Pojdimo v Prekmurje! Ob prireditvi Prekmurskega tedna se gostom nudijo številni lepi izleti Mlin na Muri — eden Izmed najlepših pokrajinskih motivov Na zemljevidu Je Prekmurje videti kakor majhen izrastek iz našega narodnega debla, polotok, ki sega v Madžarsko in Nemčijo, kakor bi ga vlekla k sebi težnja po zdru- žitvi s severnimi slovanskimi brati. Ta pol- otok, ki geografsko posega v ozemlje so- sednih držav, pa je naseljen izključno po Slovencih, ki so jih Madžari v svoji stati- stiki iz leta 1910 našteli 75%. Naša stati- stika iz leta 1931 navaja, da ima Prekmurje 92.000 prebivalcev, skoro 100 na km2. Med temi je 80% Slovencev in le 15% Madžarov (okrog 14.000), ki stanujejo v nekaterih madžarskih vaseh ob meji od Dobrovnika do Lendave. Ostalo Prekmurje pa je kom- paktno slovensko. Ta del slovenske zemlje Je po kratki sa- mostojnosti pod vlado panonskega kneza Koclja pripadel po njegovi smrti (874) pod madžarsko oblast. V tej več kot 1000-letni dobi so bili Slovenci brez slovenskih uradov in šol. Le doma in v cerkvi se je ohranila slovenska govorica in da slovenski živelj v teh krajih ni izginil, je zasluga katoliške in protestantske duhovščine, ki je gojila prekmursko nabožno literaturo in vzpodbu- jala narod k ljubezni in zvestobi do mate- rinskega jezika. Ob koncu svetovne vojne je bila narodna zavest prekmurskih Slo- vencev tako velika, da so spontano zahte- vali združitev z brati onkraj Mure v skupni državi Jugoslaviji, šest vlad so preživeli v enem letu, borili so se in v strahu pri- čakovali svoje usode, dokler ni prišlo težko pričakovano zadovoljstvo, ko je 21. avgusta 1919 jugoslovenska vojska zasedla Prek- murje in ga tako trajno zvezala z ostalo Slovenijo, s katero je že dalj časa duhovno združeno. Te vesele obletnice, 20 let življenja v skupni državi, se letos spominja Prekmurje na svoji prireditvi Prekmurskega tedna, k* Je bil včeraj slovesno otvorjen. Veliko zborovanje našega trgovstva je uvod v to pomembno slavnostno prireditev, za katero je dovoljena polovična vožnja na vseh naših Železnicah. V starodavno deželo kneza Koclja, ki je taso zvesto ohranila svoj slovenski značaj za novo rast v svobodni državi, pridemo pc zeleznici iz Ormoža čez Ljutomer. Same vinske gorice nas spremljajo na obeh stra- neh. Jeruzalem se blešči v solncu in obeta tudi za letošnje leto izvrsten pridelek, Lju- tomerske gorice pa nam bodo natočile pri- ljubljenega ljutomerčana. Ko zapustimo metropolo Prlekije, se vlak s konkurenčno brzino našega ljubega kamničana pomika proti Muri. Veržej je zadnja postaja tostran Mure. Pol ure od postaje je velik salezijan- ski zavod s privatno gimnazijo, ki se lepo vidi z vlaka. Še sto metrov in hlapon zdrdra čez Muro — v Prekmurje na prvo postajo Dokležovje. Danes gre ta stvar lahko. Zveza Slovenije s Prekmurjem pa do Lendave je dobra in trdna. Včasih pa ni bilo tako. Od Radgone pa do Lendave ni bilo niti enega mosta. Tuji oblastnik ni dovolil, da bi bil narod tostran in onstran Mure v tesnejši zvezi. Promet so oskrbovali brodi, ki pa v deževju ob slabo regulirani strugi niso mogli voziti. Uradniki in uslužbenci, ki so se po pre- vratu podali na svoje novo službeno mesto r Prekmurje. so imeli edino zvezo iz južnega kota od Lendave ali pa iz Radgone. Pona- vadi so morali kar peš s kovčegom v roki iz Radenc v 12 km oddaljeno Mursko So- boto, odkoder je vodila železnica na sever proti Hodošu. Madžarska je hotela središče Prekmurja navezati nase in usmeriti ves promet proti sredini države, železnica je vozila po prevratu samo dvakrat na teden, ko se je pa pokvarila edina lokomotiva, je promet sploh stal. Prvi leseni most je bil zgrajen leta 1921 pri Veržeju in je ostal še do danes edina suhozemna zveza, dokler ne bo dograjen veliki železcbetonski most pri Petanjcih (na naši sliki približno tam, kjer se črka M na- pisa Murska Sobota dotika Mure), želez- nica Ormož —• Ljutomer — Murska Sobota pa je stekla šele leta 1926 in omogočila rednejši in živahnejši promet. r V metropoli Prekmurja Z železniško zvezo pa je tudi Murska So- bota, metropola Prekmurja, dobila pravi pogoj za svoj gospodarski razvoj in napre- dek. Ker leži sredi obširne ravnine, na kri- žišču širokih in dobro oskrbovanih cest, je postala važno tržišče in središče Prekmur- ja. Ravne glavne ulice obrobljajo enonad- stropne hiše, glavni trg pa se že oblikuje v ogromen četverokot z dvonadstropnimi hišami, ki imajo svoj začetek v Delavskem in Trgovskem domu, katerima se bo kmalu pridružilo še novo gimnazijsko poslopje gimnazije kneza Koclja. Industrija je v Prekmurju in v Murski Soboti šele v po- voju. Najbolj je znana Benkova mesna in- dustrija, ki izvaža mesne izdelke in zaklano živino iz vsega Prekmurja ter zaposluje lepo število delavcev. Lepo se razvijata tudi Cve- tičeva in šiftarjeva tovarna perila, v ka- terih je našlo zaposlenje do 200 deklet. Po vsej Sloveniji in tudi v razne druge kraje naše države se razpošiljajo izdelki iz obeh tovarn. Ditrihovo podjetje zaklada s klepar- skimi izdelki mnoge ugledne trgovine po vsej državi in je izdelalo tudi okusne znake za Prekmurski teden. Za ostale industrijske panoge pa zaenkrat še ni izgledov. Za gostoljubnost pa je v prestolnici Prek- murja dobro preskrbljeno. Prvovrstni hoteli (Central, Slon, Krona itd.) so najmoderneje opremljeni, restavracije in gostilne pa si kar roke podajajo ln tekmujejo glede po- strežbe. Murska Sobota sama ima okrog 4000 pre- bivalcev, prav toliko pa jih ima tudi gosto naseljena okolica. V mestu je tri četrtine katoličanov, 500 evangeličanov in 200 Židov. Vse tri veroizpovedi imajo svoje cerkve. Medtem ko sta evangelska cerkev in židov- ska sinagoga zgrajeni šele pred desetletji, datira katoliška cerkev tik izpred vojne. Od stare cerkve iz 12. stoletja je ohranjen še zvonik in prezbiterij s starimi gotskimi freskami Janeza Aquile iz 14. stoletja. Na dobo, ko so nad prekmurskim ljudstvom vladali tuji gospodarji, spominja stari Sza- paryjev grad, ki je edina znamenita stavba baročne arhitekture v Prekmurju. Monu- mentalen je portal gradu z dvema karia- tidama, ki sta prav dobro kiparsko delo. Iz predzgodovinske dobe je v Prekmurju malo sledov, pač pa je mimo Murske So- bote vodila stara rimska cesta, ki je šla od Lendave (Halicanum) čez Hotizo, Beltince, Dokležovje in Mursko Soboto v Radgono. Ta cesta se je obdržala še v srednjem in novem veku, kakor tudi ona, ki je vodila iz Lendave v Sombotelj (Sabaria). Na rim- sko Panonijo spominja v Murski Soboti na- grobni kamen iz 3. stoletja po Kr., ki je vzidan v zid katoliške cerkve. Trubarjeva Panonija Staro slovensko ime za Mursko Soboto je Jelšnica ali Olšnica. Mesto je mnogo trpelo za časa turških napadov, v reformacijski dobi pa se je iz njega razširil val nove vere po vsem Prekmurju. Grof Nadasdy iz Gor- nje Lendave je bil prvi zaščitnik protestan- tizma in je tudi prvi tiskal biblijo v svoji tiskarni, kmalu pa so se oprijeli nove vere tudi soboški grofje Sechenyji, tako da je Cerkvica na samotnem polju kmalu vse plemstvo s podložniki pripadalo novi veri. Ko je protireformacija pregnala predikante iz Kranjske in štajerske, so se ti zatekli v Prekmurje, kjer so jim graščaki nudili zavetje. V Prekmurju je bilo takrat 10 župnij, ki so imele vsaka svojega pre- dikanta, šolo in učitelja. Mladi grof Nadasdy, ki se je oženil s hčerko katoliškega grofa Esterhazyja, je na prigovarjanje žene prestopil v katoliško vero in pričel s protireformacijo. Ko je v Zrinsko-FrankopansKi zaroti položil svojo glavo pod krvnikov meč, je bilo protestant- stvo v okolici Gornje Lendave že zatrto, prav tako pa tudi v Murski Soboti in vsem njenem južnem delu, kjer se je naselil v soboškem gradu grof Szapary. Samo gra- ščak v Moravcih (na sliki med M. Soboto in Bogojino!) grof Bathiany je bil toleran- ten proti evangeličanom, ki so potem ohra- nili Luthrov nauk na vsem ozemlju, ki je pripadalo njemu, to je od Moravč v kotu do Prosenjakovcev, Hodoša in še na zapad čez železniško progo, čeprav niso imeli niti cer- kev niti duhovnikov, so se slovenski evan- geličani trdno držali nove vere do toleran- čnega edikta, ki jim je spet dal možnost, da so ustanavljali svoje župnije, »gmajne« imenovane, in zidali cerkve. Danes imajo 10 župnij, ki so združene v upravni seniorat s sedežem v Murski Soboti. Vseh evangeli- čanskih Slovencev v Prekmurju je do 24.000, poleg njih pa še 800 kalvincev — Madžarov v Hodošu. Upravna razdelitev Prekmurje je upravno razdeljeno v dva neenaka sreza. Na naši sliki bi izvedli to razdelitev, če potegnemo ravno črto od na- pisa Mura mimo Bogojine skoro do Prose- njakovcev, tako da ti ostanejo v soboškem, Bogojina, ki leži severovzhodno od Murske Sobote, pa spada v lendavski srez. Medtem ko obsega lendavski srez najrodovitnejšo ravnino z gosto naseljenim prebivalstvom (110 na km2, kar je višek na slovenskem ozemlju), obsega severni del murskosobo- škega sreza razčlenjeno nizko gričevje (100 — 200 metrov), ki kot zadnji obronek vzhodnih Alp utone v nedogledni Panonski nižini. Ta severni del ni tako rodoviten in lz njega se rekrutira glavni kader sezon- skih delavcev, ki hodijo že desetletja na delo v tujino. Sadjarstvo je zelo važna go- spodarska panoga Goričancev, med doma- čimi obrtmi pa je nekdaj proslulo lončar- stvo tudi v nazadovanju. Vinska trta po- nekod izvleče iz zemlje obilo soka, ki daje prav dobro vino. žal pa je v teh krajih še vse preveč šmarnice. Sprehod na Goričko Za obiskovalce Prekmurskega tedna bo gotovo privlačno, da si ogledajo prekmur- sko Goričko in pohitijo v Trubarjevo Pano- nijo med naše evangeličanske Slovence. Uprava Prekmurskega tedna bo omogočila take avtobusne izlete. Najlepši je pač izlet proti Bogojini, kjer se ustavimo v prvi večji vasi, v Martjancih. Prav za prav je to pravi trg z lepimi hišami in važnim cestnim kri- žiščem. V njem je stara cerkev iz leta 1392, ki jo je zgradil Janez Aquila in poslikal. Njegove znamenite gotske slike so prav dobro ohranjene. Cerkev je dobila nov got- ski oltar po načrtih arhitekta Plečnika. Martjanska cerkev, posvečena sv. Martinu, je najlepši primer tako zvane »prekmurske skupine« gotskih stavb na slovenskih tleh, s preprosto zunanjščino, toda močno po- udarjenim slikanim presbiterijem. Tri četr- tine prebivalstva je evangeličanske vere. Na pokopališču je prav lep Plečnikov na- grobni spomenik župnika Horvata In pa velika grobnica nedavno umrlega martjan- skega župana Geze Vezirja, znanega narod- nega delavca in organizatorja. Bogojina — ponos Prekmurja Od Martjancev so prva vas Moravci z ve- liko evangeličansko cerkvijo in gradom gro- fov Bathianyjev. Cesta je skoraj ravna, ob obeh robovih zasajena z mladim sadnim drevjem, ki daje pusti, enolični ravnini prav prijetno obeležje. Do prvih obronkov Gorič- kega gričevja je komaj kilometer. Terasasto se dviga vzpetost, nad njo pa kraljuje sv. znamenite karamele — v naši domo- vini izdeluje izključno RUFF, tvornlca bonbonov, Subotica. šebeščan. Vasi so tu dolge, z lepimi, snaž nimi hišami. Vidi se, da je tu doma sloven- ski čut za lepo zunanjost domov. V tem se menda prav posebno odlikuje Bogojina, kjer je župnikoval blagi gospod Baša, idealni narodni duhovnik in ljudski buditelj. Vse vaške ulice so na večer pometene, nobene nesnage, niti travice ne vidiš nikjer. Mla- dina skrbi za dober ugled kraja, ki je bil znan že v rimski dobi in je danes med vsemi prekmurskimi naselji pač najbolj poznan zaradi znamenite Plečnikove cerkve. Mojster Plečnik je tu leta 1927 ustvaril umetnino, ki jo hodijo gledat arhitekti iz Nemčije in Madžarske in ki predstavlja da- nes najvažnejši znak povojnega Prekmurja, pač predvsem zaradi svoje izredne lege na vrhu grička s krasnim razgledom in zaradi znamenitega okroglega stolpa, »prsta bož- jega«, s katerega se da s pogledom objeti dober kos slovenske zemlje na skrajnem vzhodu. Cerkev sama predstavlja idealno rešitev, s katero je arhitekt ohranil staro župno cerkev iz 14. stoletja, tako da služi zdaj za podkorno lopo in kor. Nova cerkev pa ima v sredi mogočen steber, na katerem leži ravni strop, okrašen z domačo kera- miko. Na obeh straneh ladje poživlja pro- stor vrsta stebrov iz podpeškega marmorja. Obrtniško mesto Tumišče Od Bogojine vodi cesta čez Dobrovnik v Turnišče, ki imajo znamenito preteklost in lepe spomenike. Kraj je mnogo trpel pred Turki. V prejšnjih časih je slovel kot obrt- niško mesto z mestnimi pravicami, ki jih hranijo še zdaj napisane na dokumente iz leta 1770. Mestne pravice so zdaj pozabljene, obrt pa je še visoko razvita. Narodna za- vednost tega kraja je izpričana tudi v znat- nem številu dobrih dijakov, ki jih pošiljajo vsako leto študirat v soboško gimnazijo. Cerkev v Turnišču ni s svojimi freskami nič manj znamenita kot ona v Martjancih in je tudi iz 14. stoletja. Presbiterij te cerkve pa je še starejšega datuma in nam po svo- jem tlorisu predstavlja edinstven tip ro- manske kapele na slovenski zemlji. Po Ravenskem Ta del Prekmurja se imenuje Ravensko, pač zaradi nepregledne ravnine, ki jo samo tu pa tam oživlja kak skromen šop drevja. Na njem je znana Hotiza ob stari rimski cesti, malo višje pa je Velika Polana, kjer piše Miško Kranjec svoje romane in bogati slovensko slovstvo vsako leto z novimi do- neski. če hočemo zaključiti naš izlet v to smer, se moramo vrniti v Mur. Soboto čez črensovce, Odrance in Beltince. To so zna- menite slovenske vasi, poleg Bogojine in Turnišča zibelke narodne zavesti v pred- vojni dobi. V črensovcih je vpokojeni žup- Zjutraj za lepoto — za zdravje I zvečer o-i „OT.ZOBNEMUKAW4U nik Jožef Klekl pričel izdajati leta 1912. »Novine« in jih tu še vedno urejuje, Odrancl imajo prvo novo slovensko osnovno šolo kralja Aleksandra, v Beltincih pa je bil leta 1919 prvi veliki tabor, na katerem se je zbralo 16.000 zavednih Prekmurcev, da po- zdravijo prihod prvega jugoslovenskega predstavnika oblasti. To so vasi, ki imajo vse čez 100 hiš, lepo urejene ta kulturno visoko stoječe še iz predvojne dobe. V Bel- tincih je tudi znamenita semenogojska po- staja, iz katere je bilo razposlanih po Slo- veniji že toliko kvalitetnega semena vseh žitaric. Tri kilometre pred Mursko Soboto nas na desni strani pozdravi kmetijska šola v Rakičanu, ki je bila jeseni odprta in bo pravkar izšel iz nje prvi kader gojencev, samih krepkih kmečkih sinov, da bodo doma s pridom uporabljali nauke, ki jim jih je dala šola za povzdigo umnega gospodarstva. Radenska Slatina — 12 km Murska Sobota ni samo gospodarsko in kulturno središče Prekmurja z okrožnim sodiščem, gimnazijo, prosvetnimi dome*4 športnim stadionom in kopališčem, ampak tudi izhodišče za prijetne izlete. Radenska Slatina je samo 12 km daleč. Pri Petanjcih je treba samo zapeljati vozilo na brod, ki vzdržuje redno zvezo, dokler ne bo zgrajen železobetonski most, ki ga gradijo že od jeseni. V Radencih je zdaj že živahno vrve- nje stotine gostov, ki se jim bodo obisko- valci Prekmurskega tedna prav radi pri- družili, da par ur uživajo krasno okolico in zdraviliške prednosti znamenite slatine. Gornja Lendava je v trlkotu na trojni meji ta je največji kraj severnega Prekmurja. Slovi po svojem gradu, ki hrani bogate starinske umetnine in je last soboškega veletadustijca Geze Hartnerja. Za izlet je kraj malo od roke, vendar so kraji okrog njega prav zanimivi in vredni, da jih spozna slovenska javnost. Tri vasi ob meji Kramarovci, Oclnje In Fik- šinci so nemške, drugod pa prebivajo samo Slovenci. Kmetijska šola v Rakičanu Murska Sobota, 17. junija Ob cesti, ki vodi iz Murske Sobote proti Beltincem, leži na koncu veličastne aleje starih topolov banovinska kmetijska šola v Rakičanu. Vas Kakičan je odmaknjena od ceste, zato je lepo šolsko poslopje edi- na stavba, ki se dviga iz polja. Dve vrsti svetlih oken se ozirata na cesto, pisano cvetje oživlja vso okolico, ob strani pa stražita dva visoka topola. Samo pičle 3 km je poslopje oddaljeno od prestolnice Prekmurja, zato bi v praksi lahko rekli, da ima Murska Sobota kmetijsko šolo. Menda ni treba posebej poudariti njene važnosti in potrebe za Prekmurje. Nobena slovenska pokrajina ni tako izrazito polje- delska. Nad 50% zemlje pokrivajo njive, v nekaterih občinah pa obsegajo tri četrtine zemeljske površine (v Odrancih celo 85%). Povsod sama pšenica, koruza, rž in krom- pir. Ljudstvo je gosto naseljeno v nižin- skem delu Prekmurja, povprečno po 110 ljudi na km» in treba je mnogo kruha za toliko želodcev. Saj pridela Prekmurje okrog 100.000 q pšenice in prav toliko ko- ruze, lahko pa bi še več. Rodovitna zem- lja bi ob racionalnejšem obdelovanju mo- rala dati obilnejši pridelek, živinoreja bi ob vestnejšem izbiranju plemenske živine mo- gla prinesti več haska svojim lastnikom in sadje bi moralo iti boljše v denar, če bi iz- birali sorte in organizirali izvoz. Vse to je imelo pred očmi prekmursko kmečko ljudstvo, ko je takoj po priključi- tvi k Jugoslaviji zahtevalo ustanovitev kmetijske šole za vse Prekmurje. Šola naj vzgoji umne kmetovalce mlade gospodarje, ki bodo na deželi dajali dober zgled in učili tudi druge. V smislu teh zahtev je deželna vlada za Slovenijo že leta 1920 po- slala v Prekmurje bivšega ravnatelja kme- tijske šole v Velikovcu Antona Šeba, da izbere primerno zemljišče za kmetijsko šo- lo. Po vestnem ogledu je izbral velepose- stvo v Rakičanu in pripravil ves potreben material za razlastitveni postopek, ki pa je s pravdami v vseh instancah trajal do le- ta 1927, ko je bilo za šolo oddvojenih od veleposcstva 70 ha s stanovanjsko hišo in hlevom. Organizacija tega banovinskega posestva se je potem v času najhujše gospodarske krize le počasi razvijala. Stiska je zavira- la delo, da ni moglo naprej. Leta 1934. so v surovem stanju dogradili šolsko poslop- je, ki je nato štiri leta kakor žalosten oko- stnjak sredi cvetočih pclj čakalo na dogra- ditev. Lani v oktobru je bila šola končno dograjena in je odprla vrata prvim gojen- cem, ki bodo • poletju ob 20-letnici pri- ključitve Prekmurja k Jugoslaviji kot pr- vi absolventi stopili na rodno grudo, da si v boju z njo zaslužijo boljši kos vsakda- njega kruha. Kmetijska šola v Rakičanu obsega z do- kupljenimi njivami 97 ha, od katerih od- pade 54 ha na njive, 28 ha na travnike, ostalo pa na drevesnico, sadovnjak itd. Ima vzorno urejene hleve, svinjake, skladišča in velikanski silos za svežo krmo. V zad- njih letih šola zaradi pomanjkanja šolske- ga poslopja ni mogla skrbeti za strokovno kmetijsko izobrazbo, zato je s tečaji iz raz- nih panog kmetijstva in sadjarstva skuša- la nadomestiti kmetijsko šolo. Vzgajala je in oddajala med kmetovalce prvovrstno plemensko živino, semensko žito in vzor- no sadno drevje. Predvsem pa je s svo- jim vzornim gospodarstvom pod vodstvom sedanjega dolgoletnega ravnatelja inž. Fran- ca Mikuža dajala najpoučljivejši vzgled kmetovalcem, dokler niso to leto dobili to- liko zaželjeno kmetijsko šolo. Šolsko poslopje je velika zgradba, ki ima v podkletnih prostorih kuhinjo, obednico in stanovanja za hišnika in posle. V visokem pritličju sta dve zračni učilnici, prostori za gospodarsko upravo s pisarnami, velika obednica za 36 učencev, kabineti za zbir- ke in knjižnica. Poleg tega je v pritličju še velika predavalnica z odrom za gledali- ške predstave in predavanja s skioptični- mi slikami. V prvem nadstropju in v man- sardi pa 6o spalnice in stanovanja. V bli- žini šolskega poslopja sta še dve veliki stavbi, ki sta dograjeni v surovem stanju in pokriti s streho. Tu bodo stanovanja za učiteljstvo in za posle. Prvo leto kmetijske šole v Rakičanu ka- že prav razveseljiv uspeh. Učenci, sami mladi bodoči kmečki gospodarji iz vseh krajev našega Pomurja. z velikim zanima- njem sledijo teoretičnemu in praktičnemu pouku. Čez 2 meseca bodo zapustili zavod zadosti podkovani v gospodarskih naukih. Davnma v Prekmurju Ostanki prazgodovinskega verovanja med ljudstvom Zgodi se, da zaide naš malomeščan v Prekmurje, se tam pomudi kot turist teden dni, tudi več, in se vrne v središče Slove- nije s senzacijo, da je našel tam za Muro še Slovence, ki verujejo kakor naše praba- bice v stare vraže. Vrh tega še pomiluje prekmurske Slovence z bahaško gesto: Mo- ji ožji rojaki, čeprav kmetje in drugi »ne- šolanci« so že davno preko tega in so pre- svitljeni! Le prepogosto vplete v svojo hvalo še kulturo. Da popravimo krivico, ki se dela v tem primeru prekmurskim Slovencem, bo prav, da priobčimo nekaj primerov ljudskega ve- rovanja prekmurskih Slovencev. Za uvod pa naj še poudarim: Kakor v ostali Slove- niji je tudi še v Prekmurju nešteto praslo- venskih usedlin, in je razlika le v tem, da nas bodejo bolj v oči v krajih, ki jih ne posečamo vsak cvetek in ker so se vsi na- rodni običaji ohranili ob narodni meji še v večji čistosti in v večji meri kakor v kra- jih v zaledju. Naši obmejni Slovenci so do- brih tisoč let branili mejašu, tujerodcu do- stop na naša tla. Trpeli so za vse naše za- ledje, ki se le prepogostokrat niti zmeni- lo ni za to. Zaledje je le uživalo dobrine, ki bi jih ne bilo, če bi ne bilo odpora na- ših obmejnih Slovencev. Te množice sloven- skega ljudstva na naši meji so bile prepu- ščene same sebi in so morale črpati vso silo za obrambo sebe in vsega zaledja iz svoje preteklosti. To so vzroki, s katerimi moremo pojasniti, kako je prišlo do tega, da nam je Prekmurje, poleg Žilje in celotne slovenske Koroške, Primorja in Bele Kra jine ohranilo lepe narodopisne bisere, ki jih drugod zaman iščemo. Ljudstvo veruje v duhove Kakor vsi Slovenci, veruje tudi naš slo- venski Prekmurec. da se loči duša umrlega oH telesa in potuje potem po svetu tudi šc dolgo po smrti. Znabiti, da je kult umrlih sploh primeren za vse ljudsko verovanje MI to z ozirom na gozdne duhove, vodnega in gozdnega moža, vile, velikane, škrate in še na vie bolezen ke duhove, kakor so urok, mora, namer, nočnina, šen, protin, kuga in več drugega. Zaradi tega tudi naš Prekmurec budno pazi, da se ob smrti družinskega člana ne pripeti ta ali ona nerodnost, da bi duša umrlega ostala ločena od trupla na tem svetu. Ko neso v Prekmurju mrliča iz hi- še, se takoj vsede nekdo na prazno poste- ljo umrlega, da tako prežene dušo umrlega iz tople postelje in jo napoti, da sledi po- grebu. Ponekod se iz tega vzroka tudi ta ali oni vleže v posteljo umrlega, da duši za- sede prostor in jo tako prisili, da gre na pokopališče, da bi ne zamudila pokopa. Kjerkoli bi iz neprevidnosti ne naredili te- ga, bi se znalo zgoditi, da bi &e pokojnikova duša vračala, umrli in njegovi preostali bi ne našli pokoja. Sorodniki umrlega imajo itak že dosti opravka z dušo, ki se vrača * Prirujoči ckscerptni sestavek sem pri- redil po zbirkah naših kulturnih prekmur- skih delavcev gg: Bela Berte, Dobernika, Andreja Horvata, Kokolja in Piševe. tako dolgo, dokler ni odslužila čas v vi- cah. Zaradi tega je tudi mogoče, da sprego- voriš z umrlim še po smrti, kar ti je po- zabil povedati in ae nisi z njim zmenil za časa njegovega življenja. Kdor tvega tak pogovor z umrlim, naj počaka na dan vseh svetih na pokopališču, da izgine iz njega poslednja živa duša. Ko je na pokopališču sam, se mu bo približala duša, 6 katero že- li razgovor. Kajpak da je ob tej priliki človek v veliki nevarnosti. Prav nadležne so pa duše nekrščenih otrok, to so: svečarji ali posvečkarji, merarji, ožetarji, odžekov- ci. Ti duhovi se ločijo med seboj in so sive- čarji nezakonski otroci ali pa sploh ljud- je. ki so kdaj v življenju poteptali na po- kopališču grob. Ti begajo po njivah in iz- sušenih jarkih, svetlikajo f>e pa tudi po Mu- ri in sedajo ljudem na rame in glavo. Me- rarji, ožetarji, odžekovci so pa ponavadi duše onih otrok, ki so bili umorjeni pred krstom. Ti se vsedejo vozniku, ki prevaža na noč moko iz mlina, na voz, da le tež- ko izpelje. Voznik, ki je nevešč v teh rečeh, hoče pregnati duhove z molitvijo, a doseže ravno nasprotno, vedno več in več se mu jih vsede na voz, da živina ne premakne več voza. Šele ko prav debelo zakolne, po- šasti izginejo. Ce prekmurski voznik na moč koinè, da se vse krese, že ve, zakaj to de- la. , . , ! I : : I • f Nesrečo s temi duhovi je imel tudi gospo- dar v zidanici. Mož si ga je privoščil, in ko se ga je pri tretjem, dosti obilnem ko- zarcu, že nalokal, je prihrumelo • zidani- co deset brezglavnikov, pet je bilo pravih, pet pa sivečarjev; pravi so bili brez glave, svečarji so jih imeli, a ne ust, nosa. in ušes. Tam, kjer bi morali imeti oči, so bili v jamicah svetlikajoči se rogovi. Razsvetlili so vso zidanico in zahtevali vina Ko jc go- Prekmursko kmetijstvo Ob otvoritvi Prekmurskega tedna •»rewnurje obsega 93.000 ha ter ima 90.650 prebivalcev. Po zadnjem štetju je število prebivalstva nekoliko padlo, ker je percejšnje število ljudi trajno odsotno na sezonskih in drugih delih izven doma. Obrti in industrije je malo, zato se 85 dost, prebivalstva peča s kmetijstvom Tako od- pade le 0.87 ha obdelovane zemlje na ene- ga kmečkega prebivalca. Vseh kmetijskih gospodarstev je 17.030, cd teh pa meri 27 odst. manj nego 2 ha, v lendavskem srezu celo 35 odst. V velikosti pod 5 ha je 12.280 gospodarstev ali 72 odst.; v lendavskem srezu celo 88 o<žst kmetij, tako, da je v tem srezu le 12% kmetij, ki obsegajo nad 10 ha. Prevladujejo torej v veliki večini pritlikava posestva, ki ne nu- dijo dovolj zaposlenosti prebivalstvu. Sta- nje se pa žal še nadalje slabša, ker se pri svobodnem dednem pravu tudi ta mala po- sestva nadalje dele. Pričeli so deliti tudi že zemljo, pridobljeno po agrarni reformi. Neugodno je, da so male edinice ravno na bolj peščenih, suši in poplavam izpostav- ljenih tleh, na katerih se delo ne da tako intenzivirati. Ravno rastline malega člo- veka: koruza, krompir in razne industrij- ske rastline najprej trpe zaradi suše. Pre- vladujejo žitna polja, kakor v času vele- posestev, mestoma z 80 odst. površine, a travnikov je malo, tako da se tudi živino- reja ne more dvigniti. Dve tretjini Prekmurja je ravnina, kjer je zemlja prodnato-peščena in fino-pešče- na. Tu se talna voda zelo menjava in trpe kulture v suši zaradi prenizke, ob nalivih pa zaradi previsoke talne vode. Le ob Len- davi, ob vznožju Goričkega in po dolinah Goričkega je težja zemlja, še dosti lepe zemlje pa čaka osušitve. Ravnina je poseb- no spomladi zelo vetrovna, da se zemlja še bolj osuši. Tudi v tem se stanje slabša, ker se morajo gozdovi zaradi pomanjkanja zemlje ogibati polju. Pogoste poplave reke Mure, ki še ni regulirana v celotni dol- žini, in Lendave povzročajo mnogo Š':ode. Zaradi teh naravnih nezgod in goste na- seljenosti gospodarsko stanje Prekmurja ni ravno ugodno. To je morda tudi vzrok, da Prekmurec-gospodar nekam laže zapu- sti svojo zemljo in odide na delo. Ni pa zopet tako hudo kakor se včasih čuje. Po- gosto so gospodarji-domačini hudi, da se smatra Prekmurje za tako siromašno. Vsi tišče preveč za denarjem v inozemstvo. Tu- di bi bilo stanje takoj ugodnejše, ako bi se cene živini in pridelkom nekoliko popravi- le. Malokdo je tako dovzeten za napredek, kakor ravno Prekmurec, samo hitro se mo- ra pokazati denarni uspeh. Zato ni težko ustanoviti razne strokovne in gospodarske organizacije, morajo pa tudi nuditi članom vidni profit, drugače jih enako hitro opu- ete. Iz navedenih razlogov sS kmetijstvo hi- tro prilagodi trgu. Komaj so se cene^ ko- njem in žrebetom nekoliko popravile, že sé vidi pri vsakem malo večjem kmetu po dvoje in troje žrebet in gospodar se vozi z lepo rej enimi kobilami. Ko je pa svoj čas Avstrija ustavila uvoz težkih žrebet, se je gospodar malo pobrigal za stihe kobile, ki so bile samo še za brazdo, ne da bi mu kaj nesle. Naj samo porastejo cene mla- dim rejenim bikom, nihče jih ne bo znal tako dobro krmiti, celo s samim žitom, in takoj bo pripravljeno na leto po 400 do 500 vagonov za izvoz. Ves gospodarski na- predek sloni torej v Prekmurju, kjer se doma ne da dosti prodati, le na cenah, ki se dosežejo v inozemstvu. Gotovo bi potem padlo tudi šetvilo onih, ki silijo na sezonsko delo. Popolnoma se odhajanje na sezonsko delo ne bo dalo ustaviti. Vsakoletno potovanje je že neko- liko v krvi, deloma pa doma res ni zemlje za ves naraščaj. Tako si tudi oni, ki pri- služijo denar v inozemstvu, doma ne mo- rejo mnogo pomagati, ker ni zemlje za na- kup. Mnogi denar tudi raztrosijo, drugi pa si na malem podedovanem koščku zemlje pozidajo dom. Škoda bi bilo, da bi za pouk in napredek dovzeten kmečki naraščaj trajno služil le kot navadni poljski dela- vec v inozemstvu, kjer lastni delavci no- čejo več delati na polju. Zato bi bilo prav, da se naraščaj usmeri v druge poklice, in sicer s strokovno izobrazbo v obrtnih in trgovskih šolah. Z ureditvijo dednega pra- va pa je treba ustaviti nadalnje razkosa- vanje zemlje. Starši se morajo navaditi, da otroke pravočasno odvajajo v druge pokli- ce in jih ne izrabljajo že od rane mladosti s pošiljanjem na sezonsko delo. S tem bi pomagali otrokom, izognili bi se tudi rod- binskim prepirom in tožbam, ki so žal tako spodar natakal, je iz strahu zraven nekoli- ko pomolil. Vštel se je. Vsedli so se mu na rame in ga pritisnili na kolena. Šele ko se ni mogel več premakniti z mesta, je roba- to zaklel in duhovi so izginili kakor kafra. Ker so svečkarji spredaj žareči, zadaj pa črni in se sučejo sem in tja, se človeku zdi, kakor da bi se vžigali in ugašali, zaradi tega jim nekateri pravijo tudi posvečkar- ji. V Zižkah se je nekdo rešil brezglavcev s krikom: »Joj meni!« Te nesrečne duše bi mnogokateri hotel odrešiti trpljenja, re- šiti pa jih more le s tem, da jih zna nazaj krstiti in pri krščenju ne izreče besede amen. Splošno pa je skrb vsakogar, da bi dušam umrlih olajšal vsako trpljenje. Iz tega namena speče prekmurska gospodinja na dan pred vernimi dušami manjše hlebce kruha, ki jim pravijo »prešce« in jih razde- li otrokom, ki hodijo od hiše do hiše. Otroci se za dar lepo zahvalijo: »Bog lonaj« in »Bog obrni na dobro za verne duše«. Kult drevja čeprav je vsakemu ljubitelju pristne ljudske govorice, ki ni na glavi šantav, znan izrek »lipov bog«, sole redki oni, ki bi tudi razglabljali, od kod je vzelo ljud- stvo te sočne izraze. Marsikdo se tudi ni zanimal za to, da očanec in babica naredi- ta staremu bezgovcu, mogočni lipi in hra- ažu in še brezi povrh, spoštljiv poklon, ali p« to ali ono dekle pride s prošnjo do sta- re bukve. Šele v novejšem času se množe raziskovanja o Ziljskem prvem raju pod 'ipo in pomenu breze pri Jurjevanju v Be- li'Krajini. Že Valvazor pa je nam napisal, da je bil v Lokah pri Senožečah »Oreh sv. Ivana«, v katerem je bival duh »Lesnik«, ki mu pravijo Gorjanci tudi »Gugljaj«. Na drevesa, ki jih je staro ljudstvo častilo pri go gozpsje dalekoYidni duhoyniki obe- pogoste že pred delen jem in ob delen ju domače zemlje. Polja se v Prekmurju dobro obdelujejo, preveč pa se izkorišča zemlja ob pomanj- kanju gnoja. Tudi za travnike in sadno drevje kmetje premalo skrbe Tako pride- lajo premalo detelje in živinske krme in je redno vsako leto pomanjkanje krme. Plemenske krave prežive potem zimo sko- ro ob sami slami. Goji se težja simodolska pasma, ki kot hitro rastna še bolj trpi za- radi slabe prehrane. Zato živali tudi hi- treje oslabe. Zlasti trpe krave, ki ob slabi krmi obdelujejo tudi vsa polja. Iz navede- nih razlogov je posebno važno trajno osve- ževanje krvi. Uvajati je treba vsaj plerne- njake od drugod. Kjer gonijo konje, se go- veja živina zanemarja in tako ravno bolj- ške kmetije ne prirejajo najboljših živali. Goveje živine je v Prekmurju okrog 38.000 glav. Pri konjereji prevladuje težki medjimur- ski konj. kateremu so se cene nekoliko po- pravile. Zato je tudi število konj posko- čilo. V celoti je nekaj nad 5000 konj. Še najbolj je pa zapuščena svinjereja. Pričela se je popravljati šele ob sedanjih, nekoliko boljših cenah. Hlevi so slabi, zato tudi bolezni precej razsajajo^ Z uvedbo bolj polnega srednjega jorkširja so se živali že precej popravile. Ker pa vsak hiti, da bi bil prej denar, se tudi mlade svinje pre- hitro pripuščajo. Perutninarstvo je precej razvito, ker je sili sveto podobo ali pa križ; ljudstvo je odslej častilo dvoje: slovenskega lesnega boga in Nazarenca. Tako je bilo zadošče- no ljudstvu in Bogu hkrati. Tudi v Prekmurju prav pogosto nale- timo na stari slovenski kult drevja. Častit- ljivemu hrastu, pravemu velikanu, so re- kali naši Prekmurci »Čast čaranja«. Njego- vega druga pa je spoznala še celo živina; vselej, kadar so jo gnali mimo njega, je postala nemirna, konje je pa kar po zraku nosilo mimo njega. Ljudje so opazili več- krat v vrhu velikana belo ovco. To čudno plezalko bi bili radi ubili. Najeli so ropar- ja s pajdaši v to. Ko so pa ti prišli do sve- tega drevesa, je nastal tak hud piš, da je odnesel nepridiprave daleč v gozd, jih tam telebnil na tla in jim za nameček polomil vse koščice. Neprostovoljne vožnje po zraku je bil konec šele, ko so zakričali: »Bog pomagaj!« Ko je strohnel ta hrast, so postavili na njegovo mesto križ. Tak hrast, velikan, je stal tudi v Strehovškem gozdu pri Lendavi še za turških časov. Ko se je zgrudil po zobu časa, so postavili na njegovem mestu kapelico Svetega Vida. Kmetica Balažička pa je imela to čast, da je videla tudi na ovoje oči lesnega duha, ko se je mastil na brestu z ocvrto piško. Morda bi smel zaradi tega sklepati, da je pristno slovensko prekmursko ime za lesne- ga boga ali lipovega boga: »balažič«. Iti po »balažičke« pravijo namreč Prekmurci vo- ščilu, ki ga izrekajo 26. decembra. Tega dne nosijo v Dolenjskem Prekmurju odra- sli fantje bukovo poleno od hiše do hiše, pokleknejo nanj in kleče izgovore vošči- lo: Bog vam daj telko picekov —! kak' na moji glavi vlasičkov, Bog vam daj telko ecekov — kak' na mqii giaš siaščkfflfc dosti Sta. Sta Jerica se pa n« more prav razviti. Deloma so potrebne težje živali za prodajo, deloma pa Štajerka ni priljublje- na, ker si zna preveč sama iskati hrano na po polju, pa povzroča ob gosti naselitvi prepire. Sadnega drevja Je zlasti po Goričkem do- sti, prideluje pa se sadje predvsem za do- mačo pijačo. Pravilne oskrbe in vestnosti pri obiranju in spravljanju sadja je pre- malo. Temu je deloma kriva okolnost, da sadje, (zlasti jabolka) na sušnih peščenih tleh prej trpe zaradi suše, ostanejo bolj drobna in tudi hitreje zore, pa niso tako sposobna za vskladiščenje. Zato so za prekmursko sadjarstvo tudi bolj primerna rana jabolka za nagli izvoz, kjer se da tudi največ izkupiti. Proda se letno do 100 vagonov jabolk. Precej pa skuhajo tudi slivovke za prodajo in za dom. Manj so ti kraji za orehe in za kostanj. Vinogradništvo razen v Lendavskih gori- cah ni posebno razvito. Tudi drugod ni res primernih leg zanj. Zato se je zlasti po Goričkem tako razširila šmarnica, da jo je skoro petkrat toliko kakor cepljene trte, katere je le okrog 60 ha. V Lendavskih go- ricah so vinogradi dobro oskrbovani, slab- še je pa kletarenje, zato ta razmeroma prav dobra vina niso tako znana in iskana. Mnogo bi se dalo doseči ravno v teh rav- nih legah z združenimi močmi in s skup- nim delom. Toda kakor rečeno, prehitro se vse ustavi, če ni takoj denarnega uspeha in plačila v denarju. * Podrobni statistični podatki o stanju po- sameznih kmečkih panog in njih razvoju, o strokovnem društvenem delu, regulacij- skih in drugih delih, so razvidni iz raznih tabel in diagramov na poučnem delu kme- tijske razstave Prekmurskega tedna. Kadar obišče domačije Prekmurja več skupin, ki gredo po »Balaževičevo«, ali »Vlažičevo«, govori prva skupina prvi del voščila, druga pa ji odgovarja z refrenom. Ker so pa Prekmurci polni zdravega hu- morja in nagajivosti dodajo včasih tudi še: Bog vam daj telko viiši (uši) —. kak' na moji glavi vlasičkov... in potem morajo brusiti pete, da jih ne do- seže poleno ali pa črepinja. Poleg Primorja zasledimo le še v slo- venskem Prekmurju. da pitajo božični panj z jedrni in vinom, kakor je to običaj na našem jugu. Skušnjava Skoraj ni Slovenca, ki bi ne poznal nad- lege z moro. Če ga morda ne tlači več v da- našnjih razoranih časih, pa ga je prav go- tovo v njegovi mladosti, ko se je, vrnivši pozno iz šole, napolnivši želodec s presta- no jedjo, podal k počitku. Po slovenski ljudski veri je mora grda pošast, ki se po- kaže v raznih oblikah, danes kakor grd sod, jutri kakor kravji vamp, pojutršnjem zo- pet kot cotasto posteljno zagrinjalo in še kot stara ženska z grdo mršavimi lasmi, s krvavimi očmi in širokimi stopali, a tu- di kot žitna slamica. Če pride kot beračica v hišo, jo odpravimo z izgovorom: Pridi jutri, bom ti dala tri reči: kruha, moke in solil Prekmurec imenuje moro skušnjavo. Skušnjava je ženski duh, ki muči ljudi, ko epe. Ima vedno s seboj človeško dro- bovje, da se laže potegne skozi špranje in votlino ključavnice. Najrajši se vleže mla- dim fantom in dekletom na prsi in jih pi- je. Skušnjave se obvaruješ s tem, da imaš t §ohg flgdpa tasE gmoti » & imaš m težir , Začasni ukrepi za trgovino s Španijo. ! Da se do sklenitve nove trgovinske po- godbe s Španijo omogoči trgovina s to penzacijska dovoljenja za izvoz našega državo, bo Narodna banka izdajala kom- blaga na Špansko in uvoz kontroliranega blaga iz Španije. Naše tvrdke, ki se ho- čejo okoristiti s tem načinom izvoza v našo državo, se lahko obrnejo preko po- oblaščenih denarnih zavodov s prošnjo, da dobe potrebna dovoljenja za kompenza- cije. Prošnje za te kompenzacije bodo po- slali domači denarni zavodi odboru za uvoz pri Narodni banki v običajni obliki, in sicer samo v konkretnih primerih, ker se splošna dovoljenja ne bodo izdajala. = Državna hipotekama banka v maju. Najnovejši izkaz Državne hipotekarne ban- ke za mesec maj zaznamuje v tem mese- cu, da so se privatne hranilne vloge, ki so v prejšnjih dveh mesecih nazadovale od 1521 na 1412 milijonov, zopet nekoliko po- večale, in sicer za 28 na 1440 milijonov (lani so znašale ob koncu maja 1450 mili- jonov). Naloženi samostojni fondi, ostali fondi in kapitali javnih ustanov so v teku maja nadalje narasli za 30 na 2840 mili- jonov (lani 2622). Znova je nekoliko na- zadovala vsota izdanih obveznic in zastav- nic v obtoku, in sicer za 6 na 632 milijo- nov (lani 705). — Na strani aktiv se je vsota gotovinskih sredstev (gotovine in blagajniških zapisov Narodne banke) od konca aprila zmanjšala za 5 milijonov na 526 milijonov (lani so gotovinska sred- stva ob koncu maja znašala 958 milijo- nov, predlanskim pa 836 milijonov). Po- stavka vrednostnih papirjev se je v maju nadalje povečala. Brez vrednostnih papir- jev rezervnega fonda je imela Državna hipotekama banka ob koncu marca t. 1. za 1118 milijonov din nakupljenih vred- nostnih papirjev, ob koncu aprila za 1216 milijonov in ob koncu maja za 1273 milijo- nov, tako da je v zadnjih dveh mesecih nakupila na trgu za 155 milijonov din vrednostnih papirjev. Hipotekama posoji- la so kakor običajno tudi v maju nazado- vala za 8 na 1832 milijonov (lani 1915). Komunalna posojila pa so se povečala za 11 na 1485 milijonov (lani 1411). Lom- bardna posojila, ki so v prejšnjih dveh me- secih narasla na 160 milijonov, so v maju popustila na 136 milijonov (lani 82). Dolg finančnega ministrstva pa se je v maju povečal za 60 na 855 milijonov In je bil pri tem za 297 milijonov večji nego lani v maju. = Glavni funkcionarji Zveze srbskih kmetijskih zadrug so ustanovili trgovin- sko delniško družbo. V Beogradu se je ustanovila delniška družba Centrokoop z glavnico pol milijona dinarjev, podeljeno na 1000 detaic po 500 din. Smoter družbe je obavljanje vseh trgovinsko-zastopniških in komisijskih poslov. Ustanovitelji družbe so: predsednik Glavne zveze srbskih kme- tijskih zadrug inž. Djordjevič, član uprav- nega odbora 2arko Djordjevič, upravnik Zveze zdravstvenih zadrug dr. šnajder, član upravnega odbora Glavne zveze srb- skih kmetijskih zadrug dr. Todorovié, upravnik Glavne kmetijske nabavljalne zadruge Zivanič, tajnik Industrijske zbor- nice in član uprave Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug Miličevič ln drugi. = Razglasitev konkurza. Po predlogu Gornika Viktorja, lesnega trgovca v Zbe- lovem, uvedeni poravnalni postopek izven konkurza je ustavljen in uveden konkurz. Upravitelj konkurzne mase je Humer Jo- že, odvetnik v Konjicah, a za konkurznega sodnika je postavljen Levstek Andrej, starešina okrajnega sodišča v Konjicah. Konkurzne terjatve naj se priglase pri okrajnem sodišču v Konjicah do 10. avgu- sta. Prvi zbor upnikov bo 27. junija ob 9.. obči ugotovitveni narok pa 17. avgusta ob 9. pri imenovanem sodišču. — Porav- nalno postopanje dolžnika Komauerja Hu- berta, trgovca v Mariboru, je končano. Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 26.22 milijona na- sproti 10.36, 7.32, 6.53 in 9.75 milijona din v prejšnjih štirih tednih. DEVIZE Curih. Beograd 10, Pariz 11.7587, Lon- don 20.7825, New York 444, Bruselj 75.50, Milan 23.35, Amsterdam 235.80, Berlin 178.10, Stockholm 107, Oslo 104.45, Köben- havn 92.80, Sofija 5.40. Praga 15.03, Var- šava 83.62, Budimpešta 87, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Blagovna tržišča ŽITO '+" Chicago, 17. t. m. Začetni tečaji: pšenica: za julij 72.25, za sept. 73.1250, za dee. 74.1250; turščica: za julij 49.8750. + VVinnipeg, 17. t. m. Začetni tečaji: pšenica: za juL 61.1250, za okt. 62.1250, za dee. 63.75. šču tovariša, ki ti takoj prižge luč, ko za- sliši tvoje stokanje in preišče takoj vse kote. Kar najde in naj bo to tudi najmanj- ša smet, naj vrže takoj v ogenj in prika- zala se ti bo ženščina, ki je skušnjava. Skušnjavi služi mleko, ki se je ga napila ob prsih mladine, za njene čare. Če 6tari, pije to mleko in sc zopet mladi. Na Vo- ronovljevo umetnost sc torej ta slovenska pošast požvižga. Kogar le preveč nadle- guje, naj ima pod zglavjem spravljen oster nož; za stalno se je pa more rešiti le oni, ki so ga udarili tedaj, kadar ga je skušnja- va tlačila, z uzdo, s katero je konj prvič vozil. Uroki in mraki Uroki in nočnina ali mračnina so bo- lezcnóki duhovi znani po vsem Sloven- skem, ki so nevarni v prvi vrsti otrokom, v Prekmurju pa tudi prav pogosto tudi odraslim. Ker je te duhove težko odgna- ti, je treba vse ukreniti, da jih otrok ne dobi. Ko ugledaš prvič mladiča, ga zaradi tega nikar ne pohvali, temveč pljuni vstran in reči: »Fej te bodi!« ali »Ne bodi uro- čen!«, »Bog varuj oplatka!« Prekmurec re- če ob taki priliki: »Naj ti ne naškodi!« Otrok, ki ima uroke, se suši in hira, do- kler ne umre. Prekmurci pravijo tudi neki vrsti urokov »obranost«. Obranega otroka ./kopljejo na mlado sredo, petek in soboto v vodi, ki jo pripravijo takole: iz potoka zajamejo trikrat vodo in jo izlijejo zopet nazaj proti toku vode, nato jo zopet za- jamejo trikrat in prav tako izlijejo v sme- ri toka. Šele zatem zajamejo vodo, ki jo nesejo domov. Nosilec vode ne sme spre- govoriti in se tudi ne nazaj ozreti. Doma imajo že pripravljeno »splavišče«, to je v^je ia drug drobiž, kar je nano- Tako dober tek vzbuja i naravna Rogaška slatina, da so se po zgo- | dovinskih podatkih prebivalci okolice za • časa lakote v 30-letni vojni izogibali, piti i to vodo, ker jim je povzročala prevelik tek. Zadnja pot gospe Pavle Perkove Malo tako prisrčnih pogrebov je videla Šiška kakor je bila včerajšnja zadnja pot Pavle Perkove, soproge mizarskega indu- strialca iz Šiške. Že pred 17. uro, za kate- ro je bil napovedan sprevod, so se zbrale pred hišo žalosti na Celovški cesti množi- ce domačinov in Ljubljančanov, pa tudi iz- venljubljanskih gostov, ki so prišli pokojni- ci izkazat zadnjo čast. Ob 17. uri je spre- vod krenil proti Sv. Križu. Na čelu pogreba je korakal sokolski na- raščaj s praporom, kateremu je bila pokoj- nica za kumico. Za vozom vencev so sto- pali nosilci cvetja in predstavniki ustanov, ki jim je bila pokojnica v življenju pod- pornica: zastopniki Čitalnice, CMD, Kola jug. sester, gasilcev, obrtnikov in mnogo, mnogo zavedne javnosti. Krsti je sledila potrta družinica: hčerki Marija in Silva, dočim sta sinova Matko m Janez podpira- la užaloščenega očeta. Sorodstvu se je pri- družilo ogromno prijateljev in znancev po- kojnice in njenega spoštovanega soproga. V poldrugi uri je sprevod, ki se je med- potoma prav malo skrčil, dospel do poko- pališča, kjer se je nad krsto pokojnice zad- njič sklonil hvaležni sokolski prapor. Ob- činstvo je vztrajalo prav do zadnjega gin- Ijivega slovesa ob grobu. Bodi zavedni in dobri pokojnici ohranjen blag spomini Rojaki iz Amerike prihajajo v domovino LJubljana, 17. junija Odkar je gospodarska kriza — vsaj v Ameriki in v deželah zapadne Evrope — malo pojenjala, se je obnovil promet med našimi naselbinami onkraj Oceana in do- movino. Prosperiteta sicer še ni zavzela takšne oblike, da bi se vrata izseljevanju nanovo odprla, vesel dogodek pa je že, da naši Amerikanci od časa do časa spet pri- hajajo na obisk domov. V sredo 14. juni- ja se je prva letošnja skupina naših roja- kov v New Yorku vkrcala na največjo la- djo sveta »Normandie«, da pod vodstvom znanega in priljubljenega spremljevalca g. Avgusta Kollandra poroma v domovino. V skupini so predvsem rojaki z Ižanskega, iz Kamnika, iz raznih dolenjskih vasi pa iz Celja in cerkniške okolice. V Ljubljano prispo v sredo 21. junija z jutrnjim jeseni- škim brzovlakom. Naša oblastva in pred- stavniki izseljenskih organizacij jim na ko- lodvoru prirede prisrčen sprejem. Vitjem Kelec 60 letnik Ljubljana, 17. junija Jutri bo g. Viljem Kelec, višji železniški kontrolor v pokoju, v krogu s\'oje rodbine praznoval svoj 60. rojstni dan. Mož, ki ima kot vrl narodnjak in dobričina številne pri- jatelje, spoštovat el je in znance, se je rodil 18. junija 1879 pri Sv. Barbari v Halozah. Bistrega fanta so starši dali v šole, po kon- čanih študijah pa se je posvetil železniški službi. Služboval je najprej v Gorici, po- zneje je načeloval raznim postajam, tako v Bohinju, na Hrvatskem, v Škof ji Loki, upokojen pa je bil kot načelnik gorenjske- ga kolodvora v Ljubljani. Povsod, kamor ga je zanesla kariera, je med uslužbenci in med prebivalstvom uži- val iskreno priljubljenost in splošen ugled, a še danes se zbirajo okrog njega mnogi njegovi življenjski tovariši in prijatelji, da poslušajo njegovo modro, dobro besedo, ki zna tudi najbolj obupanemu srcu vliti no- ve tolažbe. Še ob 60-letnici ga lahko sreča- te čvrstega, zmerom mladeniško razpolože- nega, in z »Jutrom« v roki še zmerom rad z mladostnim ognjem debatira o vseh aktu- alnih rečeh. Njegovi tovariši in znanci, pa tudi vsi, ki so kdaj službovali pod njego- vim vodstvom in se ga danes spominjajo kot redko vzornega šefa, mu žele, da bi ob strani svoje soproge užil še mnogo le- pih, srečnih leti j sila voda. Zajamejo še vode iz treh stu- i dencev in jo vlijejo k oni iz potoka. V to ; zmes vode denejo »črenslo«, blagoslovlje- no ibojno (vrbo), rumene rože s travnikov, in sicer vsake vrste tri cvete, in še spla- višče. Ko je vse to skuhano, prelivajo vo- do v dvoje korit in jo zraven precejajo devetkrat skozi rešeto. Navadne uroke pa zdravijo Prekmurci takole: Vodo za uroke je običajno treba vzeti iz tekoče vode z lončkom; če jo za- jamejo iz studenca, jo je treba takoj ne- sti v hišo in lonček se ne sme postaviti na »osejke«. Da je zapovedana pri vsem tem opravilu stroga molčečnost in da ne smeš pogledati nazaj, sledi že samo po sebi. V vodi pogasijo sedem ali devet oglov, le na pare jih ne sme biti. Pri spu- ščanju oglov v vodo je treba govoriti: »Če si od stare ženske, odhajaj, če si od kakega moškega, odhajaj, če si od tega, odhajaj!« Bolniku dajo piti nekaj te vo- de, ko so mu prej namazali z njo čelo, nato levo roko in levo nogo. Medtem maza- njem govorijo: »Vörki, vörki, vi v»i grdi vörki, odkoder ste prišli, tja odidite!« Ostanek vode vlijejo pod ognjišče. Na mla- do nedeljo (prvo v mesecu) zjutraj prine- sejo vodo iz potoka in jo vlijejo po kosi in po oknu zjutraj, opoldne in zvečer. Pri tem zopet ponavljajo: »Vörki, vörki, vi vsi grdi vörki, odkoder ste prišli, tja odidite!« Potem pa še molijo: »Vörki, vörki, vi ne zbadajte, ne trgajte te križmane, žegna- ne koščice, stavice (členki na prstu), kotri- gice (ude), žilice, sklepice, ker jih je pri- žala blažena Devica Marija pri cerkvenem pragu na svetem mestu, pri krstnem kam- nu, jaz vas odganjam s svojo besedo, * Ma- rijino pomočjo, s svete Barbare krstom.« — Vörke tudi odštejejo od devet na eden in poudarijo nazadnje, ko izrečejo; *Co ja Za tesnejše gospodarske stike s Poljsko Po vesteh iz Beograda se bodo v naj- krajšem času, morda še v tem mesecu, za- čela med našo državo in Poljsko pogajanja za tesnejše gospodarsko sodelovanje. Po- svetovanja bodo v Beogradu in bodo po- stavila osnovo za omogočenje večje med- sebojne izmenjave blaga v okviru zdajšne trgovinske pogodbe. Če bodo razmere terja- le, ni izključeno, da se bo še letos skle- nila čisto nova trgovinska pogodba med obema državama. Zatrjuje se namreč, da je prav tesni okvir zdajšne pogodbe kriv sla- bega razvoja medsebojne trgovine, katere obseg ni doslej letno presegal 110 milijo- nov dinarjev. Zdajšna trgovinska pogodba je bila skle- njena v drugačnih razmerah in zato ne- dvomno več ne ustreza zdajšnjim potre- bam. Da je nastala neka večja gospodar- ska povezanost med obema državama, pri- čajo že dejstva, da je Poljska lani na last- no pobudo vzpostavila v Beogradu stalno zastopstvo svojih državnih železnic in pri- stanišč Gdinje in Gdanska, da se je letos ustanovila Poljsko-jugoslovenska trgovinska zbornica in da je nedavno Poljska zrako- plovna družba vzpostavila posebno zračno progo z Beogradom. Poleg tega pa se tudi sicer v Poljski kakor pri nas slišijo gla- sovi za tesnejše gospodarsko sodelovanje Gospodarske vesti *= Za poglobitev gospodarskih zvez med Jugoslavijo in Francijo. V Parizu se je osnoval »Bureau d' Etudes économiques franco-yougoslaves«, katerega poslovanje in delo namenjeno poglobitvi gospodar- skih stikov med Francijo in Jugoslavijo. Omenjeni zavod ima svojega zastopnika tudi v Beogradu (naslov: M. P. Pečinovič, Beograd, Terazije št. 16). Tako zavod, ka- kor tudi njegov zastopnik v Beogradu, sta našim uvoznikom in izvoznikom z vsemi potrebnimi informacijami brez- plačno in stalno na razpolago. Naslov za- voda je: Paris-1, Rue Volney (2ème). Opo- zarjamo vse interesente, ki iščejo gospo- darske stike s Francijo, ali ki želijo ka- terokoli informacijo glede izvoza v Fran- cijo, naj se obrnejo ali neposredno na omenjeni biro. ali pa na njegovega zastop- nika g. Pečinovica v Beogradu. = Snuje se JugoslovensKO-itaIijanska trgovinska zbornica. V Beogradu se je osnoval akcijski odbor sa ustanovitev Ju- goslovensko-italijanske trgovinske zborni- ce. Na čelu odbora je predsednik beograj- ske občine in predsednik Beograjske in- dustrijske zbornice Vlada Ilič. Zbornica namerava osnovati tudi podružnice v dru- gih večjih krajih naše države. V imenu akcijskega odbora je g. Vlada Ilič pozval vse gospodarske zbornice v državi, naj pristopijo kot ustanoviteljice. V tem pozi- vu naglasa med drugim, da so se gospo- med obema bratskima slovanskima država- ma. Če gledamo z našega stališča, je Poljska razsežno trgovinsko področje in ni preveč oddaljena, tako rekoč edino bližno srednje- evropsko tržišče, ki se nam nudi po izgub- ljenih ali skrčenih dozdajšnjih srednjeev- ropskih trgih. V Poljsko bi mogli izvažati zlasti presno sadje, a tudi drugi kmetijski pridelki bi se lahko prodajali tja. Svoje- časno se je mnogo govorilo. o tem, da bi Poljska bila lahko stalna odjemalka naših vin, zlasti slovenskih. Poljska pa bi nam prodajala tkaninsko blago, in to tem bolj, ker so bivša avstrijska in češkoslovaška tkaninska podjetja v hudih težkočah za- radi nedostajanja sirovin. Seveda ima Polj- ska še druge industrijske izdelke, ki bi jih lahko razpečavala v naši državL Vsa zadnja leta se je vrednost našega iz- voza v Poljsko gibala med 60 in 70 milijo- ni dinarjev letno, a lani je dosegla 70 mili- jonov. Vrednost našega uvoza iz Poljske, ki se je pred leti gibala okoli 60 milijonov, ee je zadnja leta še znižala. V obojestran- sko korist bo, če bosta obe gospodarski zastopstvi, naše in poljsko, ki se bosta sestali v Beogradu, našli krepko osnovo za razseži^ejšo medsebojno izmenjavo dobrin. darski odnošaji med Italijo in Jugoslavi- jo po vojni razvijali v obojestransko za- dovoljstvo. Geografski položaj Jugoslavije in Italije in njuna gospodarska struktura omogočata, da se gospodarstvi obeh sose- dov v največji meri dopolnjujeta. Krepi- tev gopodarskih stikov ni plod umetnih ukrepov, temveč naravna posledica potreb obeh gospodarstev, — Pred pogajanji za sklenitev trgovin- skih pogodb z južnoameriškimi državami. Iz Beograda poročajo, da se pripravlja material za trgovinska pogajanja z Bra- zilijo, Argentino in še nekaterimi država- mi Južne Amerike. Jugoslavija s temi dr- žavami doslej ni imela posebnih trgovin- skih sporazumov in imajo aranžmaji o iz- menjavi blaga v kolikor obstoje, le zna- čaj začasnosti. Zaradi oddaljenosti najbrž naša delegacija ne pojde v Južno Ameri- ko ,niti njihove delegacije ne pridejo v Beograd, temveč se bodo pogajanja vodi- la preko državniških prestavništev v Beo- gradu in v glavnih mestih južnoameriških držav. = Lastniki obveznic loterijske dvain- polodstotne državne rente za vojno škodo, ki svojih obveznic še niso zamenjali po pravilniku ministrstva za finance z dne 7. junija 1. 1934., se opozarjajo, da poteče rok za njih zamenjavo 31. julija letos. Po tem roku izgube obveznice stare emisije vsako vrednost. Trbovlje spominu Viteškega kralja Danes bo spomenik slovesno odkrit V pkviru svečanih proslav, ki jih je tr- boveljski Sokol priredil letos za svoj tride- setletni jubilej, tvori zaključno in idejno najvišje slavje slovesno odkritje spomeni- ka Viteškemu kralju Aleksandru Uedini- te'ju. O visoki ideji, da naš Sokol počasti \ečni spomin na kraljevskega tvorca jugo- slovanske domovine in njenega uedinitelja s postavitvijo vidnega lika, smo poročali ze jeseni, ko so bile še v toku prve pripra- ve za izvedbo te lepe samoljubne zamisli. Počastitev Toneta Čotarja Šestdeseti rojstni dan je z letošnjim go- 'dovanjem praznoval g. Tone Čotar, urad- nik Pokojninskega zavoda v Ljubljani. Če govorimo o zaslužnih možeh, ki si s po- drobnim narodnim delom zaslužijo spošto- vanje vse narodne javnosti in so nesebič- ni in skromni, tedaj moramo v prvi vrsti £ okazati na Toneta Čotarja. Saj je minilo de nekaj tednov, odkar je bil njegov pol- letni trud kronan s krasno uspelim dru- gim izletom Cirilmetodarjev na Oplenac. Pa to je bila le ena izmed akcij, ki jih je Tone Čotar doslej že izvršil in ki se jih bo pri svojem trdnem zdravju in iskreni de- Lavoljnosti gotovo še lotil. Ni mu do miru, v samem delu se ohranja nenavadno pro- žen in mladosten. Doma je iz Škrbine na Krasa. V svojih Homačih krajih je že kot mlad človek sto- ril mnogo dobrega, zlasti v društvenem življenju. Takoj po svetovni vojni pa je pribežal v Ljubljano ter se vprege/ v nacio- palno delo pri vseh naših naprednih orga- nizacijah. Lep pregled njegovega dela je bil podan na častnem večeru, ki ga je pre- tekli ponedeljek priredila šentpetrska žen- ska in moška CMD pri Banku. Dvorana je bila okrašena in zbrali so se poleg Toneto- vih ožjih sodelavcev številni predstavniki parodnih društev. Predsednik ientpetrske pioške CMD g. Rajko Türk se je zahvalil tia-vljencu za njegovo skrbno sodelovanje. V imenu osrednjega društva CMD je dr. Simon Dolar sporočil čestitke m izročil krasno diplomo v pozlačenem okviru. Za šentjakobsko CMD je čestital ravnatelj ttrukelj. Predsednica ženske CMD za Št. Peter ga Nilka Potočnikova fe toplo obudi- la mnogo lepih spominov. V imenu sokol- stva je prinesel pozdrave župni tajnik Fle- gar, od »Soče« pa nadzornik Urbančič. Močno je ganil prisotne govor ge Maše Gromove, ki se je zahvalila Tonetu v ime- nu onih revežev s Primorskega, za katere se je vedno trudil. Kakor vedno, je duho- vito nazdravila Manica Komanova, Albin Tmk pa se je spominjal Toneta kot sousta- novitelja prepotrebnega društva Skrb za mladino na Taboru. Moška in ženska po- družnica CMD sta v viden znak hvaležno- sti izročili slavijencu tudi dve lepi spo- minski darili. Ganjen se je Tone Čotar za- hvalil vsem in rade volje zagotovil svojo kjerkoli bo njegova pomoč žel jena in po- nadaljnjo pripravljenost k sodelovanju, trebna. Spomnil se je svoje drage šentpe- irske CMD z denarnim darilom. Častni ve-. čer je potekel v tisti lepi harmoniji, ki ve- nomer vlada med delavnimi šentpetrskimi Cirilmetodarji. Ni bilo godbe ne petja, ne hrupa ne pompa, ves večer je izzveneval v izraze prisrčnega bratstva in v ljubezen do dela. Na Antonovo pa so Toneta Čotarja po- Čatfili Sočani, katerim so se pridružili še mnogi ožji rojaki in to v Slamičevi restav- raciji. Spretne govornice in govorniki so obeleževali njegovo delo ter se ga takisto spomnili s spominskim darom. Vsem tem lepim dokazom spoštovanja in ljubezni pridružujemo tople čestitke tudi mi in že- limo dragemu Tonetu še vrsto plodnih, za- dovoljnih, srečnih let. eden, naj ne bo niti eden: odganjam vas na puste gore, da bistre vode.« Uročnega otroka zdravijo tudi z vörka- no vodo tako, da otroka sredi sobe s to vodo devetkrat operejo; otrok mora bi- ti pri tem obrnjen proti sonca. To vodo pripravijo tako, da vržejo vanjo en ogel po sončnem zahodu, drugega za vrati in tretjega nad sosedovo mejo. Uroke ali vörke odštevajo tudi živini, v tem prime- ru pa štejejo od deset nazaj, za tem pa pihnejo na vodo. Včasih tudi zagrabijo devet žlic, jih denejo v drug lonec in po- tem zopet nazaj v prvega. Če so krave uročne, prinesejo tri gabrove gobe in iz treh potokov vode. Vodo zavrejo in vr- žejo vanjo tri dlake od domačih krav. Ko je vse dobro zavrelo, pustijo, da se ohladi. Zatem ožare gabrove gobe in jih vržejo v pripravljeno vodo. Po sončnem zahodu pri- nesejo vejo od drevesa ženskega spola in z njo kravo trikrat udarijo, potem pa jo umijejo s prej pripravljeno vodo, v kate- ri so pogasili gabrove gobe. To naredijo trikrat, enkrat pred sončnim vzhodom, dva- krat pa po sončnem zatonu. Ljudstvo pravi, da je otrok dobil mrač- nino, če ga ščiplje v trebuhu, če nima spanja in teka in gre od njega zeleno bla- to. Otroka popade mračnina, če ga je ne- sla mati o mraku izven hiše in tudi tedaj, če je pozabila plenice zunaj hiše, da je pa- del na nje mrak. V Prekmurju pa dobi otrok mrake, če bi prišel tujec v hišo in ga prijel, še preden je vzel luč v roke. Mraki pridejo v Prekmurju človeku v drob. kjer trgajo in sušijo človeka. Mra- ki &e pokažejo tudi s tem, da človeku šu- mi v glavi, mu kruli v želodcu in da ču- ti onemoglost v udih. Stari ljudje so mra- ke tudi videli, to so bili trije mladi »de- Prav in za vsenacionalno delo trboveljske- ga Sokola značilno je, da je ravno on po- krenil akcijo, podariti črni dolini viden spomenik Viteškega kralja, ki se je nele s svojim nevenljivim državniškim delom temveč predvsem tudi s svojo ljubeznijo do našega malega človeka usidral globoko v trboveljskem rudarskem srca. Kakor so Trbovlje plakale ob maršejski tragediji in - - j •• so ob edinstveni manifestaciji globoke ljud- ske žalosti izpričale svoja čustva, smo pre- pričani da bo današnji 18. junij vsem Tr- bovljam sokolski in pomemben narodni praznik, na katerega bomo vsi brez razli- ke in prepričanja dali ob liku Viteškega kralja duška domoljubnim čustvom! Kot vojak bo stopil med našo sredino, v generalskem plašču, s sabljo v levici, v koraka naprej, kakor bi hotel stopiti med svoj narod, kakor bi z gesto desnice z iz- tegnjenimi tremi prsti želel tudi v liku še ovekovečiti jugoslovansko misel o troedi- nem narodu! Viteški kralj bo stal sredi ve- likega industrijskega revirja manj kot vla- dar — kralj, bot] kot prepričani demokrat- ski vodja svojega naroda, kateremu Je stal vedno tako blizu. Soha pokojnega kralja v nadnaravni velikosti (2.15 m), vlita v bron, stoji ob glavni cesti tik Sokolskega doma na posebnem, že ograjenem prostoru, ki ga v polkrogu obdajajo topoli, ob straneh pa dve srebrni smreki. Podstavek, na katerem bo kip stal, je iz granita, visok 80 cm. Spomenik, ki bo vsem Trboveljčanom dragocena vsenarodna svetinji, je po iz- javah strokovnjakov eden najlepših in naj- vernejših med vsemi, kar jih je bilo že postavljenih v Sloveniji. Je lepo umetni- ško delo znanega dolenjskega kiparja Fran- ca Repiča, ki se je izkazal že z raznimi sa- mostojnimi deli in javnimi spomeniki. G. Repič je svoje bogate izkušnje, ki si jih je nabral v inozemstva pa tudi pri naših prvih jugoslovanskih kiparjih, osredotočil baš v delu trboveljskega kraljevega spo- menika. Trboveljski Sokol, ki je sicer ie ves čas svojega jubilejnega praznovanja na dela s številnimi kulturno prosvetnimi manifesta- cijami, se je na svoje zaključno slavje od- kritja spomenika pripravil še s prav poseb- no vnemo. Odkritje spomenika obeta res biti prireditev, ki bo šla daleč preko okvi- ra običajnih sokolskih slavij, kajti dana- šnji 18. junij bo nele eden največjih tr- boveljskih, temveč tudi zasavskih narodnih praznikov. Pri odkritju spomenika bo sode- lovala naša vojska z vojaško godbo, v ime- na Nj. Vel. kralja Petra 11. se bo slavnosti udeležil njegov zastopnik. Z odlokom pro- metnega ministrstva so odobrene posebne vozne olajšave. Ministrstvo za pošto je do- volilo trboveljskim poštnim uradom, da ži- gosajo danes vso pošto z žigom rdeče bar- ve. Trboveljski Sokol je s pomočjo mar- ljivega delovnega odbora poskrbel za brez- hibno organizacijo in izvedbo širokega spo- reda slovesnosti. * V vročini raste pepermlnt. Ali za osvežitev je zopet najboljši p e p e r- m i n t o v bonbon 505 s črto! .•A.M4 A * ZA OKO ~CRTA Z A O K U J -AROMA Izdeluje »UNION«, Zagreb Usoden padec Bosiljke Mileticeve Skočila je na odhajajoči vlak in padla med kolesa Ljubljana, 17. junija Poročali smo včeraj, da je na kolodvoru v Slavonskem Brodu postala žrtev smrtne nesreče gospa Bosdljka Miletičeva, soproga kapetana Miljutina Miletiča, s katerim je bila na poti iz Mojstrane na moževo novo službeno mesto v Žabcu. O tragediji, ki je mnoge znance Miletičeve družine pretresla, smo danes izvedeli naslednje podrobnosti: Kapetan I. stopnje Miljutin Miletič se je s svojo gospo Bosiljko, z dvema sinčkoma in hčerkico pripeljal včeraj, v petek zjutraj z brzovlakom v Slavonski Brod. Ker ima vlak v Slavonskem Brodu daljši postanek, je gospa Miletičeva stopila v kolodvorsko restavracijo, da kupi svojim trem otrokom peciva za zajtrk. Nekoliko se je zadržala in ko se je vračala k vlaku, je ta že krenil s postaje. Gospa Bosdljka je pohitela in že se je z desnico vlovila za držaj na stopni- cah vagona, v levici pa je držala pecivo. Ob naskoku na stopnice pa je zanihala in izgu- bila ravnotežje, padla rtied oba vagona in že so jo kolesa pregazila in presekala. Čul se je le še njen smrtni krik, obenem so krikni- li nekateri ljudje, ki so bili priče grozovi- to žalostnega prizora. Brzovlak se je takoj ustavil, prihiteli so železniški uslužbenci, ki so spravili telesne ostanke 33ietne gospe Bosiljke izpod kolesja. Pretresljivi so bili prizori, ko je kapetan Miletič prihitel iz vlaka in ko so otroci ugledali svojo dobro mamico razmesarjeno, mrtvo. Obupno jo- kanje otrok je ganilo vsa srca. Telesne ostanke blage pokojnice so prepeljali v brodsko mrtvašnico. Uboge otročičke je prevzela neka ugled- na družina v Slavonskem Brodu. Kapetan Miletič je sklenil, da bo nesrečna gospa po- kopana v Slavonskem Brodu. Petdeset otrok posije na morje mariborski oblastni odbor Jadranske Straže Maribor, 17. junija Oblastni odbor Jadranske straže v Ma- riboru, ki je s svojim 15-letnim izredno uspešnem delom opravičil sloves enega naj- delavnejših v državi, je zasnoval letos po- mebno socialno akcijo. Razpisal je 30 brez- plačnih letovanj na morju po 14 dni in raz- poslal v to svrho križanke 398 narodnim šolam. Odzvalo se je 135 šol. ki so poslale skupno 1432 rešenih križank. Tisti, ki so križanke pravilno rešili, so prišli v poštev pri žrebanju. Srečo brezplačnega letovanja v »Mladinskem domu Viteškega kralja« v Bakru, last oblastnega odbora JS v Ma- riboru, so deležni naslednji učenci in učen- ke: Jožef Oblak, Kostrivnica, pošta Pod- plat, Marica Kranjčič, Benlca, Ernest li- kavec, Sv. Kungota, Alojzija Urleb, Sv. Ju- rij ob j. ž., Božidar Bajt, Pobrežje pri Ma- riboru, Milena Vokač, Studenci pri Mari- boru, Angela Lininger, Dobravce, Stana Podlogar, Slov. Bistrica, Elica Strucl, čr- na, Miroslav Fric, Ruše, F. Saletinger, Sladki vrh, Hrvoje Osrečki, Rogatec, Franc Hojs, ščavnica, Vinko Prednik, Maribor, Olga Remic, Bočna, Marija Onuk, Sv. Tri- čareci« (mladi fantje). Neko staro ženo, ki je zagovarjala mrake, so klicali za »vra- govo mamico«. Ta je zabičevala ljudem, da ne smejo v prvem mraku razoglavi iz hiše, ker bi dobili mrake. Če jih je pa kdo že dobil, si mora ob zvonenju zdrave marije naliti vode v krničko (leseno posodo), iti pod žleb, se zmočiti z vodo po obrazu, jo vliti preko glave na streho, jo zopet vje- ti v posodo, ko priteče si strehe in se zo- pet namočiti kakor prvikrat. To je treba ponoviti trikrat. Ko jo zlije tretjič na 6treho, vode ni treba več prestreči, bolnik naj le takoj hiti v posteljo. Vragova mamica pa je takole odganjala mrake: »Prečitala«, to sie pravi, govorila je nad bolnikovo glavo: »Mraki! Mraki! Vi ste junaki! Pojdite iz te (N. N.) žegnane glave, lz tega žegnanega tejesa, tu nimate mesta, tu nimate obstanka! če ste iz kürnjeka (kokošnjaka), idite na kürnjek; če ste s smetnjaka, idite na smetnjak; če ste iz vo- de, idite v vodo; če site izpod kapelice, idite pod kapelico; če ste iz loga, idite v log; če ste iz gore, idite v gore, če »te s proda, idite na prode, če srte s pepelišča, idite na pepelišče! Tam kljuvajte, tam škrabljite, tam šumite, tam jokajte, tam sekajte, tam rušite, tam sušite zeleno drev- je, tam tulite, tam cvilite, tam brečte (jo- kajte), tam rušite kamenje, tu nimate ob- stanka. Zapustite to žegnano glavo, to že- gnano telo, tu nimate mesta. Če vas je 99, naj vas bo 90, (odštevaj po 9 X do): če vas je devet naj bo eden, če si eden, naj vas ne bo ni kaj!« Vso zarotitev je ponovila devetkrat. Če »vragova mamica« ne more priti k bolni- ku in tudi bolnika ne morejo pripeljati k njej, tedaj ta izgovarja zagovor na vodo, kis ali mast in s temi rečmi potem pri- pravljajo bolniku jed. Če bi mi mogel odstopiti urednik še ne- kaj prostora, bi nanizal še ogromno gradi- va iz narodopisja slovenskega Prekmurja. Za danes naj zadostuje to in je bilo na- pisano tudi z namenom, da bi se čitatelj zavedal davnine, v kateri živi še danes prekmursko ljudstvo. Vsakdo naj bi po svojih močeh prispeval dvigu življenjske ravni te naše obmejne veje, da bi mogel tudi Prekmurec izročiti staro izročilo v bor- bi za svoj obstanek. V primeru, da se tu- di na tem koncu Slovenije zboljša gmotno stanje ljudstva, bo zasadila ljudska pros/ve- ta korenine, morda globlje kakor T ostalih krajih Slovenije. Vinko Mödemdorfer. NVo dt^ m St®: •SW Si t m lar n 7 .O! Tt i Ai k v- \ s ,'Ž tf z bogato vezenino Za boljìe pfcflTo se iòpéI rrfnogo'uporablja'lepain olco* sna vezenina. Tudi barv« Čipke irr vezenj motivi Ostar nejo lepi, če opereto f£ko občutljivo perilo V obiTn! ln blagi* pen) Lux a. Lux Vudi najbolj' nežnim nitim ne Šlco* duje in > ohrani svileno perilo dolgo časa leof Ü9YO, za vse poletne tkani ne tfédtiV je Kralji nad Marenbergom, Terezija Garb, Kapla, Marija Ajlec, Svečina, Viktor Ur- šnik, Tolsti vrh, Marija Pesjak, Dravograd, Franc Lopert, Kobilje v Prekmurju, Stan- ko Gert, Sv. Križ. nad Mariborom, Štefka Struc, Gradišče, Vendei Trplan, Markovci, Franc šlebinger, Lokavec, Ernestina Su- šek, Muta, Mirko Gorenjšek, Guštanj, Emil škofič, Marija Snežna, Marija Javšnik, Remšnik ter Franc Pečnik iz Pernice pri Dravogradu. Oblastni odbor JS pa se je odločil, da razširi svojo važno socialno akcijo s tem, da pošlje poleg 30 izžrebanih še 20 učencev in učenk s severne meje na svoje stroške na 14 dnevno letovanje ob našem morju. Tako nudi priliko 50 učencem ter učen- kam, ki potekajo pretežno iz nižjih slo- jev obmejnega prebivalstva, da spoznajo naš sinji Jadran ter da ga vzljubijo z vso toploto svojega mladega srca. Otroke prevzame oblastni odbor JS v Ma ri boru v svoje varstvo na glavnem kolo- dvoru ln sicer deklice 21. julija t. L, dečke pa 5. avgusta 1.1. Vsak izžrebani otrok dobi še potom svoje šole posebno pismo oblastnega odbora, s katerim naj se iz- kaže na postaji v Mariboru. Otroci se vra- čajo 4., oziroma 19. avgusta in naj jih te- daj prevzamejo starši na mariborskem glavnem kolodvoru. S tem, da je marljivi oblastni odbor JS v Mariboru postavil svoje delovanje na šir- še temelje socialne dejavnosti, je storil tudi izredno veliko uslugo nacionalni misli ob naši meji, saj se bo mladina vračala z našega sinjega Jadrana polna ponosa in na- vdušenja za naše morje in Jugoslavijo, pa tudi polna hvaležnosti vsem tistim, ki so ji z ljubeznijo omogočili prijetne urice v Mladinskem domu v Bakru, čuvajmo me- jo in morje! Noč groze na Paki Kako so roparji napadli Repnikovo hišo Šmartno ob Paki, 17. junija. Kakor je »Jutro« že poročalo, je pretekli torek vso Paško kotlino že na vse zgodaj razburil dogodek, kakršnih pri nas nismo vajeni. Pri Repnikovih v Gorenju so se sredi noči pojavili trije ali morda celo štirje roparji. Repnikova hiša stoji kakih sto korakov oddaljena od prometne ceste, ki vodi iz Šoštanja v Gornji grad oz. Ce- lje. Lahko bi rekli, da je postavljena prav v sredo vasi. V njej živi 82 let stara Rep- nikova mati Frančiška Zolnirjeva s svojo 151etno vnukinjo Berto in deklo, ki pa je tudi že stara ženska Pravi lastnik hiše in kakih 20 ha velikega posestva je Franči- šlrin sin in oče male Berte, Martin Zolnir, ki živi v drugič poročen v Severni Ame- riki. Berta je hčerka prve žene. Pri hiši je tudi mlad hlapec, ki pa spi na senu v gospodarskem poslopju, komaj nekaj kora- kov oddaljenem od hiše. Kakor navadno, so tudi ta večer ženske brez skrbi legle k počitku. Nekaj čez enajst je bila ura, ko so nenadno prebudili tuji moški staro mater in Berto. Oboroženi so bili z nekimi topimi predmeti. Svetili so si z žepnimi baterijami in z njimi popolnoma oslepili svoji napol predramljeni žrtvi. Staro mater so potegnili s postelje, ji zavili glavo v odejo ter jo suvali, brcali in tepli, celo hodili so po njej. Malo Berto je eden s topim predmetom udaril po glavi. Nato ji je poživinjeni človek hotel izkazati še posebne ljubeznivosti. Dekle pa je bilo še toliko pri zavesti, da je nasilneža ugriznilo v lice. Na klice obeh napadenih je iz so- sednje kamre prihitela dekla. Toda takoj pri vstopu v sobo jo je eden izmed napa- dalcev mahnil po glavi, da se je zrušila vsa- omamljena in krvava. Nato so neznani raz- bojniki vsem trem žrtvam zvezali noge in roke z žico. Berto so prisilili, da je pove- dala, kje ima denar in dragocenosti. Odne- sli so 4500 dinarjev gotovine in za 3000 din dragocenosti. Svojo govorico so pačili s hrvaškimi in nemškimi besedami. Razmere pri Repnikovih pa so jim morale biti zna- ne, kajti eden izmed razbojnikov je vpra- šal Berto, kje ima ono zlato zapestno uro, ki ji jo je oče poslal iz Amerike. Grozil ji je s smrtjo, če mu ne pove. Celo uro so šarili po stanovanju in vse premetali. Nato so ženskam še zagrozili, da jih takoj po- strele, če bi katera šla za njimi in klicala na pomoč. Trenutek za tem so skozi hišna vrata izginili v temno noč. Nihče ni slišal vpitja žrtev, ker so se vsi klici zadušili v omotih, s katerimi so razbojniki povili ženskam glave. Toda pogumna Berta se je kmalu oprostila vezi in se splazila iz hiše. Poiskala je v gospodarskem poslopju hlap- ca, ga prebudila in mu tiho povedala, kaj se je v hiši zgodilo. Glasno se ni upala govoriti, ker se je bala, da bi je razbojniki ne čuli in res ne izvršili svoje grožnje. Hlapec je odšel k sosednjim hišam in pre- budil ljudL Vaški fantje in možje so takoj prihiteli in ukrenili vse potrebno. Nekaj se jih Je napotilo v Šmartno, kier «> ^"dill gospoda Drobniča, da je dal svoj avto na razpolago. Drobničev Lojze je v rekord- nem času pripeljal iz Mozirja orožniško pa- truljo ln zdravnika dr. Lesniko, ki je hudo zdelani Repnikovi materi nudil prvo po- moč. Komandir iz Mozirja je takoj ukrenil vse potrebno za zasledovanje roparjev. Da se je vse zgodilo talko naglo, je brezdvom- no zasluga g. Drobniča, ki v sličnih nujnih primerih nikdar ne odreče svoje pomoči. Ze večkrat se je zgodilo, da je marsikomu rešil življenje s hitrim prevozom k zdrav- niku ali v bolnico. 2é v zgodnjih jutrnjih uräh so orožniki aretirali x eeteski Eenku štiri sumljive klateže, tri moške in eno žensko. V teku dneva so prihitele še druge orožniške pa- trulje iz okoliških postaj in pomagale za- sledovati zločince. Kmalu popoldne je z avtom prispel orožniški major iz Celja g. Vindakijevič in prevzel vodstvo zasledova- nja. Do večera so orožniki polovili enajst sumljivih ljudi in jih spravili v zapor v Šoštanj. Zaslišanja in poizvedbe se še na- daljujejo in ljudje, lei so vsi zelo razbur- jeni zaradi surovega razbojništva, upajo, da bodo spričo energične akcije orožništva pravi storilci v kratkem v rokah pravice. Ob takih prilikah se nujno vsiljuje vprašanje, kje so vzroki vseh teh razboj'" niških akcij, ki se zadnje čase neverjetno množš. Nedvomno teh vzrokov ni iskati v neki sami od sebe dani obči moralni po- kvarjenosti ljudi, kajti tudi ta mora imeti svoje globlje objektivne vzroke. In kdor količkaj pozna povprečno življenjsko sta- nje našega malega človeka, ne bo niti naj- manj v dvomu, da so prav naše neurejene" socialne razmere ono osnovno zlo, iz ka- terega rasejo tudi vsa ostala zla. Težko je v danih prilikah zahtevati, da se to osnov- no zlo odstrani enkrat za vselej, lahko pa se omeji in ublaži, če ne za vedno, vsaj za daljšo dobo. Razpis velikih javnih del, ki so za Slovenijo in njeno bodočnost osnov- nega gospodarskega pomena, podpiranje vseh gospodarskih panog v Sloveniji in druge slične akcije gospodarskega značaja bi bile pravo zdravilo. Pomagale bi več, ko ostrost kazenskega zakona in puhlo moraliziranje. 1 I ZOBOZDRAVNIKI PRIPOROČAJO KOLYNOS ZA OTROKE. ZAKAJ? Vse matere vedo, da uničujejo na- vadne paste za zobe fino sklenino in nežno slonokoščevlno otroških zob. Vidite, zakaj priporočajo sobo- zdravniki specijalno KOLYNOS za malčke. Zobozdravniki jamčijo za delikaten učinek te paste, sladke in peneče se, ki zares čisti usta in jih osvežuje, dajajoča zobem poseben blesk. OSVEŽITE SVOJ NASMEH S KOLYNOS OM ! Kupite veliko tnbo, ker Je bolj ekonomična. KOLYNOS antiseptična zobna pasta. Postani in ostani član Vodnikaue družbe!