ZA DELO V TUJINI SO POTREBNE ENOTNOST, STROKOVNOST IN ORGANIZIRANOST
Gradis v tujini
Zaradi omejevanja investicij pri nas doma je izvoz edini izhod za večino delovnih organizacij, še zlasti za gradbeništvo. Zato številne slovenske gradbene delovne organizacije skušajo zadnjih nekaj iet dobiti delo v tujini — celo ne da bi bite najbolje pripravljene na to. Tudi (ne)nspehi so temu primerni. Sedaj pa mora biti že vsakomur jasno, da v tujini ne cvetijo rožice, da je treba trdo delati ter na^tupati enotno, strokovno in organizira-no.
Gradis. največja slovenska gradbena delovna organizacija, nastopa na tujih tržiščih že skoraj 20 let, zadnjih pet let vse inten-zivneje. Sedaj ima v tujini dve de-lovni enoti: v ZR Nemčiji in v Iraku. V ZR Nemčiji so bile zgra-jene industrijske hale v Hoech-stu, cementni silosi v Wetzlanu, industrijski objekti Honeywella v Hoppenheimu, upravno poslopje nemške nacionalne banke v Frankfurtu itd. Vse te uspehe je Gradis dosegel v sodelovanju z največjim evropskim gradbenim podjetjem Phihpp Holzmann iz Frankfurta.
Gradisovi delavci pa so delali tudi v Franciji, Avstriji, Libiji in lani tudi v Italiji, kjer so dosegli izredne reference, saj so v kar najkrajšem roku na potresnem območju italijanskega juga zgra-dili 100.000 kvadratnih metrov stanovanjskih p<mšin v montaž-nih hišah.
Pred štirimi leti je Gradis nare-dil tudi prve korake na iraško tr-žišče: v Amari je zgradil most z vsemi priključki na reki Tigris. Sedaj Gradisovci nadaljujejo z deli na jugu Iraka, skoraj na Sat el Arabu, kjer gradijo most s prik-Ijučki v Ourni. Oba mostova predstavljata del bodoče transi-raške cestne povezave od juga proti severu.
Gradis pa sodeluje tudi pri ve-likem nastopu slovenske grad-bene operative v Iraku skupaj z ljubljansko delovno organizacijo
Slovenija ceste-Tehnika, mari-borskim Konstruktorjem, Pri-morjem iz Ajdovščine in Ijub-ljanskim IMP kot izvajalcem in-stalacij. Za tako velika dela je tudi eno tako podjetje, kot sta npr. Gradis ali Slovenija ceste-Tehnika premalo in zato je eno-ten nastop več podjetij na do-hodkovnih odnosih več kot, nujen. Glede na intenziteto del je sedaj v Iraku že vsak deseti deia-vec Gradisa, to število pa se bo še povečalo.
Kljub doseženim uspehora v Gradisu ne sedijo križem rok. RaziskujejO tudi druga tržišča in v kratkem se lahko zgodi, da bo Gradis prisoten tudi v Sovjetski zvezi, Libiji, Nigeriji ali dmgje. Predvsem je zanimiva Nigerija kot najbogatejša afriška država. kjer je Gradis ustanovil mešano jugoslovansko-nigerijsko družbo Gradis Ltd. in kjer so široke« možnosti za vključitev Gradisove gradbene opreme in tehnologjje. ki je na zavidljivi ravni.
Vsi uspehi v tujini so bili dose-ženi z veliko truda in naporov vseh, ki pri tem poslu sodelujejo. Konkurenca na tujem je zelo ostra in neusmiljena. Uspešno lahko nastopajo le močna in ve-lika podjetja ali več podjetij sku-paj, ki so dobro organizirana, imajo dovolj strokovnjakov in mehanizacije, uporabljajo najso-dobnejšo tehnologijo in odgo-vorno gospodarijo,
C.P.