ana iz Maribora, Plesni klub Swank iz Lucije, Baletno društvo Postojna, Plesna šola Wolfy iz Ljubljane, Plesno društvo Imani iz Brežic, Plesna šola Ventaglio iz Trsta (IT), Plesna skupina Metulj iz Pirana, Društvo za promocijo plesa-Plesna skupina MiBSquad iz Zagradca in Plesna šola Urška iz Ljubljane. Dekleta so svoj nastop zelo dobro odplesala in prejela pohvalo.
Gledamo v prihodnost in z malo upanja se že sedaj veselimo naslednjega nastopa.
Vodja plesno baletne dejavnosti TeGIBlo, Ana Kastelec
Ponedeljek, 24. 6. 2013, ob 20.00, dvorana Družbenega doma Grosuplje; vokalne zasedbe ZKD Grosuplje
Zaključili smo še eno sezono v sproščenem vzdušju predprazničnega večera POD LIPO. Zaradi dežja in hladnega poletnega večera smo se iz predvidene Kolodvorske ulice »premaknili« v Družbeni dom, kjer smo kom-paktnost skupnega zvena vseh vokalnih zasedb lahko še bolj veličastno in praznično začutili. S pesmimi in petjem smo priklicali najlepše misli za našo domovino in tudi za ZKD Grosuplje, ki bo drugo sezono praznovala 40 let neprekinjenega delovanja. Pevci so prepevali znane domovinske pesmi tudi zato, da bi se jim lahko pri petju pridružili obiskovalci. Program izbranih pesmi je oblikoval zborovodja in obenem tudi predsednik zveze Jernej Kralj. V uradnem delu nas je spodbudno nagovoril pooblaščenec župana Iztok Vrhovec.
so po dolgem času spet združile člane trobilnega kvarteta Chorus: Rok Godec (trobenta), Miha Smrekar(trobenta), Igor Knep (tuba) ter Jernej Kralj (bariton).
Novost sedmega skupnega koncertnega večera je bilo petje različnih zasedb na petih lokacijah Grosupljega pred osrednjim nastopom. Kot so pripovedovali pevci, so mestna naselja njihovo petje lepo sprejela: eni z odprtih oken, drugi poslušalci so prišli na balkone, tretji pa kar k njim na ulico, da so jih bolje slišali. V povzetku dogodka moramo posebej pohvaliti naše mlade moči, ki so aktivno poživile dogajanje: Matica Žmuca in Aleša Starca (Gledališče ggNeNi KD Teater), ki sta povezovala dogodek z besedilom, ki ga je napisal Matic, ter mlada glasbenika - harmonikarja Jaka Ivana in Janeza Potokarja (KD sv. Mihaela Grosuplje). Uvodne fanfare prireditve
Ponavadi je enakovreden del skupnemu koncertu prijetno druženje po dogodku. Kako naj bi se pevci drugače sprostili kots pesmijo! Na repertoarju pa: izbor večno zelenih slovenskih popevk, ljudskih pesmi, dalmatinskih
in še kakšnih drugačnih, ki so se razlegale še v pozno noč. Mogoče bo to repertoar za kakšen naslednji skupni dogodek? Za tisto malo zraven petja in pogovora sta poskrbela ZKD Grosuplje in predsednik KD Polica Emil Kovačec, sicer tudi dolgoletni zborovodja, izjemen organizator ter animator za dogodke ZKD Grosuplje.
Vsem članom ZKD Grosuplje in naši publiki želimo prijetne počitnice in se vidimo spet v mesecu septembru 2013, ko vas bomo spet vabili na naše dogodke!
Redakcija info ZKD Grosuplje, Simona Zorc Ramovš, vodja strokovne službe
DOGAJA...
Rezime sezone. Po obljubi iz prejšnje številke Odmevov 6/2013 strokovna služba ZKD Grosuplje poroča o sezoni 2012/2013 in uspehih, ki so jih dosegli naši odrasli člani. Ker je vokalnih oz. zborovskih zasedb največ, bomo začeli z njimi. Na vsakoletnem srečanju v organizaciji JSKD OI Ivančna Gorica jih je poslušal strokovni spremljevalec Ambrož Čopi. Najvišje, državni nivo, je ocenil MoPZ Corono, ki ga vodi Jernej Kralj; takoj za njimi, regijski nivo, sta ŽePZ Biser pod vodstvom Ane Erčulj ter MoPZ Šentjurski fantje pod vodstvom Tomaža Tozona. Vse ostale zasedbe so bile razvrščene na lokalni nivo, kar pomeni, da so dragoceni za lokalno okolje z
rednimi letnimi koncerti (dobrodelni MoPZ Samorastnik, Žalna, pod vodstvom Draga Zakrajška). Za doseganje boljše ocene strokovnega spremljevalca morajo v prihodnosti še več vaditi in več nastopati. Med vokalnimi skupinami moramo izpostaviti še pridne članice ŽePZ Lastovke, ki med zbori največ nastopajo (tudi na državnih dogodkih)in so zato letos dobile priznanje Občine Grosuplje s srebrnim znakom. ŽePZBrinke in ŽePZ Biser so v poletnih mesecih slovensko pesem ponesle tudi izven meja - gostovale so na turnejah po Hrvaški. Big Band Grosuplje je v letošnjem letu pripravil dva projekta z novim dirigentom Klemnom Kotarjem, profesionalnim glasbenikom in Grosupeljčanom. S pevcem Blažem Vrbičem so člani pripravili koncert z glasbo Franka Sinatre in imeli dva odmevna koncerta; prvega v ljubljanskem Nebotičniku, drugega za ameriško ambasado v Ljubljani ob ameriškem dnevu neodvisnosti. S skupino Nula Kelvina, s katero nameravajo tudi posneti nekaj skladb, pa bodo uresničili drugi projekt. Odrasle gledališke skupine so po uspehih leto nazaj v pripravah na novo produkcijo, KD Smila, ki skrbi za filmsko dejavnost, prav tako. Njihovi člani so celo leto vpeti v dogodke drugih društev. Likovnice iz Palete KD Teater svojo redno dejavnost nadgrajujejo in se širijo tudi izven meja in tudi v tej sezoni beležijo lepe rezultate. Z novim mentorjem Klemnom Benedikom raziskujejo nove dimenzije likovnega izraza. Ljudski pevci, delujoči v okviru KD Franceta Prešerna Račna, pod vodstvom Jožice Podr-žaj, so bili na srečanju JSKD OI Ivančna Gorica spet ocenjeni z najvišjimi ocenami. Ljudski pevci s Police, ki delujejo pod vodstvom Emila Adamiča,
so pripravili novo premierno ljudsko veseloigro. Folkloristi KD Franceta Prešerna Račna pod vodstvom Urške Hlupič so se uvrstili na regijski nivo, plesalci iz vrst KD sv. Mihaela pa se aktivno pripravljajo na svoj prvi samostojni nastop. Prireditvene dejavnosti, ki jih organizirajo KD Polica, KD Spodnja Slivnica, PGD Velika Loka ter KD Škocjan že utečeno bogatijo domače okolje ob raznih prazničnih priložnostih in animirajo poleg svojih članov in obiskovalcev vse več mladih, ki jih vključujejo v program. Literarna dejavnost je po dolgem času letos izdala knjižni prvenec Okru-ški Majde Senčar (KD Teater) in gostila znane osebnosti, ki v pogovornih večerih analizirajo današnji čas in predstavljajo lokalne in mlade literarne ustvarjalce.
Pravilnik Občine Grosuplje in ZKD Grosuplje, po katerem izbrana komisija po točkovnem sistemu ovrednoti in dodeli sredstva za redno dejavnost tekočega leta, daje največ možnosti tistim, ki veliko nastopajo ali so jih dobro ocenili strokovni spremljevalci srečanj JSKD R Slovenije. Z razpisom pridobljena javna sredstva zagotavljajo občanom dostopnost do produkcij skupin oz. društev zveze. Sredstva sicer ne zadostujejo za dejavnost v celoti, zagotavljajo pa redno dejavnost oz. produkcijo in razvoj tistim, ki želijo biti še boljši. Produkcija društev ZKD Grosuplje v celoti ustvarja raznovrsten kulturni mozaik dogajanja, ki je pri nas v Občini Grosuplje še vedno intenziven, kljub težji situaciji za kulturo v državi. Za vsakega člana posebej želimo, da mu druženje, ustvarjanje in nastopi, s katerimi se njihova dejavnost izpolni zaradi navzočnosti publike, pomeni zadovoljstvo in osebno rast. V praznovanju 40 let ZKD Grosuplje v sezoni 2013/2014, ki je pred nami, se bomo zaposleni na ZKD Grosuplje in izbrani člani odbora za prireditve praznovanja za te občutke članov še bolj potrudili. Povabilo na ustvarjalnih 40. Našo ljubiteljsko produkcijo društev ZKD Grosuplje je JSKD R Slovenije ocenil zelo visoko. Tudi na ljubiteljskih dogodkih, spoštovani obiskovalci, se vam lahko v iskrenosti interpretacije zgodi umetnost. Sicer pa pripravljamo za omenjeno praznično sezono unikatno in atraktivno kombinacijo produkcije različnih generacij ljubiteljskih in profesionalnih ustvarjalcev. Polna dvorana dobre energije se z obiskovalci samo pomnoži. Zato: se vidimo kmalu!
Redakcija info ZKD Grosuplje, Simona Zorc Ramovš, vodja strokovne službe
NAPOVEDUJEMO.
Ponedeljek, 2. 9. 2013, ob 13.00, Kulturni dom Grosuplje; OŠ LA Grosuplje in Gledališče GGNeNi, KD Teater
Projekt Gledališča GGNeNi, Mavrična ribica, je bil izbran za srečanje lutkovnih gledališč Osrednje slovenske regije. Mavrična ribica v sebi skriva zgodbo o sreči: ta je zelo majhna, če je ne znaš deliti z drugimi. Prav zato bo ogled te predstave prvošolčkom pravi napotek, kako s skupnimi močmi ustvariti močno razredno sredino, ki omogoča vsem učencem najhitrejšo pot do znanja. Odlike predstave so združene v režijski ideji Renate Vidič,
podkrepljeni z likovno podobo: dogajanje gledamo skozi veliki akvarij odrskega portala. Prepričljivost zgodbi doda še avtorska glasba Luke Gluvica s songom, ki se ga lahko naučijo tudi mali gledalci. Zanimiva je tudi animacija velikih ploskih lutk mladih gledališčnikov projekta Gledališča GGNeNi. Ustvarjalna ekipa: režija: Renata Vidic, asistent režije: Jan Pirnat, scenografija in kostumografija: Bine Skrt, glasba: Luka Gluvic, organizacijska pomoč: Matic Žmuc, Anže Knez; igrajo: Kristjan Osek, Eva Pepevnik, Kristjan Smole, Matic Smolič, Nina Štepec, Petja Štrukelj, Manja Vidic, Man-ca Zaletelj, Dan Zakrajšek.
Predstava je zaključena za prvošolce OŠ LA Grosuplje in njihove starše ter učiteljice.
Torek, 3. 9. 2013, od 17.00 do 18.00, garderoba Kulturnega doma Grosuplje; vpis v plesno baletne skupine TeGIBlo KD Teater
V jeseni 2013 nadaljujemo s plesno baletno dejavnostjo v okviru skupin TeGIBlo KD Teater. Skupine z mentoricama in mladimi plesalci vsako leto prepričajo tudi strokovne spremljevalce plesnih srečanj JSKD R Slovenije, saj se redno uvrščajo med skupine z najboljšimi plesnimi produkcijami v državi. Vpisovali bomo v dva razreda: v razred sodobnega plesa z mentorico Romano Fičur in v razred sodobnega baleta z mentorico Špelo Repar. Povabilo velja tistim, ki se želijo učiti prvih plesnih korakov (od 5 let dalje), kot tistim, ki želite izboljšati svoje plesno znanje in spodbuditi plesno ustvarjalnost. Veseli bomo, če se priključite našim plesnim skupinam. Za začetnike bomo odprli nekaj mest, saj se verjetno od naših skupin poslavlja kar nekaj članov, ki je uspešno naredilo izpit na Konservatoriju za ples v Ljubljani. Mlade plesne navdušence vabimo torej na vpis v torek, 3. septembra 2013, od 17.00 do 18.00, v garderobi Kulturnega doma Grosuplje.
Vodja plesno baletne dejavnosti TeGIBlo, Ana Kastelec Torek, 17.9.2013, ob 18.00, avla Kulturnega doma Grosuplje; MALA
ŠOLA RISANJA, otvoritev razstave in vpis v 10. semester, JSKD OI Ivančna Gorica in ZKD Grosuplje
Povabilo na Malo šolo risanja, 10. semester: Namen zgodnjega likovnega »izobraževanja« - ustvarjanja - ni samo učenje, ampak tudi spretnost, naučiti male risarje, kako čim več razmišljati, odkrivati in nadgrajevati in pri tem občutiti ugodje. Otroci se ob ustvarjanju srečujejo s problemi -likovnimi problemi - ob različnih situacijah. Likovna šola jim pomaga pravzaprav zaznati te probleme in jih spodbuja, da ustvarjalno pristopijo k njihovemu reševanju - seveda s pomočjo svoje nadarjenosti, razmišljanja in doživljanja vsebin. Šola jih nenehno aktivira v prebujenost, v zanimanje
za znanje in v reševanje omenjenih problemov. Tako ustvarjanje postane mnogim izziv in užitek. Človek bi se zamislil: »Zakaj je potrebno razmišljati, ali ni dovolj samo nadarjenost?« Ja, v veliki meri je to res. Vendar si otrok glede na razvojno stopnjo sam oblikuje vrednotenje svojih stvaritev. Tukaj pa nastopimo pedagogi, da prepoznamo stopnjo otrokove kreativnosti in ga s paleto metod usmerjamo v napredek, oz. njemu lasten likovni razvoj. Otroku moramo dopustiti in ga spodbujati v aktivno raziskovanje, ki ni samo sebi namen in nazadnje pripelje k višjemu nivoju njihovega znanja. Upam, da boste razstavo z navdušenjem sprejeli, saj se naše druženje v desetem »semestru« likovne šole zrcali v razstavljenih izdelkih. Z dodatnimi vprašanji, ki nam jih bo ponudila razstava, pa bomo odkrivali še nerazrešene probleme, s katerimi se moramo soočiti v prihodnji Mali šoli risanja III, v jeseni 2010.
Judita Rajnar, mentorica
Slike razstave MALA ŠOLA RISANJA so nastale na zaključku sezone 2012/2013, v likovni koloniji - v bogati kulturni dediščini - samostanu Stična - ki mu pozno poletje dodaja posebne barve. »Likovne kolonije otroku nudijo: spontano aktivnost, socialno učenje, izkoristek vseh potencialov, spontanost risbe, notranjo in zunanjo motiviranost, izziv za raziskovanje, dobro, razigrano počutje in še bi lahko naštevali,« pravi mentorica Judita Rajnar, uvrščena po oceni likovnih kritikov med štiri najboljše umetnike risanja v Sloveniji ta hip. Zimski semester Male šole risanja 2013/2014 vsebuje 10 srečanj v VVZ Kekec. Običajno je termin likovnih uric ob sredah po 17.30. uri. Če mislite, da je vaš otrok likovno nadarjen, vas oz. njega lepo povabimo, da se nam torej pridruži v septembru 2013, ko bomo z likovno šolo risanja nadaljevali že 6. leto.
Info ZKD Grosuplje, Simona Zorc Ramovš, vodja strokovne službe
Žalski oratorij praznuje polnoletnost!
Don Bosko, don Bosko, vzklikamo ti oče mladih, učitelj, prijatelj, velik vzor! ...
... je od 23. do 27. junija 2013 odmevalo po vsej žalski župniji (in še dlje, menda celo do Afrike), kjer po don Boskovih poteh mladi stopamo že 18 let, letos pod geslom Veruj, upaj, ljubi. Animatorji »Želimeljčani« so nam bolj podrobno predstavili, kakšna je bila njegova pot, na kateri je pomagal malim revežem in jim predstavljal velik vzor.
Tudi med Slovenci imamo velike vzore, ki pa jih predvsem mladi vse premalo poznamo. Zato smo na letošnjem oratoriju skozi sliko, igro in pogovor spoznavali blaženega Lojzeta Grozdeta in odkrivali njegovo pot, ki ni bila ravno z rožicami postlana. Rodil se je kot nezakonski otrok, zato tudi med domačimi ljudmi ni bil sprejet kot ostali otroci. Mali Lojzek pa je rad bral in se učil ter učil tudi druge otroke in jih skušal spraviti na pravo pot, pot za Jezusom. Nekaterim to ni bilo všeč, zato je moral komaj 19-leten umreti in je na ta način postal živa priča Kristusa.
Zanj med mladimi pričuje še danes. Oratorijanci smo ga šli obiskat na Zaplaz in se njemu, zavetniku mladih, priporočili z mašo, ki jo je daroval naš župnik g. Andrej Šink. Župnik g. Marko Japelj pa nam je povedal razne zanimivosti o mozaiku v cerkvi in o Grozdetovih relikvijah. Ani-matorji smo bili presenečeni, kako pridni in spoštljivi znajo biti otroci, ko začutijo prisotnost Svetega.
Sledile so težko pričakovane Velike igre. Podili smo se po zaplaških gričih in dolinah in vsi do zadnjega izpolnili zaupane naloge, še najraje tisto, kjer je bilo treba piti in jesti dobrote Pekarne Grosuplje, enega od naših sponzorjev. A želodčki so kmalu spet postali lačni, zato smo si doma, v Žalni, privoščili pravo domače Grozdetovo kosilo.
Taka in drugačna doživetja so se v nekaj dneh vrstila ena za drugo, tako da smo jih komaj dohajali. Prvi nas je obiskal Tone Krampač iz Luč in v nas zbudil željo, da bi poizvedeli, od kod neki izvirajo korenine našega družinskega drevesa.
Pozdravit so nas prišle tudi medicinske sestre, Klavdija Kastelic in Maja Erjavec, na srečo ne po službeni dolžnosti, pač pa z željo, da bi nam predstavile svoje delo. Med poletnimi norčijami hitro pride do kakih neljubih poškodb, zato so nam pokazale, kako se obveže prst, roka, noga in glava, kar smo lahko poskusili tudi sami in menda nam je šlo odlično od rok. Nasprotno pa se tistih malih živih bitjic, ki so jih s seboj prinesli naslednji gostje, nismo smeli niti dotakniti; lahko smo jih samo opazovali s spoštovanjem do njihove marljivosti. Obiskali so nas namreč čebelarji, Boštjan Maver in Peter Kastelic. Kot da to ne bi bilo dovolj, smo medse sprejeli še ustvarjalko s škarjami in šivanko Sašo D. Škrjanec, s katero smo, vsak po svojih močeh, sešili lepe mošnjičke.
Vodne igre so zaradi preveč »vodnega vremena« padle v vodo. Pa kaj za to! Hitro smo staknili glave, zaiskrile so se ideje, poiskali smo naše skrite talente, jih še izpopolnili in že smo doživeli premiero šova Oratorij ima talent. Na njem smo plesali, peli, oponašali živali, si nato seveda ogledali vse reklame in se spet smejali in občudovali naše talente.Pri tem smo postavljali rekorde - v številu prižganih iskric v očeh in toplih nasmehih - in tako smo privabili še sonce, da nas je požgečkalo s svojimi toplimi žarki. Oratorij je res tisti čas in kraj, ko oz. kjer lahko pokažeš in razvijaš svoje talente. Za primer vzemimo animatorko Patricijo Kastelic: s trdim delom in iz ljubezni do naših otrok se je pred in med oratorijem izkazala kot
grafična oblikovalka, pogajalka, urednica, igralka, slikarka, elegantna ali norčava voditeljica, celo prevajalka in še in še. Bolje, da ne omenjam še drugih animatorjev, sicer mi bo res zmanjkalo časa in prostora.
A ne morem si kaj, da ne bi omenila še srca in duše žalskega oratorija, Mojco Potokar. Če je don Bosko ustanovitelj oratorija nasploh, je Mojca ustanoviteljica oratorija v Žalni. Ugotovili smo, zakaj pri njem vztraja že od samega začetka. Jasno - zato, ker je z vsakim oratorijem mlajša! Vsako leto vanj vloži veliiiko ur dela, ki ji jih bo lahko poplačal samo njen dobri prijatelj Bog, ki jo ima gotovo skoraj tako rad, kot jo imamo vsi oratorijanci, še posebno mladinci.
Ker smo se imeli tako zelo lepo, smo si zaželeli, da bi košček oratorijskega duha doživeli tudi drugi. Zato smo jih povabili na zaključno prireditev v
kulturnem domu v Žalni. Slišali smo spodbudne besede Iztoka Vrhovca, pooblaščenca župana občine Grosuplje, ki že vrsto let finančno podpira naš projekt, pa tudi Janeza Potočnika, predstojnika salezijancev, ki je odgovoren za to, da je oratorij v Sloveniji dobil take razsežnosti, kot jih ima danes. Berta Golob nas je z zgodbo iz svojega življenja spomnila, da je v naših otrocih skrita naša prihodnost. Pozorno smo prisluhnili tudi pogovoru med Lojzetom Grozdetom (David Kastelec) in Milanko Dragar, ki je o njegovem življenju napisala knjigi. Na povabilo so se odzvali tudi starejši in tisti najstarejši animatorji. Zbrali so se z vseh vetrov in s seboj pripeljali že svoje male nadobudneže. Njihovi očiji in mamice so pred 18 leti žalski oratorij pognali v tek. Do kam smo pritekli danes, smo jim s svojim programom pokazali tudi letošnji oratorijanci.
Ostali nam bodo spomini, ki jih ne gre pozabiti, zato smo jih zapisali v naš oratorijski časopis, ki nam ga je s 100% popustom natiskal Partner graf. Bralci časopisa in vsi otroci so prejeli še lesen listek, na katerega je neizbrisno vžgana 18-letnica orato-rija.
Ja, vsega lepega je enkrat konec. Ali res? Naj povzamem besede gospoda župnika Andreja Šinka pri zadnji oratorijski maši: oratorij se ne končuje, v resnici se šele začenja in se nadaljuje med našimi prijatelji in v naših družinah, seje vero, upanje in ljubezen med vse ljudi in naj v mladih življenjih še naprej odmeva:
Don Bosko, don Bosko, stopamo po tvojih potih, za tabo, pogumno, v nebo!
Vse najboljše, žalski oratorij, in še na mnogo let! Vsem sponzorjem - Občini Grosuplje, Pekarni Grosuplje, Partner grafu - in tistim, ki ste kakorkoli pripomogli k temu lepemu doživetju, lahko rečemo le: Hvala.
Petra Kocmur
Košček taborniške zgodovine, III. del
Še zadnjič se bomo sprehodili skozi taborniško dogajanje, tokrat med letoma 2010 in 2012.
Leto 2010 smo pričeli tekmovalno na Glasu svobodne Jelovice, nadaljevali pa bolj umirjeno z baklanjem na Magdalensko goro za člane rodu. Pomlad je prinesla kar nekaj zanimivih dogodkov. Nekaj članov vodstva se je udeležilo pohoda po Jurčičevi poti, ena ekipa se je udeležila nočnega orientacijskega tekmovanja, druga pa GOTIK-a (Grozljivo nočno orientacijsko tekmovanje). Organizirali smo večer družabnih iger in mini kresovanje.
V poletje smo vstopili z udeležbo na državnem mnogoboju, na katerem je ekipa Termiti dosegla 1. mesto.
Poletje je prehitro minilo ob udeležbi na različnih specialističnih tečajih in mednarodnih akcijah. Bor se je udeležil tečaja orientacije, Peter temeljnega tečaja za vodje taborniških enot, Petra tečaja užitnih rastlin in delavnice za rodove propagandiste, Gašper pa tečaja pionirstva in preživetja v naravi. Nina je sodelovala na evropski skavtski konferenci v Bruslju, na intera-meriški konferenci v Panami predstavljala kandidaturo Zveze tabornikov Slovenije za svetovno skavtsko konferenco ter na inštruktorskem tečaju predavala o mednarodni dimenziji skavtstva. Jana in Petra sta izkoristili zadnjo priložnost, da na večji mednarodni akciji sodelujeta kot udeleženki, in se v Keniji udeležili svetovnega skavtskega moota, na katerem se je zbralo več tisoč tabornikov z vsega sveta.
Jesen smo začeli z republiškim orientacijskim tekmovanjem, v mesecu novembru pa si nismo mogli kaj, da si ne bi z navdušenjem ogledali filma s taborniško vsebino, filma Gremo mi po svoje. Akcije se je udeležilo preko 70 članov rodu in njihovih staršev.
Tudi leto 2011 smo začeli z baklanjem na Magdalensko goro, v februarju pa smo za gozdovnike in gozdovnice pripravili filmski večer s presenečenjem. Na sredini filma smo nič hudega sluteče člane poslali na nočno orientacijo. Večer je bil poln smeha, ki ni pojenjal še dolgo v noč. Med zimskimi počitnicami smo po dolgih letih organizirali zimovanje. Na Pokljuki smo skupaj z rodom iz Cerknice za člane pripravili različne aktivnosti, med katerimi je bilo zagotovo najbolj zanimivo izdelovanje skodelic iz kokosa.
Spomladi se je pet ekip udeležilo nočnega orientacijskega tekmovanja, ki je potekalo v Šmarju-Sapu, dve ekipi pa grozljivega nočnega orientacij-
skega tekmovanja. Aprila smo ob dnevu tabornikov in dnevu Zemlje sodelovali na Eko dnevu na OŠ Louis Adamič (Tovarniška). Naši najmlajši so v Ljubljani obiskali tradicionalni Taborniški feštival. Na državnem mnogoboju sta barve našega rodu pogumno zastopali dve ekipi.
Poletje je prineslo težko pričakovani 22. svetovni skavtski jamboree na Švedskem, ki se ga je udeležilo deset članov rodu. Jeseni smo se predstavili na prireditvi Grosuplje v jeseni in sodelovali pri vseslovenskem prostovoljnem projektu Simbioza. Pozimi smo se greli s tekmovanji - leto smo zaključili z udeležbo na zimskem nočnem orientacijskem tekmovanju, v novo pa vstopili z zimskim orientacijskim tekmovanjem. Tudi tokrat smo se z baklami odpravili na Magdalensko goro, a tokrat malce drugače. Udeleženci so si namreč kar sami pred pohodom izdelali bakle. Zimske razmere smo si popestrili tudi z vodnimi radostmi v Atlantisu, po odlični izkušnji iz prejšnjega leta pa z rodom iz Cerknice spet organizirali zimovanje, tokrat v Radovni. Pomlad je postregla z nočnim orientacijskim tekmovanjem, mi pa smo organizirali območni mnogoboj, ki so se ga udeležili rodovi iz obljubljan-skega območja.
Med zasluženimi poletnimi počitnicami se je nekaj članov udeležilo tabora Techuana v Avstriji, dva člana pa Rowerwaya na Finskem. Tekmovalni ritem smo vzdrževali tudi v jeseni - najprej so se Puhaste banane udeležile lokostrelskega tekmovanja Zlata puščica. Vodnica Jana je v kroniko zapisala: »Mraz, dež, blato - ampak mi se ne damo!« Smo kaj pozabili? Gotovo, včasih nam kakšno poročilo malo uide v obilici taborniških dogodivščin.
Vsako leto smo organizirali tudi tradicionalne večje rodove akcije - taborjenje, jesenski zbor, jesenovanje in čajanko. O njih več prihodnjič, zato nas ne spreglejte v septembrski številki Grosupeljskih odmevov. Konec septembra praznujemo! Vabilo, da se nam pridružite, že velja, vse dodatne informacije pa vam sveže in tople kot žemljice sporočimo v naslednji številki.
Za grosupeljske tabornike se je v arhiv zakopala Jana Škrjanec
Na Dnevu odprtih vrat Čebelarskega društva Grosuplje
Predsednik Čebelarskega društva Grosuplje Janez Žnidaršič ter člana mag.vet. Franc Javornik in Boštjan Maver so v petek, 14. junija, za odprtimi vrati Čebelarskega doma na Sp. Blatu večino dneva presedeli sami, ker pričakovanih obiskovalcev skoraj ni bilo; na žalost je bila pot iz Grosupljega predolga celo najmlajšim iz vrtca in šolarjem. Grosupeljčanov čebelarjenje in čebelji pridelki, kot kaže, ne zanimajo ali pa je dan odprtih vrat potekal ob neprimernem času, je ugibala čakajoča trojica čebelarjev, pripravljena na informacijski izziv, ki bi mu v nadaljevanju sledil konkreten prikaz pri bližnjem čebelarju Francu Kolencu. V petek, 14. junija, je bil na pobudo Čebelarske zveze Slovenije po vsej Sloveniji »Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev«. Akciji so se pridružili tudi v Čebelarskem društvu Grosuplje. Obiskovalcem so odprli vrata Čebelarskega doma, obenem je odprl duri svojega muzeja, posvečenega čebelarstvu, eden največjih čebelarjev v društvu Anton Koželj iz Šmarja-Sapa. Dolgoletni čebelar in po svoji profesionalni plati dobro podko-
van tudi s teorijo mag. Franc Javornik je bil pripravljen odgovarjati na najbolj zahtevna vprašanja glede življenja čebel, pojasniti dobrodejne učinke vseh čebeljih pridelkov, ki s svojimi danostmi na naraven način zdravijo različne bolezni, predvsem pa krepijo naš imunski sistem in v današnjem hitrem, težkem času pomirjajo preobremenjeno psiho človeka. Ker pa ima tudi izkušnje s predstavljanjem tematike najmlajšim, se je veselil posredovanja svojega znanja otrokom, ki so dobra publika, kot pravi: »Čebele in čebelarstvo jih zanimajo. Zaradi vnukov sem naredil že predstavitev v vrtcu, sodeloval pa sem tudi pri čebelarskem krožku, ki smo ga organizirali v Osnovni šoli Louisa Adamiča. Tam je bil postavljen čebelnjak, ki so ga huligani razbijali. Poleg so se našle igle in drugo... Zato smo ga postavili k veterinarski postaji, kjer pa ni dosti bolje. Načrtujemo prenovo tega čebelnjaka in prestavitev na drugo lokacijo.«
V nadaljevanju pove nekaj besed o osebnostnih lastnostih čebelarjev, ki morajo pri čebelah znati obvladati svojo naravo; po njegovem so nagnjeni k individualizmu in je »vsak v svojem čebelnjaku kralj«. Zase pravi, da se ukvarja s čebelarstvom za svojo dušo, kot lahko rečemo za večino, saj so čebelarji-podjetniki
redki. Na čebelarjenje, za razliko od drugih dejavnosti, gospodarski pogoji nimajo velikega vpliva, veliko bolj je odvisno od podnebnih razmer, ki že nekaj let niso ugodne za čebeljo pašo. Letošnji mraz je čebelarje prikrajšal za cvetlični in gozdni med, da morajo čebele trenutno hraniti, obenem pa čakajo na cvetenje kostanja in lipe. Večji čebelarji čebele prevažajo po Sloveniji na lokacije z ugodnejšimi pogoji.
Predsednik Janez Žnidaršič je posredoval osnovne podatke o društvu: Čebelarsko društvo Grosuplje trenutno šteje 115 članov, ki imajo skupaj 4200 čebeljih panjev, večinoma tako imenovanih AŽ panjev (pri nas najbolj uveljavljen panj; prvotno imenovan Alberti-Žnideršičev panj) in le kakih 10 odstotkov nakladnih (standardni panj v ZDA). Približno polovico panjev premoreta največja: Čebelarstvo Koželj iz Šmarja-Sapa in Čebelarstvo Kovačič iz Grosupljega, medtem ko ostali gospodarijo z manjšim številom, v povprečju med 20 in 30 panji. Društvo 2-krat letno svojim članom zagotovi nabavo sladkorja po nekoliko ugodnejši ceni, organizira različna tematska predavanja, svetuje in zagotavlja zdravljenje varoe (čebelji zajedalec) vsako leto z istimi zdravili, ker bi bili v nasprotnem primeru učinki zdravljenja veliko slabši. Boštjan Maver ga dopolni, da pripravijo vsako leto kakšen piknik, gredo vsaj enkrat letno na zanimiv izlet in se udeležijo strokovnega seminarja v Celju, drugače pa med seboj izmenjujejo izkušnje.
Čebelarsko društvo Grosuplje je 2009 praznovalo stoletnico obstoja. Ob tej priložnosti je za svoje delo dobilo zlato občinsko priznanje, na Košakovo hišo v Grosupljem pa je bila nameščena spominska plošča, ker je bil Franc Košak čebelar in prvi organizator čebelarskih taborov v Sloveniji.
Kdorkoli bi želel čebelariti, mu svetujejo, da najprej opravi začetni tečaj čebelarjenja pri Čebelarski zvezi Slovenije, potem pa se obrne na enega od članov društva. Vsakega novega člana predstavijo na letnem občnem zboru, ko si lahko izbere tudi svojega mentorja.
Ana Vatovec
Kopalni dan invalidov
Kot že večkrat doslej smo se v četrtek, 23. maja, delovni invalidi občine Grosuplje, Ivančna gorica in Dobrepolje spet podali na
izlet.
Zgodaj zjutraj smo se z avtobusne postaje v Grosupljem odpeljali proti Primorski. Dan ni obetal prav lepega vremena, vendar nas je ob morju pričakalo sonce. Peljali smo se skozi Trst in obujali spomine na čase, ko smo tam kot mladeniči in mladenke nakupovali stvari, ki jih pri nas ni bilo mogoče kupiti.
V lepo obmorsko mestece Milje smo prišli prav na dan, ko je tam na ulici postavljen semenj. Ustavili smo se za dve uri, malo nakupovali, malo pa si ogledovali robo, ki so jo prodajali Italijani in pa seveda Kitajci. Privoščili smo si tudi pravi italijanski kapučino. Pot nas je naprej peljala mimo Ankarana v Koper, kjer smo v bližini pristanišča pojedli dobro kosilo in si odpočili noge. Nato smo šli na kavico v pražarno kave Emonec, nakupili nekaj kave in drugih dobrot ter nadaljevali vožnjo do hotela v Žusterni. V njihovih bazenih je večina udeležencev izleta skoraj 4 ure uživala v topli vodi, nekateri pa so šli medtem na zračno kopel ob obali od Žusterne do Kopra in si ogledali mesto Koper. Pozno popoldne smo se spet vsi skupaj dobili pri avtobusu, kjer nas je predsednica DI po stari navadi pocrkljala z rogljički, bananami in sokom. Naredili smo še spominsko fotografijo, s katere je razvidno, da smo bili vsi zadovoljni.
V večernih urah smo se vrnili domov z lepimi vtisi in z željo, da bomo šli v čim večjem številu spet kmalu na izlet, kajti v naši družbi je vedno prijetno.
Nejka Miklič, članica DI
Novice iz Društva upokojencev Šmarje - Sap
Pomladanski čas je tudi letos minil v obilici druženja.
Pevke Večerna zarja so prepevale na svojih srečanjih. Nastopile so na občnem zboru, v Domu starejših občanov Grosuplje in Videm-Do-brepolje, na prireditvi šmarskega RK in ZB. Rekreativke so se dvakrat tedensko dobro razmigale v telovadnici šmarske šole.
Oboje so za zaključek priredile družabno srečanje.
Športniki so redno vadili. Šah, namizni tenis, balinanje, kegljanje in pikado. Ekipe so se udeležile tekmovanj na ravni Pokrajinske zveze Ljubljana. V namiznem tenisu so osvojili dve drugi mesti. Ženska
ekipa pikada pa je zmagala in gre jeseni na državno prvenstvo.
Imenitno je uspel tudi balinarski turnir, ki smo ga organizirali skupaj z Balinarskim društvom Mravljica. Deset tekmovalnih ekip, obenem pa še družabno srečanje s srečelovom za krajane. Obljubili smo, da bo prireditev postala tradicionalna.
Lepi izleti po Sloveniji so za nami. Ljubljanski grad in del Ljubljane, Pivka z vojaškim muzejem in posestvo Prestranek, Radeče in Svibno, Preddvor in Jezersko. Veliko lepega in zanimivega za oči in ušesa, pa tudi veliko druženja, kar je naša glavna potreba. Nekaj članov pa je šlo z ivanškimi upokojenci na izlet po Bolgariji.
Balinarski turnir v Šmarju.
Precej je sodelovanja s šmarskimi društvi. Z moškim pevskim zborom, RK in turisti. Raznašali smo vabila, pomagali pri organizaciji prireditev, predvsem pa smo velika zvesta publika.
S planinci Društva upokojencev Ivančna Gorica smo bili na Govejku in Osolniku, Risnjaku, Gradiški turi nad Vipavo in na Storžiču. Za avtobusni prevoz, dobro družbo in planinske užitke je lepo poskrbljeno.
Članom ob visokih jubilejih namenimo obisk in skromno darilce. Kar nekaj jih je bilo. Tudi 99-letna Alojzija Goršič in 102-letna Ljudmila Filipini. Slednji smo šli voščit skupaj z županom Petrom Verličem.
Pa še povabilo. V začetku avgusta gremo v letno gledališče Studenec na ogled Butalcev. Prijavite se lahko tudi nečlani. Planinci vabljeni na Uskovnico, Stegovnik, Krvavec in Kriško goro. Še so prosta mesta za letovanje v Delfinu v Izoli. Pridite se prijavit v našo pisarno ob sredah od 9.30. do 10.30. ure.
Ana Fabjan
Gradnja gasilskega doma Škocjan
Na veliko soboto, 7.4. 2012, ob 4.35 je požar popolnoma uničil Gasilski dom Škocjan.
Člani PGD Škocjan smo takoj pristopili k obnovi doma. Pričeli smo z urejanjem potrebne dokumentacije in pridobivanjem sredstev za obnovo doma. Izvedli smo akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov in lesa za strešno konstrukcijo, organizirali sečnjo in prevoz iz gozda na žago in gradbišče. Zbrali smo 120 m3 lesa, tako da smo za ostrešje kupili le žeblje in kritino, vse ostalo je zraslo v škocjanskih gozdovih. Nažagali pa smo že tudi več kot dovolj desk in plohov za oder v dvorani gasilskega doma. V ta namen smo organizirali in izvedli tudi več delovnih akcij. Stari gasilski dom smo sami v celoti porušili ter s traktorji odpeljali ruševine. Sami z domačo tehniko smo izvedli tudi izkop gradbene jame in odvoz odvečnega materiala. Pri gradnji novega gasilskega doma poleg članov PGD sodelujejo tudi ostali krajani našega požarnega območja, ki obsega 150 gospodinjstev v šestih vaseh (Škocjan, Velike Lipljene, Male Lipljene, Rožnik, Železnica in del Medvedice).
V	letu 2012 smo zelo uspešno izvedli gasilsko veselico z ansamblom RUBIN, ki nam je med prvimi ponudil pomoč in nam veselico odigral zastonj.
Tudi s prostovoljnimi prispevki krajanov, gasilskih društev iz občine Grosuplje in vse Slovenije se je nabralo kar precej finančnih sredstev za nabavo materiala. S finančnimi sredstvi pa nam je preko GZ Grosuplje znatno pomagala tudi Občina Grosuplje na čelu z županom dr. Petrom Verličem.
Ne smemo pa pozabiti tudi zavarovalnice GRAWE, ki nam je od prvega trenutka brezpogojno in izredno korektno stala ob strani.
V	letošnjem letu smo uspeli gasilski dom postaviti pod streho in v grobem funkcionalno urediti garažo. Zmontirali smo vsa okna in vhodna ter dvižna vrata. S prostovoljnim delom pa smo izvedli vodovodne in električne instalacije. V gasilski garaži smo že ometali stene. Prav tako s prostovoljnim delom smo prebelili garažo.
Do konca leta želimo zaključiti s funkcionalno ureditvijo gasilske garaže,
urediti WC v garaži, izvesti centralno ogrevanje in izdelati fasado objekta. Poleg prostovoljnega dela so za nadaljevanje gradnje doma potrebna še znatna finančna sredstva. Zato smo se v PGD Škocjan tudi letos odločili, da 27. julija 2013 izvedemo gasilsko veselico s srečelovom. Igral bo ansambel RUBIN.
Še naprej pa računamo na prostovoljne prispevke, sponzorje in donator-je. Veseli smo vsake pomoči, pa naj bo to v obliki materiala za gradnjo, lesa v gozdu na štoru, ki ga gasilci radi sami posekamo in pospravimo, ali pa z denarnim prispevkom.
Nadaljevali bomo tudi s številnimi delovnimi akcijami.
Vsa ta naša prizadevanja bi radi okronali z otvoritvijo gasilskega doma in praznovanjem 90-letnice Prostovoljnega gasilskega društva Škocjan.
NA POMOČ Predsednik PGD Škocjan Martin Tomažin
Napad na rdečega petelina na Velikem Mlačevem
V soboto, 22. junija 2013, so na travniku ob potoku pred vasjo Veliko Mlačevo tamkajšnji gasilci pripravili tekmovanje z motorno brizgalno v mokri izvedbi s ciljanjem z vodnim curkom na dve tarči - silhueti simboličnega petelina. Tekmovanja se je udeležilo 12 moških ekip (samo 7 ekip iz 6 od 18 društev v Gasilski zvezi Grosuplje) in 4 ženske ekipe (2 iz GZ Grosuplje).
Po vrstnem redu so se na koncu razvrstile takole: Moški: Ponova vas 1 (GZ Grosuplje), Kriška vas (GZ Ivančna Gorica), Ponova vas 2 (GZ Grosuplje), Korinj (GZ Ivančna Gorica), Hmeljčič (GZ Novo mesto), Gatina (GZ Grosuplje), Malo Mlačevo (GZ Grosuplje), Veliko Mlačevo (GZ Grosuplje), Stična (GZ Ivančna Gorica), Zagradec (GZ Grosuplje), Komenda (GZ Domžale), Št. Jurij (GZ Grosuplje). Ženske: Kriška vas (GZ Ivančna Gorica), Št. Jurij (GZ Grosuplje), Velika Loka (GZ Grosuplje), Pijava Gorica (GZ Škofljica). Prehodni pokal je tudi letos odneslo Prostovoljno gasilsko društvo Ponova vas, a tokrat mlajši člani A tekmovalne ekipe (lani člani B). S tem jim je pripadla tudi čast, da so sneli tekmovalno gasilsko zastavo in jo odnesli na častno mesto do naslednjega tekmovanja drugo leto.
Izven konkurence so se tekmovanja udeležili samo za prikaz žalski gasilci v starodobnih uniformah in z več kot 100 let staro in lepo obnovljeno ročno brizgalno, ki so neverjetno hitro prav zares podrli oba petelina.
Organizatorji so tekmovanje pripravili z vsemi protokolarnimi atributi vred in solidno izpeljali. Podelitve priznanj in pokalov se je udeležil tudi predsednik Gasilske zveze Grosuplje Andrej Bahovec in ob tej priložnosti vsem tekmovalcem in organizatorjem čestital, Velikomlačevcem pa zaželel uspešno nadaljevanje gradnje novega gasilskega doma.
Po tekmovanju so imeli še veselico s srečelovom, za ples pa je skrbel ansambel Zdomarji.
Jože Miklič
Žalci z več kot 100 let staro ročno brizgalno.
Vsi desetarji v zboru pred podelitvijo priznanj in pokalov.
V napadu na rdečega petelina so zmagali člani a pGD ponova vas.
Letos so se tekmovanja udeležile tudi 4 ženske ekipe.
Prireditev in gasilska veselica na Mali Ilovi Gori
V soboto, 13.7. 2013, je bilo na Mali Ilovi Gori veliko slavje, saj smo gasilci in vaščani praznovali šestdesetletnico obstoja našega gasilskega društva in prevzem nove motorne brizgalne. Na slavnostno dogajanje sta opozarjala dva lepa mlaja z napisom, ki sta stala pred začetkom vasi in dvajsetmetrski mlaj pred gasilskim domom.
Prireditev se je pričela ob 18.30 z gasilsko parado gasilcev iz društev, ki so v Gasilski zvezi Grosuplje in gasilcev društev Zdenska vas in Hočevje. Parado je pospremila godba Dobrepolje. Na prireditvi so bili prisotni tudi naslednji gostje: župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič, tajnik gasilske zveze Grosuplje g. Božo Knez, ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik in župnik dobrepoljske župnije g. Franc Škulj. V pestrem programu, ki je zajemal meddrugim govore predsednika PGD Male Ilove Gore Martina Jamnika in ostalih gostov, so g. Božo Knez, župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič in predsednik PGD Male Ilove Gore Martin Jamnik prerezali trak na novi motorni brizgalni znamke Ziegler in jo tako predali v uporabo domačemu društvu. Zatem sta sovaščan dr. Anton Jamnik in župnik Franc Škulj motorno brizgalno blagoslovila, da bi dobro služila svojemu namenu. Podelili so tudi plakete v trajen spomin vsem prisotnim prostovoljnim gasilskim društvom, predstavnikom gasilske zveze: Andreju Bahovcu (predsedniku Gasilske zveze Grosuplje), Janezu Pezdircu (poveljniku Gasilske zveze Grosuplje), Božu Knezu (tajniku Gasilske zveze Grosuplje) in Avgustu Burgerju (častnemu poveljniku Gasilske zveze Grosuplje), ostalim že omenjenim gostom ter domačima gasilcema Jožetu Pečjaku in Ani Kastelic. Za uspešno vodenje društva v preteklih 15 letih so prejeli posebna priznanja Marko Godec, Janez Pajk in Anton Kastelic. Gasilska zveza pa je podelila plaketo v trajen spomin domačemu Prostovoljnemu gasilskemu društvu Mala Ilova Gora in predsedniku Martinu Jamniku.
Po prireditvi je sledila gasilska veselica z ansamblom Šrangarji. Dogajanje je bilo že v polnem teku, ko nas je presenetil dež in tako se je znova ponovil vzorec muhastega vremena na dan veselice izpred nekaj let. Vendar nismo vrgli puške v koruzo, z medsebojnim sodelovanjem in delovno vnemo smo ljudi spravili pod streho in tudi dež je ponehal. Veselica se je nadaljevala do zgodnjih jutranjih ur in tako je bil trud poplačan.
Poveljnik PGD Mala Ilova Gora, Klemen Tomšič
Spominski pohod na Triglav
Člani ZB NOB Grosuplje se vsako leto udeležimo pohoda vseh veteranskih organizacij na Triglav.
Tudi letos je ekipa sedmih članov na vrh Triglava ponesla društveni prapor. Zaradi nevarnosti neviht je odpadla proslava na vrhu Triglava, zato smo se najprej povzpeli do Kredarice in se ob 14. uri udeležili krajše spominske slovesnosti in mimohoda praporščakov. Po prireditvi so vremenske razmere kazale, da do večera ne bo neviht, zato smo se štirje člani odpravili še na vrh Triglava in tam razvili prapor ZB NOB Grosuplje.
Sestopili smo v soboto in se na Pokljuki udeležili veličastne proslave, na kateri je spregovorila predsednica vlade Alenka Bratušek in za svoje misli večkrat požela bučen aplavz pohodnikov in večtisočglave množice. Na prireditvi je bil tudi predsednik ZZB NOB Slovenije tov. Janez Stanovnik.
Preživeli smo dva lepa dneva, nabita z močnimi domovinskimi čustvi. Ko bo v Sloveniji prevladala takšna pozitivna energija, kot jo je bilo čutiti na pohodu in na prireditvi na Pokljuki in se jo bodo navzeli tudi vsi naši poslanci v parlamentu, bo tudi premagovanje sedanje gospodarske krize hitrejše.
Franc Štibernik, predsednik ZB NOB Grosuplje
Groševci preživeli adrenalinski vikend - tokrat na Češkem
Za člani Študentskega kluba Groš je bil vikend poln adrenalina in hitrosti. Privrženci hitrih avtomobilov so se imeli priložnost, v petek, 28. 6. 2013, že navsezgodaj zjutraj podati proti Češki na preizkušnjo dirkaških vozil. Ljubitelji hitrosti so si lahko privoščili divjo vožnjo z različnimi hitrimi avtomobili, kot so ferrari F 430, porsche 911 turbo, corvette Z06, fordmustang shelby, nissan GTR, audi R8, astonmartin DB9 mansory. Ker pa je Češka zanimiva in ogleda vredna dežela, so si imeli udeleženci dogodka v prostem času priložnost ogledati del Evrope, kateremu pogosto pravijo tudi ''dežela piva in kristala'', ter se udeležiti raznih dejavnosti, kot so bowling, savna, pikado itd. Da pa je bilo doživetje še polnejše, je ŠK GROŠ za tiste najbolj energične v večernih urah pripravil zabavni dogodek v bližnjem mestu, kar je vikendu dodalo le še piko na i.
Ker pa Groševci vemo, da ni vsak študent ali dijak privrženec hitrih avtomobilov, smo se letošnje poletje odločili, da poskusimo izvesti več različ-
nih dogodkov, ki bi bili pisani na kožo čim več članom našega študentskega kluba. Tako vabimo vse mlade po srcu, da se udeležite Groševega poletja, v katerem bo ŠK GROŠ prav vsak vikend v poletju organiziral raznovrstne dogodke, med katerimi bodo verjetno tudi tisti, bolj zahtevni, lahko našli nekaj zase. Torej, če rad streljaš glinaste golobe, raftaš na Soči, se rad zabavaš na destinacijah kot sta Kanegra in Umag ali pa bi se med prihajajočimi vročimi dnevi le malce ohladil v Termah Čatež ali na Kolpi, te vabimo, da si ogledaš našo Facebook stran (Študentski klub Groš), po-klikašhttp://www.klub-gros.com/ ali pa se kar osebno oglasiš v Študentskem klubu Groš ob uradnih urah (ponedeljek: 17.00 - 19.00, sreda: 18.00 - 20.00), kjer bomo skupaj gotovo našli dogodek, katerega bi se z veseljem udeležil tudi sam.
Mariša Pajk, Študentski klub GROŠ
Vsako leto prirejamo počitniške delavnice za otroke pod gradom Boštanj. Letos smo program še razširili za dijake, študente in odrasle z lutkovnimi in kiparskimi delavnicami ter delavnicami z uvodom v naravno gradnjo. Menimo namreč, da se človek, ki ostaja radoveden, nikoli zares ne neha učiti in razvijati; v njem se vedno najdejo neraziskani potenciali, ki usmerjajo njegove sile v kreativno delovanje.
ooooooooooooooooooooooo^^
Spomini in zahvale
»Gospod je dal, Gospod je vzel, bodi slavljeno ime Gospodovo!« (Job 1,21)
ZAHVALA
Na god svojega zavetnika sv. Antona, 13. 6. 2013, je v Gospodu zaspal naš ata
ANTON NOSAN
(12. 5. 1929 - 13. 6. 2013) z Malega Vrha pri Šmarju.
Ob slovesu od našega ata se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sodelavcem za izrečena sožalja, mašne namene, molitve, cvetje in sveče. Posebej se želimo zahvaliti delavcem Doma starejših občanov Bokalce za devetletno skrb in nego, gospodu župniku dr. Bojanu Korošaku za pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in sodelovanje pri sveti maši ter g. Tonetu Adamiču in g. Janezu Turelu za pomoč pri organizaciji slovesa.
Dragi naš ata Tone, boglonaj ti za vse in počivaj v miru.
Tvoji otroci Marija, Tončka in Jože z družinami
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
ZAHVALA
Prehitro nas je zapustila najina mami
OLGA DROBNIČ
iz Male vasi.
Zahvaljujeva se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za besede tolažbe, cvetje ter darovane svete maše. Posebna zahvala domačemu župniku A. Hostniku ter bolnišničnemu župniku T. Brinjovcu, da si je vzel čas ter daroval ganljivo sveto mašo. K čustvenemu maminemu slovesu so zelo prispevali tudi Šentviški slavčki ter krajanke, ki so darovale svoj čas ter prikazale mamino naravo. Prijatelji, hvala vam za nesebično pomoč.
Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Hčeri Sabina in Janja
Ni res, da je odšel. Nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljal v tišini...
ZAHVALA
GREGOR BRLAN
(26. 9. 1992 - 15. 6. 2013) Luče 46a - Grosuplje
V 21. letu starosti nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš predragi sin, brat, vnuk in dober prijatelj GREGOR Brlan iz Luč pri Grosupljem.
Ob boleči izgubi našega Gregorja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili k njegovemu preranemu grobu. Hvala sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem, župniku za lepo opravljen obred, pevcem in trobentaču, pogrebnemu zavodu Perpar in gasilcem.
Vsem in vsakemu posebej, tudi tistim, ki jih nismo posebej imenovali, se zahvaljujemo za vsak čuteč stisk roke, za vse tople in sočutne objeme, vsako iskreno besedo tolažbe, za podarjene sveče, cvetje in maše...
Gregor, težko je slovo, a v večnosti se zopet snidemo. Žalujoči: oči, mami, brat Gašper in dekle Natalija.
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je po hudi bolezni mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati, dedi in tast
JANEZ JERIČ
(26. 12. 1946 - 9. 6. 2013) iz Male Račne pri Grosupljem.
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,
prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in
sveče, darove za svete maše in darove za cerkev.
Iskrena hvala PGD Čušperk, g. Božu Perku za lepe poslovilne
besede, g. župniku Janezu Kebetu za lepo opravljeno sveto mašo in
kopanjskim pevcem za prelepo zapete pesmi.
Posebna zahvala tudi dr. Sandri Mijanovič iz ZD Grosuplje, ki je s
svojim znanjem in posluhom za človeka vedno pomagala po svojih
močeh, in medicinski sestri ge. Sonji Podržaj.
Hvala vsem, ki ste bili pripravljeni podariti delček svojega srca za
tolažbo drugega.
Žalujoči: vsi njegovi.
Srce je omagalo, tvoj dih je ostal, a nate spomin bo vedno ostal.
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je po težki bolezni mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ata, brat, dedek, pradedek in stric
ALOJZIJ ŠTRLEKAR
(16. 8. 1935 - 21. 6. 2013).
Ob boleči izgubi našega moža, atija, se iskreno zahvaljujemo vse sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se poslovili od njega in nam izrekli sožalje.
Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in darove cerkvi. Posebna zahvala gospodu župniku Janezu Šketu za pogrebni obred s sveto mašo na godovni dan pokojnika.
Hvala gospe za poslovilni govor. Hvala tudi pevcem iz Žalne za lepo zapete pesmi v slovo. Hvala osebju onkološkega inštituta ter osebju ZD Grosuplje. Hvala pogrebnikom KPG in društvu upokojencev.
Še enkrat hvala vsem, ki ste se poslovili od njega.
Žalujoči: žena Slavka, sin Lojze z družino, sin Robert z družino, hči Mojca z družino in hči Barbara
Ni besed več tvojih draga Meti, Ni več stiska tvojih rok,... In če lučko na grobu upihnil bo vihar, V naših srcih je ne bo nikdar!
ZAHVALA
Na majsko popoldne smo se še zadnjič poslovili, od moje ljubljene žene
METI PODRŽAJ
ki je po hudi in dolgi bolezni v 79. letu starosti za vedno zapustila ta svet. Za vso pomoč ob boleči izgubi:
iskrena hvala svakinji Ančki, vsem nečakom Viliju, Borisu, Iztoku in njihovim ženam;
zahvala patronažni službi Zdravstvenega doma Grosuplje; posebna zahvala g. Robertu in ge. Janji za vso pomoč in skrb pri lajšanju trpljenja med boleznijo.
Hvala Vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, ter svete maše, hvala župniku dr. Škulju, ki jo je na Ljubljanskih žalah pospremil na zadnjo pot. Hvala Vsem, ki mi stojite ob strani!
Meti,
Med nami ljubljena si bila iz vsega srca - ljubljena bodi tudi tam kjer si zdaj doma!
Tvoj mož Tone
4

Rotaryclub Grosuplje, Ljubljanska cesta 65, 1290 Grosuplje, v skladu s statutom kluba ter na podlagi sklepa UO z dne 2.7.2013 objavlja
javni razpis
za pridobitev štipendije Rotarycluba Grosuplje za šolsko leto 2013/2014
1.	Predmet razpisa je podelitev štipendij nadarjenim dijakom v občinah Grosuplje in Ivančna Gorica.
2.	Pravico do štipendije lahko uveljavijo nadarjeni dijaki za šolanje na srednjih šolah, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	imajo status rednega dijaka in so vključeni v javno veljavni izobraževalni program,
•	dosegajo najmanj prav dober uspeh oz. povprečno oceno, ki ustreza tej opredelitvi,
•	so vsestransko dejavni, se odlikujejo z ustvarjalnostjo ter dosegajo vidne rezultate na izvenšolskih področjih, kot so izobraževanje, kultura, šport, umetnost, itd.,
•	so državljani Republike Slovenije,
•	imajo stalno prebivališče v občinah Grosuplje ali Ivančna Gorica najmanj eno leto,
•	niso v delovnem razmerju, ne prejemajo nadomestila za brezposelne pri Zavodu za zaposlovanje, nimajo statusa zasebnika ali samostojnega podjetnika, nimajo druge štipendije v RS,
•	ne prejemajo druge štipendije.
3.	Vsi prosilci se morajo prijaviti na razpisnem obrazcu (najdete ga v razpisni dokumentaciji na www.rotary-klub-grosuplje.si) in priložiti sledeča dokazila:
•	dokazilo o vpisu za tekoče šolsko leto,
•	dokazilo o najmanj prav dobrem uspehu (oz. o povprečni oceni, ki ustreza tej opredelitvi),
•	dokazila o izvenšolskih dejavnostih, uspehih in priznanjih,
•	izpolnjen razpisni obrazec za pridobitev štipendije z lastnoročno podpisano izjavo, ki je del tega obrazca.
4.	Za šolsko leto 2013/2014 bosta predvidoma dodeljeni 2 štipendiji.
5.	Vloge za dodelitev štipendij morajo biti poštno dostavljene do 5.9.2013 na naslov: Rotaryclub Grosuplje, Ljubljanska cesta 65, 1290 Grosuplje.
Razpisna dokumentacija je na voljo na int. naslovu www.rotary-klub-grosuplje.si, dodatne informacije pa lahko dobite preko elektronske pošte na info@rotary-klub-grosuplje.si.
Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako »ŠTIPENDIJE RC Grosuplje« »NE ODPIRAJ - VLOGA NA JAVNI RAZPIS«.
6.	Vloge bo najkasneje do 30. 9.2013 obravnavala komisija na rednem sestanku RC Grosuplje.
7.	Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 30 dneh od dneva odpiranja vlog.
8.	Medsebojna razmerja med RC Grosuplje in izbranim kandidatom bodo urejena s pisno pogodbo.
RC Grosuplje Predsednik 2013/14 Ervin Struna

F
$ £ e'"; S; b J- t
I *	r	11 s	I
r I \ i ' < ä \ , v ■ «S '
r ,-',',1.1 ,1 i I ' ' '	'	_1. L '_ I
t ' 'Pripravlja iri ureja:k ^ ■ Leopold Sever \
H Ifl fH i MM
Če ne vem, pa poizvem!
1.	Rajska Eva je za svoje prvo oblačilo uporabila:
a)	figov list
b)	koprivin list
c)	cvet bodeče neže
2.	Koliko tolovajev je imel pod komando Ali Baba?
3.	Kaj je Vrba?
a)	drevo, ki raste ob vodi
b)	rojstna vas Franceta Prešerna
c)	upognjen ročaj pri košari
4.	Označi junaka, ki ni iz knjižnih del J.Jurčiča
a)	Domen
b)	Brdavs
c)	Krjavelj
d)	Jurij
5. Kateri poklic po vašem mnenju ponazarja karikatura:
a)	čevljarski
b)	učiteljski
c)	policijski
Odgovori na vprašanja: ha, 2. štirideset, 3. b, 4. b, 5. b. Najdete jih nedaleč proč.
|> f f |k i ^ # i i I I I 11 4
Kako je Lojzel žito sem in tja cijazil
Lojzel je bil z Mokarjeve domačije. Zakaj se je pri hiši tako reklo, nihče ni vedel povedati, saj pri hiši niso imeli mlina, še moke je večkrat zmanjkalo.
Ko je nekega dne moka spet pošla, je Mokarica dejala svojemu najstarejšemu sinu: »Lojzel, dovolj si velik; oprtaj vrečo žita in jo odnesi v mlin, nazaj pa prinesi mlevino, ki je že tam. Jutri imamo plevice, zato bom že zgodaj vse pripravila za peko!«
Zaradi suše so se ustavili vsi manjši mlini v okolici in Lojzel je moral v dve uri oddaljen Graben, ki je imel še dovolj moče. Grabnarja ni bilo doma, zato sta prišleka sprejeli njegovi namestnici, brhki hčeri. Lojzel si ju kar ni mogel nagledati, končno je ves prevzet le oprtal vrečo in ajdi po strmini proti domu.
S poti se je še nekajkrat ozrl navzdol in zdelo se mu je, da tudi zali mladenki zreta za njim.
Doma je upehan postavi vrečo na klop v kuhinji, kjer je že prijetno žarela za peko pripravljena peč.
Toda joj, ko je mati odvezala vrečo, ki je kar sapo zaprlo: v njej ni bilo moke, marveč žitno zrnje; fant je zaradi vznemirjenosti pomotoma odnesel vrečo, ki jo je bil malo prej odložil. Seveda ne bomo opisovali rompompoma, ki je zaradi tega nastal v hiši. Naslednji dan so pač plevice dobile manjše koščke kruha, ki jih je mati odrezala od sposojenega hlebca.
Naslednji dan je moral Lojzel kajpak spet v mlin. Tokrat ga je sprejel Grabnarjev ata in ga povabil na kozarec vina - se mu je dobro zdelo, da ima tako mamljivi hčeri.
Navsezadnje se je tudi mlademu Mokarju dobro izšlo, saj spet videl mlinarjevi dve. Kako seje začeta vznemirjenost končala, pa ni izročila.
1A AMBULANTA
ÜEMADEMT
•	estetsko zobozdravstvo,
•	protetika,
•	implantologija,
•	otroško zobozdravstvo, 4
•	brezbolecinsko lasersko zobozdravstvo,
•	zdravljenje parodontalne bolezni
Draga 1, 1292 Ig • GSM: 040 934 000 • www.zobozdravstvo-prenadent.s
Jože Prek, osnovna dop. dejavnost
Bolničar - negovalec Gabrje pri Ilovi Gori 9 1290 Grosuplje
Pomagam starejšim, grem za Vas v trgovino, lekarno, Vas odpeljem k zdravniku, ter pomagam pri vseh opravilih okoli in v hiši, pokosim travo, pomagam na vrtu...
Pri svojem delu sem resen in odgovoren ter imam smisel za delo s starejšimi ljudmi.
Tel.: 031 281 937
Center za izobraževanje in kulturo Trebnje
Vabimo vas k vpisu v brezplačne programe splošnega neformalnega zobraževanja za odrasle (SNIO).
Projekt SNIO zajema 14 različnih izobraževalnih programov, za različne ciljne skupine: zaposleni v starosti od 25. do 55. leta, brezposelni, starejši odrasli (nad 55. letom), prebivalci podeželja, Romi in zaporniki.
Več o programih, pogojih za vključitev in urnikih na:
www.ciktrebnje.si/projekti/item/snio T: 07 34 82 103 | info@ciktrebnje.si
Vabljeni

REPUBLIKA SLOVENIJA	-
MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT
Naiozbav vašo prihodnost CmAapmjcnfttNORAEvmsauNiiA
Nudimo vam posek in spravilo lesa iz gozda, S cepi In irr. strojem pri vas doma varno in hitro razrežemo ir razcspiimo drva na izbrano dolžino in debelino poten,
Odkupimo tudi gozdne parcele in vse vrste Jesa primerno za drva ali rezani Jes.
zz®
Goran Petrovič dr. dent. med.
zasebna zobozdravstvena ordinacija
preventivni pregledi in posveti
konzervativa
protetika
certifikat za vgraditev bredent SKY implantatov nevidni ortodontski aparati INVISALIGN rtg digitalno slikanje zob
bredent
Vedno več pacientov si želi nadomestiti izgubo zoba z implantacijo zobnega vsadka, namesto z brušenjem zdravih sosednjih zob za protetični nadomestek. Tudi delno ozobljena in brez zoba čeljust je lahko oskrbljena v moderni implantologiji z implantati in fiksnim protetičnim nadomestkom. S tem se povrne funkcija, estetika in prejšnja življenska kvaliteta. Z bredentovimi implantati in protetičnimi nadomestki do sijočega in sproščenega nasmeha. Za več informacij ali brezplačno brošuro nas pokličite ali pa nam pišite....
Goran Petrovič dr. dem. med., tel.: +386 1787 34 13, gsm: +386 41723 731
Plačilo položnic
za komitente le 0,69 EUR
Paket dobrodošlice
Ob odprtju računa vam podarimo:
-	enoletni strošek vodenja računa
-	strošek provizije desetih položnic
-	strošek pristopnine za
elektronsko banko eLON.
Kreditna ponudba
Nudimo vam:
-	različne oblike kreditov
-	možnost poplačila starih kreditov
-	prilagodljiva ročnost odplačevanja
-	ugodna obrestna mera
-	nizki stroški odobritve
Privoščite si več.
Obiščite nas in svetovali vam bomo kako do ugodnejših in kvalitetnejših bančnih storitev.
Poslovna enota GROSUPLJE, Kolodvorska 3, T: 01 32 05 510
www.lon.si info@lon.si
HRANILNICA LON
"S>«j>iČKCSbfo ha. Ljuhtiniv Oseben AJ«jČCh
Napoved dogodkov
Datum / ura	Dogodek	Lokacija	Organizator
sobota, 24. avgust, ob 9.00 uri	Knjige in malinov'c	Adamičeva ploščad	Zavod Drevored
petek, 30. avgust, ob 18.00 uri	Gasilska veselica v Zagradcu z ansamblom Slučaj	Zagradec pri Grosupljem	PGD Zagradec pri Grosupljem
ponedeljek, 2. september, ob 13.00 uri	prir. Renata Vidič: MAVRIČNA RIBICA, lutkovna predstava	Kulturni dom Grosuplje	Gledališče GGNeNi, KD Teater, OŠ LA Grosuplje, ZKD Grosuplje
torek, 3. september, ob 17.00 uri	Vpis v plesno baletne skupine TeGIBlo KD Teater ter objava terminov rednih vaj mentorice Romane Fičur in Špele Repar	garderoba Kulturni dom Grosuplje	KD Teater Grosuplje, ZKD Grosuplje
torek, 17. september, ob 18.00 uri	MALA ŠOLA RISANJA, otvoritev razstave in vpis v 11. semester likovne dejavnosti z mentorico Judito Rajnar	avla Kulturni dom Grosuplje	JSKD OI Ivančna Gorica, ZKD Grosuplje
sobota, 21. september	GROSUPLJE V JESENI; bogat kulturni program, predstavitev naših društev, otroški živ-žav, HIŠNI ANSAMBEL AVSENIK, MAMBO KINGS	Kolodvorska in Taborska cesta	Občina Grosuplje, Študentski klub Groš
Organizatorji si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Info in rezervacije vstopnic: ZKD Grosuplje, Adamičeva cesta 16, 1290 Grosuplje, T: 01/786 40 28
Predprodaja vstopnic na blagajni Kulturnega doma zančnemo 4.09.2013!:
17:00 - 19:00 sreda in uro pred predstavo
Predprodaja v pisarni Zveze kulturnih društev Grosuplje:
12:00 - 16:00 torek in četrtek
www.kultura.si