NAŠ ČASOPIS Ltd Canon prod^ ERVIS IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC in BREZOVICA LETO XXIV, ŠT. 222 JUNIJ 1996 ZAPRTA POT V JEZERO«? — Prometni znak, kije označeval zapr-,0 pot okoli naravnega spomenika na Jezeru, se je preko noči znašel, "arnesto ob poti pred brunarico ob jezeru, na skakalnici. Razposajena' "H bolje zlikovci so po nočnem popivanju znak izruvali in ga namestili, kot prikazuje fotografija. To je le en primerek nočnih »junaštev« podi-ronja ali lomljenja prometnih znakov ob cesti od Jezera proti Podpeči "i Notranjim Goricam. »Junaki« ostanejo nekaznovani, čeprav tozadevni zakon za taka in podobna početja predpisuje kar krepke kazni in Celo zapor. Ostro premišljevanje Človek si kar ne predstavlja dobro, kako hitro mine pol leta. Nekateri zapravljajo čas tako, da odlašajo z zadevami, ki bi ji mo-roli hitro postoriti, da bi delo teklo naprej, drugi se zapičijo v kaj "t ne popuščajo, čas se čas zanje uftavi, ker mislijo, da se je Zemljo, prenehala vrteti, tedaj ko so °stro premišljevali. Ampak junij Je tu, kmalu bodo šolske počitni-Ce, čas dopustov, ko se ne naredi veliko, razen na podeželju, ko je ,u glavna sezona kmečkih opravil. Letos smo lahko lepo opazova-"> kako hitri so bili občinski sveti v naših štirih občinah, ko so sprejemali občinske proračune. Jasno Je tudi tistim naivnim, ki so sprva Zniotno sodili, da imajo župani in °bčinski sveti veliko oblasti in da J"n nihče nič ne more, da se v °J>činah odloča o zelo majhnem deležu proračunske pogače. Ve-,lko stvari je namreč občinam Predpisala država, ki po eni stra-n' zahteva, da se nič ne spremeni 'n da je v pristojnosti občinskih uPrav čim manj zadev, prepušča P" jim le toliko odločanja o de-narju, da stvari ne minejo prehi-tr° in da nastaja vtis, kot da je v °kalni samoupravi že nekakšna demokracija. Naslednja številka izide v prvem tednu julija Naslednja, julijska številka Našega časopisa, bo izšla Predvidoma v prvem tednu "»slednjega meseca, se pra-y* 4. julija. V njej bodo objavljene fotografije osmo-*°lcev z vseh naših osnov-°rh šol in uspehi šol v jctošnjem letu. Za to številko potrebujemo gradivo že Prej, se pravi v začetku zad-njega junijskega tedna. -Uredništvo Pomemben pesnik je dejal: Osel gre enkrat na led, baš to je oslovsko. Modrec ve: danes sem pal, jutri bom plesal po njem. Ce se je namreč zgodilo, da so marsikje dolgo mleli, kako bodo razdelili proračunski denar, jim je lahko medtem marsikaj ušlo in je bil zapravljen dragoceni čas, ki bi ga lahko porabili za kaj bolj koristnega, občinske uprave pa bi imele v rokah nekaj več škarij in več platna in bi lahko delale, kot se spodobi. Zakaj pa imajo občine različna telesa, tudi nadzorne organe, ki skrbijo, da prevelikim razsipnežem stopijo na prste še pravočasno. Toda ne sodimo preostro: zadeve so take, da smo v volilnem letu in da šteje pred volitvami tudi javno opravilo, ki se mu pravi politika. Marsikdo obkroži neko stranko, ker sodi, da mu je prav tista stranka, ki jo voli, s svojim zavzemanjem in nepopustljivost-jo priskrbela dsfalt na cesto in vodovod do hiše. Ko bomo v lokalni samoupravi prav vsi dorasli, bomo vedeli, da je tudi čas denar, da načelna drža včasih pomeni tudi gospodarsko škodo in da včasih tisti, ki se ima za modrega, izračuna, kje se nehajo principi in se začne obča korist. Tedaj bomo lahko rekli, da smo zadeve na domačem ozemlju uredili in da vemo, kaj hočemo. Veseli pa smo dejstva, da so vsi štirje občinski sveti sprejeli soiz-dajateljski akt o Našem časopisu, ki naj nas še bolj kot nas je doslej obvešča o tem, kaj za nas mislijo občinski svetniki in župani. Kot vidimo, jim je vsem javna korist za zdaj še največja vrednota. TONE JANEŽIČ BOROVNICA >o v.i,ko urUm Jv.j tisoč prooivcilci. t\a ju6)07cilioJneri nddmoTfki vrtini 3C>b ni n.* 1 Pregibanka borovniških šolarjev Proti koncu maja so člani turističnega krožka OS dr. Ivana Korošca v Borovnici pod vodstvom mentorice prof. Nataše Lipovšek predstavili svoj izde- rano gtnjčaUo naselje, i nekaj vof L,,it i robu |_juUjtjns^et)^! burja [ e?i n,* lek, pregibanko o Borovnici in okolici. V njej opisujejo vse naravne in zgodovinske ter kulturne znamenitosti kraja, obenem so se poglobili tudi v ugotavljanje izvora imena. Za pregibanko so se zelo potrudili, zbrali so tudi stare fotografije in opisali glavne točke, kijih obiskovalec v Borovnici vidi, če tja pride na obisk. Na sliki so člani krožka, ki so imeli ob Podokni-ci Nedeljskega svojo stojnico in faksimilc pregibanke. ŠTORKLJE V NA ŠI OKOLICI - Že nekaj dni je opaziti več štorkelj v naši neposredni bližini, največ pa v Sinji Gorici. Celo dimnik bivše opekarne so si izbrale za svoje gnezdo. Se dobro, da ta ni aktiven. Kaj pomenijo štorklje na našem koncu, še ne vemo. Ali s Prekmurje zamenjale za naše barje? Ali pa so prinesle povečanje prebivalstva v našo bčinof S. S) OBČANI OBČINE VRHNIKA IN OBENEM KRAJANI KRAJEVNIH SKUPNOSTI V nedeljo 16. junija 1996 bodo potekale prve volitve v svete krajevnih skupnosti občine Vrhnika. Volišča v vseh KS bodo odprta od 7. do 19. ure. Udeležite se volitev in volite svoje kandidate v svete KS, ki jim zaupate in ki bodo vodili vaše krajevne skupnosti. VRHNIČANI! Dan državnosti 25v junij bomo proslavili v Športnem parku pred »LIPO«, ki smo jo posadili ob razglasitvi naše samostojnosti 26. junija 1991. Proslava bo v torek, 25. junija ob -19. uri s promenadnim koncertom vrhniškega Pihalnega orkestra in kratkim kulturnim programom. Na svečano prireditev vabita vse občane občina Vrhnika in Zveza kulturnih organizacij. Veterani in veteranke vojne za Slovenijo 1991 V mesecu juniju 1996 mineva pet let od vojne za samostojno Slovenijo, zato smo se veterani občin Borovnica in Vrhnika odločili, da še posebej dostojno obeležimo dogodke iz leta 1991, ki so bili prelomnica v zgodovini Slovenskega naroda. Veliko težo takratnim dogodkom so nedvomno prispevali veterani sedanjih občin Borovnica in Vrhnika ter vsi tisti občani, ki so na različne načine sodelovali pri obrambi komaj rojene neodvisne in samostojne slovenske države. Zato vabim vse veterane in veteranke vojne za samostojno Slovenijo 1991 na tradicionalni zbor veteranov, ki bo 28.junija 1996 ob 19. uri pred spominsko ploščo pri Gasilskemu domu v Brezovici pri Borovnici. Hkrati vabim tudi vse občane Borovnice, Vrhnike in okolice, ki ste s srcem veterani vojne za samostojno Slovenijo, da se nam pridružite. Dne 2.julija 1996 pa vabim vse veterane in veteranke na svečanost ob odkritju spominske plošče ob bencinski črpalki na Vrhniki ob 16.15 uri. Na ta dan pred petimi leti in ob isti uri je vojaško letalstvo JA raketiralo barikade in pri tem huje ranilo nekaj civilnih oseb. Upam, da se boste obeh prireditev udeležili v čimvečjem številu in počastili oba dogodka. Predsednik OOZVVS Vrhnika-Borovnica Janez Cerin 1t RIM II %() IHtlSI\(> ftRtSI VRI f(H MOU M <.R\IH l nMtu% n «stn'vi iiMt< w» f«»mm POLHOV GRADE C 16. 6. 1996. Pričetek prireditve ob 14. uri • Sprevod konj in vpreg ter narodnih noš iz Briš proti Turističnemu domu v Polhovem Gradcu • Kulturni program: nastop pevskega zbora Briše, folklornih skupin ter harmonikarjev, kratka zgodovina kraja • Kmečke igre (tekmovanje ekip Občine Dobrova Horjul-Polhov Gradec) • Prikaz starih obrti (mlatev pšenice s cepci, klekljarstvo, preja volne, žganjekuha) • Razstava in prodaja kmečkih dobrot • Srečelov • Panoramski poleti s helikopterjem Vso prireditev bo vodil Zabavni program z ansamblom IVAN HUDNIK LOJZETA SLAKA VABLJENI! SUPER SALAME — Franc Bir-tič iz Osredka pri Dobrovi je sodeloval s svojo salamo na 12. SALAMUADI v gostilni »Pri Kranjcu. Osvojil je tretje mesto in bil tega uspeha zelo vesel. Naj kot zanimivost in da dela res dobre in kvalitetne salame, povemo, da je prejel že več nagrad in tudi prvo mesto na ocenjevanju salam, ki ga je organiziral NEDELJSKI DNEVNIK. S. S. Obvestila občinske volilne komisije Vrhnika 1. Prve volitve v svete krajevnih skupnosti v občini Vrhnika (izjema je Krajevna skupnost Drenov Grič, kjer so volitve že bile izvedene) bodo v nedeljo, 16.6.1996 od 7.00 do 19.00 ure. Vabimo vse volivce, da se volitev udeležijo. 2. Občinska volilna komisija je določila, da bo predčasno glasovanje od 11.6.1996 do 13.6. 1996 od 8.00 do 17.00 ure za vse volivce iz posameznih krajevnih skupnosti na sedežu občinske volilne komisije, Tržaška cesta 1, Vrhnika. 3. Vsi, ki se zaradi bolezni ali drugih razlogov ne bodo mogli udeležiti volitev na volišču v svoji krajevni skupnosti, morajo občinski volilni komisiji sporočiti, da želijo glasovati na domu. Svoje osebne podatke in bivališče je potrebno sporočiti najkasneje do 13.6.1996 do 13.00 ure tajnici občinske volilne komisije Katji Turk, po telefonu: 755-121 int. 210. 4. Volivci, ki želijo glasovati po pošti in izpolnjujejo zakonske določbe, ki se nanašajo na glasovanje po pošti, morajo svojo željo sporočiti tajnici občinske volilne komisije Katji Turk, po telefonu 755-121, int. 210, najkasneje do 9. 6. 1996. Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) objavlja občinska volilna komisija občine Vrhnika naslednji SEZNAM ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI . dne 16.6.1996 ZAPLANA: (Obsega: naselje Zaplana - del) Voli se 7 (sedem) članov sveta krajevne skupnosti. KANDIDATI SO: 1. JELKO OREL, roj. 1. 10. 1948, ZAPLANA 9 c, VRHNIKA poklic: POSLOVODJA, delo: DIREKTOR 2. FRANC KRIŽAJ, roj. 24. 12. 1958, ZAPLANA 7, VRHNIKA poklic: TESAR, delo: DIREKTOR 3. PAVEL BIZJAN ml., roj. 6. 10. 1960, ZAPLANA 32 a, VRHNIKA poklic: MONTER OGREVALNIH NAPRAV, delo: VZDRŽEVALEC 4. MIVŠEK MIHAEL, roj. 17. 9. 1954, ZAPLANA 271, VRHNIKA poklic: DELAVEC, delo: DELAVEC 5. VIDA CELARC, roj. 13. 5. 1966, ZAPLANA 16, VRHNIKA poklic: ADMINISTRATOR, delo: ADMINISTRATIVNA DELA 6. JANKO PFAFF, roj. 31. 3. 1951, ZAPLANA 166, VRHNIKA poklic: DELAVEC, delo: ŠOFER KOM-BIJA 7. MARTIN MESEC, roj. 2. 9. 1954, ZAPLANA 9 a, VRHNIKA poklic: GIMNAZIJSKI MATURANT, delo: NAMESTNIK POSLOVODJA 8. ALEKSANDER LAMPE, roj. 13. 10. 1955, ZAPLANA 30, VRHNIKA poklic: DELAVEC, delo: VZDRŽEVALEC KANALIZACIJ 9. SREČO VRHOVEC, roj. 14. 10. 1961, ZAPLANA 139, VRHNIKA poklic: MIZAR, delo: MIZAR 10. VALERIJA MARINČ, roj. 5. 6. 1963, ZAPLANA 50 a, VRHNIKA poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: RAČUNOVODSKA DELA VERD: (Obsega: naselje Mirke, Verd, Bistra, Janezova vas) Voli se 7 (sedem) članov sveta krajevne skupnosti. KANDIDATI SO: 1. JANKO VIDMAR, roj. 12. 10. 1957, VERD 91, VRHNIKA poklic: GOZDNI ING., delo: VODJA KRAJEVNE ENOTE 2. STANISLAV MOŠKON, roj. 31. 10. 1952, MIRKE 19, VRHNIKA poklic: ING RAČUNALNIŠTVA, delo: KOMERCIALIST 3. FRANC MIŠIC, roj. 5. 1. 1965, VERD 204, VRHNIKA poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: USLUŽBENEC 4. FRANČIŠEK OGRIN, roj. 13. 1. 1940, KA-ČURJEVA 7, VRHNIKA poklic: LESNI TEHNIK, delo: OBRATO-VODJA 5. FRANC GORIŠEK, roj. 14. 1. 1940, VERD 25, VRHNIKA poklic: UPOKOJENEC, delo: UPOKOJENEC 6. LJUDMILA RADAK, roj. 24. 8. 1945, VERD 51, VRHNIKA poklic: KUHARICA, delo: UPOKOJENKA 7. ANTON FURLAN, roj. 6. 3. 1953, VERD 130, VRHNIKA poklic: STROJNI KLJUČAVNIČAR, delo;. RAZREZOVANJE LESA 8. DRAGO MRGOLE, roj. 6. 10. 1951, CESTA KRIMSKEGA ODREDA 52, VRHNIKA poklic: TRGOVEC, delo: ZASEBNIK -TRGOVEC 9. IGOR NOVLJAN, roj. 22. 2. 1940, KA-ČURJEVA C. 5, VRHNIKA poklic: GRADBENI TEHNIK, delo: DIREKTOR 10. ANTON ŠKOF, roj. 24. 5. 1954, VERD 167, VRHNIKA poklic:MESAR, delo: ZASEBNIK 11. HERMAN BOLE, roj.27.5.1937, VERD, STERNENOVA 25, VRHNIKA poklic: UPOKOJENEC, delo: UPOKOJE- NEC 12. URBAN ŽIROVNlK, roj. 25.5.1928, VERD 16, VRHNIKA poklic:UPOKOJENEC, delo: UPOKOJENEC 13. HELENA PETRIČ, roj. 12. 8. 1947, VERD 106 a, VRHNIKA poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: USLUŽBENKA PODLIPA - SMREČJE: (Obsega: naselje Podlipa in Smrečje) Voli se 7 (sedem) članov sveta krajevne skupnosti. KANDIDATI SO: 1. JANEZ MALOVRH, roj. 20. 10. 1965, SMREČJE 27, VRHNIKA poklic: KMET, delo: KMET 2. FRANC MERLAK, roj. 28. 11. 1951, PODLIPA 91, VRHNIKA poklic: KLJUČAVNIČAR, delo: DELOVODJA 3. ANDREJ JEREB, roj. 26. 9. 1952, PODLIPA 64, VRHNIKA poklic: GRADBENI INŽENIR, delo: VODJA PROJEKTOV 4. VINCENCIJ GRBEC, roj. 22. 10. 1943, PODLIPA 12 VRHNIKA poklic: KLJUČAVNIČAR, delo: KLJUČAVNIČAR 5. ANTON BASTARDA, roj. 31. 3. 1944, PODLIPA 41, VRHNIKA poklic: KOVAČ, delo: DELOVODJA 6. JANEZ FORTUNA, roj. 9. 3. 1951, PODLIPA 6, VRHNIKA poklic: AVTOKLEPAR, delo: UČITELJ PRAKTIČNEGA POUKA 7. FRANC TRČEK, roj. 15. 1. 1939, SMREČJE 41, VRHNIKA poklic: KMET, delo: KMET STARA VRHNIKA (Obsega: naselje Stara Vrhnika) Voli se 5(pet) članov sveta krajevne skupnosti. KANDIDATI SO: 1. JANEZ GROM, roj. 12. 12. 1937, STARA VRHNIKA 133, VRHNIKA poklic: STROJNI TEHNIK, delo: UČITELJ 2. FRANC PETKOVŠEK, roj. 11. 12. 1951, STARA VRHNIKA 107, VRHNIKA poklic: STROJNI TEHNIK, delo: REFERENT NABAVE 3. ANDREJ KRVINA, roj. 3. 12. 1936, STARA VRHNIKA 120, VRHNIKA poklic: UPOKOJENEC, delo: UPOKOJENEC 4. FRANČIŠEK BOZOVIČAR, roj. 22. 10. 1954, STARA VRHNIKA 96 a, VRHNIKA poklic: KOVINOSTRUGAR, delo: AGENT ZAVAROVALNICE 5. MARKO MARIJAN BIRTIČ, roj. 22. 4. 1932, STARA VRHNIKA 78, VRHNIKA poklic: OBRTNIK, delo: UPOKOJENEC 6. MARJAN LEON MOŽINA, roj. 13.7. 1941, STARA VRHNIKA 124, VRHNIKA poklic: GIMNAZIJSKI MATURANT, delo: AGENT ZA NEPREMIČNINE SINJA GORICA (Obsega: naselje Sinja Gorica) Voli se 7 (sedem) članov sveta krajevne skupnosti. KANDIDATI SO: 1. JOŽEF UMEK, roj. 8. 7. 1943, SINJA GORICA 62, VRHNIKA poklic: CEMENTAR, delo: OBRTNIK 2. DRAGO NOVAK, roj. 24. 4. 1961, SINJA GORICA 41, VRHNIKA . poklic: VIŠJI UPRAVNI DELAVEC, delo: KOMERCIALIST 3. JANEZ JERINA, roj. 22. 11. 1942, SINJA GORICA 83, VRHNIKA poklic: KOMERCIALIST, delo: UPOKOJENEC 4. TOMAŽ VENCELJ, roj. 10. 1. 1968, SINJA GORICA 108, VRHNIKA poklic: INŽENIR RENTGENOLOGI JE, delo: RENTGENOLOG 5. VOJKO RŽEK, roj. 7. 9. 1946, SINJA GORICA 100, VRHNIKA poklic: DELAVEC, delo: VARNOSTNIK 6. RUDI OGRIN, roj. 25. 7. 1965, SINJA GORICA 20, VRHNIKA poklic: PTT MEHANIK, delo: NEZAPOSLEN 7. AVGUST BUH, roj. 3. 8. 1951, SINJA GORICA 93, VRHNIKA poklic: PRODAJALEC, delo: TRGOVSKI POSLOVODJA 8. MARJAN PRAZNIK, roj. 16. 9. 1955, SI- NJA GORICA 35 a, VRHNIKA poklic: TK MEHANIK, delo: VZDRŽEVANJE TK NAPRAV 9. MARKO DOLNIČAR, roj. 20. 12. 1973, SINJA GORICA 34, VRHNIKA poklic: KAMNOSEK, delo: KAMNOSEK LOG PRI BREZOVICI: (Obsega: naselje Log) Voli se 7 (sedem) članov sveta krajevne skupnosti. KANDIDATI SO: 1. FRANCI RUS, roj. 18. 7. 1961, LOG, BARJANSKA 2, BREZOVICA poklic: KMETIJSKI TEHNIK, delo: KMET 2. DRAGO MALAVAŠIČ, roj. 19. 1. 1951, LOG, CESTA V LIPOVCE 33, BREZOVICA poklic: STROJNI INŽ1NIR, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 3. MARKO REMŠKAR, roj. 22.4. 1943, LOG, LOŠKA 26, BREZOVICA poklic: AVTOELEKTRIKAR, delo: CENILEC 4. MARJAN TRČEK, roj. 19. 10. 1958, LOG, VRHOVČEVA 24, BREZOVICA poklic: AVTOKLEPAR, delo: AVTOKLEPAR 5. SLAVKO GUTNIK, roj. 22. 6. 1952, LOG, CESTA NA MELE 2, BREZOVICA poklic: VODNI AVTOLIČAR, delo: PODJETNIK 6. ALEKSANDER BREJC, roj. 11. 4. 1947, LOG, CESTA V LIPOVCE 29, BREZOVICA poklic: POLICIST, delo: INŠPEKTOR 7. MARKO POPIT, roj. 30. 8. 1962, LOG, CESTA DOLOMITSKEGA ODREDA 4, BREZOVICA poklic: STROJNI ING., delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 8. LUDVIK ROŽNIK, roj. 5. 8. 1942, LOG, CESTA OB POTOKU 11, BREZOVICA poklic: STROJNI TEHNIK, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 9. SIMON STRGAR, roj. 30. 5. 1972, LOG, . CESTA DOLOMITSKEGA ODREDA 46, BREZOVICA poklic: ABSOLVENT, delo: / 10. HELENA LIKAR, roj. 6. 1. 1945, LOG, VRSTNA 14, BREZOVICA poklic: EKONOMSKI TEHNIK, delo: ADMINISTRATOR 11. ALBIN NOVAK, roj. 23. 11. 1942, LOG, MOLSKA 22, BREZOVICA, poklic: MIZAR, delo: KMETOVALEC 12. FRANC MOJŠKERC, roj. 27. 11. 1944, LOG, HERCEGOVSKA 7, BREZOVICA poklic: ELEKTRIČAR, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK LIGOJNA (Obsega: naselje Mala Ligojna in Velika Ligojna) Voli se 7 (sedem) članov sveta krajevne skupnosti. KANDIDATI SO: 1. GAŠPER KAVČIČ, roj. 22. 2. 1974, MALA LIGOJNA 5, VRHNIKA poklic: MESARvdelo: MESAR 2. VINKO KOVAČ, roj. 29. 12. 1963, MALA LIGOJNA 28, VRHNIKA poklic: ORODJAR, delo: ORODJAR 3. MARJAN NOVAK, roj. 14. 2. 1961, VELIKA LIGOJNA 12, VRHNIKA poklic: USNJARSKI TEHNIK, delo: IZME-NOVODJA 4. VALENTIN OGRIN, roj. 6. 1. 1945, VELIKA LIGOJNA 22, VRHNIKA poklic: UČITELJ, delo: UČITELJ PRAKTIČNEGA POUKA 5. JANEZ FRANK, roj. 14. 6. 1946, VELIKA LIGOJNA 71, VRHNIKA poklic: OBRTNIK, delo: OBRTNIK 6. MIROSLAV MELE, roj. 7. 7. 1964, VELIKA LIGOJNA 7, VRHNIKA poklic: DELAVEC, delo: DELAVEC 7. PAVLE BRADEŠKO, roj. 11. 1. 1970, VELIKA LIGOJNA 17, VRHNIKA poklic: KMETIJSKI TEHNIK, delo: KMET 8. MARTIN NOVAK, roj. 17. 11. 1954, MALA LIGOJNA 13, VRHNIKA poklic: ADMINISTRATOR, delo: SKUPNA DELA ZA D.O. 9. MIRKO VERBIČ, roj. 15.4. 1960, VELIKA LIGOJNA 41, VRHNIKA poklic: ELEKTROMEHANIK, delo: ELEK-TROMEHANIK DRAGOMER LUKOVICA (Obsega: naselje Dragomer in Lukovica) Voli se 7 (sedem) članov sveta krajevne skupnosti. KANDIDATI SO: 1. BRANKO ŠEFRAN, roj. 3. 1. 1949, DRAGOMER, NA GRIVI 34, BREZOVICA poklic: GRAFIK, delo: PODJETNIK 2. JAKOB DOLINAR, roj. 9. 9. 1944,LUKO-VICA, POT POD GRADOM 2, BREZOVICA poklic: TRGOVEC delo: ZASTOPNIK 3. NATAŠA OBERLINTNER, roj. 22. 12. 1964, POT NA POLANE 34, BREZOVICA poklic: ZDRAVNICA, delo: ANALITIK RAZISKOVALEC 4. JOŽE ŠTUFLEK, roj. 11. 3. 1942, LUKOVICA, POD GRADOM 27, BREZOVICA poklic: INŽINIR ELEKTRONIKE, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 5. PETER MAUSAR, roj. 9. 3. 1956, DRAGOMER, MIRNA POT 3, BREZOVICA poklic: GRAFIK, delo: GRAFIČNA PRIPRAVA 6. TONČEK DOLNIČAR, roj. 5. 3. 1947, DRAGOMER, NA GRIVI 43, BREZOVICA poklic: REFERENT, TEHNOLOG, delo: INŠTRUKTOR 7. ANDREJA SKRT, roj. 5. 2. 1961, POT NA POLANE 44, BREZOVICA poklic: PSIHOLOGINJA, delo: PSIHOLOGINJA 8. GREGOR STANIŠIČ, roj. 23. 12. 1975, LUKOVICA, NA POBOČJU 7, BREZOVICA poklic: ŠTUDENT, delo: / PADEŽ, POKOJIŠČE, ZA VRH PRI BOROVNICI (Obsega: naselje Padež, Pokojišče, Zavrh pf Borovnici) Voli se 5 (pet) članov sveta krajevne skupnosti. KANDIDATI SO: l.VIKTORIJARAVNIHAR,roj. 16. 12. 1956, POKOJIŠČE 8, BOROVNICA poklic: ADMINISTRATOR, delo: VPISNI-CAR 2. MARKO DEBEVEC, roj. 8. 10. 1967, PADEŽ 4, BOROVNICA poklic: GOZDARSKI TEHNIK, ABSOLVENT GOZDARSTVA, delo: DIREKTOR 3. MARKO MELE, roj. 23.4.1967, ZAVRH 3, BOROVNICA poklic: STROJNI TEHNIK, delo: KMETIJSKA IN GOZDARSKA DELA 4. MOJCA MELE, roj. 31. 10.1972, ZAVRH 3, BOROVNICA poklic: VIŠJI UPRAVNI DELAVEC, delo: TAJNICA 5. BRANKO VIDMAR, roj. 14. 8. 1972, POKOJIŠČE 2, BOROVNICA poklic: AVTOMEHANIK, delo: DELAVEC BLATNA BREZOVICA 10. I i (Obsega: naselje Blatna Brezovica) Voli se 7 (sedem) članov sveta krajevne skupnosti. KANDIDATI SO: JANEZ UMEK, roj. 26. 12. 1937, BLATNA BREZOVICA 63, VRHNIKA poklic: UPOKOJENEC, delo: UPOKOJENEC VINKO ZORC, roj. 17. 7. 1935, BLATNA BREZOVICA 49, VRHNIKA poklic: UPOKOJENEC, delo: UPOKOJENEC PRIMOŽ UMEK, roj. 29. 10. 1970, BLATNA BREZOVICA 13, VRHNIKA poklic: KMETIJEC, delo: KMET RAJKO PIRC, roj. 4. 6. 1957, BLATNA BREZOVICA 52, VRHNIKA poklic, GASILSKI TEHNIK, delo: VARSTVO PRI DELU MAGDALENA NAGODE, roj. 29. 5. 1954 BLATNA BREZOVICA 55, VRHNIKA poklic: PRODAJALEC, delo: KNJIGOVODJA FRANCI PRISTOPNIK, roj. 8. 12. 1965, BLATNA BREZOVICA 50, VRHNIKA poklic: AVTOKLEPAR, delo: KOMERCIALIST EDVARD GREGORKA, roj. 13. 10. 1969, BLATNA BREZOVICA 18, VRHNIKA poklic: VOZNIK, delo: VOZNIK JOŽEF PLEŠKO, roj. 5. 1. 1953, BLATNA BREZOVICA 73, VRHNIKA poklic: UPOKOJENEC, delo: UPOKOJENEC LEON GOSTIŠ A, roj. 31. 3.1961, BLATNA BREZOVICA 62, VRHNIKA poklic: DIPL. ING . AGRONOMIJE, delo: SAHIST ROBERT GOSTIŠA, roj. 30. 8. 1964, BLATNA BREZOVICA 68, VRHNIKA poklic: AVTOELEKTRIČAR, delo: VOZNIK - GASILEC 'I JANEZ UMEK, roj. 14. 10. 1956, BLATNA BREZOVICA 19, VRHNIKA poklic: VOZNIK, delo: GASILEC BEVKE (Obsega: naselje Bevke) Voli se 7 (sedem) članov sveta krajevne skupnosti. KANDIDATI SO: i KATARINA DOLINAR, roj. 14. 2. 1973, BEVKE 130, VRHNIKA poklic: VIŠJI UPRAVNI DELAVEC, delo: KONTROLOR 2- BOGDAN VONČA, roj. 10. 3. 1966, BEVKE 70 a, VRHNIKA poklic: DIPL. ING. STROJNIŠTVA, delo: TEHNOLOG 3- JOŽE JERAJ, roj. 2. 6. 1948, BEVKE 131, VRHNIKA poklic: AVTOMEHANIK, delo: VODJA DELAVNICE 4- JOŽE KERŠMANC, roj. 25. 7. 1971, BEVKE 53, VRHNIKA poklic: STROJNI TEHNIK, delo: ŠTUDENT MIROSLAV VONČA, roj. 13. 11. 1955, BEVKE 133, VRHNIKA poklic: AVTOKLEPAR, delo: VODJA AVTO-PARKA VINKO KERŠMANC, roj. 25. 12. 1957, BEVKE 166, VRHNIKA poklic: ELEKTROINŠTALATER, delo: VZDRŽEVALEC TEHNIČNIH SREDSTEV STANISLAV GROM, roj. 12. 2. 1943, BEVKE 3, VRHNIKA poklic: AVTOMEHANIK, delo: PREVZE-MALEC VOZIL VRHNIKA - VAS (Obsega: Dobovičnikova ulica, Idrijska cesta, Ob potoku, Dolge njive, Kolesarska pot, Med vrtovi, Ob Beli, Pot k Studencu, Pri Lipi, Prisojna pot, Vas, Kurirska pot, Voljčeva cesta - del, Na klancu -del, Tičnica, Betajno-va, Storžev grič, Tržaška cesta - del, Gabrčc, Notranjska cesta, Močilnik, Raskovec, Pav-karjeva pot, Turnovše, Hrib, Grilcev grič, Petkovškova ulica, Stara cesta - del, Čuža -del, Pot k Trojici) Voli se 7 (sedem) članov sveta krajevne skupnosti. KANDIDATI SO: MARINA KUNSTELJ, roj. 30. 5. 1947, POT K TROJICI 19, VRHNIKA poklic: GIMNAZIJSKI TEHNIK, delo: USLUŽBENKA 2. JANEZ CAFUTA, roj. 22. 5. 1950, DOBOVIČNIKOVA 14, VRHNIKA Poklic: ŠOFER, delo: SAMOSTOJNI POD- 6. 7. JETNIK 3. JANEZ JEREB, roj. 2. 8. 1943, GRILCEV GRIČ 15, VRHNIKA poklic: DIPLOMIRAN ETNOLOG, delo: SVETOVALEC MINISTRA 4. JANKQ GROM, roj. 14. 1. 1948, STORŽEV GRIČ 10, VRHNIKA poklic: ELEKTROMEHANIK, delo: VODJA DELAVNICE 5. ALEŠ KOVAČ, roj. 18. 7. 1968, DOBOVIČNIKOVA 48, VRHNIKA poklic: PISMONOŠA, delo: PISMONOŠA 6. JANEZ VOLJČ, roj. 8. 5. 1952, PAVKAR-JEVA POT 11, VRHNIKA poklic: ŠOFER, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 7. KAROL JURJEVČIČ, roj. 27. 6. 1945, HRIB 18, VRHNIKA poklic: STROJNI TEHNIK, delo: SERVISER 8. SLAVKA ŠTIRN, roj. 19. 5. 1952, BETAJ-NOVA 2, VRHNIKA poklic: ADMINISTRATIVNI TEHNIK, delo: DELAVKA V DRŽAVNI UPRAVI 9. ANA MARKELJ, roj. 24. 5. 1934, OB POTOKU 49, VRHNIKA poklic: UPOKOJENEC, delo: UPOKOJENEC VRHNIKA - BREG (Obsega: Cankarjev trg - del, Delavsko naselje, Jelovškova ulica, Ljubljanska cesta, Partizanski tabor, Robova cesta, Sivkina ulica, Na livadi, Ob izviru. Ob progi, Travniška ulica, V zatišju, Na klancu, Stara cesta - del, Čuža - del, Pot na Košace, Kolodvorska ulica, Možinova ulica, Vrtnarija, Opekarska cesta, Kuclerjeva ulica, Mokrice, Pot na Tojnice, Rožna ulica, Ulica pod Hruševco) Voli se 7 (sedem) članov sveta krajevne skupnosti. KANDIDATI SO: 1. PAVEL CASERMAN, roj. 15. 1. 1946, VRTNARIJA 16, VRHNIKA poklic: EKONOMIST, delo: SAMOSTOJNI OBRTNIK 2. ANDRAŽ GRUDEN, roj. 31. 1. 1947, DELAVSKO NASELJE 20, VRHNIKA poklic: PROFESOR SOCIOLOGIJE IN FILOZOFIJE, delo: VODJA RAČUN. CENTRA 3. PETER PETROVČIČ, roj. 14. 7. 1963, ROBOVA CESTA 3, VRHNIKA poklic: STROJNI ING., delo: PROJEKTANT 4. ROBERT MEZEG, roj. 24. 7. 1968, LJUBLJANSKA CESTA 19, VRHNIKA poklic: ŽIVILSKI TEHNIK, delo: POSLOVODJA V MESNICI 5 PAVEL ROŽANEC, roj. 24. 6. 1936, ROBOVA CESTA 5, VRHNIKA poklic: MIZAR, delo: UPOKOJENEC 6. IVANA KRASNIK, roj. 16. 8. 1945, OPEKARSKA 37, VRHNIKA poklic: PREDMETNA UČITELJICA, delo: PREDMETNA UČITELJICA 7. IRENA OBLAK, roj. 24. 5. 1959, MOKRICE 7, VRHNIKA poklic: GRADBENI TEHNIK, delo: PISARNIŠKI REFERENT 8. JANA ZUPANČIČ - BAVDEK, roj. 25. 2. 1952, NA KLANCU 11, VRHNIKA poklic: ADMINISTRATIVNI TEHNIK -TAJNICA, delo: TAJNICA 9. ALQJZIJ SEMIČ, roj. 3. 7. 1929, MOKRICE 2, VRHNIKA poklic: ELEKTROMONTER VK, delo: UPOKOJENEC VRHNIKA - CENTER (Obsega: Cankarjev trg - del, Kopališka ulica, Lošca, Ob igrišču, Ob Ljubljanici, Markova cesta, Pot v Močilnik, Sušnikova cesta, Tržaška cesta - del, Usnjarska cesta, Prečna pot, Voljčeva cesta - del, Cesta Gradenj, Krožna pot, Na zelenici, Cesta 6.maja, Poštna ulica, Trg Karla Grabeljška, Stara cesta -del, Krpanova ulica) Voli se 7 (sedem) članov sveta krajevne skupnosti. KANDIDATI SO: 1. ANDREJ ŠEBENIK, roj. 13. 1 1955, PREČNA POT 9, VRHNIKA poklic: PRAVNIK,delo:VODJA KADROVSKE SLUŽBE 2. ANTON STANONIK, roj. 27. 11. 1931, SUŠNIKOVA 8, VRHNIKA poklic: UPOKOJENEC, delo: UPOKOJENEC 3. VESNA KOGOJ, roj. 29. 8. 1953, KROŽNA POT 4, VRHNIKA poklic: GIMNAZISKI MATURANT, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK 4. VERICA MILJKOVIČ, roj. 26. 8. 1950, NA POSTNA 5, VRHNIKA poklic: VIŠJA UPRAVNA DELOVKA, delo: RAČUNOVODJA 5. HELENA ŽIVKOVlč, roj. 26. 8. 1950, NA KLISU2a, VRHNIKA poklic: GIMNAZIJSKI MATURANT,delo: USLUŽBENKA 6. ANGEL ANTON PENKO, roj. 13.10. 1938, USNJARSKA 2, VRHNIKA poklic: STROJNI TEHNIK, delo: OBRTNIK 7. DANIJEL MLAKAR, roj. 14. 1. 1953, GRADIŠČE 15 b, VRHNIKA poklic: DELAVEC, delo: STROJENJE 8. KATARINA LESKOVEC, roj, 16. 11 1946, STARA CESTA 40, VRHNIKA poklic: FRIZER, delo: OBRTNICA 9. JANEZ PETRIC, roj. 14.2. 1939, LOŠCA 12, VRHNIKA poklic: MIZAR, delo: UPOKOJENEC 10. RAJKO KARAN, roj. 15. 4. 1935, NA KLI-SU 5, VRHNIKA - poklic: UPOKOJENEC, delo: UPOKOJENEC 11. OTO PREBIL, roj. 20. 5. 1943, LOŠCA 48, VRHNIKA poklic: STROJNI KLJUČAVNIČAR, delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK Datum: 31.5.1996 PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE VRHNIKA Plut Anton l.r. Žrebanje vrstnega reda kandidatov za volitve v svete KS je opravila občinska volilna komisija ob navzočnosti predstavnikov kandidatnih list iz posameznih KS. RENAULT AVTO CENTER d.d., VRHNIKA j VELIKA PONUDBA RABLJENIH VOZIL z garancijo INFORMACIJE : (061 ) 755-720 ali 755- 145 DELOVNI ČAS : PON. - PET. 07.00 DO 18.00, SOB. 08.00 DO 12.00 OSREDNJA PROSLAVA OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN 120 -LETNICI ROJSTVA IVANA CANKARJA »Moje delo je knjiga ljubezni, odpri jo, domovina« Župan Vinko Tomšič bere slavnostni nagovor V petek, 10. maja je bila v Cankarjevem domu na Vrhniki osrednja proslava ob občinskem prazniku in 120-letnici rojstva pisatelja in dramatika Ivana Cankarja. V še kar polni dvorani je prisotne nagovoril župan Vinko Tomšič z naslednjimi besedami: »Strmo vzpenjajoči klanec za Svetim Lenartom te v trenutku popelje tako visoko, da s pogledom objameš strehe pod seboj tja do Ligojne, Sinje Gorice in Podgore. Večinoma lepo obnovljene hiše se stiskajo skupaj, slutiti dajo, da večjih sprememb Klanec v tem stoletju ni doživel, razen posegov, ki jih je zahtevala sodbna bivanjska kultura. Ljudje so pozabili, da je bil Klanec nekoč »Klanec siromakov«. Preseliti se na Klanec danes ne pomeni siromaštva, ampak izraža željo bivati v tem okolju, seveda tudi s kančkom ponosa, da je tu preživel mladost Ivan Cankar. Nekateri starejši Vrhni-čani se ga spominjajo kot gospoda s sprehajalno palico, gredoč k Sveti Trojici ali z nje, drugi kot pivca in ironičnega, vendar izjemno pametnega sogovornika, ki je občasno prihajal med rojake. Minljivost tega ustnega sporočila nam bo vzela prednost, ki smo jo imeli kot Ivanovi rojaki. Kako razumeti Cankarja po stodvajsetih letih od njegovega rojstva? Katero sporočilo naj izluščimo? Prav vsa so tehtna, saj sta temelj vseh sporočil resnica in pravica, ničkoliko-krat zapisani Cankarjevi besedi. Živeti resnico in pravico ni samo svetopisemska zapoved, temveč trden temelj državi, narodu, družbi in politiki. Kdor si je osvojil sredstva za proizvajanje materialne kulture, tisti sije osvojil že tudi hkrati duševno kulturo ter si jo je najel za deklo in hišno (Ivan Cankar - Zbrana dela) Pljuskanje snovnih dobrin od vsepovsod v našo malo lupino nas dandanes ne bega preveč. Celo zadovoljni smo, da bomo zaživeli kot v predmestju vele- mesta, ne zavedajoč se našega mačehovskega odnosa do kulture. Gornji Cankrajev stavek bo še dolgo veljal. Vzeti si duhovno kulturo za deklo dandanes in mladim vcepljati napačne ideale je velik greh, njemu enak pa pozabljati slovensko besedo in žlahtnost našega jezika. »V LJUBLJANO GA DAJMO« Slavnostni govornik pa je bil pesnik Tone Pavček, ki je s svojo značilno pesniško besedo Pesnik Tone Pavček je svoj slavnostni govor izpeljal na njegov značilen pesniški način. orisal kulturno življenje v obdobju Cankarja do današnjih dni, ko tudi ni vse z rožicami postlano kulturnim delavcem. Pavčkove besede v celoti objavljamo posebej v okviru. Po obeh nagovorih pa je dramski igralec Mestnega gledališča ljubljanskega Tone Kun-tner predstavil z umetniško besedo nekatere odlomke iz znanih Cankarjevih del. Z neverjetnim občutkom izraza samega Cankarja, bi lahko rekli, da smo Cankarja imeli živega v dvora- ni, saj so bile umetniške besede iz Cankarjevih del podobne današnjemu času. Zato geslo ali simbol »Moje delo je knjiga ljubezni, odpri jo, domovina,« Še vedno živi. Umetniška beseda Toneta Kun; terja je vse prisotne v dvorani prevzela in marsikdo je bil v tem trenutku ponosen, da je Ivan Cankar naš rojak - Vrhničan, saj se ogromen aplavz še dolgo ni polegel. s.s. Tone Kuntner pa nam je Cankarja skoraj oživel v Cankarjevi dvorani BIVŠI BRIGADIRJI VABLJENI Letos poteka 50 let od pomembnih mladinskih delovnih akcij. Takrat je bila tudi izgrajena železniška proga Otovec - Bubnjarci v Beli Krajini. V ta namen bo v Semiču 25. junija ob 11. uri tudi osrednja proslava v spomin na mladinske delovne brigade. Ta dan pa je tudi dan državnosti, slovenski državni praznik. Vsi bivši brigadirji so vabljeni na proslavo v Semič. Slavnostni govor pesnika Toneta Pavčka Dragi prijatelji! K vam prihajam na rojstni dan vašega in mojega Ivana Cankarja. K vam prihajam na rojstni dan besede, na rojstni dan besednika, kije besedoval z lepoto in z resnico. K vam prihajam na rojstni dan življenja! Lepo je biti skupaj z vami vprečudnem kraju na Vrhniki. Lepo je po deseth letih spet na majniški dan govoriti o zmeraj mladostni majniški misli Ivana Cankarja in z njim znova doživljati — kakor narava z vsako pomladjo — očiščenje in pomlajenje. Kajti: tokratna okrogla obletnica Ivanovega rojstva je zares drugačna od vseh prejšnjih, zares pravi rojstni dan življenja. Ko gre človek na tak rojstni dan po domovini in misli pre-čudne misli o naši usodi in našem poslanstvu na tem svetu in v družbi narodov, mu je — kljub vsemu — prijetno pri duši. Kaj vse smo v tem stoletju in dveh desetletjih od Ivanovega rojstva na klancu siromakov doživeli! Kaj gmotne siromaščine in razkošja duha, kako je oralo prek nas in nas viharilo, a nas kajpak ni in ni moglo pobrati. Imeli smo svojo besedo, svoj glas, svojo pesem. In stali smo za tem, kakor mora stati mož na svojem mestu. Bili smo to, kar smo morali biti —bodisi klas na polju, cvet na vrtu, javor v gozdu, tudi topol samujoč, tudi trs samotni, a tudi kraški bor in istrska oljka. In seje zgodilo, kar seje moralo zgoditi in v kar so sanjali največji našega rodu, ne da bi to v svojem življenju tudi dosegli: postali smo svoja država, svoja usoda, svoja odgovornost. Zagotovo je to bilo tisočletje in več položeno v nas, zagotovo so po tem klicali veliki klicarji Trubar, Prešeren, Cankar, zagotovo so tudi v to verovali tisoči in tisoči brezimni, ki so živeli na tej zemlji in rili po naši prsti, da bi kakor iz večstoletnega presnavljanja mrtvice v humus pognali brsti rodovitnosti, da se je razcvetelo drevo na poljani, trdno in samosvoje za zmeraj. In to naše novo samostojno drevo gre v šesto leto; nemara še trpi od posaditvenih težav in od premajhne zakoreninjenosti, od premajhne skrbi vseh nas zanj in za njegovo trdno in zdravo rast, a vendar! Bistvo te zgodovinske spremembe je tako odločujoče in pomembno, da se njegove veličine komajda zavedamo. Tako velika je ta sprememba, da bi morali biti tudi mi vsi — veliki. Ne le v besedah navzven, a z vsem lepim, plemenitim, žlahtnim, s srcem in z dušo — navznoter. Potem bi bil takle majnik trajni praznik življenja. Potem bi bil zares tudi Cankarjev rojstni dan, rojstni dan življenja, kije odprto v veliki svet in v še večjo večnost. Mnogim med nami se zdi tudi teh 120 let od Cankarjevega rojstva cela večnost. Zato pravim tistim, ki menijo, daje v tem času poteklo preveč vode iz Močilnika in steklo po Ljubljanici, tistim, ki mislijo, da se s kočijo preteklosti ne moreš pripeljati v jutri, da voz življenja teče neprestano po vseh mogočih in nemogočih kolesnicah, in daje ta odtekajoča voda ne le ponikalnica, ki zmeraj znova privre na dan, a tudi živa voda prave besede, žlahtnosti človeka in čistosti življenja. Zato je tudi Ivanovo delo, ki ga je sam imenoval knjiga ljubezni, njegovo življenje, ki ga nam je dal in še zmeraj vedno znova daje, kakor lepota; ta pa je kot Bog, večna in neskončna. Če ne od poprej vemo Slovenci od Cankarja dalje, da človek, kar piše, podpiše, da stoji za vsako besedo in da piše ne le z besedami, a s svojim življenjem svojo resnico, svojo ljubezen in svojo vero. Po njem vemo, kar ve evropski intelektualec od Drevfusove afere dalje — saj gre za približno isti čas — da velja edino biti na strani kritične presoje družbenega reda. Po njem vemo tudi tisto, kar ve otrok in je dete vedelo še pred Anderse-nom, kdaj je kralj gol; po njem vemo, da govekarski rodoljubi ne morejo ljubiti svojega naroda, ker za tako ljubezen ni prostora v njih praktičnem srcu, pa so zato rodoljubi, ki ga ne ljubijo, a delujejo za narod. Po Cankarju tudi vemo, da umetnik, ki se prilagodi, ni več umetnik, ker sta njegova poglavitna dolžnost kritika in boj. A tokrat nemara res ne gre za umetnike in za umetnost, četudi bi rekel, gre zmeraj tudi zanjo in zanje, še zlasti pri nas, kjer sta bila jezik in naša beseda v vsej zgodovini naša edina obrambna moč, obramba za golo eksistenco. Nemara nam je to zdaj še bolj potrebno kot nekoč v nesamostojnosti, v tuji državi. Kajti: brez videnja z očmi umetnika, z zapiranjem vrat v deželo duha je svet pust in gol in prazen, kakor je bil pred stvarjenjem, ko še ni bil naseljem s pesmimi in z zgodbami, z lepoto, s hrepenenjem. Še zlasti pa ni na njegovem zemljevidu vrisanih poti, ki jih ni mogoče odkriti na nobeni drugi karti, tiste poti, ki vodi v jutra in v jutri. Brez teh najbolj svojih znakov bivanja na teh tleh, med morjem in goro, na nevarnem prostoru križišča narodov in na prepihu zgodovine, brez te bilčice upa, s katero smo pripeti na svoje korenine in na svojo zemljo, nam nikoli ne bo ne po svoje živeti in ne preživeti. Le s tem bomo imeli svoje ime, svoje misli, svojo besedo in svojo domovino, ne le svoje koristne čednosti, svojega rodoljubarskega delovanja, svojega biznisa. Ja, tudi ta beseda je Cankarjeva, iz Krpanove kobile, napisane malo manj kot pred šestdesetimi leti, pa je danes tako v rabi, da smo od nje že mi sami izrabljeni, ali točneje: od tranzicijskega in vsakršnega lastninjenja stvari nismo več lastniki samega sebe. A tudi to ni najbrž najvažnejše. Poglavitno je bilo, je in ostaja morda prav zaradi prve samostojnosti in svoje države še toliko bolj važno, prvo in prvenstveno vprašanje: kako urediti svojo hišo in ji zagotoviti prihodnost? V temeljih te hiše je vzidano toliko žlahnosti naših najlepših žlahtnežev, daje vzdržala pred ujmami in vojskami, pred neprijaznimi tujci in tudi pred polbrati; toliko svojih sanj smo nastanili vanjo mi in naši predhodniki, daje nam in bo lahko tudi zanamcem prijazen dom, kjer se na široko odpirajo vrata z gesto za goste, ki to zares so, kamor posedamo mejaka-soseda za gostoljubno mizo in si damo duška z vincem in z napitnico, ki nam je prešerna himna! Potem se moramo kajpak s Cankarjem in po njem vprašati, kaj je dandanes, tu in zdaj, s klancem siromakov? Rekel bi, ko se ozrem naokoli in ko gledam ne le z očmi, ki vidijo dostikrat zunanji blišč in navideznost, ampak ko gledam s srcem in z občutljivostjo za človeka-siromaka, da se klanec veča, da nas je takih in drugačnih revežev pred zimo vedno več. Res je: siromaščina ni več tista, kakršna je bila pred sto leti na Slovenskem, ima druge obraze, a tudi ti so razbrazdani od stiske, od nemoči. Z drugo mero merimo dandanes socialni položaj posameznika, a tudi nova mera se nam noče iziti ne po željah in tudi ne po zasluženju ljudi. In naj bo še tako res, da se ob gmotnem uboštvu po današnji meri razrašča duhovno uboštvo, tudi tam, kjer to ne bi bilo treba, ki je še hujše od pomanjkanja kruha, bo vendar še kako prav, da nam bi bila država, ta naša, ta edina, ta slovenska — socialna, pravična, prijazna in kar se da ljubezniva. In tudi mi z njo kajpada! Ob tem hodim ponovno brat Očiščenje in pomlajenje in vem, daje ta čas, ki ga živimo, čas po težki bolezni in po veliki preizkušnji, in da zato tudi ljudje ne moremo biti več tisti, ki smo bili poprej. Torej kaj je z našim očiščenjem? Kaj s pomlajenjem? S tem slednjim, bog mi je priča, je zares težko, saj še s prvim — z očiščenjem — ne gre kot bi si mnogoštevilni pri nas v svojem srcu zares želeli. Bojim se, da nam je očiščenje le na jeziku in da se ne moremo dvigniti nad svoje strasti, politične račune in ne nad svoje grehe: spoznati svoje zmote in priznati drugemu, tudi če ni ravno naš bližnji, pravico do svojega. Odpuščati in dopuščati. In misliti, kot misli reka, ki očiščuje, umiva, spira naše zablode in navlako časa, reka, ki teče in ne odteče nikoli, reka, ki se neprestano obnavlja in oživlja, očiščena in pomlajena, in nam tako govori, da je življenje večno. Eno samo za vse in za vsakogar in za slednjega sveto. Tu se pravzaprav začne najbolj intimna, najbolj čista kultura: v čistosti naših src, v odgovornosti do vloge, kije položena v nas, da živimo polno, vzneseno, pogumno, žlahtno, z vero v smiselnost našega bivanja na tem svetu in v poslanstvo naroda, v katerega smo se narodih. Šele od te osebne kulture je mogoče vsem nam sanjati o Cankarjevi veri, da napoči zarja tistega dne, »ko naša kultura ne bo več krizantema siromakova, temveč bogastvo bogatega«. Bomo tedaj dosegli svoj raj pod Triglavom? Kdo ve. In sploh: kaj in kakšen naj bo ta raj pod Triglavom, ta naš dom, to naše domovanje, to naše dobro? Sam še zmeraj slišim Kurentovo melodijo in priznam, da mi je njen sedanji napev mnogo manj zateglo žalosten, kot tisti, na katerega je bila kot odmev ali pri-pev uglašena naša preteklost. Ne igra Kurent več takč žalostno, a tudi ne razteguje vesele zgodbe o uspehu. Procesija za njim, pa četudi je dolga in so v njej mnogi upravičeno zaskrbljeni, se mi ne zdi ne tako žalostna, kot jo je Cankar opisal, a tudi ne tako vesela, kot jo je v svojih sanjah prerokoval. Postaja, se mi zdi, vseeno vedrejša, ušesom in srcu prijetnejša, bolj ljubezniva in mila. Zato želim sebi in vam — kajpak s Cankarjem — da bi se vsaj v prihodnjem tisočletju — zveni grozno in daljno, pa je ta čas na dotik roke blizu — da bi se v tem bližnjem tisočletju izpolnile njegove besede: Tod bodo živeli veseli ljudje! In ko bo to res, bomo hodili ne le na desetletnice rojstva Ivana Cankarja, ampak kar vsak dan na rojstni dan življenja, Polnega. Lepega. Veselega. In slovenskega! 200 LET ŠOLSTVA NA VRHNIKI Koncert mladinskega pevskega zbora Slavnostni govor je imel ravnatelj Janez Sodja. Osrednja proslava ob 200-letnici šolstva na Vrhniki, je bila v petek, 10. maja v večnamenskem prostoru osnovne šole 'vana Cankarja. V ta namen je bil izveden koncert mladinske-§a pevskega zbora šole pod Vodstvom zborovodkinje Helene Grbac. Med številnimi gosti in obiskovalci je bil tudi državni sekretar za šport in šolstvo dr. Janko Strel. Slavnostni govor pa je 'mel ravnatelj Osnovne šole Ivan Cankar Janez Sodja, ki je rned drugim poudaril: letih so v okoliških vaseh zgradili tudi več podružničnih šol, ki so jih žal v šestdesetih letih ukinili. Zgodovina se ponavlja in tudi ta šola je kmalu postala premajhna. Leta 1960 so zgradili novo solo, ki je kasneje dobila še prizidek, leta 1980 pa sta se obe šoli združili v eno osnovno šolo z imenom Osnovna šola Ivan Cankar. Danes je naša osnovna šola največja v Sloveniji. Staršem pomagamo vzgajati in učiti kar 1248 otrok. Skrbimo tudi za otroke, ki obiskujejo oddelke šole s prilagojenim programom in oddelke vzgoje in izobraževanja v Podlipi. K šoli je še ved- no priključen varstveno delovni center iz Podlipe. Morda ni naključje, da se letos, ko praznujemo častitčjivo obletnico vrhniškega šolstva, pripravljamo na gradnjo nove šole. Ker bi rad našim otrokom zagotovili enoizmenski pouk, moramo pohiteti. Cc bomo pridno delali in če nam bodo prisluhnili na ministrstvu RS za šolstvo in šport, bomo čez tri leta odpirali novo šolo. Naj s Cankarjevimi besedami otrokom zaželim same lepe zgodbe, sonca in toplote, iz ljubezni in sanj spletene. Naj bo njihova prihodnost en sam dolg in svetel praznik.« Spregovoril je tudi državni - - tPP1MWf * 1 — Spi Obiskovalci osrednje proslave so zadovoljno poslušali koncert. Janko Strel pred mladinskim pevskim zborom pozdravlja prisotne. sekretar dr. Janko Strel, ki je vsem čestital ob visokem dve-stotem jubileju ter izrazil pohvalo vsemu učiteljskem kadru na šoli, ki z velikim trudom in posluhom skrbi za učenost mladih učencev in učenk, čeprav je šola ena največjih v Sloveniji pa je tudi ena izmed najboljših. Nato je sledil program koncerta, kjer so mladi pevci zapeli devet pesmi, ob pomoči klavirskega spremljevalca Toneta Jur-jevčiča ter mladih godalcev orkestra Glasbene šole. Program pa je prav prisrčno vodil učenec Tadej Leb. Ob koncu nastopa zbora pa so tistim mladim pevcem, ki že štiri leta in osem let pojejo podelili posebna šolska priznanja. "Vrhniška šolska tradicija je *e'o zanimiva. V šolski kroniki •ahko preberemo, da je leta ' '96 cerkovnik in organist Ja-nez Ozidek pričel poučevati °troke v mežnariji. Do tega leta So bili po ustnem izročilu šola-nJa deležni le otroci bogatejših vrhničanov, poučevali pa so jih Menihi v bistriškem samostanu. ydobi Napoleonove Ilirije so v šolah poučevali tudi v slo-yenščini. Zanimanje za izobra-*eVanje je naraščalo, zato so leta 'o24 v Jelovškovi hiši odprli dvorazrednico. Dobrih 20 let kasneje je bilo v s°'o vpisanih že več kot sto °trok. Mežnarijo so zato kmalu Preuredili v šolo z dvema veli-•^rna učilnicama in stanova-nJem za učitelja. Leta 1870 je bil izvoljen Kra-'Jevi šolski svet na Vrhniki. Renati je moral prostorsko sti-slco, saj je bilo na Vrhniki iz leta v leto več šoloobveznih otrok. Na pobudo vrhniškega župa-na Gabrijela Jelovška so pričeli razmišljati o gradnji nove šole n prog leta 1900 tudi zbirati dokumentacijo za zidavo nove šol-ske zgradbe. Temu vnetemu zagovorniku urejene šole gre zadala, da so zgradili moderno °'sko stavbo, kije še danes po-nos Vrhnike. Taka, za tiste čase najmoder-eJsa šola jc priklicala na svetlo |udi nasprotnike, toda 1901. le-a so bili načrti pripravljeni,- v [^slednjem letu je bilo odkup-J^no zemljišče za šolsko stavbo, 1" januarja 1905 pa se je začel P°uk v novi šoli. V naslednjih Pomladni gala koncert V soboto, 11. maja, smo se srečali že na tretjem Pomladnem gala koncertu, kije nekako postal tradicionalni koncert, tako kot novoletni. Koncert so pod okriljem Zveze kulturnih organizacij Vrhnika pripravili: Komorni orkester Vrhnika, Mešani pevski zbor Mavrica, Ženski pevski zbor Concinite, s pomočjo Logaškega okteta — gostov iz Logatca. Upamo, da ste z nami preživeli prijetno sobotno popoldne oziroma večer in da boste naše koncerte še obiskovali. Ob tej priliki bi se radi zahvalili prav vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri realizaciji koncerta, najsibodi z denarnimi prispevki, v obliki materialov ali pa s prostovoljnim delom. Vsekakor so za tako prireditev potrebna finančna sredstva, pa tudi veliko dobre volje in prostovoljnega dela. Take priredit- ve združujejo vse ljudi dobre volje in takrat spoznaš, da se v slogi in prijateljstvu lahko naredi veliko več, česar brez tega ni mogoče. Ponovno vabimo vse tiste, ki imate radi glasbo in lepo pesem, pa naj bo to narodna ali zabavno glasbena, ki radi prepevate in ste radi v družbi, pridružite se nam! Preveč bi bilo pisanja, da bi naštevali prav vse, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali pri organizaciji koncerta, torej HVALA VAM! HVALA tudi vsem našim zvestim poslušalkam in poslušalcem^ obiskovalcem koncerta! Vseeno pa bi se radi posebej zavalili Darinki in Marku Fa-biani za njuno potrpežljivost in vztrajnost, ki jo imata pri delu z nami! V imenu pripravljalnega odbora Slavi Štirn Jože Beslič: srečen sem, ker sem bil »oče« šole v naravi, katera seje na Vrhniki, z razumevanjem vseh v osnovni šoli Ivan Cankar ter nenazadnje občine Vrhnika, ohranila in nadaljevala vsa ta leta od leta 1966 do današnjih dni. Samo tako naprej, daj to delamo za naše zanamce -otroke in učenec, katerim jc šola v naravi namenjena. ZAHVALO SO PREJELI (udeležba nad 10 krat) Bojana Pribošič Tatjana Krašovec Andrej Koščak dr. Primož Rus Iko Krašovec Dragica Pclan Damjan Žun Roman Žun Janez Majer Božo Verbič Robi Grom Zoran Grom Polona Gruden Tone Jesenko Tone Turk Meta Mohar Vida Božnik Edo Zupan dr. Pavle Zupan dr. Andreja Zupan dr. Helena R. Drašler 30 LET SOLE V NARAVI Skoraj 10000 otrok je plavalo v poletni šoli Minilo je 30 let, odkar je vrhniška osnovna šola Ivan Cankar pričela organizirano izvajati šolo v naravi. Od takrat, leta 1966 pa do danes se je poletne šole udeležilo skoraj 10000 otrok (točno 9.966) iz sedanjih občin Vrhnika, Borovnica in Brezovica, kateri so se skoraj vsi naučili plavati. Ravno tako lahko rečemo, da seje toliko otrok udeležilo tudi zimskih šol v naravi, kjer so se naučili prvih in osnovnih prvin smučanja. Vsaka šola v naravi jc zahtevala veliko organizacijskih in pripravljalnih del, katere so izvajali bila poletna šola v naravi največkrat izpeljana v Valovinah pri Puli (17 krat), 3 krat na Belem križu, 3 krat v Kranjski gori ter v Fazani in Medulinu. Osnovna šola Log Dragomcr pa že zadnja štiri leta uspešno organizira šolo v Savudriji. V zadnjih letih pa seje motivacija za šolo v naravi še bolj programsko izpopolnila. Poleg učenja ter obveznega plavanja in smučanja, naj bi otroci poglabljali stik z naravo in postali del nje, v novem okolju naj bi spoznavali načine življenja, širili svoja obzorja in si oblikovali Skupinska slika vseh prisotnih zunanjih strokovnih sodelavcev, številnih razrednikov, učiteljev športne vzgoje in zdravnikov, ki so nekateri večkrat nekateri manjkrat skrbeli za naše otroke šole v naravi. predvsem učitelji telovadbe v osnovni šoli Ivan Cankar. V vsem 30. letnem obdobju je 60 zunanjih strokovnih sodelavcev skrbelo za plavanje in smučanje, 40 razrednikov za s^oje učenec, 8 učiteljev športne vzgoje za organizacijsko za nemoten športni utrip šole ter 6 zdravnikov za zdravstveno nego. Že prvi motivi šole v naravi so bili usmerjeni predvsem v učenje plavanja in smučanja, zato je bilo organizirano kar na vrhniškem bazenu. Z razvojem sodobnih oblik šolskega dela, da ves razred odide z razrednikom v letoviški kraj, kjer nadaljuje pouk, ves prosti čas pa se posveti plavanju in smučanju in razredniku, so tudi vrhniški otroci pričeli hoditi na morje. Tako je svojo osebnost, pridobivali še druga spretnostna in splošna znanja ter se navajali na drugačen način življenja. Zato naj bi šola v naravi še naprej živela in tudi na tak način vzgajala naše otroke. Vrnimo pa se na jubilejno 30 -letnico šole v naravi, ki je bila svečano obeležena v petek, 24. maja v gostilni »Pri Kranjcu« na Vrhniki. Zbrali so se resnično skoraj vsi, ki so skrbeli za vseh trideset let za nemoten potek in izpeljavo šol v naravi. Najprej je vse prisotne pozdravil pomočnik ravnatelja osnovne šole Ivan Cankar Lojze Peternelj ter med drugim posebej poudaril: »V naši sredi pozdravljam 'OČETA' šol v naravi'našega bivšega Vrhničana Jožeta Besli-ča ter oba 'očeta' vrhniških šol v naravi Zdeneka Moharja in Rafaela Jakliča. Srečanja nismo organizirali samo v smislu besed velikega pesnika »kako čudovito je življenje, srečevanje in proslavljanje«, ampak tudi zato, da se vam zahvalimo-za vaše sodelovanje v vseh letih delovanja šol v naravi. Nato sta skupno z ravnateljem Janezom Sodjo podelila zahvale vsem, ki so se šole v naravi udeležili več kot 10 krat in plakete vsem z nad 20-kratno udeležbo. Sledilo je družabno srečanje, kjer so obujali resnično lepe spomine na šolo v naravi. S.S. PLAKETA (udeležba nad 20 krat) Roman Želcznik Drago Verbič Ferdo Šinkovec Miro Miklavčič Jože Beslič Zdenek Mohar Rafael Jaklič Tudi Zdenek Mohar in Jaklič Rafael sta ponosna na svoja začetniška razmišljanja o vrhniški šoli v naravi. TRIDESET LET SOLE S PRILAGOJENIM PROGRAMOM 20 LET GLASBENE SOLE NA VRHNIKI Učenci predstavili prisrčen program Na slavnostnem koncertu so se predstavili najboljši Pred polno dovrano večnamenskega prostora OŠ Ivan Cankar so učenci nastopili še z večjim motivom. Učenci iz Podlipe so predstavili, kaj delajo vseh dvanajst mesecev v letu. Sredi meseda maja so učenci šole s prilagojenim programom prikazali, kaj so se naučili preko celega leta. Povabili so starše ter številne obiskovalce, ki so z zanimanjem spremljali prireditev. Sama prireditev pa je bila namenjena slovesnosti ob 30. letnici šole s prilagojenim programom, ki uči učence z manjšimi učnimi težavami. Celotem program so izvajali sami učenci na neposreden in zanimiv način. Najprej so se predstavili učenci oddelka vzgoje in izobraževanja iz Podlipe, nato pa so sledile pevske, recita-torske, glasbene točke vseh razredov šole s prilagojenim programom. Zaigrali so tudi prikupne igrice, na koncu pa se je predstavil tudi pevski zbor. S kakšnim veseljem in prizadevnostjo so učenci izvajali svoje točke, je težko opisati. Marsikaterega je izdala trema, vendar je bilo izpeljano vse spontano, tako da so vsi nastopajoči prejemali velike aplavze. O prehojeni tridesetletki poti šole pa je spregovorila Jana Vilfan, pedagoški vodja šole: »Začetki segajo v leto 1964, ko se je pri osnovni šoli Janez Mrak izoblikoval oddelek 9 učencev 1. 2. in 3. razreda, ki so imeli drugačne potrebe in bili potrebni drugačne obravnave. V oddelku je poučevala učiteljica elementarka, ga. Danica Stu-lar. To je bil poskus, da bi otroke obravnavali, s specialnimi pedagoškimi metodami. Uspehi so bili hitro vidni. V naslednjem šolskem letu 1965/66 se je število učencev povečalo na 13. Izoblikovala sta se dva oddelka. V drugem oddelku je začela poučevati ga. Sonja Barbo, ki je bila že strokovno usposobljena za zahtevno delo z učenci, ki so potrebovali poseben pristop. S soglasjem ustreznega občinskega organa je bilo pri osnovni šoli Janez Mrak ustanovljena »Posebna šola« na Vrhniki. Drugi oddelek je imel prostor v krajevni skupnosti na Vrhniki, prvi pa na osnovni šoli. V šol. letu 67/68 so odprli tretji oddelek. »Posebna šola« seje preselila v zgornje nadstropje sedanje zgradbe Primisa. Imeli smo svoj vrt in dvorišče ter skupno kuhinjo z oddelki šolskega varstva. Leta 1969 so pridobili dobro opremljeno delavnico. Tudi kadrovsko so se okrepili. V letu 1989 smo odprli Oddelek delovnega usposabljanja v prenovljeni podružnični šoli v Pod-lipi. S tem smo omogočili usposabljanje zmerno in težje duševno prizadetim otrokom. Ti so doslej obiskovali nižje razrede »Posebne šole« ali bili v zavo- dih. V tema času smo spremenili terminologijo glede poimenovanja šole, kije bolj sodobna in manj stigmatizirana. Tako smo se preimenovali v osnovno šolo s prilagojenim programom, namesto oddelkov delovnega usposabljanja zmerno in težje duševno prizadetih pa v oddelke vzgoje in izobraževanja (OVI). Danes je v oddelkih osnovne šole s prilagojenim programom 54 učencev v 6 oddelkih, v OVI v Podlipi pa še 13 učencev. Skupaj nas je 67. Pesti jih pomanjkanje prostora, tako na osnovni šoli PP kot v OVI Podlipa. En oddelek zato letos gostuje celo v Cankarjevem domu na Vrhniki. Redni program pri usposabljanju otrok dopolnjujemo z interesnimi dejavnostmi. Otrokom poskušamo ponuditi vse tiste dejavnosti, ki jih imajo njihovi vrstniki. Imamo pevski zbor-ček, dramski krožek, jezikovni krožek, prometni ter športni krožek. Na šoli je 63 = vozačev, zato vseh ne moremo vključiti v interesne dejavnosti. Vključujemo se v zimske in letne šole v naravi, kijih organizira osnovna šola. Tudi športne in kulturne dneve izvajamo skupaj z osnovno šolo. Trudimo se in iščemo vedno nove poti, se izobražujemo in sledimo novostim na vseh področjih. Prilagajamo programe in oblike dela individualnim sposobnostim posameznega učenca.« Nas koncu lahko dodamo, da smo vsi na to šolo ponosni, saj izobražuje, vzgaja in usposablja za življenje ter tke vezi zaupanja, ljubezni in e državna sekretarka Teja Valenčič in vrhniški glasbeni šoli p0' darila računalnik, kot eni izmed najboljših šol v Sloveniji. S.S- Glasbenica in slikarka Vesna Soban OTVORITEV SLIKARSKE RAZSTAVE OB 20. LETNICI GLASBENE ŠOLE Poleg glasbe tudi slikanje Vesna Soban, glasbena pedagoginja Glasbene šole na Vrhniki, že 15 let redno poučuje glasbeni inštrument kitaro. Tako daje marsikaterega mladega Vrhničana naučila igrati ta zanimiv inštrument. Poučevanje kitare je njen poklic, ki ga opravlja s srcem, vendar jc del njenega življenja namenjen tudi slikarstvu. Ob 20. letnici vrhniške glasbene šole je v mali dvorani Cankarjevega doma pripravila samostojno razstavo svojih slik - akvarelov. Otvoritev razstave je bila v Ponedeljek, 20. maja in je nekako njen prispevek k 20. obletnici delovanja Glasbene šole in Cankarjevih dnevov na Vrhniki. S slikanjem se Vesna Soban ljubiteljsko ukvarja že 20 let. Med slikarskimi tehnikami ji je najbolj pri srcu akvarel, kar je Prikazovala tudi razstava. Santa pa pravi: »Kot otrok sem rada slikala drevesa, hišice in rožice in še danes imam najraje tihožitje s cvetjem in pokrajino v različnih letnih in dnevnih časih, od meglic v gorah do močnega sonca na morju.« Tako je njenih slik največ nastalo med počitnicami, ko seje slikanju lahko sproščeno posvetila. Akademska slikarka Anka Hribar Košmrl pa je o njeni tehniki akvarela povedala: »Vesnini akvareli nastajajo večinoma ob neposrednem opazovanju narave. V črto in barvo trav, hribov, dreves in rož se vrisuje rokopis njene osebnosti: živahnosti, jasnosti in odločnosti. V bolj sproščenih slikah pa čutim radoživost in svetlobo polno svobode in sonca.« Na otvoritvi razstave se je zbralo precej njenih učencev in kolegov iz Glasbene šole ter ostalih povabljenih gostov. Za kratek in glasbeno navdahnjen kulturni program pa so poskrbeli iz njene glasbene družine kvartet godal »SOBAN CON-SORT«. Minil je še en kulturni dogo: dek, ki je pokazal zanimivo povezavo med glasbo in slikarstvom, ki se v različnih momentih, razpoloženjih in obdobjih resnično stalno povezujeta in zapolnjujeta del človekovega življenja. Večer z dramskim igralcem Janezom Bermežem Na pobudo Zveze kulturnih organizacij Vrhnika se bodo v Cankarjevem letu odvijala srečanja in pogovori z Vrhničani, ki nc bivajo več v rojstnem okolju, so pa ustvarjalci na različnih področjih in njihova žlahtnost seva v ves slovenski prostor. Prvi tak pogovor jc bil večer z dramskim igralcem Janezom Bermežem v mali dvorani Cankarjevega doma v petek, 24. maja. V pravem intimnem okolju seje predstavil nekdanji Vrhni-čan Janez Bermež, katerega jc življenska pot pripeljala v celjsko gledališče. Tako je kot dramski igralec na celjskem odru preživel preko 30 let in je še vedno aktiven. Lahko rečemo, da je danes eden največjih slovenskih dramskih igralcev in nosilec vseh visokih priznanj, ki jih lahko prejme slovenski igralec. V svoji bogati igralski karieri je odigral okoli 300 vlog, med temi pa je najbolj ponosen na vse vloge iz Cankarjevih dram. Pogovor z Janezom Bermežem je vodil režiser Andrej Sto-jan, tudi naš občan, ki jc igralčev študentski in strankarski kolega. V zanimivem kramljanju je Andrej Stojan ncvpadlji-vo vodil razgovor ter prešuščal besedo dramskemu igralcu, kije na slikovit, večkrat na humori-stičen način pripovedoval o svoji življenjski poti, študentskih letih, ukvarjanju z igralstvom ter o spominih in vtisih. Minil je še en nepozaben večer, večer z našim Janezom Bermežem. S.S. CANKARJEVA KNJIŽNICA Odprto ali zaprto okno v svet Pozno, toda ne prepozno Kramljala sva z Ipavcovim očetom, Tonetom Založnikom, ko sva prebirala zajetno vabilo na Cankarjeve dneve ob njegovi 120. obletnici rojstva. Hotela sem med drugim tudi vedeti, če se kaj spominja Cankarja. Pa je rekel, da je »premlad«, čeprav jih "na že kar nekaj čez 80. Da pa se spominja, po pripovedovanju svojega očeta, kako je Ivan Cankar tekoč lepo deklamiral pri Sv. Trojici, ko se je tam v*a šola zbrala ob zaključku šolskega leta na dan sv. Alojzija, in so nato po maši in proslavi med šolarje rozdelili prve vipavske češnje. Ko sva premlevala točko za točko slavnostnega sfipreda, seje njegov pogled ustavil pri koncertu Pihalnega orkestra Vrhnika. »Vidiš,« je rekel, »med ustanovitelji te godbe leta 1925 sem bil, pa me niso Povabili ne na 60. ne na 70. obletnico. Pa je nekaj še *'vih, ki to vedo in smo bili skupaj prve čase.« Trpko Prizadete oči so se zazrle vame. Vstal je od mize in odšel v sobo. Kmalu se je vrnil z albumom slik in re-v'Jo, izdano ob šestdesetletnici. Pokazal mi je sliko l* leta 1926, ko je igral rog. S prstom tresoče se ro-*f seje pokazal, v zadnji vrsti prvi z leve. In še eno, k'Jo zelo ceni, kot dokument, izleta 1927—sedita * leve Tone Zalaznik in Jože Grom, stojita France ^o-lar in Janez Medic. Vsi štirje med ustanovitelji Vrhniške pihalne godbe. Razživel se je v pripovedo-Vanju, kako so šli v Ljubljano na Tabor po instrumente, od Sokola so jih kupili, kako so jih doma >>zbiksali«, da so se svetili kot novi, kako jih je Tine erebicprvi učil note in igranja, kje vse so imeli va- je, ki so se včasih zavlekle pozno v noč in so oddaljenejši prespali kar pri njih na senu, kako so pri Turšič podrli del ledenice in si tako povečali sobo za vaje. Pa o kapelnikih je govoril in ob kakšnih priložnostih vse so igrali. Ni pozabil, da so z godbo pozdravili prvo Društvo smučarjev na Vrhniki. Smučke je tekmovalcem naredil kolar Zitko iz »Gase«, smučali pa so iz Stare Vrhnike preko Tičnice po Buhkovem klancu do Trevna. To je bilo nekaj za Vrhniko. Da ne govorim o veselicah...« »Zadnjikrat sem igral leta 1946, ko je bil pri vojašnici shod, na katerem je govoril Edvard Kardelj. K vajam zaradi dela na kmetiji doma nisem več mogel hoditi in tako se je moje udejstvovanje končalo.« Gledala sem to ugaslo veselje v njegovih očeh in bister spomin je znova vzplamtel, ko se je spet nečesa spomnil. Obljubila sva si, da bomo šli skupaj na letošnji slavnostni godbeni koncert. Pa se je prav na ta dan malo ponesrečil in z obližem na čelu ni maral od doma. Ni mogel, je rekel. Ze prej pa sem obvestila upravni odbor, naj ga kot še živečega ustanovitelja pozdravijo, se mu za neljubo, pravzaprav nevedno pozabljivost opravičijo in ga priznajo kot častnega člana. Zato mu je slavnostni šopek odnesla domov njegova žena. Pozno je bilo to priznanje, toda ne prepozno. Joža Siberl 1. »Namen društva, kojega sedež jc na Vrhniki v ljubljanskcj okolici je: a) Čitanje časopisov i knjig pisanih v raznih cvropejskih je-zicih, b) Razveseljevanje v besedah, piesih i igrah...« Tako je zapisano v pravihh vrhniškega bralnega društva »Čitalnica«, ki so ga ustanovili leta 1876. Pogovor o tem, kakšno knjižnico potrebujemo po 120 letih, je bil v četrtek, 16. maja. Udeležili so se ga občani, ki se zavedajo, kaj pomeni sodobna knjižnica. Med prisotnimi jc bil g. župan Vinko Tomšič, predsednik občinskega sveta g. Brane Jereb in svetniki g. Tomaž Grom, g. Jože Rus, g. Richard Beuerman in predsednik odbora za družbene dejavnosti g. Vinko Bizjak. V Cankarjevo knjižnico je prišel tudi g. dr. Janez Dular, minister za kulturo RS, z njim sta bila svetovalca ga. Zajčcva in g. Prodnik. Poleg članov sveta knjižnice sta v pogovoru sodelovali tudi ga. Nada Češno-var, predsednica DBLS in ga. Silva Novljan, svetovalka za SIK pri NUK. Cankarjevo knjižnico in njeno enoto, ki zadovoljujeta potrebe po knjižničnem gradivu na območju občin Vrhnika in Borovnica, je v letu 1995 obiskalo 82.791 občanov ali v povprečju vsak prebivalec 4-krat; izposodili so si 189.336 enot ali 9,7 enot na občana. Povprečni dnevni obisk je bil 275 obiskovalcev, dnevna izposoja pa 629 enot. Danes dobiva knjižnica vse večjo vlogo pri posredovanju informacij, kajti le-te so postale strateška surovina. Kako pomembna jc hitra in kvalitetna informacija, ni potrebno posebej poudarjati. Prav o dostopnosti informacij je bilo veliko povedanega v pogovoru, ki gaje usmerjal novinar in publicist g. Jože Hudeček. Dan pred pogovorom (15. maj) jc bila naša knjižnica preko ARNESA vključena v INTERNET, kar pomeni imeti neposredno zvezo s svetom. Škoda je le, da knjižnica nima čitalnice oziroma ustreznega prostora, kjer bi občani lahko brskali po 170 slovenskih bazah podatkov, ki so povezane v sistemu CO-BISS, uporabljali CD ROME in se sprehajali po INTERNETU. Vsi prisotni smo bili mnenja, da je tak prostor nujen, saj živi na našem območju 51,2% mladih do 34 let, ki potrebujejo znanje in vedenje o svetu. Iz pogovora je bilo zaznati, da si bo Občina Vrhnika kot Oba avtorja predstavitvenih knjig od leve prof. dr. Franc Zadravec in prof. dr. Gregor Kocijan. PREDSTAVITVI V CANKARJEVI KNJIŽNICI Cankar v dveh novih knjigah V počastitev 120. obletnice rojstva Ivana Cankarja, je Cankarjeva knjižnica pripravila dve zanimivi predstavitvi dveh novih knjig, ki opisujeta Cankarja v novem študijskem pogledu. Obe predstavitvi sta bili 8. maja v prostorih Cankarjeve knjižnice. Najprej je svojo knjigo »Kratka pripovedna proza v obdobju moderne« predstavil dr. Gregor Kocijan, redni profesor na pedagoški fakulteti v Ljubljani. Del slovenske moderne v letih 1892-1918 je bil tudi Ivan Cankar, ki je tej dobi dal velik umetniški pečat. Še bolj zanimiva pa je bila predstavitev knjige prof. dr. Franca Zadrav-ca Cankarjeva ironija. Pogovor z avtorjem je vodil profesor dr. Gregor Kocijan, prav gotovo velik poznavalec Cankarja in njegovih del. Franc Zadravec je najprej predstavil svoje poglede, ki jih je opisal v knjigi o Cankarju kot »ironiku«, kar je razvidno v vsakem Cankarjevem delu in tudi njegovem življenju. Tako smo Cankarja spoznali še z ene plati. S.S. ^'ikovni dokument iz I. 1927, od leve proti desni one Zalaznik, Franc Zalar, Janez Medic in Jože ^rom. Slavnostni šopek je sprejela žena Francka Zalaznik od člana pihalnega orkestra Toneta Rožmanca. Predstavitev obeh knjig je bila v prostorih Cankarjeve knjižnice, kjer je bilo nekaj vidnih Vrhničanov. ustanovitelj knjižnice prizadevala pridobiti dodaten prostor, kajti prizidka še ne bo, čeprav jc projektna dokumentacija pripravljena že dve leti. Industrija usnja je vedno podpirala družbene dejavnosti in tudi tokrat kaže razumevanje za problem knjižnice. Tudi g. minister jc obljubil, da bo prizadevanje domačega okolja podprlo Kulturno ministrstvo. Po končanem pogovoru so si prisotni ogledali avtomatizirano poslovanje knjižnice in možnosti, ki jih ponuja INTERNET. M. I. Novosti v Cankarjevi knjižnici — Maj Splošno Pennac, D.: Čudežno potovanje Svetovna enciklopedija za otroke Filozofija — Psihologija Škoberne, B.: Prihaja čas čudežev Baršek, B.: Resnice življenja Asta, A.: Spomini z druge strani Clarkson, P.: Ahilov sindrom Modrej, Z.: Kanček upanja Gray, J.: Kar čutiš, lahko zdraviš Dyer, W.W.: Verjemite, in videli boste Verstvo Joanenes PII, papež: Največja pa je ljubezen Benedik, M.: Papeži od Petra do Janeza Pavla II.. Nebeški zavetniki Smith, H.: Svetovne religije Spisi apostolskih očetov Družbene vede Lešnik, A.: Razcep v mednarodnem socializmu Žagar, F.: Didaktika slovenskega jezika v osnovni šoli Cvetko, I.: Slovenske otroške prstne igre Sumič-Riha, .1.: Avtoriteta in argumentacija Gossen, D. C: Ustvarimo razmere za dobro šolo Prirodoslovne vede Križanič, F.: Vektorska in tranzi-storska analiza Kladnik, R.: Pot k maturi iz fizike Družinska enciklopedija živali Živali in njihov svet Kornhauser, A.: Organska kemija 3 Uporabne vede Devereux, C: Aromaterapija Stoppard, M.: Mena Jantra, H.: Bivalni vrt Schiffman, S.: 25 najpogostejših napak pri prodaji Roman, K.: Kako oglaševati Brajša, P.: Sedem skrivnosti uspešnega managementa Alspach, T.: Elektronska pošta na internetu Maloney, E.: Word za windows 95 v uporabi Tavčar, M.: Uspešno poslovno sporazumevanje Umetnost — Razvedrilo — Šport Lipoglavšek, M.: Baročno stropno slikarstvo Kruse, B.: Kronika 100 let olimpijskih iger: 1896—1996 Hederih, D.: Odraslim vstop prepovedan: Kvizi za otroke do dva Književnost — Jezikoslovje — Leposlovje Lenček, R.L.: Izbrane razprave in eseji Poniž, D.: Kako interpretiram povest Pcrčič, T.: Dante pri Slovencih Tršar, M.: Kopist in samota Le Carre, J.: Naša igra Sheldon, S.: Nič ni večno Bowles, P.: Mesečev tiger Garden, N.: Pismo za Annie Murer, N.: Uh, kakšne laži Evans, N.: Šepetati konjem Tomšič, M.: Zgodbice o kačah Zagorski, C: Cena ljubezni, cena prijateljstva Kleč, M.: Fliper Gradišnik, B.: Strogo zaupno na Irskem Novak, M.: Zverjad Zemljepis — Biografije — Zgodovina Gams, L: Geografske značilnosti Slovenije Ljubljana: Turistični vodnik Steele, P.: Zakaj neki imamo zastave Szulc, T.: Papež Janez Pavel II — življenjepis Godec, L: Valvasor in Slovenci danes IZJEMEN KULTURNI DOGODEK Predstavitev knjige Krst pri Savici v upodobitvi Milogoja Dominica Vrhniški Cankarjev dom je bil v torek 28. maja v središču pozornosti ljubiteljev kulture, lahko bi rekli kar kulturnikov cele Slovenije. Izjemen dogodek je bila predstavitev Prešernove pesnitve Krsta pri Savici, ki je prevedena v sedem jezikov in je hkrati tudi prva celostna upodobitev. To je izdelal akademski slikar Vrhničan Milogoj Do-minko. Tako je bila ob predstavitvi knjige tudi otvoritev razstave originalnih slik, osnutkov in skic Milogoja Dominka, vse na temo Prešernove pesnitve Krst pri Savici. Predstavitve knjige in otvo- je bila obogatena s skladbami, posvečenimi Prešernovi poeziji, ki sta jih izvajala tenorist Marjan Trček in pianist prof. Andrej Jarc. Povezovalca programa sta bila Marta Rijavec in Jože Drenik. Sponzorja prireditve pa Jani Marinčič - Gostilna Močilnik in podjetje CO-MING Vrhnika. Najprej so predstavili knjigo, ki jo je založila založba Humar. Njen lastnik je Vojče Humar iz Bilj pri Novi Gorici, kije s prevodi že večkrat popeljal slovenska znana književna dela v mednarodni svet kulture. Nato je spregovoril dr. Joško Šarli, Trije prijatelji prav gotovo razpravljajo o težavah v kulturi (od leve) Jože I ludceek, Miligoj Dominko in dr. Ivan Sedej ritve razstave seje udeležilo veliko število ljudi, tako daje bila mala Cankarjeva dvorana premajhna za vse obiskovalce. Med gosti so bili številni znani Slovenci iz kulturnega in političnega življenja, kot naprimer Janez Janša predsednik SDS, Jože Hudeček, kulturni kritik, dr. Ivan Sedej in župan Vrhnike Vinko Tomšič. Sama prireditev zamejski slovenec iz Gorice, drugače pa redni profesor na slovenski trgoviski akademiji, ki seje dotaknil sedanjega časa, povezanega s težavami v kulturi, katera pa je vedno bolj odvisna tudi od uspehov gospodarskih dejavnosti. O velikem slikarskem opusu Krsta pri Savici Milogoja Dominka pa je spregovoril akade- Spet ena kulturna sezona Kulturno-umetniško društvo Drenov Grič-Lesno Brdo po 10-letnem jubileju še naprej deluje popolno. Tako kot že vsa leta doslej delujejo vaščani v okviru mešanega pevkega zbora in folklornih skupin. Delo je povsem intenzivnejše zadnji dve leti, ko je že moč ponovno nastopati v domači dvorani Gasilskega doma. Nekaj let namreč to ni bilo mogoče zaradi renoviranja in izgraditve prostorov osnovne šole. Vse skupaj je začelo z delom tako šola kot KUD. Sprva so imeli pevci in plesalci vaje v prostorih osnovne šole (zgornji prostori), zdaj pa oboji vadijo spodaj na odru in v kulturniški sobi, ki je lepo urejena. V dopoldanskih urah, ko je kulturniška soba prazna, jo uporablja šola za razne krožke (veliko jih je) in jim manjka prostora. V tej kulturniški sobi so se začeli dobivati kulturniki z obeh področij na sestanke in klepet. Posebno s starejšimi folkloristi je bilo zanimivo druženje, saj so zelo družabni in zanimivi. Ti plesalci so začeli s folkloro v prvem razredu osnovne šole ali celo v mali šoli. Sedaj so fantje večinoma že od vojakov, dekleta so končala srednjo šolo, tudi fantje. So starejši, drugače misleči in bolj resni kot v začetku. Upam, da bodo s to resnostjo nadaljevali jeseni, bilo bi za-željeno. Srednji folklorni skupini po starosti se je letos pridružila še najmlajša — otroška, ki že zelo intenzivno nastopa. Zaradi prepričljivosti in korajže na odru delujejo zelo sproščeno in veselo. Tudi živi so zelo in vedno v gibanju. Delo z njimi je utrudljivo, ampak uspešno. Tudi pevci so zelo dobri, kar je pri folklori ze- lo pomembno. Nastopili so že na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ob dnevih slovenskega izobraževanja — v Avditoriju, pa doma na Drenovem Griču za ostarele ob novem letu, za pomladni dan in materinski dan, pa ob 15. obletnici centralne šole Log-Dragomer. Pripravljajo zaključne nastope ob koncu šolskega leta in zaplesali bodo čebelarjem vrhniške občine za 90. obletnico obstoja. Še vedno naše folkloriste spremlja gospod Edvard Popit, ki je z nami že od vsega začetka in se mu ob tej priliki zahvaljujemo. Folklorno dejavnost v okviru KUD-a vodi tudi že ves čas ga. Tonka Permoser Žvab. Tudi pevci Mešanega pevskega zbora Drenov Grič-Lesno Brdo se lahko pohvalijo s pridnim delom in mnogimi nastopi ob različnih priložnostih. Pevci večino pridno prihajajo na vaje, radi pojejo in v tem je njihova vrednota. Bogatijo se sami in to bogastvo petja in pesmi delijo drugim. Zbor vodi že dolgo g. Mojca Oblak, ki s pevci potrpežljivo in razumevajoče deli boljše in slabše uspehe in jih vztrajno vodi v doseganje bogatejše in čistejše spevnosti. Ob njej rastejo z ljubeznijo in s spoštovanjem do domačih in tujih glasbenih izrazov in odkrivajo lepoto umetnosti. »(Mojca ostani še dolgo z nami!)« Pevci nastopajo na tradicionalnih koncertih, ki jih organizirajo ob božiču in novem letu ter ob koncu sezone na letnem koncertu. Ne smemo pa izpustiti vsakoletne občinske revije pevskih zborov. Lanski božični koncert so imeli doma z gosti Moškim pevskim zborom LJUBLJANSKEGA POTNIŠKE- Založnik knjige Krst pri Savici Vojček Humar. mik dr. Ivan Sedej, ki že dolga leta spremlja delo našega slikarja. Sama upodobitev je resnično pomembna za vso slovensko javnost, še posebno pa daje izviren pečat našemu slikarstvu, saj je Dominko v tem novem življenjskem opusu veličastno povezal epsko pripovedno pesnitev s svojo občutljivo risarsko sposobnostjo. Na koncu pa je vrhniški župan Vinko Tomšič svečano odprl razstavo Dominkovih del, ki so nastala pri upodobitvi Krsta pri Savici. Ob tem veličasnem kulturnem dogodku naj dodamo še to, da smo na Vrhniki lahko ponosni na številne domače umetnike, ki hočejo tudi kulturno življenje dvigniti nad sedanjim slovenskim povprečjem. Eden takih je tudi Milogoj Dominko. Prav njegove slike in nenazadnje cel njegov slikarski opus je nekako povezan z Vrhniko, ki tako tudi s tega področja presega in podira vse meje daleč naokoli. S.S. GA PROMETA. Letni koncert pa so jim popestrili pecvi Mešanega pevskega zbora ŠENTVIŠKI ZVON iz Šentvida pri Luko-vici (Domžale). To druženje pevcev različnih pevskih zborov je enkratno in nepozabno. Za to imajo namen pevci enako sodelovati vnaprej in gostom vrniti obisk prihodnje leto. Naj omenim še nekaj stalnih nastopov Mešanega pevskega zbora Drenov Grič-Lesno Brdo. Nikoli namreč ne pozabijo na Dom upokojencev na Vrhniki, kjer obiščejo obenem vaš-čane, ki so v tej oskrbi in jim za-pojejo. Tudi v Ljubljano so se podali in zapeli ostarelim v Domu upokojencev na Taboru. Počastili so tudi 15. obletnico obstoja Osnovne šole Log-Dragomer s celovečernim koncertom z gostjo Tatjano Oblak, mlado pisateljico iz Verda in balerino, učenko osnovne šole Log-Dragomer Evo Zupan. Obema hvala za sodelovanje, posebno še gospodični Tatjani, ki je predstavila odlomek iz svoje prve knjige. Če zaključimo in pregledamo celoletno delo kulturnikov KUD-a Drenov Grič-Lesno Brdo v sezoni 1995—96, je bilo zelo raznovrstno in obsežno. Vsi smo z delom zadovoljni, zadovoljni smo tudi z obiskom naših prireditev in se vsem našim poslušalcem in gledalcem zahvaljujemo in želimo v prihodnjem letu enako ali pa še večje sodelovanje. Hvala tudi vsem »mamam«, ki so nudile pomoč pri pripravi malih folkloristov pred nastopi. Hvala tudi GOSTILNI MA-ROLT za pokroviteljstvo nad letnim koncertom pevskega zbora. Predsednica KUD: Tonka Permoser Žvab INMi '^jjjjj^ f 11 '■ vi; ■■ ■h SREČANJE S PAPEŽEM V STOZICAH Vrhniški in borovniški pripadniki CZ uspešno pomagali Veličasten sprejem papeža na hipodromu v Stožicah v soboto 18. maja, je bil varovan s številnim varnostniki in policisti, ki so skrbeli za red in mir ter varnost samega papeža in vseh prisotnih. Za stotisočglavo množico pa so poskrbeli številni pripadniki civilne zaščite ljubljanske regije, ki so delovali v ekipah prve pomoči. Vrhniški in borovniški pripadniki CZ so delovali v 5 ekipah prve pomoči, kjer je bilo po 6 bolničarjev in pomožnih bolničarjev. Skupno je tako sodelovalo 32 Vrhničanov in Borovničanov v kar velika vročina. Skupno je bilo okoli 70 intervencij, Vrhni-čani pa so imeli štiri resne zdravniške intervencije. Člani ekip so se prej že več dni pripravljali pod strokovnim vodstvom Viktorja Razdrha, svetovalca za zaščito in reševanje na Izpostavi za obrambo Vrhnika, nato pa so odšli na prizorišče že v petek, 17. maja v večernih urah. Svojo dolžnost pa so zaključili v soboto, 18. maja okoli 18. ure, ko so prireditveni prostor zapustili zadnji obiskovalci. Skupna slika vseh pripadnikov CZ iz Vrhnike in Borovnice, ki so bili na hipodromu Stožice. celotni ekipi, ki sojo sestavljali obvezniki civilne zaščite, prostovoljci gasilskih društev, rdečega križa in karitas. Same ekipe pa so skrbele za zdravje vseh prisotnih, nudenje prve pomoči, najbolj pa so morali poskrbeti za svežo mrzlo vodo, saj je bila Vse udeležence ekip prve pomoči civilne zaščite iz Vrhnike in Borovnice je sprejel župan Vrhnike Vinko Tomšič še isti dan v Ribiškem domu v Sinji gorici. Za vsa prizadevanja in udeležbo se jim je najtopleje zahvalil. Pripadnica naše ekipe prve pomoči na prireditvenem prostoru sektorja E-l. Rezultati so že vidni Člani sveta krajevne skupnosti Drenov grič - Lesno brdo so morali pošteno zavihati rokave, ter pričeti uresničevati program samoprispevka, ki je bil izglasovan na referendumu sredi meseca junija leta 1995. Od takrat pa so danes seje marsikaj novega postorilo in premaknilo, tako da so krajani lahko zadovoljni z delom vodstva KS. Največja »delovna« zmaga je bila ureditev ceste od trgovine Mercator do športnih objektov in naprej do prvega križišča (cesta mimo Mercatorja do Bitcn-ca). Vrednost teh opravljenih del je bila 9.303.615 SIT. Iz slike je razvidno, da je bil cel kompleks ceste asfaltiran, postavljena javna razsvetljava, kanalizacija, urejeni parkirni prostori, talne označbe cestišča, posaditev in ozelenitev zelenic in parka ter ureditev okolice športnega objekta. Krajani (najbližji) so sofinancirali 461.000 SIT, iz samoprispevka vseh krajanov 5.075.617 SIT, iz občinskega sklada stavbnih zemljišč 4.228.000 SIT, samo športno društvo Dren je prispevalo 100.000 SIT (s tem, da je dogovorjeno do konca junija še 400.000 SIT). Dogovori in razgovori pa potekajo s trgovskim podjetjem Mercator - Dolomiti, za pokritje računa v vrednosti 800.000 SIT. Celoten kompleks novogradnje, s prelepim športnim parkom seja predstavlja res enega najlepših objektov v občini Vrhnika. Mogoče nekateri krajani z nejevoljo razmišljajo o nepotrebnosti take izgradnje, vendar je potrebno gledati v bodočnost, da je objekt širšega družbenega (krajevnega) pomena, kjer se bodo lahko zbirali mladi celotne KS Drenov grič -Lesno brdo ter še krajani sosednjih KS. Marsikatera krajevna skupnost v sedanji občini Vrhnika bi se lahko zgledovala po delavnosti z KS Drenov grič -Lesno brdo. Poleg opisanega novega kompleksa pa so uspeli dokončati cesto od križišča proti Lesnemu brdu in javno razsvetljavo na tej cesti, asfaltirali del ceste proti Čempret in na Fr-tici delno uredili večnamensko dvorano v gasilnem domu. Glede na sprejeti referendumski program pa predvidevajo v letu 1996 in to takoj po počitnicah, dokončati javno razsvetljavo v zaselku Lesno brdo in nadaljevati dela v dvorani ga-, silnega doma. Že preko celega leta skupno z občinsko komisijo za kmetijstvo, nasipavajo kolovozne poti v celotni KS. V izdelavi je tudi projektna izdelavo podpornega zidu Štefanovega grabna. Najbolj pa jih muči »največja« črna točka v KS, križišče pri gostilni KAVČIČ. Razgovori so v zaključni fazi in narejen bo projekt za ureditev in izgradnjo tega nevarnega križišča. Izdelan je tudi že okvirni predračun za asfaltiranje ceste k Gabrovcu in Rapežu, ki )e 6.000.000 SIT. To so vse aktivnosti, kijih svet KS vodi v sedanjem času. Brez podpore krajanov tudi ne bi mogli narediti toliko načrtovanih akcij. S.S. ZAKAJ JAKO"! V mesecu maju naj bi cvetld ' rdeča azaleja na tem prostoru (v parku pred Osnovno šolo Ivana Cankarja). Kateremu ljubitelju rož je krasila njegov vrt? Ali pa si jo je nekdo sposodil za vsa praznovanja občine Vrhnika v mesecu maju? 15 let OŠ Log-Dragomer Že več let predstavlja druga Polovica meseca maja na OŠ Log-Dragomer zaključek dela 'nteresnih in drugih dejavnosti, ki potekajo ob pouku skozi celo šolsko leto. Učenci pod vodstvom svojih mentorjev na različne načine predstavijo staršem ■n širši okolici svoje celoletno delo. V letošnjem maju pa smo tovrstno predstavitev povezali z °beležitvijo 15-letnega samostojnega delovanja šole. Bilo je še več raznovrstnih prireditev kot sicer in vsaka zase je bila drago-pena, vasebinsko bogata, saj je 'zžarevala ustvarjalno delo tako učencev kot njihovih mentorjev. Na sklepno prireditev, 24. maja 1996, smo povabili tudi vse delavce, ki so v teh petnajstih letih bili na šoli zaposleni. Precej se jih je vabilu odzvalo, še Posebej pa smo bili veseli obiska Prejšnjega ravnatelja šole, g. Lovra Novinška. Ob prijetnem klepetu se je obudil marsikak-šen spomin na pretekla leta. Bilo je prijetno srečanje. Sedanja ravnateljica šole pa je nekaj značilnosti dela na šoli povzela v nagovoru sodelavcem in vsem Prisotnim na sklepni prireditvi. Kviz Danes smo imeli kviz. Vodil 8a je gospod Pavle Ravnohrib. Tekmovali so učenci štirih dru-Sih razredov. Iz vsakega razreda so bili trije tekmovalci. Vprašanja so bila še kar težka. Teme so bile: letni časi, znanilci pomladi, uganke in pregovori. Vprašanja o živalih in igračah so bila bolj lahka. Na koncu, ko so sešteli točke, so imeli naši tekmovalci trinajst točk, zmagovalci pa šestnajst točk. Zelo srno bili veseli, ker so naši tekmovalci dobili nagrade. Nina Zalaznik Osnovna šola Log-Dragomer, 2. b »Na vsaki šoli v slovenskem prostoru lahko zasledimo približno podobno dinamiko vsakdanjika. Ni kdove kakšne razlike med šolo s sto in večletno tradicijo in na primer našo, ki v letu 1996 zaokrožuje 15 let samostojnega delovanja. Pa kljub vsemu je vsaka šola nekaj posebnega, je drugačna od svoje sosede. OŠ Log-Dragomer je bila zgrajena s samoprispevkom vseh občanov Vrhnike ter z veliko prizadevanja in volje krajanov Loga in Dragomera. V šol. 1. 1981/82 je življenje šole steklo z nekaj čez 600 učenci. Danes nam jih malo manjka do 500. V tistem prvem šolskem letu so se vsi med seboj šele spoznavali, v mislih preizkušali, se drug na drugega navajali. Danes se že dodobra poznamo, vemo za dobre lastnosti učencev in sodelavcev, skorajda nezmotljivo slutimo tudi ranljiva mesta vsakogar okrog nas. Pred 15-timi leti so pričeli vsi, učenci in delavci šole pod vodstvom ravnatelja g. Lovra Novinška, oblikovati vsebino, identiteto OŠ Log-Dragomer. Naloga ni bila enostavna, še posebej, če pomislimo, kako buren čas je slovenska družba prešla v teh 15-ih letih. Vendar lahko danes s ponosom rečemo, da je naša šola našla svoje mesto med slovenskimi šolami, našla je svojo posebnost, našla je nekaj tistega, kar ji daje dragocenost. Za takšne zahtevne naloge po vsebini in ciljih pa so bile in še vedno so potrebne različne službe, ki pravzaprav sestavljajo delovni orkester. Del tega orkestra je tudi občina Vrhnika kot ustanoviteljica javnih zavodov. Na nocojšnjem srečanju predstavlja občino Vrhnika g. župan Vinko Tomšič. V imenu vseh ga iskreno pozdravljam, še posebej, ker sem kot vodja šole v Učenci predstavili dve nalogi Raziskovalno nalogo kemije ^naslovom »MLEČNA SIROTKA VRHNIŠKE MLEKARJE« so predstavljali trije učenci Raziskovalci, in sicer: Ciril Ker-sjnanc, Tina Mavsar in Tina Kristan. Raziskovalcev je bilo več, okoli dvajset. Vsi so učenci osmega razreda in obiskujejo dodatni pouk kemije. Vsi so tudi tekmovali v znanju kemije na šolskem in regijskem tekmovanju. Štirje učenci bodo tekmovali v soboto, 1. junija, na državnem tekmovanju v Ljubljani, v centru za mednarodne študije kemije. Poleg omenjenih pčenci Ciril Kržič, Tina Mavsar in Tina Kristan so predstavili nalogo ,z kemije. Pologa Andrej Caruso in Gregor Zrilič predstavljata nalogo njem našla vedno korektnega in razumnega sogovornika z veliko naklonjenosti našemu ustvarjalnemu delu. Spoštovani vsi! Ko ste se morda že pred pričetkom tegale druženja sprehodili po naši šoli, ko ste se že zapletli v pogovor s kolegi, ste morebiti v mislih le zaslutili, kaj daje posebnost na-, šemu vsakdanjiku. To je najprej izjemna skrb sodelavcev in preko njih učencev za ohranjanje naravne in kulturne dediščine našega šolskega okoliša, (Šolski arheološki muzej); to je izjemno kvalitetno raziskovalno delo, povezano z omenjeno vsebino; to je bogastvo likovnega izražanja naših učencev v različnih starostnih obdobjih; to je kvalitetno pedagoško delo vseh kolegov; to je dobro, prijetno počutje učencev v šoli. Vse našteto se potrjuje z unikatnimi razstavljenimi izdelki naših učencev, z rezultati z najrazličnejših tekmovanj, z uspešnim v poklic usmerjenim nadaljnjim šolanjem vsake generacije posebej, ki zapusti našo šolo po osemletnem šolanju. In kaj si želimo v bližnji prihodnosti! Da bi bili pri svojih obveznostih vsi, učenci in delavci ustvarjalni, oblikovali kvalitetne medčloveške odnose, da bi oboji našli za delo prepotreben pedagoški mir, da bi se nam materialni in moralni pogoji dela postopoma izboljševali, da bi naši učenci, sodelavci in krajani kmalu dobili nov objekt, ki se mu reče »zunanje športne površine«. Nanj že čakamo celih petnajst let. Upamo, da se nam bo vsaj nekaj povedanega uresničilo.« treh tekmuje še učenka Barbara Kraševec. V sredo, 5. junija, pa bodo predstavili svojo raziskovalno nalogo za Preglovo priznanje za raziskovalno delo. Mladi raziskovalci se zahvaljujejo g. Mescu in g. Berusovi iz vrhniške mlekarne za pomoč in razumevanje. Druga raziskovalna naloga je s področja geologije. Druga je tudi sicer povrsti, kajti lani smo imeli prvo geološko nalogo »Geološka pot Drenov Grič-Lesno> Brdo«, kjer so raziskovalci dobili zlato državno geološko priznanje. Letošnja naloga ima naslov »FOSILNA GORIVA na godročju DRENOVEGA GRIČA«. V ta okvir so vključili šoto in antracit, ki so ga nekoč kopali v Štolmih v Stari Cesti pri Drenovem Griču. Šoto so temeljito analizirali in njen nastanek na šotiščih proti Bevkam. Po antracit pa so mladi geologi šli kar v opuščen premogovnik, ki je lepo ohranjen. Na koncu rova je vklesana letnica 1902, ko so s kopanjem prenehali. Premoga je bilo namreč zelo malo, največ do 70 cm na debelo. Da bi le našli več antracita — najboljšega črnega premoga — so vrtali več sto metrov globoko, vendar ni bilo več sledu o premogu. Raziskovalci so ugotovili povezavo med antracitom, črnim apnencem in šoto. Povsod je intenzivno potekala karbonizaci-ja. Raziskovalno nalogo je pripravljalo tudi več učencev osmega razreda, predstavljala pa sta jo že izkušena geologa (že lani sta predstavljala nalogo v Idriji), in sicer: Andrej Caruso in Gregor Zrilič. T. P. Z. TITO na Vrhniki RING A RAJA 25. Maja je bilo naziv prireditve, katero smo v čast zadnji soboti v maju organizirali Mladi liberalni demokrati in demokratke (MLD) iz Vrhnike. Zabavali so nas otroci iz vrtca s svojimi plesnimi točkami, gospod Vito s kitaro, ter jazz skupina Trouble makers. Zvezda popoldneva pa je bil gledališki igralec Ivo Godnič s svojo predstavo satire TITO in štafeta mladosti. MLD smo mnenja, da si mladi zaslužijo več prireditev in se bomo trudili, da bi vsako leto zadnjo soboto v maju organizirali prireditev na prostem, na kateri bi se družili in zabavali. Prireditev ne bi uspela brez nesebične pomoči prijaznih ljudi, katerim se zahvaljujemo: — Splošno zidarstvo JEREB (za postavitev odra) — Vrtec (mentoricam) — Micom, d.o.o. (varovanje prireditve) — Hali, d.o.o. — Starling, d.o.o. — Vegos, d.o.o. — gospod Zmago Solina (snemanje) — Občina Vrhnika (prireditveni prostor) — gospod Kunstelj Sašo (prevozi) P. S. V petek, 7. junija, bo v bistroju PAVZA na Vrhniki promocija 120 min, videokasete TITO na Vrhniki, katero bo moč tudi kupiti. Vljudno vabljeni! Za MLD Zoran Lončar Dnevi mladosti 1996 V dneh od 24. do 31. maja je Mladinski center Vrhnika (MCV) v prostorih tradicionalno namenjenim mladini na Tržaški 11 organiziral Dneve mladosti 1996, ki so v osmih dneh v središče Vrhnike privabili več kot tisoč mladih in starejših obiskovalcev. Ti so imeli priložnost videti kar 23 prireditev, katerih namen je bila ponovna oživitev skupinskih mladinskih dejavnosti v naši občini in spodbujanje mladinske ustvarjalnosti na vseh področjih kulture in umetnosti. Odziv mladine je bil na veliko veselje organizatorjev izredno pozitiven in, kar je najvažnješe, številčen. Med najbolj odmevnimi dogodki naj omenimo otvoritveni in zaključni koncert vrhniških glasbenih zasedb Hic Et Nune (na sliki), Minusi in Racija, ki so v majhno dvorana Mladinskega kluba KS (popularno imenovanega Pub) kar dvakrat privabili več kot dvesto ljubiteljev glasbe, in pa močno obiskana potopisna predavanja z diapozitivi (Avstralija, Škotska, Indija in Kitajska), ki so jih pripravili mladi vrhniški svetovni popotniki. Svojevrstno potovanje skozi čas je uprizorila tudi vrhniška mladinska gledališka skupina Dejmo Stisnt, ki seje publiki tokrat predstavila z improvizacijskim teatrom, nikakor pa ne smemo pozabiti tudi raznovrstnih delavnic (posli-kavanje majic, izdelovanje nakita, žongliranje, učenje arabske pisave itd.) in literarnih večerov, ki, ne glede na to, da jih omenjamo kot zadnje, kažejo predvsem na zrelo kulturno zavest mladih Vrhničanov, ki uspešno nadaljujejo žlahtno vrhniško leposlovno tradicijo. Povejmo še nekaj besed o organizatorju — Mladinskemu cen- tru Vrhnika. MCV, ki je bil ustanovljen pred poldrugim letom, sije že na samem začetku svojega delovanja prizadeval, da bi dobil v uporabo prostore, ki bi bili namenjeni predvsem sti prostorov, prostori so v de-nacionalizacijskem postopku) vse ostalo po starem. Po enem letu neugodnih prošenj in stalnih neuspešnih kontaktov s pristojnimi se je MCV odločil, da skupnemu mladinskemu druženju, učenju in zabavi oziroma bi bili primerni za realiziranje številnih kreativnih projektov, ki se pojavljajo v glavah mladih Vrhničanov, a ti na žalost nimajo ne prostorov ne sredstev, ki bi jim celoten projekt omogočili speljati do konca. Tovrstni prostori na Vrhniki obstajajo že od nekdaj (mladinski klub na Tržaški i l), v njih pa se po zaslugi nekaterih posameznikov že nekaj let ne dogaja prav nič. Pred letom dni je občina sicer objavila javni razpis za uporabo teh prostorov, na katerem je zmagal MCV (!), a je zaradi razno-raznih zapletov (bivši uporabnik na sodišču zahteva odškodnino za svoje naložbe, lastnik prostorov dolgo ni zavzel trdnega stališča glede namembno- 90- LETNICA ČEBELARSKE DRUŽINE VRHNIKA Čebelarji ČD Vrhnika bomo praznovali visok jubilej v nedeljo, 16. junija 1996 ob 16. uri pri Ribiški koči v Sinji gorici. Vabljeni vsi čebelarji in prijatelji čebelarstva. Za dobro razpoloženje, hrano in pijačo je poskrbljeno. Odbor ČD Vrhnika prostore »zavzame« in pripravi Dneve mladosti 1996 z namenom, da občinsko in širšo javnost spomni na pereč problem mladinskih prostorov na Vrhniki in pa na samo socio; kulturno situacijo mladih, ki v naši občini še zdaleč ni rožnata. To je MCV-ju tudi uspelo, vseeno pa upamo, da nam v bodoče ne bo potrebno ponovno posegati po tako drastičnih sredstvih. Ker nam je zaradi tehničnih težav v tokratno številko uspelo »stisniti« le kratko poročilo in oris stanja, vas opozarjamo, da boste v naslednjem Našem časopisu lahko prebrali obširen prispevek o Dnevih mladosti in o celotnem delovanju Mladinskega centra Vrhnika. MCV se za pomoč pri uspešni realizaciji prireditve Dnevi mladosti 1996 zahvaljuje: g. županu Vinku Tomšiču, Marti Rijavec in ZKO Vrhnika, Ljubici Lu-kan, Sonji Zalar Bizjak, Aleksandru Markoviču, glasbeni skupini Flood Escape (Borutu, Andreju, Urošu), Danetu Kostri-ču, Damjanu Kovaču, Gašperju Drašlerju, tajnici Nežki, vrhniški policiji, stanovalcem Poštne ulice in ostalim sosedom, vsem, ki so pomagali pri prevozih (Sašo, Capo, Gašo, Kržo, Kos, Seba...), še posebej pa Vi-tu, Jaki, Maretu, Branetu, Maji, Gorazdu, Pogliju in vsem, ki so bili več kot nepogrešljivi. v imenu MCV Gregor Bule Brane Jereb je pozdravil mlade vojake in njihove svojce v imenu občine Vrhnika Svečani postroj vojakov, ki so malo zatem prisegli Slovenski vojski. Dan odprtih vrat vrhniške policije V okviru praznovanja dneva Slovenske policije bo na policijski postaji Vrhnika v sredo 19. junija med 9. in 17. uro »DAN ODPRTIH VRAT«. Namen organiziranja dneva odprtih vrat je predvsem omogočiti občanom Vrhnike, Borovnice in Logatca ogled Policijske postaje, jih seznaniti z vlogo in nalogami policije in jih seznaniti z varnostnimi razmerami, pogoji dela in materialno-tehnično opremljenostjo Policijske postaje. Prav tako se bodo ta dan predstavili konjeniki, vodniki službenih psov, prometniki, kriminalisti, občani pa bodo lahko videli še mnogo drugih zanimivih stvari. Za naslednji dan, četrtek, 20. junija, med 8. in 17. uro pa so policisti organizirali »ODPRTI TELEFON«. S tem želijo omogočiti občanom, da ti seznanijo policijo z lastnimi varnostnimi problemi in problemi njihovega ožjega okolja. Kulturno-prlreditvenl center In okrepčevalnica «11 Občani bodo lahko poklicali policijsko postajo Vrhnika na telefon 755-022. Policisti vrhniške postaje vas vabijo na oba dneva, tako na odprti dan postaje kot na razgovore odprtega telefona. Vsekakor je to možnost, da se policisti in občani še bolj zbližajo ter da se razjasnijo problemi, ki tarejo občane glede varnosti okolja v katerem živijo. S.S. Prisega v vojašnici Ivan Cankar Na občinski praznik 10. maj jc bila v vojašnici Ivan Cankar na Raskovcu svečana prisega mladih vojakov 104. čete za telekomunikacijo. Svečane prisege so se udeležili številni starši, svojci ter povabljeni gostje. Slavnostni govornik je bil general major Anton Soštaršič, glavni inšpektor inšpektorata Republike Slovenije za obrambo. Med drugim je poudaril: »Spoštovani vojaki! Vojaški rok služite v eni izmed manjših enot Slovenske vojske, vendar so dolžnosti, za katere se usposabljate in bojna tehnika, s katero boste upravljali, nepogrešljivi del sistema vodenja in poveljevanja. Programi usposabljanja so zahtevni in strokovni, tehnična sredstva na katerih se usposabljate so tudi nov izziv, zato sem prepričan, da vam bo življenje in delo v tej enoti prijetno in zanimivo. Vam vojaki ob tem svečanem dogodku čestitam, vam dragi starši pa zagotavljam, da bo kolektiv 104. čete za telekomunikacijo storil vse, da se bodo vaši sinovi med njimi dobro počutili, da se bodo-naučili vojaških veščin, da bodo postali dobri vojaki in se z novimi izkušnjami po odslužitvi vojaškega roka srečno vrnili domov. Od Dnevu slovenske vojske 15. maju vsem učencem, še posebno pa pripadnicam in pripadnikom Slovenske vojske iskreno čestitam.« V imenu občanov Vrhnike pa je vse prisotne pozdravil Brane Jereb, predsednik občinskega sveta ter pozdravil svečano prisego, ki je sovpadla s številnimi prireditvami in slavnostmi ob praznovanju Cankarjevi dne-vov. Na koncu je svoje vojake in starše pozdravil tudi poveljnik 104. čete major Martin Jugovec. S.S. 530. učni center Slovenske vojske na Vrhniki je 27. maja in 28. maja sprejel novo generacijo mladih vojakov iz cele Slovenije. V center so sprejeli okoli 450fantov, ki bodo kmalu postali pravi vojaki s svečano prisego. To je že 15. generacija vojakov, ki bo 3 mesece služila vojaški rok v Učnem centru, nato pa bodo odšli v bojne enote sirom po Sloveniji. (S. S.) Obnovljena ograja ob OS Bevke Osnovna šola v Bevkah bo prihodnje leto stara 70 let. V zadnjih letih je bila na stavbi obnovljena elektrika, vgrajena centralna kurjava in opravljena so bila še druga manjša vzdrževalna dela. Za urejanje okolice pa se ni dovolj poskrbelo. Na pobudo g. Begiča, kije daroval les, smo letos obnovi/i ograjo. O vsem smo se pogovorili na roditeljskem sestanku. Starši so prostovoljno prispevali denar, zbrali smo 58.000 SIT. Z deli smo pričeli konec marca, odstranili smo staro ograjo, zidar je obnovil betonske nosilce. Letve so pobarvali učenci 3. in 4. razreda. Očetje učencev so ograjo montirali. Z zbranim denarjem smo kupili barvo za beton in vijake. S preostalim materialom in delom so prispevali: Dolinar Janez, Keršmanc Vinko, Iskra Anton, Gostiša Franci in Škulj Boštjan. Z delom so se izkazali: Brus Igor, Lenarčič Marjan, Oblak Janko, Vehar Marjan, Jeraj Dušan, Skubic Brane, Perko Aleš, Perko Leon, Lenarčič Brane, Jereb Miloš, Marolt Roman,^ Trček Janez. Da ni bilo žeje, je poskrbel bife pri Špelaku. To je bila enkratna akcija. Stari so z dobro voljo dokazali, da se s prostovoljnim delom naredi veliko in upamo, da to ni bila njihova zadnja akcija. Šola z novo ograjo je videti res enkratna. Delavke OŠ Bevke Delaven vsakdanjik V vojašnici Ivan Cankar na Vrhniki so štiri bojne enote: 54. oklepnomehanizirani bataljon, 1. raketni divizion zračne obrambe, 104. četa za telekomunikacije in 16. bataljon za nadzor zračnega prostora. Vse omenjene enote so samostojne pri izvajanju učnih in bojnih nalog. Vsakodnevno življenje vojaških obveznikov in starešin ter različnih bojnih enot je zapolnjeno ž obširnim vojaškim usposabljanjem, obiski številnih delegacij iz vojaškega in civilnega življenja ter kulturnimi in športnimi prireditvami. Vsestranska angažiranost z omenjenimi nalogami širi in poglablja človeška obzorja vrhniških vojakov. Strani kronik o življenju in dela enot se iz dneva v dan dopolnjujejo z opisi novih dogodkov. Ta iztekajoči mesec je bil eden takšnih plodnih mesecev. Predstavljamo vam del tega živahnega dogajanja, zato opisujemo, kaj se je v zadnjem času dogajalo v vojašnici. Kros Zaradi številnih vojaških obveznosti različnih bojni enot, ki domujejo v vojašnici, je težje organizirati prireditve kulturno športnega značaja, pri katerih bi lahko sodelovali vsi hkrati. Zato jih organizirajo večkrat, tako da vsakdo sodeluje vsak nekajkrat. Tako smo v začetku maja pripravili tradicionalni pomladni kros, na katerem so sodelovali le pripadniki 54. okmb in 104. čtk. Kljub manjšemu obisku pomladni kros ni izgubil na svoji privlačnosti. Vsak nastopajoči je moral premagati veliko naporov, da je uspel preteči strmo dvigajočo skoraj gorsko trikilometrsko progo. Z mislijo, daje lepo sodelovali in še lepše zmagati, si je ob koncu teka prvih sedem uvrščenih veselilo prisluženih nagrad. Vrstni red prvih sedem uvrščenih je bil: Alojša Gorjan, Dragan Veselinovič, Miran Pintar, Danilo Kumer, Boštjan Kranjc, Stanislav Pacher in Metod Znidarič. Vpoklici Med pomembnejše naloge 54. okmb nedvomno sodi usposabljanje in doseganje čimboljše bojne izurjenosti vojne sestave. Za uspešno izvajanje naloge je potrebno vložiti veliko truda prav vseh pripadnikov stalne sestave in vojne sestave. Zaradi specifičnosti narave dela v oklepno mehaniziranih enotah posvečajo večjo pozornost večkratnim dvo ali trod-nevnim vpoklicem za specialna usposabljanja, kot so namerilci, vozniki, poveljniki vozil, operaterji na maljutkah itd. V letošnjem letu so bili tako že dvakrat vpoklicani operaterji na maljutkah, po enkrat pa obveščevalci vezisti, pravkar pa so svoje vaje zaključili vozniki oklepnih vozil. Do konca letošnjega leta je pričakovati še več usposabljanja za te specialnosti. Izmenjava pogledov Pripadniki bojnih enot na Vrhniki smo veseli vsakega obiskovalca kot tudi skupine. Ob teh srečanjih prihaja do izmenjave pogledov. Med pomembnejšima obiskoma v mesecu maju izstopata obisk delegacije desetih vojaških atešejev, akreditiranih v Sloveniji, ki je bil že omenjen v prejšnji številki slovenske vojske ter srečanje z delegacijo National War College iz ZDA, ki je prišla v spremstvu ameriškega atašeja polkovnika Michaela Urosha. Večina delegacij je posvečala največ pozornosti predvsem oklepnemu bataljonu, v zadnjem času pa se bolj zanimajo tudi za ostale enote v vojašnici. Preživetje v naravi V 1. raketnem divizionu zračne obrambe se v zadnjih nekaj mesecih izvaja obsežen strokovni program urjenj stalne sestave. K temu sodi tudi usposabljanje iz splošnih vojašnih in specifičnih tem zračne obrambe, kot so psihološke delavnice, taktični premiki, urjenja in preverjanja znanj iz različnih strelnih orožij, spoznavanje tujih armad, predstavitve številnih tujih sistemov zračne obrambe itd. Ob pomoči dveh inštruktorjev, pripadnikov specialne brigade MORIŠ, je enota od 27. do 31. maja izvajala del predvidenega programa pod naslovom Preživetje v naravi. Zaradi lažjega dela so bili pripadniki enote razdeljeni v dve skupini. Izvajali so veliko zanimivih tem: orientacijo in gibanje na terenu, izdelava bivakov, lokov in puščic, streljanje s samostrelom, lokom in ognjenimi orožji, iskanje in priprava hrane rastlinskega in živalskega izvora. Pomoč v stiski Pripadnika 54. okmb Jože Špec in Bojan Zoreč sta pred kratkim med službeno vožnjo na relaciji Vrhnika — Ivančna Gorica, na cestnem odseku Višnja gora, nudila pomoč gorečemu avtomobilu. Do nesreče je prišlo zaradi nenadnega samovžiga na kombiju renault master. Profesionalna vojaka sta gasila vozilo in kasneje usmerjala promet do prihoda gasilcev in policije. K sreči ranjenih ni bilo. Po dogodku sta starešini menili, daje pomoč sočloveka v stiski dolžnost slehernega izmed nas in da bi tudi v prihodnje z veseljem v vsakem primeru pristopila na pomoč. Pripadniki 54. okmb smo veseli in ponosni na njihova dejanja, ker le humani odnosi gradijo boljši jutrišnji svet. Ekskurzija vrhniških osnovnošolcev Ob februarskem obisku vrhniških osnovnošolcev kiparsko-slikarske razstave kiparja samorastnika Bojana Stineta in akademskega slikarja Milogoja Dominka v naši vojašnici smo pripadniki 54. okmb in kolektiv Lipica učencem obljubili, da v kolikor mladi Vrhničani poustvarijo podobno razstavo na temo konj, se najboljših trideset nagradi z obiskom kobilarne Lipica. Že v slabih treh tednih so nas prijetno presenetili s predstavitvijo prelepe razstave-Tako doživetih polnih čustev in otroške naravnanosti v izpričujočih konjičkih je bilo težko ocenjevati, zato smo bili veseli, da so nalogo izvršili osnovnošolski učitelji likovnega pouka. Zaradi želje po čim lepšem vremenu, je bil poučni izlet šele v maju. Potovanje v Lipico s starim vojaškim avtobusom je bilo za tri predstavnike 54. okmb, učitelje in osnovnošolce, prijetno doživetje. Predstavniki kobilarne Lipica so se potrudili in nadvse vedoželjnim obiskovalcem brezplačno predstavili konje in kobilarno nasploh-Pripadniki slovenske vojske na Vrhniki upamo, da se bo podobno tvorno sodelovanje z najmlajšimi Vrhničani nadaljevalo tudi v prihodnje, ker se zavedamo, da na najmlajših sloni prihodnost. Vrhniški vojaki so pomagali pri postavitvi prizorišča za papežev obisk ZUPANOVA BESEDA: Spoštovane bralke in bralci, povabim vas, da si skupaj zastavimo naslednje vprašanje in nanj odgovorimo vsaj na nekaterih področjih: KDO JE GOSPODAR? (odgovoren - zastopnik) pri hiši, v soseščini, naselju, kraju, župniji in v občini ter poklican k skrbi za: OKOLJE IN BIVANJSKI PROSTOR? Vsi ljudje, še posebej pa izvoljeni in izbrani, se moramo zavedati svojega odločilnega vpliva na celostni dolgoročni razvoj svoje soseš-c'ne. S svojim odnosom do okolja in bivanjskega prostora kažemo drug drugemu in svojim otrokom zgled svoje kulture. Dogodki v naših soseščinah so pokazatelji realnega stanja tudi na tem področju. Izmikanje odgovornosti vsakega člana soseščine na tem področju ustvarja nenaravnosti, kot odraz odtujenosti ljudi med seboj in od okolja in bivanjskega prostora. Tako, kot je v okolju moteče divje odlagališče, je v bivanjskem Prostoru kaljenje nočnega miru in povzročanje katerekoli ogroženosti ljudem, živalim ali lastnini. Naša domovina se je pred petimi leti le na papirju osamosvojila, dejansko pa bomo osamosvojeni šele takrat, ko bomo zagospodarili ysak v svoji družini in v lastnih soseščinah. Velika napaka socializma Je tudi v tem, daje razbijal temelje družbe, torej družine in soseščine "i svoj sistem gradil v obvladanju možnih skupnostih, torej šele v vrtcih, šolah, tovarnah, krajevnih skupnostih klubih, društvih.... država je torej v krizi tudi zato, ker so nas vzgojili, da se ne smemo sami organizirati in da so za to že pristojne državne, občinske in krajevne službe. Praksa pa kaže, da so vse te službe nemočne brez sode-'°vanja družin in soseščin. Prav ti dve skupnosti morata biti živi in Prepoznavni v smislu dobrega gospodarja, ki zbira okoli sebe v preteklosti razkropljene ljudi v smislu vsem koristnega dolgoročnega sodelovanja. Vaško, krajevno, občinsko in državno lastnino? Vedno bolj je razviden tudi pojem lastnine. Izoblikujeta se dve obliki : prva - zasebna in druga - skupna (javna - krajevna - občinska -državna). Tako kot ima dober gospodar pregled nad svojo lastnino, bi mo-fali skrbeti za skupno lastnino tudi prebivalci posameznega zaselka ln naselja. To pa predvsem zaradi reševanja konkretnih njihovih Problemov. Skupna lastnina na posameznem področju se mora °hraniati in spreminjati le s soglasjem tam živečih občank in občanov. Če se je naprimer polasti posameznik, to koristi le njemu in škoduje vsem drugim. Z zamenjavo omenjene lastnine pa se lahko Pridobi prostor za nove javne površine - (širitev prometnih, rekrea-ClJskih in drugih površin, legalizacijo jezera...). S prodajo pa se pridobijo sredstva za komunalno ureditev tistega področja. Torej tudi pregled nad skupno lastnino le to varuje! Nezanimanje zanjo pa ustvarja še večje apetite po skupni lastnini in marsikje kar medsosedsko tekmovanje v negativnem smislu. Osnovna funkcija tovrstne lastnine je torej v ohranjanju in plemc-n,tenju, kar je v prid vseh občanov na področju, kjer se nahaja. Edi-n° soseščina lahko zaščiti svoje skupne površine. objekte ki lahko ogrožajo VARNO BIVANJE (stanovanjski, gospodarski, poslovni itd..) ? Vse se stara, zato so tudi na tem področju podatki zastareli in ne-P°polni. To predstavlja tudi veliko splošno nevarnost v naseljih in °bčini (dotrajani objekti, neprimerna skladiščenja nevarnih snovi, ne evidentirane dejavnosti in aktivnosti, druge nepredvidene naravne in prometne nevarnosti). Čeprav bo na področju KS Rakitna in KS Preserje tovrstne podatke zbirala tudi organizacija Vitra iz Cerknice, je pomoč pri vzpostavitvi tovrstnega reda v svojem okolju temeljna naloga vsakega krajevnega ali občinskega svetnika, kot predstavnika ljudi v krajev-nih in v občinskem svetu.. I K popisu bomo pristopili v skladu z navodili Službe za reformo '°kalne samouprave in v sodelovanju z Davčno upravo Vič ter v so-Qelovanju s sosednjimi občinami (npr.Skofljico). . Tovrstno delo bo naporno, vendar pa nujno potrebno tudi zaradi !*delav ocen ogroženosti in seveda tudi poštene porazdelitve obvezati na vse ljudi. Povezovanje ljudi na vseh Nivojih skupnosti v smislu Izboljšanja splošne varnosti, javnega reda,miru m samozaščite? Smisel reforme lokalne samouprave je tudi v osamosvajanju vseh ustavnih skupnosti v občini. Predstavniki posameznih zaselkov samostojno nastopajo in zastopajo svoje bivanjske zaključene celote v Sodelovanju in v vednosti predsednika krajevnega sveta in župana. fedstavnika zaselka izberejo tam živeči ljudje in je za svoje delo tudi nJirn odgovoren. Lahko je svetnik, ni pa to pogoj. Krajevna skupnost ima funkcijo koordinatorja med predstavniki . Jelkov. Vsi ljudje naj bi živeli in delali tako, da bi to koristilo vsem n nobenemu škodovalo. Tudi na volitvah smo kandidirali z name- °rn, da naredimo čimveč dobrega za skuponost. Da pa se bo to resničilo, moramo jasno opredeliti svoje načrte in seveda prevzeti ,.Uqi svoj del odgovornosti in tovrstnih lastnih aktivnosti ter tudi uk-Jučevati vedno nove sodelavce. , posedanje delovne izkušnje so pokazale, da se z medsebojnim so-e'°vanjem in razumevanjem največ naredi. Bistvena je torej vzpo-avitev in skrb za normalne odnose med ljudmi v družini in sosešči-an» ter interesnih skupnostih - zaključenih celotah, katere stvarjajo in povezujejo posamezni skupni projekti. ■ "ovdarjam samozaščito in javni red in mir. Ohranjanje starih iz-usenj iz enopartijskega sistema povzroča anarhijo na državnem ni-°ju. To pa meče slabo luč na ugled države in ruši red v sestavnih ,v'h države. Prav zaradi naštetega so tudi državni organi in institu-1,e brez moči. V dani situaciji nam preostane le vspopstavitev in ne- 19. SEJA OBČINSKEGA SVETA V mesecu maju dobili grb in zastavo Veliko prijetnih stvari nas veže na mesec maj. Občinski svet občine Brezovica jc v tem pomladnem mesecu potrdil osnutek grba in zastave mlade občine Brezovica. Večkrat ste bili preko Našega časopisa seznanjeni z najrazličnejšimi motivi za osnutek grba, katere so prispevali naši občani ter likovni ustvarjalci. Izbori in mnenja so se osredotočila na posamezne ideje in tako je tudi naša občina dobila svoje simbole. Sprejet jc bil odlok o redu na območju narodnega spomenika Jezero. S tem naj bi obiskovalec Jezera opozarjali na red, brez katerega ni mogoča turistična ponudba kraja. Zaradi preprečitve parkiranja na zasebnih površinah je bil sprejet Odlok o pobiranju takse in urejanju prometa. Začasna parkirnina se pobira ob petkih, sobotah, nedeljah in prazničnih dneh. Cena parkirnine ob jezeru na Jezeru in ob jezeru na Rakitni jc 300 SIT./fL V občino Brezovica sodi tudi naravni rezervat Goriški mah, katerega je razglasila že bivša občina Ljubljana Vič-Rudnik. Svetniki so podaljšali to odločbo, hkrati pa se dogovorili, da si ogledajo to prvobitno dediščino. Člani občinskega sveta se dobro zavedajo, kdo je tisti, ki prispeva najvišji delež v občinski proračun. S prvimi koraki poskuša pomagati pri razvoju podjetništva v naši občini. V razpisu, ki bo odprt do 25.6. 1996, je skupen znesek razpisanih kreditov 72.500.000, od tega 50.000,000 za kratkoročne in 22.500,000 za dolgoročne kredite s T + 6% letno obrestno belo V lanskem letuje bilo na področju vzgoje in izobraževanja kar nekaj investicijskega vzdrževanja in adaptacij. V tem letu pa naj bi se dokončala ograja na OŠ Preserje, asfaltiralo igrišče pri PŠ Jezero ter postavilo koše. V telovadnici OŠ Preserje sc bodo zamenjala svetila zaradi prešibke svetlobe pri igranju namiznega tenisa. V Notranjih Goricah bodo tlakovali šolsko dvorišče, na PŠ Rakitna pa ogradili lansko leto asfaltirano igrišče. Vsi lastniki stanovanjskih zgradb boste na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi, 22. člena zakona o financiranju občin ter 13. člena statuta občine Brezovica plačali nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Brezovica za leto 1996, 0,06 SIT. Čc pa ste lastnik stavbe in prostorov za počitek oz. rekreacijo pa 670 SIT za vrednost točke. Postopoma se uveljavlja občinska oblast. Marija Bezek KOSOVNI ODVOZ ODPADKOV KS BREZOVICA 21. 6.1996 KS VNANJE GORICE 21.6.1996 KS NOTRANJE GORICE-PLEŠIVICA 24.6.1996 KS PODPEČ-PRESERJE 26. 6.1996 KS RAKITNA 27.6.1996 Kosovni odvoz organizira podjetje Snaga iz Ljubljane. Opis zastave občine Brezovica Splošno: Zastava občine Brezovica pri Ljubljani je v beli in zeleni barvi z zeleno brezo, atributom iz občinskega grba, na njenem prvem belem kvadratnem delu. Opis: Razmerje zastavine višine »V« proti njeni dolžini »L« je 1:2,5 (ena proti dve celi in pet desetin) s tem, da je njena ruta razdeljena vertikalno na dva neenaka dela: Na prvi beli kvadratni tretjini rute raste iz sredine črne talne črte, ki ima pet trnov, simetrično razvejana breza s 16. (šestnajstimi) zelenimi listi, po osem na vsaki strani črno-belo predstavljenega debla. Iz zunanjih talnih trnov rasteta pod brezino vejevje po en rdeč močvirski tulipan, prvi se sklanja v desno, drugi v levo, torej vsak na svojo zunanjo stran. Ostali del zastavine površine je v enaki zeleni barvi kot so brezovi listi. Atribut ne sme biti nižji od 2/3 (dveh tretjin) višine barvnega polja zastave in ne višji od 8/10 (osmih desetin) iste višine zastavine rute. Detajlni prikaz razmerij zasta-vinih polj in kode njenih barv so sestavni del tega odloka. Za «HERALDICO SLOVE-NICO« F. Valt Jurečič OBČINSKI FOTOUTRINKI Takole se montira prvi bankomat v naši občini (pred trgovino na Brezovici). Ko boste prebirali te vrstice, se bo gotovo že prenavljal odsek Podpeške ceste skozi Notranje Gorice. Pripravljamo pa tudi že vso potrebno dokumentacijo za izboljšanje varnosti na odseku Brezovica - Vnanje Gorice, tako, da ne bo nič več nevarnosti za take in podobne nesreče. Na Logu je župnik Janez Kompare blagoslovil znamenje križa ob začetku klanca proti pokopališču in cerkvi(pred trgovino na Logu). Dragomerju pa sem podaril program melodij računalniškega potrkavanja, takega kot imamo v Vnanjih Goricah na Gulču in v ljubljanski stolnici. Takole pa smo proslavili dan mladosti na Gulču v Vnanjih Goricah. Zahvala za vse lepo Požarničankam, Požarničanom, nevestinim in ženinovim sorodnikom ter vsem ostalim. Janji in Fran-cjju pa seveda želimo tudi vse dobro v zakonu! Tudi letos brezoviški skavti pripravljamo: SREČANJE DRUŽIN, ki bo v NEDELJO, 23. 6. 96, ob 15. uri na parkirišču brezoviške cerkve. OBLJUBLJAMO: — Bogat srečelov — Pijačo in jedačo — Nastop znanega ansambla (presenečenje) — Karaoke — Kviz — Dužabne igre D .... . , , b Pridite, zabavno bo! Naj nas spremlja lep spomin na srečanje v svetim očetom! Naše narodne noše pred brezijansko Marijo v Stožicah 18.5. 1996. Besedilo in slike: Drago Stanovnik TRŽENJE TURISTIČNE PONUDBE Cerkev na Tudi Brezovica na CD ROMU Jezeru bo osvetljena Pred kratkim je podjetje Cre-ativ v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarske dejavnosti in Centrom za turistično in ekonomsko propagando pri Gospodarski zbornici Slovenije izdalo zgoščenko Dobrodošli v Sloveniji v začetni nakladi 2.000 izvodov, ki predstavlja celotno turistično ponudbo naše države. Tako zgoščenka Dobrodošli v Sloveniji z izredno lepimi fotografijami, podrobnimi zemljevidi, zaokroženimi besedili v več jezikih, videoposnetki in zvočnimi zapisi narodne glasbe izčrpno predstavlja Slovenijo. Zajema vse od slovenskih gora in jezer, prek morja in krasa, do zdravilišč in mest. Vključeno je celo igralništvo, ne manjka pa niti avtokarta. Zgoščenka zajema skupaj 6.000 turističnih subjektov, od tega jih je 200 predstavljenih podrobneje. Vključenih je vsega 690 fotografij, 38 videoposnet-kov, 57 zvočnih zapisov, zemljevid ter 6.000 naslovov turističnih društev, gostiln, zdravilišč in drugih. Predstavitev je urejena privlačno, pregledno in tako, da omogoča hitro preskakovanje s splošne, državne ravni do krajevne in nazaj. Na zgoščenki najdemo tudi občino Brezovica, ki se zaenkrat predstavlja precej skopo; opisuje jo zgolj peščica najvidnejših gostišč. Zato pa bo na drugi, razširjeni izdaji, ki bo izšla septembra v nakladi 5.000 izvodov, naša občina predstavljena precej podrobneje, kot se pač spodobi. Za podjetnike in društva, ki bi se na zgoščenki kakorkoli želeli predstaviti še sami, povejmo, daje rok za oddajo gradiva mesec junij. Minimalni vpis (300 znakov besedila) stane 19.950 tolarjev, osnovni vpis (znak in naslov podjetja oziroma društva, fotografija ali dodatnih 200 znakov besedila ter 100 znakov besedila k priloženi fotografiji s prevodom v štiri jezike) 39.900 tolarjev, možen pa je še razširjeni vpis, kjer se znesek veča glede na dodatne fotografije, besedila, govor, video in ostalo. Čeprav omenjena zgoščenka sodi med pionirske korake na področju tovrstne promocije, se je v kratkem času svojega obstoja že izkazala za precej uporabno. Dostop do podatkov je namreč hiter in enostaven, obenem pa nam privlačno grafično okolje pinaša tudi obilo zadovoljstva in estetskih užitkov. Zato maloprodajna cena 5.722,50 tolarjev niti ni pretirana. Miha Černetič Preživite večer z: ADIJEM SMOLARJEM ZNANIM SLOVENSKIM KANTAVTORJEM v nedeljo, 16. 6. 96, ob 20. uri v gasilskem domu na Brezovici Vstopnice so na voljo v predprodaji (400 SIT) 654-282 — Urša — na dan koncerta (500 SIT) Vabijo brezoviški skavti Na redni delovni seji turističnega društva je bila podana ideja, da bi dali našo znano cerkvico sv. Lovrenca osvetliti. Ustanovljen je bil gradbeni odbor, kjer je vsak član dobil svoje zadolžitve. Stekla je akcija zbiranja prostovoljnih prispevkov. Vsa pohvala gre krajanom vasi Jezero, saj od nobene hiše nismo odšli brez prispevka. Z nabranim denarjem je bil plačan izkop za električni kabel. V slabih vremenskih pogojih se je delovne akcije udeležilo 23 krajanov iz vasi Jezero, tako da smo položeni kabel zasuli po predpisih, ki jih je zahtevalo Elektropod-jetje iz Vrhnike. Ob tej priliki bi se še rad pohvalno zahvalil delavcem Elektro podjetja, saj so v kratkem času opravili veliko in zahtevno Zahvalili bi se tudi vsem lastnikom parcel, po katerih teče trasa, saj so brez negodovanja dovolili, da se je lahko opravil izkop. Vsem, ki so kakorkoli prispevali k projektu osvetlitve znane in posebno varovane cerkve sv. Lovrenca, se turistično društvo »LOKVANJ« iskreno zahvaljuje. • . Jože Praznik govanje medsosedskega sodelovanja in medsebojnega opozarjanja in obveščanja o nevarnostih naravnega, človeškega ali živalskega izvora. Teh problemov je vedno več. V naselju Požarnice naprimer podivjani psi napadajo mimoidoče. Povrhu vsega pa pri tem pristojne veterinarske službe ugotavljajo, da menda ti psi sploh niso cepljeni-Kljub vsemu napisanemu problem ostaja, zato opozarjam uporabnike cest Pod Supotom in Požarnice na previdnost. Zastavlja pa se mi vprašanje zakaj morajo moje občanke in občani po petih letih samostojnosti v Sloveniji trepetati pred norimi psi in ljudmi? ZA VZGOJO V DRUŽINAH IN SOSEŠČINAH Kriza družine in soseščine je temeljni problem družbe, vendar pa se z njim ne ukvarja, ker je tudi sama v isti krizi. Prizadevanja družbe za reševanje nastalih težav lahko primerjamo s pijancem, ki pije zato, da bi pozabil na svojo pijanost in se tako ozdravil. Kdaj bomo končno priznali, daje stari sistem z materializmom in liberalizmom porušil temeljne življnske vrednote družine in ljudem namesto tega vrgel pest ničvrednega drobiža zaradi katerega se med seboj prepiramo in tožarimo namesto, da bi si med seboj pomagali-Tudi otroke vzgajamo v istem duhu, saj posnemajo naša dejanja in ne le besede. V takem duhu vzgojeni otroci sedaj vzgajajo svoje otroke v prepričanju, da delajo prav in najbolje. Materialnost sicer lahko marsikaj prikrije, vendar pa je tudi res, da se na ta način problem le še poglablja. Prav zaradi naštetega in v želji, da bi si med seboj pomagali tudi na tem področju, vas vabim, da naslovite svoja mnenja in pedloge v zvezi z vzgojo na OBČINSKI KLUB STARŠEV Občina Brezovica. V spodbudo vas vprašam: Čigavi so otroci in kdo je odgovoren za to, da postanejo srečni, dobri in samostojni ljudje in ne duhovno pohabljeni drogirani in zapiti problemi staršev, soseščine in družbe? Na občino Brezovica lahko naslovite tudi vse prošnje ideje in kritike * zvezi z izvendružinskimi uplivi na otroka. Bili smo na srečanju harmonikarjev v Avstriji POVABILA Predstavnike vseh političnih strank v občini vabim, da mi do 20.6-1996 sporočite, če bi želeli svoj sedež prenesti na Občino Brezovica Tržaška 390. Po sprejetjujabčinskega grba in zastave vabim k sodelovanju pesniške talente. Čimprej bi namreč radi zapeli tudi občinsko himno. G-Ivan Malavašič seje že odzval in napisal prvo pesem o naši občini, za kar se mu iskreno in lepo zahvaljujem. Gotovo pa bodo tudi nove pesmi o naših prelepih krajih zanimive za vse nas pa tudi potomce! Ljubiteljska kultura je zelo širok pojem. Zato vas vabim, da tudi sami predlagate njene nove dimenzije - možnosti in seveda tudi zanimive mojstre - sodelavce. ZAHVALE Ob vsej občinski pestrosti nas naši umetniki dostojno predstavljajo tudi v tujini. Andrej Rogelj je s srečanja harmonikarjev v Avstriji prinesel lep pokal za doseženo prvo mesto in tole plaketo. D. S. Našemu občanu, umetniku tenoristu g. Branku Robinšaku, orga-nistu g. Tonetu Potočniku in skavtom Ostrorogega jelena za dobrodelni koncert. V imenu PGD Vnanje Gorice in svojem imenu Čudjevim za odstopljeno zemljišče v pruhu za gasilske vaje. V imenu Vnanjih Goric pa Češnarjevi teti in Čudjevim za odstopljeno zemljišče na Guleu - za parkirišče. V imenu voznikov iz Podpeške ceste voznikom po Tržaški cesti ¡2 vrhniške smeri proti Ljubljani, za razumevanje pri vključevanju na Tržaško cesto. Seveda tudi vsem, ki ste pomagali pri organizaciji papeževega obiska v naši domovini - ekipam prve pomoči, gasilcem, narodnim nošam, šoferjem, dežurnim in vsem ostalim, ki ste poskrbeli, da smo se imeli lepo. Gotovo ste v zadnjem času že opazili povečano pestrost kulturne ponudbe Zahvaljujem se g. Branetu Čožu za predstavitev starih inštrumentov, g. Ivanu Japlju za pomoč pri slikarski koloniji, ravnatelju %■ Dušanu Povšiču za koncert mladih instrumentalistov, g. Igorju Pri' stavcu za organizacijo mednarodnega srečanja godcev, pevcev in plesalcev, FS Rožmarin za večer folklore, našim upokojencem za it' virni trio: vokal, orglice in kitara, ter oživitev stare preserske pastir' ske pesmi. Naši šoli pa tudi sodelujeta na mnogih kulturnih področjih in se pohvalno povezujeta navzven. Zato se zahvaljujem mentorjem in sodelijoči mladini. Na športnem področju pa zaslužijo vso pohvalo v NTK Preserje-za dosežene zmage na držannem prvenstvu. Ne nazadnje pa čestitam tudi DU Podpeč Preserje ob razvitju svojega novega prapora in vseh ostaluh delovnih uspehih. Drago Stanovnik OBČNI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV PODPEČ-PRESERJE Razvitje novega prapora V petek, 24. maja 1996, je bil sklican redni občni zbor društva upokojencev Podpeč-Preserje, udeležba je bila maloštevilna, saj je od 360 članov prisostvovalo zboru le okrog 35 članov. Od povabljenih gostov so se udeležili zbora predstavnik Zveze društev upokojencev Slovenije gospod Satler, župan občine Brezovica gospod Drago Sta-novnik in predsednik športnega in namizno-teniškega kluba gospod Igor Petrovčič. Predsednica tuk. društva gospa Vida Šuštar-šič je otvorila zbor, v nadaljevanju pozdravila vse navzoče člane, še posebej pa že navedene osebe. Z enominutnim molkom smo počastili spomin na umrle člane, le teh je bilo v minulem enoletnem obdobju 20. Med predlaganim dnevnim redom je bila uvrščena točka »RAZVITJE NOVEGA PRAPORA«. Predsednica je ta prelepi simbol razvila, podala smiselni nagovor, praporščak gospod Anton Šuš-taršič pa je prevzel prapor z obljubo, da ga bo skrbno čuval ter ga nosil na pogrebih za umrlimi člani DU ter ob pomembnih praznovanjih. Člani upravnega in nadzornega odbora so po sklepu zadnje seje z dne 3. 5. 1996 vplačali po 1.000.— SIT za žebljičke, ki so že montirani na palici novega prapora. Pevski trio pa je popestril razvitje prelepega simbola z naučenimi pevskimi točkami ob spremljavi orglic in kitare. V nadaljevanju so bila posredovana poročila: Predsednica je obširno nanizala delovanje društva v minulem enoletnem obdobju, kije bilo dokaj uspešno in zadovoljivo. Blagajničarka je tudi posre- dovala poročilo prihodkov in odhodkov, žalostno je to, da za delovanje ne dobimo posebnih dotacij, le članarina nam služi za pokrivanje najnujnejših stroškov. Predsednik nadzornega odbora je v svojem poročilu pojasnil, da se blagajniško poslovanje vodi pravilno in vzorno. Sestanki članov upravnega in nadzornega odbora potekajo vsak prvi petek v mesecu, ude- Predsednica in praporščak društva razvitju novega prapora. - JI upokojencev Podpeč-Preserje ob ležba je zelo pohvalna, prav tako pa tudi delovanje uresničujemo pohvalno. Pred časom je bilo dogovorjeno, da v klubskem prostoru, ki je v Preserju (nad trgovino) opravljamo tajniške posle, vendar se člani iz številnih vasi, ki obstajajo na področju krajevne skupnosti Podpeč-Preserje, niso posluževali določenih uradnih ur. Vaški poverjeniki so prevzeli dolžnosti ob pobiranju članarine in vzajemne samopomoči ter prijavljence za organizirane izlete in srečanja. Za ta dela zaslužijo posebno pohvalo, želja nas vseh je, da bi tudi v bodoče to delo potekalo po ustaljeni navadi. Poleg klubskega prostora se nahaja tudi dvostezno-balinišče, ki je bilo že pred leti zgrajeno s prostovoljnimi deli ■ upokojencev. Obstajata moška in ženska balinarska ekipa, dvakrat na teden trenirata s sosednjimi društvi upokojencev, predvsem iz Vrhnike, Notranjih Goric, z Lovsko družino Rakitna, DU Krim-Rudnik in drugimi pa prirejamo balinarske turnirje-' Vabljeni ste, da se vključite v to razgibano športno panogo. Zelo pohvalne odnose imamo s športnim društvom in namiz-noteniškim klubom iz Preserja-Veseli nas, da mladi rod spoštuje in sodeluje z nami, ki preživljamo jesen življenja. V razpravi so sodelovali že omenjeni gostje, ki so spoznali> daje naše društvo zelo delavno, čestitali so nam za novi prapof in obljubili, da nam bodo pri' skočili na pomoč s finančnim prispevkom. Posebna želja pa je, da tudi v bodoče delovanja društva nadaljujemo, se medse' bojno spoštujemo, želijo vsem kar največ zdravja in prijetnih trenutkov. Ob koncu pa ne smemo pO' zabiti na našo dosedanjo in bodočo predsednico, gospo Vid" Šuštaršič, ki zasluži za svoje pO' žrtvovalno delovanje vso p0' hvalo, obljubljamo pa, da Jj bomo nudili pri organizacij1 vsestransko pomoč. P. P' A UNA, d.o.o. se predstavi Konec šolskega leta bo vsak 'as tu. Vsi se temeljito pripravljamo nanj. Tudi mi zaključujemo z najini jezikovnimi tečaji. Smo Storitveno podjetje UNA, d.o.o., s sedežem v Kamniku Pod Krimom, ki deluje peto leto. Sodelujemo z OS Preserjc z °bema podružničnima šolama, z OŠ Vrhovci in z OŠ Danile Kumar. V šolskem letu 1995/96 je obiskovalo tečaje nemškega in angleškega jezika 88 otrok (od 'ega 13 otrok z Rakitne). Tečaji so bili 60-urni in so potekali enkrat na teden v popoldanskem 'asu po dve šolski uri. S tečaji začnemo že v prvi polovici septembra in jih maja zaključimo. Kajti konec maja in v začetku junija imajo učenci že s šolo polne roke dela in kdo bi lahko takrat še mislil na dodatj ne dejavnosti. Otroke na OŠ Preserje in PS Rakitna učijo študentke Filozofske fakultete, ki živijo v bližini osnovne šole. S tem se izognemo težavam, ki nastanejo s prevozom učiteljev iz Ljubljane. STORITVENO PODJETJE D.O.O. Vsi vpisani učenci, razen ene učenke, so tečaje zaključili. V tem šolskem letu smo začeli sodelovati tudi z Obrtno zbornico Vič-Rudnik in tam izvedli štiri SOKRAJANOM V RAZMISLEK Sprehod Po napornem dnevu se odločim za relaksacijski sprehod. Vzamem otroke in za povodec psa. Namenili smo se na kratko turo preko Gulča, kot velikokrat doslej. Svojega malega in miroljubnega kokerspanjela l>nam pripetega. Vzpnemo se na Gulč, po hribu navkreber in v gozd. odločimo se, da bomo obkrožili zgornji del. Nabiramo marjetice, se sprehajamo in pogovarjamo. Za cerkvijo se sputimo proti cesti, imenovani Pod Supotom. Otroka se odločita za spust po cesti, jaz pa jo s pripetim psom uberem prek gozda. Srečamo se na ovinku. Počasi nadaljujemo pot po cesti, ozremo se na levo — dvorišče je močno zanemarjeno in na njem polno psov. Kratek komentar, prehitim otroka in prične se prava grozljivka. Slišim krik otrok izza hrbta, vpitje sovaščanov. «Pazipes«! Obrnem se za hip, proti ^eni pa divja zverina pasme pitbull. K sreči se pes ne odloči napasti otroka, cilj mu je moj mali hišni ljubljenec. Popade ga in ga premetava kot vrečo. Klici na pomoč končno prikličejo njegovega gospodarja. V Počasnem koraku se pribli-uje — kajti pes se na njegove ukaze ne odzove. Potegne ga z mojega, že močno izčrpanega psa in me zraven še Prav pošteno ozmerja. V šoku počasi zapustimo prizorišče grozljivke. n kakšna ironija, pomagajo mi znanci, ki so bili tudi že napadeni od tstega davitelja. Pokličemo policijo, ki je v taki situaciji popolnoma nemočna. »Kaj sedaj«, se vpraša mati in lastnica obgrizenega psa? Očitno na ulčne smemo več postaviti svoje noge, dokler bo prijazni vaščan spuščal svojega nevarno popadljivega psa, da se sprehaja in ogroža naš0 vrnost. Kličem na pomoč vaščane, v kolikor ne želijo imeti tudi oni QH njihovi otroci srečanja s podivjanim psom, ter končati oni na Klinič-tem centru, njihov ljubljenček pa na Veterinarski kliniki. Tako se je "omreč končalo srečanje za našega hišnega ljubljenčka. Sprašujem se '"di, ali ima te svoje podivjane pse cepljene in ali bo moral kdo dati Mogoče še svoje življenje, da se bo kaj ukrenilo? Napadena vaščanka Vnanje Gorice, 29. 5. 1996 60-urne tečaje za odrasle, in sicer: dva začetna tečaja nemškega, en obnovitveni tečaj angleškega in en začetni tečaj italijanskega jezika za gostinske delavce. Skupno število udeležencev je bilo 43. Predstavila sem samo del dejavnosti našega podjetja, torej tiste dejavnosti, ki potekajo na območju Občine Brezovica. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila za sodelovanje OŠ Preserjc, OŠ Vrhovci, OS Danile Kumar, Obrtni zbornici Vič-Rudnik, vsem staršem in njihovim otrokom. Posebno zahvalo pa si zaslužijo učitelji, ki s svojim predanim delom ustvarjajo okolje, v katerem se tako otroci kot odrasli dobro počutijo in se radi vanj vračajo. Vsem želim uspešen zaključek šolskega leta in čim lepše počitnice. Polona Kovač Zaščitene kmetije Verjetno se še marsikateri lastnik oziroma dedič kmetije sprašuje, kako je z zaščitenostjo njegove kmetije. Pravi odgovor bo dobil v Ur. 1. RS 70/95 z dne 8. 12. 1995 ali pa na pristojni Upravni enoti (bivša občina VIČ). Veljavni zakon predpisuje upravnim enotam v petih letih ponovno pregledati vse kmetije in ugotoviti, ali so zaščitene ali niso. Po zakonu so zaščitene vse, ki izpolnjujejo pogoj 5 ha primerljive kmetijske zemlje, tiste, ki pa tega pogoja ne izpolnjujejo, pa ne morejo biti zaščitene. Na primer 1 ha primerljive kmetijske zemlje je 1 ha njiv, ali 2 ha travnikov oz. ekstenzivnih sadovnjakov ali 4 ha pašnikov, ali 8 ha gozda, ali 6 ha barjanskih travnikov. Tako lahko iz vašega posestnega lista hitro vidite, ali je vaša kmetija zaščitena ali ne, kako pa poteka dedovanje, pa si zaradi velike različnosti preberite v zakonu. Kmetijski svetovalec ing. agr. Anton Zavodnik Novice z OŠ Brezovica Letos je bila REVIJA PEVSKIH ZBOROV bivše občine Ljubljana Vič-Rudnik že 11. aprila v Festivalni dvorani v Ljubljani. Našo šolo so uspešno zastopali kar trije zbori: Sonja Sojer na Brezovici vodi otroški in mladinski zbor, Bojana Svete pa otroški zbor v Notranjih Goricah. Izbrali smo že izvajalca za gradnjo dvigala na naši šoli (DVG, d.o.o.) — torej naša akcija »NAS STOPNICE NE LOČUJEJO, AMPAK ZBLIŽUJEJO« je že obrodila sadove. Zaključni koncert ob zaključku HUMANITARNE AKCIJE bo 7. 6. ob 19. uri. Na njem se bodo predstavili naši pevski zbori in mladi, ki obiskujejo glasbeno šolo. Ponovno smo ZBIRALI STAR PAPIR in kot vedno je bila tudi tokrat akcija zelo uspešna. Zbrali smo 30 ton papirja in napolnili kar štiri zabojnike. Slovenske železnice so tudi letos ob svoji 150-letnici razpisale LIKOVNI IN LITERARNI NATEČAJ. Prejeli so 9052 prispevkov (5159 likovnih, 3730 literarnih in 153 posebnih del). Nagrajeni so bili tudi naši učenci: — knjižne nagrade za literarno delo: — Tanja Meden, 2. b — Maja Predalič, 2. c (Notranje Gorice) — kolektivna nagrada za literarno delo: — 2. a (mentorica Milenka Ožura) — 6. c (mentorica Polona Raušl) — kolektivna nagrada za literarno in likovno delo: 2. b (mentorica Maja Globočnik). Starejša in mlajša LUTKOVNA SKUPINA sta se udeležili Linhartovega srečanja 6. 4. na Turjaku. Na ta dan se povsod v Sloveniji zberejo lutkarji na srečanjih, ki so tekmovalnega značaja. Mlajša skupina, ki jo vodi Erika Burger, seje predstavila z igrico NASVIDENJE NASLEDNJE LETO, starejši lutkraji, ki jih vodi mentorica Marija Mo-dic, pa z igrico DOMAČA NALOGA. Na PETKOVŠKOVI LIKOVNI KOLONIJI na Vrhniki sta pod vodstvom mentorice Simone Susman sodelovala tudi dva osmošolca, Alenka Gomboc in Lan Mrovlje. Slikali so panoramo Vrhnike. Na podlagi 28. in 29. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Ur. list SRS št. 1/81 in RS št. 26/92), na pobudo skupine občanov ter po posvetovanju z Ljubljanskim regionalnim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine, je občinski svet občine Brezovica na svoji redni seji dne 23. 5. 1996, podaljšal naslednjo ODLOČBO Kot največji zaokroženi kompleks nekdanjega visokega barja se razglasi del Ljubljanskega barja Goriški mah za naravni rezervat. 2. Naravni rezervat obsega del območja k.o. Kamnik, kije prikazano na podobnem katastrskem načrtu v merilu 1 : 2880, in je kot priloga sestavni del odločbe. Imetniki oz. imetniki pravice upravljanja rezervata so po stanju v zemljiški knjigi na dan 16. 5. 1994 naslednji: št. vlož. št. pare. kultura izmera imetnik oz. imetnik pravice uporabe STRANKE STRANKE STRANKE STRANKE STRANIKE STRANKE STRANKE Protestno pismo Upokojenci in upokojenke člani društva, člani DeSUS Brezovica, zbrani na svojem skupnem zboru 2. februarja 1996 najodločneje protestiramo zoper zadnje posege v naše z zakonom Plačane in pravno zagotovljene upokojenske pravice. Pred sabo imamo pisno zagotovilo predsednika vlade dr. Ja- neza Drnovška, naslovljeno na društvo upokojencev leta 1994, s katerim nam zagotavlja, da vlada ne bo posegla v spremembe » pokojninskih pravic upokojencev in invalidov. Kako smo bili naivni, da smo temu verjeli! Odločno zahtevamo, da nam odvzete pravice vrnete in da zagotovite mirno ter varno starost z zakoni, ki so veljavni v vsaki pravni državi. Nismo in nočemo biti državni podpiranci. Dosedanje upoko- jenske pravice nam po vseh postavah pripadajo. Ne dovoljujemo, da preko naših hrbtov poračunavate stara medsebojna nesoglasja in zamere. Ne zaupamo strankam, ki so v vladi, ker so nam s koalicijskimi predpisi vzele pravice do proračunov, do kapitalskih skladov PIZ in do polovičnega članstva v skupščini PIZ. Ne zaupamo pa tudi strankam v opoziciji, čeprav nas nekatere podpirajo v naših zahtevah. Zaupamo lahko samo sebi in Demokratični stranki upokojencev Slovenije, ker vemo, da nas ne bo izneverila, zato jo bomo volili. Upokojenci imamo še kar dober spomin. Srečamo se na volitvah! Brezovica, dne 2. februarja 1996 Predsednik KO DeSUS Šebenik Vladimir Predsednik KO DU Kušar Avguštin Slovenska ljudska stranka Akcija: Dajmo otroku »orodje« namesto »orožja« Lansko leto smo vas v Slovenski ljudski stranki vabili, da kupite svojim in sosedovim otrokom kolesarske čelade. Vabilo je resno in še vedno velja povsod tam, kjer do sedaj niste namenili manj, kot tri tisočake za varnost vašega otroka. V letošnjem letu pa vas vabimo v novo akcijo. Vojna v soseščini, POP in ostale televizije so nas tako ohladile, da marsikje enačijo orožje že z žlico. Nedavne tragedije v Avstraliji, Angliji in drugje, kažejo sadove liberalizacije na tem področju. Dragi starši, razmislite o vzgojnem učinku posamezne igrače in se predvsem v otrokovo in našo skupno korist odločajte za orodje in ne orožje. Kar se Janezek nauči, to Janez zna in vprašajmo sc vendar, kam nas bodo pripeljali otroci, preparirani z negativističnimi kriminalnimi idoli. PRISTOPNICA SLS PODRUŽNICO BREZOVICA Podpisani: Stanujoč: Telefon: Želim postati član Slovenske ljudske stranke v podružnici Brezovica. V »novi« podružnici SLS na novo zbiramo tudi članice in člane. Program podružnice je jasen, saj izžareva tudi iz Našega časopisa. Vabimo Vas, da pošljete zgoraj navedene podatke na naš sedež: Tržaška 390, 1351 Brezovica , da se dogovorimo o nadaljnjem postopku. Vodstvo stranke 253 1589/2 — brez izm. Susman Stanislav, Prevalje 2, p. Preserje 171 1590/1 — brez izm. Jerina Matija, Goričica 22, p. Preserje 1369 1588 njiva brez izm. DL v upravljanju kmet. zem. skup. 1369 1587/3 njiva brez izm. DL v upravljanju kmet. zem. skup. 1369 1587/2 pašnik 12582 DL v upravljanju kmet. zem. skup. mu 1587/4 gozd 9344 DL v uprav. Gozdnega gospodarstva Lj., Ljubljana 1088 1587/1 njiva 3623 Debcvc Marija, Stara Vrhnika 35, p. Vrhnika 1088 1558 pašnik 4987 Dcbevc Marija, Stara Vrhnika 35, p. Vrhnika 166 1579 — 17467 Mazi Drago, Goričica 14, p. Preserje 163 1566/2 gozd 869 rancclj Alojzij, Goričica 13, p. Preserje 791 1566/1 gozd 8503 rancelj Jernej, Brezje 9, p. Cerknica 840 1565 gozd 18465 Kržič Jože, Borovnica 52, p. Borovnica 652 1562/1 pot 669 Nadbath Vida, Goričica 2, p. Preserje 652 1562/5 travnik 1000 Nadbath Vida, Goričica 2, p. Preserje 852 1562/2 travnik 4115 Jurčck Milena, Borovnica 133, p. Borovnica 930 1562/3 njiva 4380 rancelj Marija, Zibert Helena, obe Goričica 12, p. Preesrjc, vsaka do 1/2 949 1562/4 travnik brez izm. Petelin Matija, Goričica 31, p. Preserje 597 1561 travnik 2525 Grmek Marija, Paka 30, p. Borovnica 492 1560 travnik 5553 Petelin Matija, Goričica 26, p. Preserje 1486 1559/2 njiva 998 Svigelj Frančišek, Bregcr pri Borovnici, p. Borovnica 1486 1559/1 njiva 3940 Svigelj Frančišek, Breger pri Borovnici, p. Borovnica 1486 1557 njiva 6931 Svigelj Frančišek, Breger pri Borovnici, p. Borovnica 229 1556 travnik 7880 Košir Franc, Borovnica 79, p. Borovnica 152 1555 travnik 4330 Švigclj Ludvik, Goričica 11, p. Preserje 157 1554/1 njiva 6579 rancelj Anton. Goričica 4, p. Preserje 157 1554/2 njiva 6579 rancclj Anton, Goričica 4, p. Preserje sezn. 1 3400/3 vodotok —■■■ ' splošno dobro 4. Na zavarovanem območju je prepovedano: • spreminjati značilni sistem odvodnjavanja in konfiguracijo terena, • graditi vse vrste objektov, • odlagati odpadne snovi, • rezati šoto, • izvajati melioracijska, regulacijska ali druga dela, ki bi utegnila spreminjati obstoječi vodni režim spomenika, • spreminjati kislost tal, • pogozdovati, • nabirati rastline in njihova semena v neznanstvenc namene, • delati poti ali steze, • kositi, sekati, razen izjemoma po pridobitvi soglasja, ki ga izda Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. 5. Zavarovanemu območju je potrebno zaradi znanstvenih vrednosti zagotoviti nadaljnji obstoj. 6. Strokovne naloge v zvezi z varstvom zavarovanega območja opravlja Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Za nadzor je pristojna Mestna uprava za inšpekcijske službe. 7. Odločba velja do 1. 7. 1997 Obrazložitev: Predlog za razglasitev dela Ljubljanskega barja za naravni rezervat je podala skupina občanov občine Brezovica in Vrhnike, ki se ljubiteljsko ukvarja z varovanjem najvrednejših ostankov visokega barja. Občina Vrhnika je tako začasno razglasila za naravni rezervat Mali plač na Kostanjevici, enako vrednost ima tudi Goriški mah v občini Brezovica. Po posvetu s strokovno organizacijo Ljubljanskim regionalnim zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine je le-ta izdelala strokovne osnove za začasno razglasitev Goriškega mahu za naravni rezervat pod št. 771/84-PV z dne 14. 2. 1994. Glede na privatno lastništvo objekta so mnenja, da je začasno razglasitev smiselna, čeprav bi bilo bolje trajno zavarovati celotno Ljubljansko barje. Najpomembnejši del strokovnih osnov je varstveni režim; katerega izvajanje bo omogočilo varovanje rezervata v neokrnjeni podobi in vsebini. Občinski svet občine Brezovica je odločil na podlagi dejstev, kakor je v izreku navedeno. Odločba je oproščena upravne takse po 29. točki 20. člena ZUT— ■ prečiščeno besedilo (Ur. 1. RS, št. 18/90). PRAVNI POUK: Proti tej odločbi je dopustna pritožba na Ministrstvo za kulturo, Ljubljana, Cankarjeva 5, v 15 dneh od dneva vročitve. Pritožbo se vloži pri organu, kije odločbo izdal, pisno ali ustno na zapisnik in je takse prosta. PREDSEDNIK SVETA Leopold Pristavcc V skladu zli. členom Statuta Občine Brezovica sprejme župan občine naslednji PRAVILNIK o subvencioniranju dela obrestne mere pri kreditih za pospeševanje razvoja podjetništva v Občini Brezovica 1. člen S tem pravilnikom se določajo pogoji in način subvencioniranja dela obrestne mere pri kreditih za pospeševanje razvoja podjetništva v Občini Brezovica (v nadaljevanju: občina). Sredstva za subvencioniranje dela obrestne mere se zagotovijo iz sredstev občinskega proračuna, ki so namenjena razvoju podjetništva v občini, tako da se del obrestne mere nadomesti banki z enkratnim vplačilom. 2. člen Krediti se dodeljujejo izključno iz sredstev kreditnega potenciala Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: banka). 3. člen Za kredit lahko zaprosijo pravne in fizične osebe s sedežem v Občini Brezovica in sicer: - družbe, ki imajo do 50 zaposlenih, - samostojni podjetniki, obrtniki in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost. Prosilci morajo izpolnjevati pogoje, ki jih zahteva banka. 4. člen Krediti se dodelijo z najdaljšo dobo vračanja do 5 let. Doba vračanja je odvisna tudi od višine kredita, predlaga pa jo pristojni organ banke. Obroki se plačujejo praviloma tromesečno v skladu s kreditno pogodbo. 5. člen Obrestno mero za kratkoročne kredite predstavlja izhodiščna letna obrestna mera za komitente banke T + 9,5 %, kije spremenljiva, zmanjšana za subvencionirani del 3,5 %, kije fiksen. Obrestno mero za dolgoročne kredite predstavlja izhodiščna letna obrestna mera za komitente banke T + 11 %, ki je spremenljiva, zmanjšana za subvencionirani del 5 %, ki je fiksen. Izhodiščna letna obrestna mera, ki je trenutno veljavna in je spremenljiva, je tako: - za prvovrstne kreditojemalce - T + 6 % letno za kratkoročne kredite, - za prvovrstne kreditojemalce - T + 6 % letno za dolgoročne kredite. Stroški odobritve in zavarovanja kredita ter drugi stroški v zvezi s kreditno pogodbo bremenijo posameznega kreditojemalca. 6. člen Krediti, odobreni za namen iz 1. člena tega pravilnika, se dodelijo praviloma največ v višini 50 % od preračunske vrednosti investicije. 7. člen Sklep o razpisu za dodelitev kreditov sprejme župan in ga objavi v sredstvih javnega obveščanja. Sklep o razpisu mora vsebovati: 1. navedbo pravilnika, na podlagi katerega je objavljen razpis, 2. skupni znesek sredstev, ki jih banka nameni za kreditiranje, 3. namen, za katerega se krediti dodeljujejo, 4. kdo so lahko upravičenci za pridobitev kredita in pogoji, ki jih morajo izpolnjevati, 5. navedbo, kaj mora prošnja za kredit vsebovati, 6. pogoje, pod katerimi se krediti dodeljujejo (doba vračanja, obrestne mere itd.), 7. rok za vložitev prošnje za dodelitev kredita in mesto, kjer se prošnja vloži, 8. navedbo dokumentacije, ki jo mora prosilec priložiti k prošnji za kredit, 9. rok, v katerem bo sprejet sklep o dodelitvi kreditov. 8. člen Predlog za dodelitev kreditov pripravi banka v skladu s Pogodbo o subvencioniranju obrestne mere kredita iz povezanega posla in Merili in postopki za odobravanje naložb Nove LB d.d., Ljubljana. 9. člen Prošnjo za kredit s potrebnimi prilogami vložijo prosilci na Občini Brezovica, Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in gozdarstvo - Pododbor za gospodarstvo, Tržaška 390 do 25.06.1996, ki zbrane vloge posreduje Novi LB d.d., Ljubljana, Podružnici Vič-Notranjska, Poslovalnici Trnovo, Riharjeva 26, Ljubljana. O dodelitvi kreditov odloča pristojni organ banke. Banka opravi posle v zvezi s sklepanjem kreditnih pogodb in spremlja njihovo izvajanje. 10. člen Namensko porabo kredita, pridobljenega po pogojih tega pravilnika in sklepa o razpisu in izpolnjevanje obveznosti iz kreditne pogodbe lahko poleg banke preverja tudi Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in gozdarstvo - Pododbor za gospodarstvo Občine Brezovica, Tržaška 390. Datum: 27.5.1996 * LZ „ Zupan Občine Brezovica Drago Stanovnik Na podlagi 7. člena Pravilnika o subvencioniranju dela obrestne mere pri kreditih za-pospeševanje razvoja podjetništva v Občini Brezovica je župan občine dne 23.5.1996 sprejel SKLEP O RAZPISU ZA PODELITEV KREDITOV S SUBVENCIJO DELA OBRESTNE MERE PRI KREDITIH ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA PODJETNIŠTVA V OBČINI BREZOVICA Vsebina in pogoji razpisa: 1. Skupen znesek razpisanih kreditov jc: 72.500.000,00 SIT, od tega 50.000.000,00 SIT za kratkoročne kredite, 22.500.000,00 SIT pa za dolgoročne kredite. 2. Namen kreditiranja je pospeševanje razvoja podjetništva v Občini Brezovica. 3. Zahtevek za dodelitev kredita lahko oddajo pravne in fizične osebe s sedežem v Občini Brezovica in sicer: - družbe, ki imajo do 50 zaposlenih - samostojni podjetniki, obrtniki in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost 4. Doba vračanja: do 5 let 5. Izhodiščna obrestna mera za prvovrstne kreditojemalce, ki je trenutno veljavna in jc spremenljiva, je: - T + 6 % letno za kratkoročne kredite, - T + 6 % letno za dolgoročne kredite. Višina kredita praviloma znaša 50 — od predračunske vrednosti investicije. obroki se praviloma plačujejo tromesečno v skladu s kreditno pogodbo. 6. Prošnjo za kredit s potrebnimi prilogami vložijo prosilci na Občini Brezovica, Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in gozdarstvo - Pododbor za gospodarstvo, Tržaška 390, Brezovica. 7. Prošnja za kredit mora vsebovati: - ime in priimek ter stalno bivališče prosilca oziroma firmo družbe, - dejavnost in naslov ter številko žiro računa in naslov banke, - višino zaprošenega kredita, - opis investicije z obrazložitvijo in predračunsko vrednost investicije z viri financiranja in terminskim planom investicije, če kreditojemalec najema investicijski kredit. 8. Prošnji za kredit morajo prosilci priložiti naslednjo dokumentacijo: - potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnic oziroma sklep o vpisu podjetja v sodni register (registracija podjetja z vsemi prilogami) in dovoljenje za opravljanje dejavnosti ali potrdilo, daje občan pri pristojnem občinskem upravnem organu vložikzahtevek za izdajo obrtnega dovoljenja ter priložil vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma dovoljenja za opravljanje dejavnosti podjetja, - potrdilo o plačanih obveznostih državi, - dokazila o namenu porabe posojila ; - dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca, kije za fizično osebo, zasebnika in samostojnega podjetnika: davčna napoved za leto 1995 in podatki poslovanja v letu 1996 (obrazec) ter prikaz denarnih tokov za celotno obdobje vračanja kredita; za podjetje pa zaključni račun za leto 1995 (bilanca stanja in izkaz uspeha) ter tekoči podatki poslovanja v letu 1996 (obrazec), prikaz denarnih tokov za celotno obdobje vračanja kredita. 9. Razpis bo odprt do 25.06.1996. 10. Potrebne obrazce in informacije dobijo prosilci na sedežu Nove LB d.d., Ljublja na, Podružnica Vič-Notranjska, Poslovalnica - Trnovo, Riharjeva 26, Ljubljana, pri g. Tomažu Milavcu, telefon 125-10-41, vsak delovni dan (od ponedeljka do petka) med 8.00 in 15.00 uro. Datum: 27.5.1996 tev.: izv.37/96 Župan Občine Brezovica Drago Stanovnik Na podlagi 2., 11., 12., 18., in 94. člena Statuta občine Brezovica je občinski svet Bočinc Brezovica na seji dne 23. 5. 1996 sprejel ODLOK o pobiranju takse za urejanje prometa ob vikendih in praznikih na območju parkirišča ob jezeru na Jezeru pri Podpeči in ob jezeru na Rakitni 1. člen S tem odlokom se Krajevnima skupnostima Podpeč-Preserje in Rakitna dodeli pravica, da uvede začasno pobiranje parkirnine ob jezeru. 2. člen Začasna parkirnina se lahko pobira le ob koncu tedna in v prazničnih dneh. Dnevi, ki štejejo v konec tedna so: petek, sobota in nedelja. 3. člen Začasno pobiranje parkirnine se uvaja iz več razlogov: — da se prepreči parkiranje na zasebnih kmetijskih površinah in na mestih, kjer bi bil oviran promet občanov, ki stanujejo v okolici jezera. — zaradi prekomernega onesnaževanja jezera in okolice. 4. člen Sredstva od pobrane parkirnine bosta KS Podpeč-Prcserjc in Rakitna namensko uporabila za izgradnjo stalnega in urejenega javnega parkirišča. 5. člen Ta odlok začne veljati z dnem potrditve. Brezovica, 23. 5. 1996 Predsednik Občinskega sveta • Občine Brezovica Leopold Pristavec Dobrodelni koncert Po dolgih letih je brezoviška cerkev gostila svetovne umetnike, tenorista Branka Robinšaka in organista Toneta Potočnika. Ljudje, nevajeni tovrstnih kon- certov, so nas izredno presenetili in napolnili nemajhno cerkev. Kar prehitro je minil čas, ko so se naše duše odpočile ob čudovitih zvokih orgel in prepričljivem tenoristovem glasu. Ta večerje pokazal, da si ljudje želijo tovrstnih koncevvrtov in vredno bi bilo razmisliti, če se na ta način dviguje tudi nivo cerkvene glasbe. M. K. Na podlagi 2., 11., 12., 18., in 94. člena Statuta občine Brezovica je Občinski svet Občine Brezovica na seji dne 23. 05. 1996 sprejel ODLOK o pobiranju takse za urejanje prometa ob vikendih in praznikih na območju parkirišča ob jezeru na Jezeru pri Podpeči in ob jezeru na **" Rakitni 1. člen S tem odlokom se Krajevnima skupnostma Podpeč-Preserje in Rakitna dodeli pravica, da uvede začasno pobiranje parkirnine ob jezeru. 2. člen Začasna parkirnina se lahko pobira le ob koncu tedna in v prazničnih dneh. Dnevi, ki štejejo v konec tedna so: petek, sobota in nedelja. 3. člen Začasno pobiranje parkirnine se uvaja iz več razlogov: - da se prepreči parkiranje na zasebnih kmetijskih površinah in na mestih, kjer bi bil oviran promet občanov, ki stanujejo v okolici jezera. - zaradi prekomernega onesnaževanja jezera in okolice. 4. člen Sredstva od pobrane parkirnine bosta KS Podpeč-Preserje in Rakitna namensko uporabila za izgradnjo stalnega in urejenega javnega parkirišča. 5. člen Ta odlok začne veljati z dnem potrditve. Brezovica, 23.05.1996 Predsednik Občinskega sveta Občine Brezovica Leopold Pristavec Na podlagi 2., 11., 12., 18., in 94. člena Statuta Občine Brezovica je Občinski svet Občine Brezovica na seji dne 23.05.1996 sprejel ODLOK o redu v območju naravnega parka jezera na Jezeru pri Podpeči 1. člen S tem odlokom se Krajevni skupnosti Podpeč-Preserje dodeli pravica, ki bi obiskovalce Jezera opozarjala na red brez katerega ni mogoča organizirana turistična ponudba kraja. 2. člen Pravila obnašanja: 1 Parkiranje je dovoljeno le na parkiriščih označenih z obve-stilnim znakom! 2 Prepovedana je vožnja motornih koles, koles z motorjem in gorskih koles po zelenicah in gozdnih poteh! 3 Prepovedana je vožnja s plovili po jezeru! 4 Kampiranje je na celotnem območju jezera prepovedano! 5 Kurjenje je dovoljeno le v za to zgranjenih in urejenih kuriščih! Kurjenje izven urejenih kurišč je strogo prepovedano! 6 Prepovedano je lomljenje, sekanje ali žaganje drevja! 7 Pse je potrebno imeti na vrvici in jih je prepovedano kopati v jezeru! 8 Prepovedano je trganje zaščitenih rastlin! 9 Brunarica lahko obratuje le do 22. ure! 3. člen Za spoštovanje reda po tem odloku bodo skrbeli: pooblaščeni delavci določeni s strani Občine Brezovica ( KS Podpeč-Preserje ) in policija v tistih primerih, za katere je zadolžena po zakonu. 4. člen Ta odlok začne veljati z dnem potrditve na Občinskem svetu Občine Brezovica. Brezovica, 23.05.1996 Predsednik Občinskega sveta Občine Brezovica Leopold Pristavec Obnovitev starih običajev v Preserju Pred drugo svetovno vojno je bila dolgoletna tradicija preser-skih pastirjev postavljanje mlajev na Špilu, in sicer na binkošt-no soboto. Spil je hrib nad vasjo Preserje, od koder so bili mlaji vidni daleč naokrog. Ponavadi so postavili tri, dva majhna, srednji pa je bil velik. Za pastirje, ki so imeli kvečjemu štirinajst let, je bilo to kar težko delo. Iznajdljivi, kot so bili, so tako vpregli kar vola, ki seje pa-sel, da so privlekli mlaje na vrh. Nagrada pastirjem za postavitev mlajev je bila ta, da so mlaje potem, ko so jih podrli, lahko tudi prodali. Za sicer majhen izkupiček so se lahko nato malo poveselili. Običaj postavljanja mlajev na .binkoštno soboto se je prekinil po drugi svetovni vojni pred- vsem zaradi prepovedi paše živine po gozdu. Leta 1989 pa se je na pobudo Lada Intiharja zbrala skupina že starejših vaš-čanov, ki so ponovno postavili mlaj, vendar tokrat samo enega. Naslednje leto so na Špilu kot nekoč spet stali trije mlaji, in tako je bil običaj obnovljen. Postavljanje mlajev spremlja sproščeno veselje s petjem in vriskanjem. Po končanem delu se sodelujoči zberejo na zaku-ski, ki traja pozno v noč. Z letošnjim letom je prevzelo organizacijo te prireditve Gasilsko društvo Preserje, ki si je zadalo nalogo, da se ta tradicija zagotovo ohrani tudi v bodoče. Letos smo na binkoštno nedeljo izvedli zanimivo pastirsko igro »Koza bit«, kije pritegnila veliko število vaščanov. Igra, ki je rekreativnega značaja, jim je . zelo ugajala, saj so sodelovali - od mladih do najstarejših. Seveda na koncu ni manjkala malica, kije pošteno prijala utrujenim igralcem, pa tudi tistim, ki so samo opazovali. Na koncu je padla tudi pobuda, da naj binkoštna sobota postane kar vaški praznik Pre-serja. R. Čepon, J. Cerk Pod rožnato planino Večer so popestrili še nastopi glasbenih skupin, med njim tamburaške skupine iz gorenjskih Reteč, ne nazadnje je treba omeniti skrbno domišljeno prizorišče. Ozračje v dvorani je bilo nasploh zelo praznično in tudi plesalcem seje pokazalo, da so plesali za svojo dušo, kakor so rekli. Zbrali so se res ob življenjskem jubileju svojega vaditelja Andreja Verbiča, vendar seje tisti večer ob razpoloženih plesalcih, za katere bi bilo škoda, če bi odnehali, in ob še bolj razpoloženem občinstvu zgodil tudi v Borovnici velik folklorni praznik. Končalo se je, kot se običajno pri takih zasedbah, da so si eden drugemu povedali veliko lepega, svojemu vodji pa podarili gorenjsko nošo. Kdor bo hotel ozračje tistega večera ponovno podoživeti pa je bil zraven ali ne, si bo lahko v prihodnjih dneh kupil videoka-seto z nastopa. Lahko pripomnimo, da se skupina, ki je skupaj doživela toliko lepega in seji vidi, da svoje večerne ure s folkloro jemlje zelo resno, enostavno ne sme raziti. Na prvo junijsko soboto je Folklorna skupina Bistra, ki se pohvali že s kar bogato tradicijo 18 let delovanja, v borovniški osnovni šoli pripravila dva nastopa, dva večera slovenskih plesov. Skupen naslov večera je bil Pod rožnato planino. Spored je obsegal najprej belokranjsko kresovanje, nato prekmurske plese, gorenjske svatov-ske plese, poljanske plese, nato gorenjske plese, dolenjske plese in nazadnje notranjske plese, ki odražajo vse tisto, kar ta skupina prinaša novega v svoje nastope in je tudi njeno prizadevanje toliko bolj pristno, zlasti kadar nastopijo v notranjski noši (na sliki). Razveselili smo se tudi nastopa najmlajših, ki so pokazali, da bodo dostojni nasledniki svojih staršev, če bodo le hoteli po njihovih poteh. Zelo pogumno so plesali po odru pred večernim občinstvom. Valvasorjeva konjenica Kakor že nekaj let doslej bo tudi letos 27. junija v Borovnico prišla Valvasorjeva konjenica, ki jo že nekaj let pripelje litijski župan Mirko Kaplja. Lani je bil sprejem pred gasilskim domom sredi popoldneva, letos pa bo najbrž zvečer na dvorišču gostišča pri Zalarju, ki se je pokazal kot izredno zanimiva točka sredi vasi. Borovnicam prav lepo vabljeni na ta sprejem. Coklšpil 96 Tudi letos bodo na šolskem igrišču v Borovnici športno-zabavne igre z naslovom COKLŠPIL 96. Spet bomo tekli, skakali, se spotikali, vlekli vrv, ... Seveda bodo najboljši tudi nagrajeni, čeprav verjetno še največ pomeni razvedrilo ob dogodku. Mladi v Mladinskem klubu Slap bomo poskrbeli še za glasbo in osve itev v tekoči obliki, tako da bo dru enje kar najbolj prijetno. Vsak sodelujoči pa bo dobil spominsko majico. Sestavite torej svojo ekipo (s štirimi člani) in se čimprej prijavite, saj je število nastopajočih ekip omejeno. Vidimo se torej v soboto, 29. junija ob 17.uri na šolskem igrišču! Prijave in informacije: MK Slap, Paplerjeva 23 (petek po 21. uri) ali na telefon: 746-433 PODOKNICA NEDELJSKEGA Lep večer do jutra Podoknica Nedeljskega je v Borovnico prinesla nemalo veselja. Sinovi in hčere sojo podarili Anici Debevec, Štekalovi mami, ker pa pri njihovi hiši nimajo balkona, na katerega bi zlezel Franc Pestotnik - Podok-ničar, so se odločili oziroma je bil nekdanji gostilničar Jože Za-lar takoj za to, da se Podokničar povzpne na njegov balkon. Priprave so trajale kratko in dolgo, kakor se vzame. Metliški župan na primer je Borovniča-nom zelo zameril, ker so mu, kot je rekel, Podoknico ukradli, ker jo je hotel imeti na svoji prireditvi Vigred. Ampak ker je bila aprilska podoknica v Beli krajini, ni imel možnosti resnejših pripomb. Glede na to, daje bila prireditev lepo popisana v časopisu, ki Podoknico organizira, zdajle nekaj več besed o tem, kako so Borovničani oziroma njihovo turistično društvo skupaj spravilo svoj del naloge. Meso je podarila mesarija Kavčič z Drenovega Griča, daje Jože Zalar iz njega naredil pristne domače klobase. Za golaž so na pomoč priskočili lovci iz Lovske družine Borovnica, da je Toni Petrovčič iz njega skuhal okusen divjačinski golaž. Žito je dalo kruh, nekaj ga je po svojih zvezah priskrbelo podjetje Jur-ček. Lestev, po kateri je plezal Podokničar, je bila izdelana posebej v ta namen, ker Borovnica ima svojega izdelovalca trpežnih naprav za fizično vzpenjanje Elles Borovnica. Vrhniško Komunalno podjetje je pripravilo zaporo ceste, občina Borovnica je prispevala svoj delež za promocijo kraja. Cene so bile nastavljene tako, da se je prireditev, kot se reče, komaj pokrila, ne da bi pri tem kdo kaj zaslužil. Po svoje je k večjemu obisku prispeval tudi zet poštar Primož, sicer član ansambla Fantje z vseh vetrov, kije pohitel z vračanjem denarja od dohodnine in marsikoga pripravil do veselja in seveda denarja, da si je lahko plačal golaž in pijačo ali klobaso in pijačo. In seveda prišel, tudi če nemara ni mislil. Tako je TD Borovnica na prireditvi lahko naštelo več kot 1200 ljudi. Pečena sta bila tudi dva kozlička, ki sta bila brž obrana do kosti. Ljudje so radi segali po pecivu, ki so ga spekle prizadevne članice aktiva kmečkih žensk iz Borovnice. Praznovanje 50-letnice Lovske družine Borovnica V okviru praznovanja 50-letnice Lovske družine Borovnica bomo organizirali lovsko veselico z bogatim srečelovom. Igral bo ansambel Vilija Petriča s pevko Majdo Renko. Veselica bo 23. junija ob 15. uri na veseliščnem prostoru v Mavčevi dolini. Prireditev bo pod šotorom, zato vreme ne bo ovira, da ne bi prišli. Med prireditvijo bo mogoče streljati tudi z malokalibrsko in zračno puško. Na voljo bodo lovske specialitete. Ob pomembni obletnici bo Lovska družina Borovnica v lovskem domu organizirala tudi lovsko razstavo, na kateri bodo na ogled zanimive živali in trofeje. Razstavo bodo odprli v soboto, 15. junija ob 18. uri, ko bo pred lovskim domom slavnostna otvoritev. Ogledati si jo bo mogoče vsako popoldne od 17. do 21. ure in do 23. junija. Ogled bo brezplačen. Vabi vas LD Borovnica Nastopajoči so bili poleg Po-dokničarja najprej Fulklorna skupina z Dola ali po domače Dolani, ki so postavili šrango in s' preskusom znanja: Podokničar jc pomolzel kozo, šele potem jc šel lahko naprej. Dolani so nastopili tudi z nekaterimi kmečkimi običaji, na primer z mlatenjem prazne slame. Ven so padali krhljivci. In kuhali so žganje. Nastopili so borovniški Šting-lci z dvema umetnima pesmima, v notranjskih nošah je v sprevodu sodelovala Folklorna skupina Bistra. Kajpada so potem igrali in peli Fantje z vseh vetrov in do do zgodnjih jutranjih ur, potem pa so ob pol štirih zjutraj k Štekalovim odpravili odpet jutranjo podoknico. Ker je v največjem slovenskem tedniku kljub skrbnemu očesu nekaj pomot in prekršče-vanj, še enkrat zapišimo, kakor je prav: svoji mami Anici Debevec so podoknico naročili sinova Marjan in Janko ter hčere Barbara, Jožica in Urška. Borovnica je s tem dogodkom dobila prostor, kjer bo verjetno lahko še katera prireditev. Kako pa je bilo videti, si lahko ogledati na videokaseti. O njej se pozanimajte pri TD Borovnica in v trgovini Jurček. PEVSKI PRAZNIK - Redni letni koncert moškega zbora Stinglc iz Borovnice 25. maja je pomenil prerez njihovega dela v letošnji sezoni. Na-študirali so kar precej narodnih in umetnih pesmi in jih povezali v lep večer, kot gostje pa so jim pomagali tudi člani litijskega okteta Valvasor, ki so nastopili v srednjem delu sporeda. BIRMA V BOROVNICI - Teden dni pred obiskom svetega očeta v Sloveniji je bila v Borovnici birma. Birmoval je ljubljanski pomožni škof Alojz Uran, kije Borovničanom iz prve roke med nagovorom povedal, kaj vse Slovenci, zlasti verni ljudje, pričakujejo od papeževega obiska. Birmancev je bilo letos več kot prejšnjikrat, kar 70. ČRNA TOČKA NA KONCU OBČINE BOROVNICA Kdaj stop za divjake? V maju, ko je bil mesec ljubezni, seje zgodilo, da so se avtomobili v dvojnem ovinku Na izvirku, se pravi na koncu vasi Pako v borovniški občini, ki je točno na 11 kilometru od Vrhnike po republiški cesti proti Podpeči, zaletavali kot za stavo. Okoliški prebivalci so sprva na ponesrečene šoferje, k sreči nikomur ni bilo hudega, ampak je predvsem trpela pločevina , gledali naklonjeno kot sirote, ki na asfaltu niso imeli sreče. Ampak seje odnos precej spremenil, ko so pomagali iz jarka razvnete-mu šoferju tojote. Dokler je bil v jarku, je bil pohleven kot ovca, taka, ki se pase na sosed- nji parceli. Ko so ga spravili iz. jarka potem, ko je ogrozil vse obcestne hiše in enemu izmed lastnikov hiš tam podrl oreh, in ko je začel divje zmerjati, so pa rekli: tudi naše pohlevnosti je enkrat konec. In so se odločili, da zdaj vsako nesrečo prijavijo policiji. Potem seje prevrnila še neka alfa, zadnjo majsko nedeljo pa je pošteno počilo. Posledice so vidne na sliki. Alarmiran je tudi prometni odbor pri borovniški občini, ki je takoj obvestil načelnika vrhniške policije o nevarnostih na tem ovinku, ki postaja vse bolj črna točka. Pred nekaj leti so sicer urejali odvodnjavanje, toda voda še zmeraj odnaša bankine. tudi krajevna tabla je prestavljena h kapelici pod Rozmanom, taka s črnim robom, ki omejuje hitrost. Pa se nič ne zgodi. Na vrhniški policiji so obljubili pogosto radarsko kontrolo, saj marsikdo misli, da lahko po tistih ovinkih dirka. Sestavljeno je tudi pismo na cestno podjetje, ki skrbi za vzdrževanje in obnovo regionalnih cest. To naj preuči možnost, da postane točka, kije bila kritična in usodna za marsikaterega voznika, naposled bolj varna. Odločite se, »dirkači« Odbor za cestno prometno varnost je dobil prošnjo od občanov Spodnjih Laz in Dola za postavitev »LEŽEČIH POLICAJEV« na delu ceste od Ga-rina do ovinka pod Turkom na Lazah in pred križiščem v Logor na Dolu. V zvezi s tem bi »DIRKAČE« radi opozorili na hitrostne omejitve in prometno kulturo, saj bodo v primeru neupoštevanja teh predpisov »LEŽEČI POLICAJI« omejili vašo hitrost. ODBOR ZA CESTNO PROMETNO VARNOST V BOROVNICI NEKAJ NOVEGA Čelada varuje kolesarjevo glavo Starše med šolanjem otroka zanima marsikaj. Pomembno vlogo v njihovem razmišljanju ima tudi varnost otrok, tako v šoli kot zunaj nje. Svet staršev, odbor za preventivo v cestnem prometu in osnovna šola Borovnica smo stopili skupaj. Odločili smo se za skupno akcijo »Čelada varuje kolesarjevo glavo«. Tretješolci, na sliki imamo oba razreda, en dan enega, drugi dan drugega, ki so si ponosno nadeli kolesarske čelade in zapeljali prvemu pravemu cestnoprometnemu izpitu naproti. 50 novopeče-nih kolesarjev imamo torej na cesti, ki so zdaj opremljeni še s kolesarsko čelado. Uspešno so prestali kolesarski izpit. Po tem dejanju smo ponosni na ljudi, ki mislijo in tudi nekaj dajo na varnost naših otrok. Svet staršev in odbor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu si želita, da bi bilo v Borovnici še več takih akcij, ki bi pomagale k večji varnosti otrok oziroma tudi drugih udeležencev v prometu. Da imajo otroci čelade, so prispevali naslednji: Liko d. o. o., Fenolit, Instalaterstvo Ciril Menart, Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Adriatic, občina Borovnica, Liko Servis in Wevit Commerce d.o.o. Občinski svet občine Borovnica je na svoji seji, dne 14. 5. 1996 sprejel osnutek Odloka o podeljevanju priznanj Občine Borovnica, kije v javni obravnavi do 30. 6. 1996. Vse pisne pripombe in ponudbe na Odlok o podeljevanju priznanj sprejema Občina Borovnica, Pa-plerjeva 22, do 30. 6. 1996. Odlok o podeljevanju priznanj Občine Borovnica tudi objavljamo. OBČINA BOROVNICA Občinska uprava OBČINSKI SVET BOROVNICA Najprej pokopališče OSNUTEK Na podlagi določil Statuta občine Borovnica (Naš časopis, marec 1995) je Občinski svet občine Borovnica, na svoji seji, dne......................sprejel ODLOK o podeljevanju priznanj Občine Borovnica 1. člen S tem odlokom se določajo priznanja Občine Borovnica (v nadaljnem besedilu: občine) in ureja postopek za njihovo podeljevanje. 2. člen Priznanja občine so: 1. naziv častni občan, 2. plaketa občine, 3. nagrada občine. 3. člen Priznanje občine se podeli: posamezniku, skupini, organizaciji, podjetju, društvu, zavodu in drugi pravni osebi. 4. člen Za častnega občana občine je lahko imenovana oseba, katere delo in aktivnosti predstavljajo pomembne zasluge na kateremkoli področju človekove ustvarjalnosti, oziroma oseba, ki je posebno zaslužna za pomembne dosežke v razvoju občine. Občinski svet lahko podeli eno priznanje »naziv častni občan« letno. 5. člen Plakete in nagrade občine se podelijo za uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine na gospodarskem, kulturnem in športnem področju ter na drugih področjih. Našteta priznanja se podeljujejo tudi za izkazano izredno požrtvovalnost, hrabrosti in človekoljubnost ob izjemnih dogodkih. Plaketo in nagrado občine lahko občinski svet podeli tudi uglednim gostom oziroma delegacijam, ki uradno obiščejo občino. 6. člen Občinski svet s sklepom določi število posameznih priznanj, ki se podelijo v tekočem letu, podeli se lahko od 3-5 priznanj. Če se v tekočem letu podeli 5 priznanj, morata 2 priznanji prejeti društvi. 7. člen Priznanja se podelijo ob občinskem prazniku. Priznanja podeli občinski svet praviloma enkrat letno na podlagi javnega razpisa, ki ga izvede pristojna komisija. Ce se podelitev plakete ali nagrade predlaga za izkazano izredno požrtvovalnost, hrabrost in človekoljublje, se priznanje podeli brez razpisa in takoj, ko je mogoče. 8. člen Razpis o podelitvi priznanj mora vsebovati: - kdo podeljuje priznanja, - koliko priznanj je lahko podeljenih, - za katera področja se razpisujejo priznanja, - komu se lahko podeli priznanje, - kdo je lahko predlagatelj, - katere podatke mora vsebovati predlog, - rok za predložitev predlogov. 9. člen Predloge za podelitev priznanj občine lahko podajo fizične in pravne osebe. Predlagatelj za podelitev priznanja sebe ne more predlagati za priznanje. Posameznik ali skupina lahko priznanje prejme samo enkrat, razen v primerih iz 3. odstavka 7. člena. 10. člen Predlog za podelitev priznanja mora biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati podatke o kandidatu ter utemeljitev predloga. 11. člen Sredstva za priznanja se zagotovijo v proračunu občine. 12. člen Komisijo za podelitev priznanj s sklepom določi Občinski svet. 13. člen Občinska uprava vodi o podelitvi občinskih priznanj posebno evidenco. 14. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS. OBČINA BOROVNICA OBČINSKI SVET PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Anton Kržič Sredi maja je borovniški občinski svet naposled sprejel občinski proračun, o kateremso bile dolge razprave, še največ pa je potovalo pisnih pripomb med nekaterimi občinskimi svetniki in občinsko upravo ter skupino treh strank in občinsko upravo. Glede na to, da so poglavitne postavke v občinskem proračunu tako ali tako določene z državnimi zakoni in so torej zagotovljena poraba ( na primer za delovanje šolskih ustanov ali občinske uprave), so občinski svetniki razpravljali o približni četrtini denarja. Vsega skupaj je za vse potre- be letos v občini namenjenih okrog 216 milijonov tolarjev. Kot absolutno prvo nalogo občine so občinski svetniki izpostavili razširitev pokopališča, ki postaja premajhno. Zdaj razpravljajo o dveh možnostih, ki obstajata glede ureditve. Eno so predlagali člani občinskega odbora za urbanizem, drugega so na sejo prinesli svetniki iz vrst SKD. Gre za občutljivo vprašanje, s katerim se v Borovnici ukvarjajo že vsaj petnajst let. Pokopališče naj bi širili v prostor za Likom, ki bi moral odstopiti nekaj zemljišča. Pogovori s podjetjem prav te dni še potekajo, vendar vsi upajo, da bodo tudi uspešni tako za občino kot za podjetje. Težave so tudi s tem, ker niso urejene nekatere zemljiške zadeve, saj marsikaj preprosto ni vpisano v zemljiško knjigo, čeprav so lastniki že zdavnaj pomrli in ležijo prav na pokopališču, ki ga nameravajo širiti že nekaj desetletij. Letos bodo torej v Borovnici največ denarja za pokopališče namenili urejanju zemljiških razmerij in bržkone tudi urejanju drugih papirjev, ki so za to potrebni. Najbrž bo zato treba izdelati nove krajevne prostorske načrte. Glede drugih proračunskih postavk, tudi nekatera druga dela so nujna, so svetniki menili, da bodo pri društvih predvsem podpirali njihovo dejavnost in izvajanje programov. Sorazmerno visoka je proti lanski postavka za intervencije v kmetijstvu, kar pomeni, da se občina zaveda odgovornosti, ki jo ima do borovniških in okoliških kmetov, zlasti do tistih, ki svojo podjetniško prodornost uveljavljajo skozi močan in zelo vpliven odbor za kmetijstvo, ki ga sestavljajo sami neposredno zainteresirani člani. Kmetijski program objavljamo posebej. Na tej seji je bil sprejet tudi zaključni račun za lansko leto, o katerem so največ razpravljali na prejšnji seji in si pustili nekaj časa za premislek. Borovničani hočejo, država obrača V zadnjem Uradnem listu RS z dne 29. maja je izšef razpis za frekvence, med drugim tudi za vklop novih programov na pretvorniku na Zavrhu. Čeprav so Borovničani zbrali že lep kup denarja, da bi končno gledali PopTV in TV3, se je zgodilo, da država deluje po pravni poti in se na borovniške želje ne ozira. Se pravi, da je zdaj rok za prijavo 30 dni po objavi v uradnem listu, potem pa se mora sestati svet za radiodifuzijo in bo sklenil, kar bi sklenil, če ne bi bilo tega razpisa. Z borovniške občine pošiljajo v Ljubljano stalne urgence, naj se zadeva uredi. Vsaj z začasnim priklopom. Ampak, kot je videti, se je ravno z Borovnico začela v Sloveniji uveljavljati pravna država. Če smo malce ironični, lahko vzkliknemo: »Če bo zaradi tega več reda v Sloveniji, prestanemo tudi to žrtev!« Župan z odličnjaki na izlet V soboto, 1. junija," smo se pred borovniško šolo zbrali učenci 8. razredov osnovne šole, ki smo bili v vseh razredih odlični. Zupan nas je povabil na enodnevni izlet v Idrijsko-Cer-kljansko hribovje. Najprej smo se ustavili v Idriji, kjer smo si ogledali rudnik živega srebra. Kot pravi rudarji smo se s čeladami in jopiči spustili v temne rove. Spoznavali smo njihovo zgodovino in trdo delo rudarjev. Po »napornem rudarjenju« smo si v kmečkem turizmu pod zelenimi lipami privoščili dobro kosilo. Siti smo se odpeljali do poti, ki vodi k partizanski bolnici Franja. Z zanimanjem smo poslušali pripoved o nastanku, delovanju in njenem pomenu med drugo svetovno vojno. Bili smo navdušeni nad izvirnostjo pri prenašanju in oskrbovanju ranjencev. Sledil je ogled aragonitne Ravenske jame pri Cerknem. Ta jama slovi po izjemno bogatem aragonitnem okrasju in je svetovno znana. Ker je bil prijetno topel dan, se nam je zelo prileglo kopanje v bazenu hotela Eta v Cerknem. Še bolj pa okusna večerja v prijetni vsici Trebija v Poljanski dolini. Po njej smo se zadovoljni in polni lepih vtisov odpeljali proti domu. Zahvaljujemo se borovniškemu županu g. Ocepku in občini Borovnica za lep izlet z željo, da bi ta navada ostala tudi za naslednje generacije. Helena Modrijan Vita Mekinda ODLIČNJAKI: Spela Butinar Damjan Grimšič Eva Kirn Anita Kržič Marjetka Kržič Karmen Lužar Jana Mali Blanka Mekinda Vita Mekinda Sladana Milašinovič Helena Modrijan Maja Pavlovčič Andrej Podržaj Teja Riitar Jure Skrbeč PROGRAM POSPEŠEVANJA PROIZVODNJE HRANE Zagotovljenih 5 milijonov in pol za kmetijstvo Občinski svet je na svoji seji, 14. maja 1996 sprejel proračun za leto 1996, s tem je bil sprejet tudi program pospeševanja proizvodnje hrane v občini Borovnica v letu 1996. S programom se v letu 1996 za kmetijstvo zagotavlja 5.500,000,00 SIT. Za dodatne informacije v zvezi z kmetijskim programom se lahko obrnete na Občino Borovnica ali Kmetijsko svetovalno službo. S programom se spodbuja preusmeritev kmetijstva v proizvodnjo mesa (mlado pitano govedo, konji, drobnica), racionalno kmetovanje (usmeritev v pašnjo živali, urejanje zemljišč, nove investicije), uvajanje novih oblik pridelave hrane (plantažne borovnice) ter zagotavlja ohranitev obstoječe proizvodnje. S programom pospeševanja proizvodnje hrane v občini Borovnica v letu 1996 se zagotavlja: 1. spodbuda pitanja govedi, konj in drobnice za meso - s programom se zagotavlja: 1.200.000,00 SIT - spodbuda: 20 SIT/kg govejega mesa oz. 20 SIT/kg žive teže žrebet za drobnico 2.000,00 SIT/za kom, (minimum uhlevitve je 5 plemenskih živali) za goveje pitance 6.000,00 SIT/na teleta, (minimum uhlevitve sta 2 teleta) - uveljavitev: regres se uveljavlja z obračunom oz. z odkupnim blokom za prodane živali na občini Borovnica za uhlevitev živali uveljavlja Kmetijska svetovalna služba 2. regresiranje semenske koruze in drugih semen - s programom se zagotavlja: 950.000,00 SIT - spodbuda: regresira se 20% prodajne cene semenske koruze, 50% prodajne cene travno deteljnih mešanic in 50% prodajne cene brez virusnih sadik regresira se tudi obnova travne ruše, preko Kmetijske svetovalne službe se financira nabava semen (100% plačilo), strojne usluge sajenja plača lastnik - uveljavitev: regres se uveljavlja z računi na občini Borovnica oz. z zahtevkom KZ 3. regresiranje obresti za investicije in obratnih sredstev v kmetijstvu - s programom se zagotavlja: 350.000,00 SIT - spodbuda: regresiranje obrestne mere za kredite za dobo enega leta v višini 100% - uveljavitev: naveden regres uveljavlja banka pri kateri je kredit koriščen s predhodno odobritvijo Odbora za kmetijstvo pri občini Borovnica 4. zavarovanje živine - s programom se zagotavlja: 400.000,00 SIT - spodbuda: zavarovanje po kravi 1.600,00 SIT, za kobile 3.000,00 SIT, za pitanec 1.000,00 Sit in za ovce, koze 500,00 SIT ter 40% sofinanciranje preven- tivnega zatiranja parazitov in preventivno cepljenje proti steklini - uveljavitev: to spodbudo bo pri zavarovanju živine upošteval zavarovalni agent 5. podpora za urejanje pašnikov - s programom se zagotavlja: 350.000,00 SIT - spodbuda: 3.000,00 SIT/ha za pašnike, ki so še potrebni obnove 30.000,00 SIT/ha za novo urejene pašnike, vzdrževanje na pašniku se prizna vsaki 2 leti - uveljavitev: programe za pridobitev sredstev izdela svetovalna služba oz. ustrezna institucija, ki to nadzoruje in svetuje način paše 6. konjereja - s programom se zagotavlja: 150.000,00 SIT - spodbuda: rejcem kobil se zagotavlja 30= regresa za skočnino zagotavlja se tudi 500 kg ovsa za žrebca sofinanciranje vzdrževanje žrebca (če ni opravljenih 30 pripustov na leto, razliko krije ta program) udeležba žrebca na letnem licitiranju (prevozni stroški in dnevnica) ter zavarovanje žrebca - uveljavitev: Kmetijska svetovalna služba oz. rejec žrebca 7. čebelarstvo - s programom se zagotavlja: 200.000,00 SIT 8. izobraževanje in društva - s programom se zagotavlja: 250.000,00 SIT 9. male melioracije - s programom se zagotavlja: 600.000,00 SIT - spodbuda: 50% sofinanciranje majših zemeljskih operacij, limit za posamezno kmetijo je 60.000,00 SIT 50% sofinanciranje za redno vzdrževanje sekundarnih jarkov na kmetijskih površinah z jarkačem 10. analiza zemlje, krme in vode - s programom se zagotavlja: 150.000,00 SIT 11. sofinanciranje dokumentov za pripravo investicij v kmetijstvu - s programom se zagotavlja: 400.000,00 SIT 12. urejanje poti in kolovozov - s programom se zagotavlja: 500.000,00 SIT - spodbuda: zagotavlja se nasipni material oz. materialna sredstva, živo delo organizirajo in izvedejo lastniki sami Za spremljavo in izvajanje navedenega programa je zadolžen Odbor za kmetijstvo pri občini Borovnic OBČINA BOROVNICA Na osnovi Odloka o javnem redu in miru v občini Vrhnika (Ur. 1. RS, št. 36/92), Občina Borovnica objavlja JAVNI POZIV lastniku kioska na Molkovem trgu, zraven kioska Tobak, da najkasneje do konca meseca junija 1996 kiosk odstrani. V nasprotnem primeru bo kiosk odstranila Občina Borovnica na komunalno deponijo. ŽUPAN OBČINE BOROVNICA Andrej Ocepek Občinski svet občine Borovnica je na svoji seji, dne 14.05.1996 sprejel osnutek Odloka o podeljevanju priznanj Občine Borovnica, kije v javni obravnavi do 30.06.1996. Vse pisne pripombe in pobude na Odlok o podeljevanju priznanj sprejema Občina Borovnica, Paplerjeva 22, do 30. 06. 1996. Odlok o podeljevanju priznanj Občine Borovnica tudi objavljamo. OBČINA BOROVNICA Občinska uprava Na podlagi Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur. 1. SRS, št. 18/74 in 34/88) ter 83. člena Statuta občine Borovnica (Naš časopis, marec 1995) je Občinski svet občine Borovnica na svoji seji, dnel4.05.1996 sprejel PRAVILNIK O ODDAJANJU POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM I. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen S tem pravilnikom Občinski svet občine Borovnica določa: - postopek oddajanja poslovnih prostorov, katerih imetnik pravice uporabe je občina Borovnica in organe, ki v postopku sodelujejo; - postopke oddajanja poslovnih prostorov, kijih ima občina Borovnica v najemu, v podnajemu; - način določanja višine najemnine in - pogoje za sklenitev in prenehanje najemnega-razmerja. Občinski svet daje pooblastilo županu za opravljanje nekaterih nalog, (sklepanje najemnih pogodb, določanje višine najemnine...) II. ODDAJANJE POSLOVNIH PROSTOROV 2. člen Poslovni prostori se oddajo v najem z javnim natečajem, izjemoma pa se lahko oddajo neporedno, brez javnega natečaja. 3. člen Poslovni prostori se oddajo praviloma za nedoločen čas, razen če, so ob sklenitvi najemne pogodbe znane okoliščine, ki pogojujejo najem za določen čas. Poslovni prostori se lahko oddajo za določen čas tudi na zahtevo najemnika. 4. člen Poslovni prostori se lahko oddajo v najem brez javnega natečaja v naslednjih primerih: - najemniku, ki seje moral izseliti iz poslovnega prostora zaradi rušenja, prenove ali spremembe namembnosti stavbe oz. prostorov; - najemniku, ki najema lokal in zaposli delavce, ki so bili zaposleni v lokalu pred zamenjavo najemnika; - če se poslovni prostori oddajo za določen čas, ki je krajši od šest mesecev; , - v posebej utemeljenih primerih po predhodnem soglasju občinskega sveta. 5. člen Razpis javnega natečaja vsebuje: - lokacijo in velikost poslovnega prostora; - višino in način plačevanja najemnine; - predvideno dejavnost oz. prednostne dejavnosti ali omejitve; - čas za katerega se poslovni prostori oddajajo v najem; - rok za zbiranje pisnih ponudb, ki ne sme biti krajši od 15 dni od dneva objave; - morebitne druge pogoje v zvezi s stanjem in ureditvijo poslovnega prostora; - višino in pogoje plačila varščine. Razpis javnega natečaja se objavi v sredstvih javnega obveščanja. 6. člen Poslovni prostori se lahko oddajo v najem na podlagi ustne licitacije. Licitacija se izvede v primeru, ko pogoje javnega natečaja izpolnjuje več kandidatov. Kandidati za najem poslovnega prostora morajo biti s pogoji in načinom izvedbe licitacije seznanjeni ob razpisu licitacije. Kandidat, ki je ob prijavi na javni razpis vplačal varščino in želi sodelovati na licitaciji, ima pravico do vračila varščine. 7. člen Višina najemnine se določa po tržnih načelih s tem, da se upošteva vrednost poslovnega prostora, lokacijo zgradbe, velikost poslovnega prostora in naravo dejavnosti, ki se v poslovnem prostoru opravlja. Če najemnik uporablja prostor za neprofitno dejavnost (dejavnost državnih organov, dejavnost humanitarnih in političnih organizacij ter društev ipd.) se najemnina določi v višini, ki je nižja od tržne najemnine, vendar ne more biti nižja od izhodiščne najemnine. V primeru, da se poslovni prostori najemnika iz prejšnjega odstavka tega člena bistveno večji, kot jih potrebuje za nemoteno opravljanje dejavnosti, se najemnina določi v višini ekonomske najemnine. 8. člen Izhodišča najemnina znaša 2,11 DEM. Vrednost poslovnega prostora se izračuna z vrednostjo točke, ki se uporablja za revalorizacijo nabavne vrednosti stanovanj. PR VI iN DRUGI KIOSK - Na Molkovem trgu sta dva kioska: prvi, kjer je bila trafika, je last Tobaka iz Ljubljane in podjetje namerava objekt odstraniti. Drugi kiosk je zamenjal že nekaj lastnikov: lak kot je zdaj, pa že pomeni veliko sramoto za središče kraja. Na tega drugega se nanaša javni poziv. 9. člen Najemnina se določi tako, da se izhodiščna najemnina za m2 pomnoži z velikostjo poslovnega prostora in s faktorjem, kije določen glede na lokacijo zgradbe in glede na naravo dejavnosti, in sicer: faktor 5: - Molkov trg, Paplerjeva ulica, Rimska ulica 28, Mejačeva ulica; faktor 4: - ostali deli Borovnice; faktor 3: - dejavnosti splošnega pomena, ki niso v celoti neprofitne; - dejavnosti organov Republike Slovenije in njihovih izpostav; faktor 2: - najem garaž, in skladiščnih prostorov; - dejavnosti medobčinskih organov, katerih soustanovitelj je občina Borovnica; faktor 1: - dejavnost upravnih organov Občine Borovnice, dejavnost humanitarnih in političnih organizacij ter društev. 10. člen Višina najemnine za m2, določena v skladu z 8. in 9. členom se glede na velikost poslovnega prostora zniža, in sicer: velikost prostora (m2) korekcijski faktor do 100 nad 100 do 200 nad 200 do 300 nad 300 do 500 nad 500 do 1000 nad 1000 1 0,9 0,8 0,7 0,6 0,5 11. člen V primeru, da najemnik stanovanja s soglasjem občine uporablja del stanovanja kot poslovni prostor, plačuje poleg stanovanjske najemnine tudi najmenino za poslovni prostor. Najmenina za poslovni prostor se določa in revalorizira v skladu z določili tega pravilnika. 12. člen Najemnina se ob določitvi nove vrednosti točke za revalorizacijo nabavne vrednosti stanovanj preračuna v DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije. Najemnina se plačuje do 20. v mesecu za tekoči mesec, in sicer tako, da se vrednost v DEM preračuna po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. 13. člen Za spodbujanje razvoja dejavnosti lahko občinski svet na predlog župana najemnika oprosti plačevanja najemnine oz. najemnino zniža. Občinski svet lahko najemnino zniža tudi, če kvaliteta poslovnega prostora bistveno odstopa od kvalitete poslovnih prostorov v istem območju. V tem primeru se najemnina lahko zniža do višine naslednjega najnižjega faktorja. 14. člen Strokovne in administrativne naloge v zvezi s poslovnimi prostori opravlja Občina Borovnica. Te naloge so predvsem: - določanje pogojev razpisa za oddajo poslovnih prostorov; - določanje najemnih pogojev; - oblikovanje predloga višine najemnine; - urejanje finančnih razmerij z najemniki; - odločanje o izvedbi ustne licitacije; - priprava pogodb o oddaji poslovnih prostprov v najem in podnajem. 15. člen Občinski svet ima naslednje pristojnosti: - odloča o oddaji poslovnih prostorov v najem in podnajem; - odloča o prenehanju najemnega razmerja v primeru, ko najemno razmerje odpove najemodajalec; - določa letni plan in politiko investiranja v poslovne prostore; - določa višino najemnine; - odloča o pritožbah kot prvostopenjski organ; - odloča o oprostitvi plačevanja najemnin; - sklepa o prodaji poslovnih prostorov. III. UPORABA POSLOVNIH PROSTOROV 16. člen Najemnik jc dolžan vzdrževati poslovne prostore v uporabnem stanju ter s tem v zvezi nositi vse stroške tekočega vzdrževanja poslovnega prostora. Najemnik je dolžan upoštevati določila hišnega reda. 17. člen V času uporabe najemnik ne sme izvrševati v poslovnem prostoru nikakršnih preureditvenih del ali adaptacije brez predhodne pisne Najemodajalec in najemnik se lahko dogovorita, da se neamortizirana sredstva, kijih je najemnik, po predhodnem soglasju najemodajalca, vložil v poslovni prostor, poračunajo pri najemnini. IX. člen Najemnik ne sme oddati poslovnega prostora v podnajem brez pismene privolitve najemodajalca. Najemnik lahko odda poslovni prostor oz. del poslovnega prostora podnajemniku, čc je predhodno pridobil pisno soglasje najemodajalca, kije sopodpisnik podnajemne pogodbe in daje soglasje k višini podnajemnine. IV. SKLENITEV NAJEMNEGA RAZMERJA 19. člen Najemno razmerje nastane s sklenitvijo pisne najemne pogodbe. Najemna pogodba vsebuje: - navedbo poslovnih prostorov in stavb, v katerih so poslovni prostori; - navedbo dejavnosti, ki se opravlja v poslovnih prostorih; - določila o uporabi skupnih prostorov in naprav v stavbi; - določila o trajanju najemnega razmerja; - določila glede višine in načina plačevanja najemnine in sorazmernih stroškov vzdrževanja; - določila glede vlaganj najemnika v poslovni prostor; - določila glede predplačila najemnine; - določila o odpovedi in odpovednih rokih, če je pogodba sklenjena za nedoločen čas; - kraj in datum sklenitve pogodbe in podpisa pogodbenih strank; - druga določila, pomembna za najemno razmerje. V. PRENEHANJE NAJEMNEGA RAZMERJA 20. člen Najemna pogodba lahko vsak čas sporazumno preneha. Najemna pogodba preneha tudi, če preneha predmet najema ali če nastopijo okoliščene, ki najemniku po zakonu onemogočajo opravljanje dejavnosti. 21. člen Najemna pogodba, sklenjena za nedoločen čas, preneha s sodno odpovedjo z enoletnim odpovednim rokom, razen v primerih navedenih v 23. in 24. členu tega pravilnika. 22. člen Najemna pogodba, sklenjena za določen čas, preneha s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena. Najemna pogodba se lahko podaljša, če je najemnik 30 dni pred potekom tega časa pridobil'od najemodajalca pisno odobritev podaljšanja najemnega razmerja. 23. člen Najemodajalec lahko odpove najemno razmerje pismeno z 90 dnevnim odpovednim rokom, če je poslovni prostor predviden za rušenje, prenovo ali je predlagana sprememba namembnosti poslovnega prostora oziroma poslovne stavbe. 24. člen Najemodajalec lahko odstopi od najemne pogodbe in zahteva izpraznitev poslovnega prostora ob vsakem času, ne glede na pogodbene ali zakonske določbe o trajanju najema: - če najemnik, kljub opominu uporablja poslovni prostor v nasprotju s pogodbo oz. povzroča škodo v poslovnem prostoru oz. v stavbi, v kateri je poslovni prostor; - če najemnik ne plača najemnine in stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine v roku, ki ga določa najemna pogodba dvakrat zaporedoma ali dva meseca v zadnjih dvanajstih mesecih; - če najemnik odda poslovni prostor v podnajem brez pismenega soglasja do najemodajalca oz. zaračunava višjo podnajemnino, kot jo določa 17. člen tega pravilnika; - če najemnik izvršuje ali izvrši v poslovnem prostoru spremembo predhodne pismene privolitve najemodajalca; - če najemnik ne uporablja poslovnega prostora več kot tri mesece. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 25'. člen Ta pravilnik se uporablja tudi za oddajo prostorov, ki jih ima občina Borovnica v najemu, v podnajemu. 26. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Naš časopis, št. 174/91, št. 182/92). 27. člen Ta pravilnik začne veljati z dnem, ko ga sprejme Občinski svet občine Borovnica. Pravilnik se objavi v glasilu Naš časopis. OBČINA BOROVNICA OBČINSKI SVET Številka: 066/3-4/5-15/96 Datum: 14.05.1996 PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Anton Kržič l.r. privolitve najemodajalca. Na podlagi določil Statuta občine Borovnica (Naš časopis, marec 1995) in Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v najem je Občinski svet občine Borovnica sprejel naslednji SKLEP Najemniku poslovnega prostora se prizna 20% popust, če najemnino poravna do 20. v mesecu. OBČINA BOROVNICA OBČINSKI SVET Številka: 066/3-4/5-15/96 Datum: 14.05.1996 PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Anton Kržič 18 NAŠ ČASOPIS DOBROVA — HORJUL — POLHOV GRADEC JUNIJ 1996 ZAKLJUČNA DELA NA BENCINSKI ČRPALKI V HORJULU-Te dni asfaltirajo dovozne poti, urejajo okolico in pripravljajo podrtovke za montažo črpalk za gorivo. Približuje se tudi tehnični prevzem objekta in Horjulci upamo, da bomo za dan državnosti že napajali svoje jeklene konjičke na novi Lončarjevi bencinski črpalki. (F.B.) ZAKUUČNI NASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE - Vrhniška glasbena šola ima svoj oddelek tudi v Horjulu, s čimer v veliki meri omogoča horjulski mladini, da se glasbeno izobražuje. Na zaključnem nastopu enaindvajsetega maja so v prostorih osnovne šole Horjul mladi glasbeniki pokazali, česa vsega so se naučili. Posebno je navdušil har-monikarski zbor pod vodstvom dirigenta Antona Puciharja, ki ga prikazuje fotografija. (F.B.) ZA LEPŠI HORJUL - Sam predsednik vaškega odbora Ivan Rožnik se je z metlo v roki skupaj z domačimi gasilci spoprijel z umazanijo v samem središču Horjula, tako da je kraj dočakal škofa Urana, kije bir-moval, lepo urejen in z opranimi cestami. Na fotografiji: horjulski gasilci pri pranju ceste. (F.B.) KAKO Z MOTORNIM VOZILOM IZ UUBUANE V HORJUL? - Slučajni motorizirani potnik bi v Ljubljani zaman iskal kažipot za Horjul. Na Viču v križišču je sicer kažipot za Polhov Gradec, žal pa na Dobrovi v križišču ni nobenega kažipota in človek naj se znajde, kakor ve in zna. Prvi kažipot v smeri iz Ljubljane proti Vrhniki je na Drenovem Griču in potem naslednji na Vrhniki. Menimo, da bi se z dodatnim napisom na Viču in še s kakšnim smerokazom lahko ta stvar z malo denarja vendarle uredila. Na fotografiji: križišče na Viču v Ljubljani z odcepom za Polhov Gradec in Horjul (F. B.) NEVARNA CESTA — Krajani Butajnove nad Horjulom morajo biti zadnje čase kar se da previdni, ko se peljejo iz bližnje Ljubljanice proti domu. Le malo preden njihova cesta pripelje iz gozda, sta na njej nastala dva nevarna zemeljska udora, kjer nepazljivega voznika kaj hitro lahko vrže čez rob. Nevarno je še zlasti ponoči, saj udora nista z ničemer označena. Učinkovita rešitev bi bila seveda samo škarpa, tako kot ie s škarpo podprt že del te ceste. B.V. V HORJULU PREDLAGALI KANDIDATE ZA SVET KS IN IZVOLILI VAŠKI ODBOR Gonilna moč v kraju Na zboru krajanov, ki je potekal zadnjo sredo v maju v prostorih OS Horjul, so krajani Horjula predlagali nove kandidate za svet KS, hkrati pa izvolili tudi nove člane za vaški in vodovodni odbor. Kot je povedala tajnica KS in občine Jana Jereb, bodo volitve novega sveta KS potekale po večinskem sistemu, izvajala jih bo občinska volilna komisija, razpisal pa jih je župan. Kandidat za člana sveta KS ne more biti hkrati tudi v volilnem odboru (ta šteje 6 članov), v volilni komisiji ali zaupnik na volišču. Občinski svetnik Matko Zde-šar je predlagal, da na listo kandidatov vsekakor sodi tudi Ivan Rožnik, dolgoletni predsednik vaškega odbora, ki je za Horjul že izjemno veliko naredil. Ta ima bogate izkušnje, je dejal Matko Zdešar, novi kandidati pa se ne bodo znašli, zato bi lahko za naslednje mandatno obdobje Rožnik le sprejel kandidaturo. Skratka, »glede na važnost dela bi se moral žrtvovati«. Predlagani Ivan Rožnik je menil, da se ljudje v kraju hitro naveličajo enega človeka, zato bi morali vključiti v delo nove, mlajše ljudi. »Se naprej bom v pomoč, rad bi pa videl, da zberemo ljudi, ki se bodo angažirali za Horjul,« je dejal. Tajnica KS Jana Jereb je pojasnila, da bo naslednja mandatna doba kratka, ker se jc zdajšnja tako zavlekla in da z ustanovitvijo nove občine nekatere dosedanje naloge KS prehajajo nanjo in temu primerno bodo tudi člani sveta zdaj manj obremenjeni. Na slabo obiskanem zboru krajanov so izvolili tudi nove člane vaškega in vodovodnega odbora. Dozdajšnji predsednik vaškega odbora Ivan Rožnik jc povedal, da so imeli v preteklem petinpolletnem mandatnem obdobju devet ljudi, kar pa se je izkazalo, da jih je bilo preveč. Dobro pa je bilo, jc dejal Ivan Rožnik, da sta oba odbora delala skupaj, saj je bilo tako delo bolj pregledno, lažje pa je bilo tudi pri financah. TD BRIŠE PRI POLHOVEM GRADCU Fantje pridnih rok počistili vse naokrog Kljub obilnim padavinam in mrzlemu ozračju je pomlad žlahtno razgrnila svojo zeleno preprogo čez travnike in gozdove, hribe in vrtove. A kaj bi nam zelene poljane, žuboreči potočki, če so le teh bregovi pogosto okrašeni z raztrganimi polivinil vrečkami, tu pa tam obvisi pre-perel star suknjič in še in še bi lahko naštevali, kaj vse se najde ob vodah, po gozdovih in žal ob sprehajalnih poteh. Zares kislo se nasmehne mestni človek, ko si zaželi sprehoda v čisto neokrnjeno naravo in prav tu naleti na kup stare pločevine. Zato so se člani TD Briše že tretje leto zbrali, da počistijo okolico in s tem pokažejo tudi ostalim pre- PREJELI SMO Po hudourniku domov Stanovalci štiridesetih hiš Gornjega Sela (Hruševo pri Dobrovi) se že desetletja(l) prebijamo do svojih domov po tej «cesti«, ki je včasih podobna strugi hudournika! Vsi trdno upamo, da bo še letos ta problem rešen, kajti pozimi smo dostikrat odrezani od sveta. Lastniki vseh hišnih parcel celotnega Sela bomo prav gotovo solidarnostno prispevali svoj finančni delež, pri razreševanju tega življenjsko pomembnega vprašanja, a brez denarne podpore krajevne skupnosti, občine in še koga sami ne moremo omogočiti normalnega dostopa do hiš. Zato pa smo vso ostalo bivalcem Slovenije, da jim ni vseeno, kje ležijo odpadki in kaj se dogaja z naravo! Kljub temu, da jih je močno močil dež in da je to delo precej umazano, so bili po opravljenem delu zadovoljni, čeprav je s kupom smeti nastal nov problem. Kam z njimi? Nihče jih ni hotel odpeljati, ker pač ni bil dan za odvoz kosovnega materiala, zato so prosili za pomoč občino in ob njeni pomoči so se znebili sobotne bere smeti. Cuvajmo gozdove, vode, ozračje... Ne onesnažujmo po nepotrebnem, saj nam omogočajo življenje in prav tega se premalo zavedamo. Olga L. infrastrukturo, nov most, traso ceste z asfaltom do polovice naselja in še marsikaj postorili s prostovoljnim delom, znatnimi prispevki, ali pa kar s celotnim plačilom! Igor Dekleva Hruševo 77 V nadaljevanju zbora, ki se mu je nenazadnje pridružil tudi župan Leopold Oblak, so krajani pretresali najbolj pereča vprašanja, ki tačas tarejo Hor-julce: o nadaljnji gradnji kanalizacije v kraju, črnem odlagališču v Žagarjevcm grabnu, ureditvi potoka v vaškem jedru in o katastrofalnem stanju na cesti Dobrova-Horjul (o tem več v posebnem zapisu). P. S. Čudoviti svet kamnin Kamnine niso prav pogosto predmet učnih šolskih projektov. Na dobrovski spodnji (stari) osnovni šoli pa so se učenci 2.b razreda z vso vnemo lotili tudi teh in zbrane kamnine potem tudi razstavili, skupaj z minerali in fosili. Kot pravi njihova učiteljica Vilma Snoj, so ves material otroci nabrali sami in ga sami tudi uredili, na to temo so pisali referate, s kamninami pa so poskušali celo risati. Veli- ko so tudi raziskovali, ugotavljali izvor kamnin, hodili na teren, obiskali oddelek za geologijo na fakulteti in Prirodoslovni muzej, iskali strokovno literaturo, ugotavljali, kaj je živo in kaj ne, s kamninami pa tudi »zidali« in jih razvrščali po barvi, velikosti in teži. Na zaključni razstavi, ki soji dali ime Čudoviti svet kamnin, je bilo njihovo delo prikazano tudi v fotogra-fiji. OSEL ŠE VEDNO PRA V PRIDE — Osel zna biti včasih kaj trmasta žival, pa vendar nekateri, ki so ga pobliže spoznali, vedo o njem povedati samo najboljše. »Nimaš je bolj pridne živali kot je osel. Posebej je skromen prihrani,« je poln hvale za svojega oslička tudi Jernej Založnik s Setnice pod Grmado, ki ima skromno živinče zdaj doma že kaka štiri leta. Kot pravi Jernej, si z oslom lahko pomaga prav pri vseh kmečkih delih, kjer je potreben prevoz. Svojemu uhatemu ljubljencu pa je dal nič kaj živalsko ime — Miha. (B. V.) Bo treba cesto zapreti? Po letošnji dolgotrajni zimi je cesta med Dobrovo in Horjulom nudila še bolj žalostno podobo kot sicer. Tam, kjer je bil asfalt razpokan, so nastale pravcate kotanje in vozniki so morali dobro paziti, da jim ni iztrgalo volana iz rok ali da jim ni odletelo kako kolo. Nastale luknje so spomladi sicer nekajkrat posuli s peskom, vendar to ni za dolgo zaleglo. Nekoliko bolje je bilo šele, ko so hudo načeti asfalt pokrpali s posebno maso. Toda cesta je kljub temu še vedno v obupnem stanju. »Če bo še ena takšna zima, kot je bila letos, se bo vse skupaj razsulo do kraja. Če bo tako hudo kot je zdaj, bomo cesto zaprli. Majhni smo, zato nas ne jemljejo resno... Denarja za ta konec je kriminalno premalo,« je razgrnil žgoči problem na zadnjem zboru krajanov KS Horjul župan Leopold Oblak, ki si prizadeva, da bi cesta prišla v drugo, republiško kategorijo. Županje tudi povedal, koliko bi po predračunu stala obnova ceste: 104 milijone tolarjev. Toliko pa ne občina in ne država nimata kje vzeti. Krpanje lukenj na cesti Dobrova-Horjul z novo maso. Za kako dolgo bo to zaleglo? ZAPOSLIMO V okviru javnih del ZAPOSLIMO na sedežu Društva za biološko-dinamično poljedelstvo AJDA v Vrzdencu pri Horjulu moškega in žensko. Pogoj je poznavanje in veselje do poljedelskih in vrtnarskih del. Interesenti naj se oglasijo na telefon društva 740743, ali Zavoda za zaposlovanje Ljubljana, tel.: 1334160 interna 218. JUNIJ 1996 DOBROVA — HORJUL — POLHOV GRADEC NAŠ ČASOPIS 19 UČENCI OŠ DOBROVA SO RAZISKOVALI : Kitajska medicina Učenci osnovne šole na Dobrovi so v okviru tamkajšnjega knjižničarskega krožka predstavili še tretjo raziskovalno nalogo — tradicionalno kitajsko medicino. Naloga je pravzaprav le nadaljevanje že pred tremi leti začetega raziskovalnega projekta, v katerem so krožkarji raziskali potovanja Marca Pola, nato pa še kitajski jezik in zgodovino. Učenci in učenke Marko Marinko, Uroš Podobnikar, Janez Dolinar, Andrej Glavič, Anja Suhadolnik, Alenka Komat, Mateja Komac, Klavdija Božnar in Ksenija Božnar iz 8.b razreda, Marjeta Rupnik iz 8.a, Maja Zdešar in Milena Glavič iz 7.b ter Tanja omerzu iz 7.a razreda so bili povečini tudi to pot oblečeni v tradicionalna kitajska oblačila, prostor je spet polnila nežna kitajska glasba, pa tudi na stenah in na razstavnih mizah je bilo spet vse v znamenju starodavne Kitajske; podobe in kandži na svili, kitajska keramika, pahljača, jedilni pribor... Mentorica krožka Zdenka Sušeč je hkrati s predstavitvijo tega do zdaj najtežjega raziskovalnega dela v solzah povedala, da se večina učencev, ki so tri leta sodelovali pri raziskovalnem projektu, zdaj poslavlja od šole, saj razen treh vsi končujejo 8. razred. »Delo s temi učenci meje bogatilo, upam, da mi bodo dali vsaj toliko, kot sem jaz dala njim,« je med drugim dejala in povedala tudi, daje bilo pri zahtevnem projektu veliko dela in veliko naporov. Učenci so, kot že na predstavitvah prejšnjih raziskovalnih del, drug za drugim predstavljali svoje izsledke o zgodovini tradiconalne kitajske medicine, o teoriji o Yinu in Yangu, o teoriji o petih elementih, akupunkturi in akupresuri, o podobnosti med grško in kitajsko filozofijo, o primerjavi med zahodnim in kitajskim zdravnikom in podobnem. Rumeni cesar (na levi) posluša dvornega zdravnika Ponazoritev teorije o petih elementih »Tradicionalna kitajska medicina je tako kot zahodna celoten medicinski sistem s posebnimi preventivnimi, diagnostičnimi, terapevtskimi in rehabilitacijskimi medicinskimi vedami. Vendar se tradicionalna kitajska medicina in zahodna medicina razlikujeta že v temeljih, saj poteka postopek zdravljenja v prvi popolnoma drugače od začetka do konca kot v drugi. Zaradi teh številnih razlik se nam na prvi pogled zdi nenavadno. Drugače pa v njej ni nič ezoteričnega, saj je v svojih naukih popolnoma logična, sistematična in urejena ter podrejena svojemu humanemu cilju — ohraniti in povrniti zdravje,« so zapisali dobrovski učenci-ra-ziskovalci. Predstavitev raziskovalne naloge, ki soji dali naziv »Zahodni človek v ogledalu tradicionalne kitajske medicine«, sta si med drugim ogledala tudi znani zdravnik kitajske medicine mag. Jani Osojnik in domača zdravnica dr. Živa Trčič. Branko Vrhovec SREČANJE PLESNIH SKUPIN V PROSVETNEM DOMU HORJUL V ritmu modernih plesov V organizaciji Zveze kulturnih organizacij nekdanje občine Ljubljana-Vič-Rudnik se je v dvorani prosvetnega doma v Horjulu končalo že 18 srečanje plesnih skupin, ki delujejo na območju te nekdanje občine. Prvo srečanje je bilo že pred osemnajstimi leti, na njem pa je, kot je v pozdravnem nagovoru dejal predsednik ZKO Franc Malovrh, nastopilo vsega osem plesnih skupin s precej manj plesalci kot jih je bilo tokrat. To pot seje prepolni dvorani (dobršen del občinstva so resda sestavljali nastopajoči otroci in njihovi svojci) predstavilo štirinajst plesnih skupin, ki razen ene vse delujejo v sklopu raznih osnovnih šol. Dvanajst plesalcev OŠ Brezovica, podružnice Notranje Gorice je pod vodstvom mentorice Zdenke Oblak zaplesalo Kav- bojsko polko iz repertoarja popularnih Čukov, skupina NC Vičani z OŠ Vič je ob mentorstvu Nevenke Celarc in ob glasbi Doog prikazalo dobri stari Charleston, plesna skupina Gusarji Panorame z Dobrove pa ples in glasbo Sweet Charity (mentorica Nataša Potočnik). Mlade plesalke (22) NC Vičani z OŠ Vič so pod vodstvom brhke Nevenke Celarc v pravcatih afriških oblekicah in ob glasbi Susu bilibi zaplesale ples Afrika, črnordeče oblečena dekleta plesne skupine Smrklje Panorame z Dobrove pa ples Vogue na glasbo slovite Mado-ne. Ples osmerice glesalcev skupine Metulj z OS Preserje je opozarjal na tragično 10-letnico od černobilske nesreče (tedaj je skupina plesala ples Katastrofa...). Na glasbo Leibacha smo Plesalke NC Vičani z OŠ Vič so zaplesale ples Afrika doživeli pravcato skupino Lei-bach v malem: grozljivi somrak, luči, mrtvaške maske, glasba demonov in kozmičnih kata-klizm (mentorica Romana Ba-ssin). Kavbojci Panorame Dobrova so ob glasbi Supercalifragia-listic v črnih čarovniških ogrinjalih pričarali Ples čarovnic (mala čarovnica v skupini je bila edina plesalka iz Horjula), s skupino NC Hot Baby's OŠ Vič, ki je zaplesala ples Ujemi me na glasbo Power Dancers pa se je predstavil edini raper na tem večeru. S plesom in glasbo Ujemi me so se predstavili tudi Tretješolci z OŠ Livada (mentorica Liljana Vaupotič), sicer pa so na srečanju plesnih skupin nastopile še tele plesne skupine: Zab'ce OŠ Oskar Kovačič s plesom Hip-hop dance na glasbo E.T. (mentorica Simona Zdešar), NC Vičani OŠ Vič s plesom Jazz ob glasbi Mix, Skokice OŠ Vrhovci z Jazz baletom na glasbo Money Michaela Jacksona (mentorica Irma Starman), skupina Ekstrem Panorame Dobrova s plesom in glasbo What a feeling in NC Dance Factory OŠ Vipč s plesom S.A.X. na glasbo Jello. B. V. MATALA Matala; izgubljena si med bogovi vetra. Utrujena od bičanja časa, ostajaš trdna in večna. Pade noč morja v peneče skale, tvoje votline zaživijo v ognjih preteklosti časa. Zopet bo svit skrokane noči, vonj omlete, duh današnjega časa. Dušan Šabič, januar 1995 Prvi zamahi v vodi Mali šolarji z Dobrove so takole popisali, kaj so delali na plavalnem tečaju v Ljubljani. Na plavalnem tečaju Na plavalnem tečaju je bilo zelo lepo. Ko smo prvič šli, smo bili v drugem bazenu kot prej. Lepo je bilo. Nina P. Plavalni tečaj Učili smo se žabico in čolnička, imamo učitelja Samota. Imamo se lepo v bazenu tudi z učiteljem. Vsak dan se igramo na koncu tečaja. Davor Škofič Maurer Kaj delamo doma Oči slike gleda, mami je v službi, Urban igra računalnik, Matej piše v mali zvezek. Matej Prevc 7 let Plavalni tečaj Plavalni tečaj Na plavalnem tečaju se veliko naučimo. V vodi je zelo zabavno. Z učiteljem in učiteljicami smo se že veliko naučili, da plavati ne bomo pozabili! Urška Lampret Plavalni tečaj Na plavalnem tečaju se imamo lepo. Tam plavamo žabico in igramo se. Maruša Čot, 6 let Na plavalnem tečaju od zdaj najbolj plavamo žabico in čolnička. Zelo se zabavamo. Nim D. Kaj delamo na plavalnem tečaju Našemu tovarišu je ime Andrej. Veliko smo se naučili. Zelo je prijetno. Matej Prevc VRTEC (Foto Uroš Potočnik) Plesna revija mladih na Dobrovi Plesalke in plesalci jazz-bale-ta, ki so v plesnem društvu Panorama vse leto pridno vadili, so v četrtek, 30. maja, v dvorani na Dobrovi svojim staršem, dedkom in babicam ter drugim ljubiteljem show-dancea pripravili simpatičen plesni večer, ki so ga popestrile še gostje iz plesne skupine METULJ, ki pod vodstvom mentorice Romane Bassin delujejo na Osnovni šoli Preserje. V društvu na Dobrovi plešejo največ učenci osnovne šole Dobrova, vedno več pa jih je tudi iz drugih krajev občine in tudi Ljubljane, saj njihova mentorica Nataša Potočnik, ki sicer tudi sama pleše v najboljši skupini Mojce Horvat, skrbi za novosti na področju show-dancea in tako naredi to zvrst plesa zanimivo za mlade. Prav dejstvo, da so plesalci organizirani v društvu, jim daje možnost, da lahko plešejo vsi, ki to žele. Druge plesne skupine (v dobrovski občini jc v tem času Panorama edino plesno društvo) v tem delu ljubljanske okolice so organizirane po šolah, v njih pa lahko plešejo le učenci domače šole, drugi pa morajo v ljubljanske klube. To pa jc spet povezano s problemi prevozov, večjimi stroški itd. Vse to in o tem, kaj je sploh ta vrsta plesa, morajo v društvu pojasnjevati odgovornim za kulturo v občini, ker tudi ti včasih podvomijo, ali ples spada v kulturo ali ne. Žalostno! Plesalci pa vztrajajo in bodo sami dokazali svoje delo v kulturi, zanimanje za ples pa je vedno večje, tudi druga društva v občini ugotavljajo, da bodo morala otrokom v svojem kraju ponuditi možnost za učenje plesa doma. Tudi to je priznanje dobrovskim delavcem na tem področju. Vsaka skupina je nastopila po dvakrat, najbolj ljubki so bili malčki iz vrtca, ki pa jih kljub mladosti na odru ni bilo prav nič strah. Zanimiv je bil tudi can-can, pa najstarejša skupina Extrem, ki je ime podedovala po skupini, ki je na Dobrovi plesala že leta 1989 in takrat, še v bivši Jugoslaviji, na Bledu osvojila nič manj in nič več kot naslov družavnih prvakov. Naši vrli Dobrovčani upajo, da bodo ta uspeh ponovili, če bodo pridni. PT Manj izletnikov na Svetem Lovrencu Dolgotrajna zima, nato pa še večtedensko deževje sta bila najbrž kriva, da je na Svetega Lovrenca ali Polhograjsko goro letošnjo pomlad priromalo precej manj izletnikov kot običajno. Kot pravi Pavle Setničar, gospodar domačije pri Logarju na sedlu malo pod vrhom Svetega Lovrenca, kjer se prišleki lahko okrepčajo, še največ izletnikov prihaja iz okoliških vasi, od drugod pa jih je občutno manj. »Za silvestrovo sem čakal, da bo kdo prišel, a ni bilo nikogar. Med prvomajskimi prazniki pa je bil sam dež. Sicer pa ljudje sem gor prihajajo v glavnem zavoljo razgleda.« Pri Logarju se gostje lahko okrepčajo s suho domačo klobaso in doma kuhanim sadjevcem, brinovcem ali celo šnop-cem iz mokovine, drevesa, ki obrodi le vsakih dvajset let. Sveti Lovrenc razen po imenitnem razgledu, slovi tudi po blagajevem volčinu ali blagaja-ni, cvetlici, ki je postala turistični simbol Polhovega Gradca. Zadnja leta Pavle, ki je na te cvetlice navezan kot na svoje otročiče, ni opazil malodane enega samega cveta, ker so jih menda že pred cvetenjem pošči-pali mufloni (neavtohtona divjad), zdaj pa sije redka cvetlica bojda le malce opomogla. «Letos sta se pojavila dva cvetova blagajane. Morda se bodo rožice zdaj vrnile, ko tu gori ni več muflonov. Precej teh so lovci postrelili, nekaj pa se jih je odselilo in se zadržujejo na Kozjekih in Tošču,« ne more skriti zadovoljstva ob ponovnem okrevanju flore na Polho-grajski gori Pavle Setničar. Branko Vrhovec 20 NAŠ ČASOPIS DOBROVA — HORJUL — POLHOV GRADEC JUNIJ 1996 JUBILEJ FOLKLORNE SKUPINE NA DOBROVI Pr' Mick'nem kozolc IZ DELA RIBIŠKE DRUŽINE DOLOMITI Urejena kanalizacija pride prav tudi ribičem Florijanovo v Podsmreki Gasilsko društvo Podsmreka je 5. maja 1996 prvič v zgodovini pripravilo Florijanovo sv. mašo v podružnični cerkvi Sv. Martina v Podsmreki, po njej pa bogato pogostitev. Gasilski sektor Dobrova sestavljajo 4 prostovoljna gasilska društva: Dobrova, Brezje, Hruševo in Podsmreka. Vsako leto se izmenično zaznamuje Flor-janova nedelja v enem izmed krajev, kjer gasilsko društvo deluje. Letos je bilo na vrsti PGD Podsmreka. V spomladanski nestanovitni nedelji so se ob 14.30 uri začeli zbirati pred gasilskim domom v Podsmreki povabljeni gasilci z Dobrovskega sektorja ter Kozarij, s katerim je PGD Podsmreka povezano še posebej. Leta 1923 je bilo namreč ustanovljeno skupno PGD Kožarje — Podsmreka. Prišle so tudi številne narodne noše iz Brezij, Razorov, Tržaške ceste, Notranjih Goric, Podpeči, Jezera in okolice. V sprevodu proti cerkvi so se zvrstile najprej številne slovenske narodne noše. Te so z živahnimi barvami ter dežniki popestrile sprevod, za njimi pa so se zvrstili gasilci. V ospredju so šli najprej najmlajši podsmreški gasilčki, za njimi pa gasilci s prapori ter vsi ostali. Ob 15. uri je dobrovski župnik g. Anton Golob v polni cerkvi sv. Martina daroval sv. mašo na čast sv. Florijanu, kije zavetnik gasilcev. Pri sv. maši so sodelovali pevci dobrovskega cerkvenega zbora in moškega pevskega zbora Dolomiti. Po končani sv. maši je predsednik PGD Podsmreka g. Janez Kušar povabil vse navzoče na pogostitev in družabno srečanje v domači gasilski dom. Ob izhodu iz cerkve je po stari slovenski navadi vsakdo lahko poizkusil domači kruh s soljo, za spomin pa dobil podobico sv. Florijana. Presenetilo je tudi vreme, ki je obiskovalce malce blagoslovilo z dežnimi kapljami. Nekaj jih je odhitelo domov, mnogi pa so se odzvali povabilu. V prostorih gasilskega doma so bile mize bogato obložene z domačim pecivom, ki so ga pripravile gospodinje iz Podsmre-ke. Gasilci, narodne noše in obiskovalci so se ob pogostitvi marsikaj pogovorili, za dobro voljo pa je poskrbela tudi mlada harmonikarica v narodni noši Mateja Kermavner iz Majlonta, ki je veselo raztegovala meh. Ljudje so zadovoljni odhajali domov in pohvalili dobro pecivo, za kar gre še posebna zahvala gospodinjam, ki so ga prostovoljno pripravile. Domači gasilci so bili veseli, da seje udeležilo toliko ljudi in da je praznovanje Florijanove nedelje v Podsmreki, kljub kapljam dežja, lepo uspelo. M&R * Folklorna skupina Dolomiti je priredila, ob praznovanju 30-obletnice obstoja folklorne skupine na Dobrovi, bogat kulturni večer pod naslovom »Pr' Mick'-nem kozolc« v nedeljo, 12. maja ob 19. uri v dvorani na Dobrovi. Poseben prispevek jubileju je dala spremljajoča razstava folklorne dejavnosti skozi zgodovino z naslovom »Folklora včeraj in danes, kaj pa jutri?«, kije bila v Pirnatovi galeriji pod cerkvijo na Dobrovi od petka 10. maja, do nedelje 12. maja 1996. Člani zdajšnje zasedbe folklorne skupine, ki v glavnini skupaj delujejo že 5 let, so se odločili, da se za tako velik jubilej dobro pripravijo. Da bi na dostojen način zaznamovali tri desetletja dolgo tradicijo delovanja folklorne dejavnosti na Dobrovi, so se z veliko volje in truda lotili dela. Organizirali so se in stopili do okoliških podjetnikov in delovnih organizacij. Veliko jih je razumelo, daje velik projekt povezan tudi s sredstvi. Ti so s svojimi prispevki opogumili člane folklorne skupine, ki so stari od 15 do 27 let, da so pripravili zanimiv program. Pri delu pa so jim pomagali tudi člani mešanega pevskega zbora Dolomiti. Večerna prireditev je imela naslov »Pr' Mick'nem kozolc«. Mnoge domačine je to zmedlo, ker eden tak resnično obstaja v Stranski vasi in so mislili, da se bo tam kaj dogajalo. Kdor si je pozorno ogledal plakate ali letake pa je spoznal, da se bo prireditev odvijala v dvorani na Dobrovi. Številni tisti, ki so si jo tudi ogledali, so tudi spoznali pomen naslova prireditve. V lepo okrašeni dvorani, kjer je za zanimivo sceno stal na eni strani majhnega odra kozolec, na drugi pa stara kmečka soba, se je zbralo do zadnjega kotička napolnjeno občinstvo. V večerno prireditev nas je na kratko vpeljala članica folklorne skupine, nato pa se je začel odvijati zanimiv program brez nepotrebnega napovedovanja. Temu je pač služila tudi vstopnica. Ko je petelin 3 krat zakikirikal se je začelo z igro odvijati na odru. Gospodarje nasezgo-daj jutraj klepal koso in klical sinova, ki sta se dolgo v noč potepala. Pripravljali so se za na košnjo. Nenaspana fanta sta korajžno zapela pesem Grablji-ce. Prišli so še drugi kosci in gospodar jih je prijazno postregel rekoč: Kakor se koscem streže, tako tudi kosa reže. Odhiteli so na košnjo in skupaj zapeli Moja kosa je križevna. Poseben gost — Košnikov ata je kljub svojemu staremu glasu zanimivo razložil nekaj iz njegovih bogatih izkušenj. Veselje bil, da je prišel na Dobrovo, kjer imajo tudi folklorno skupino, iz Zaloga od koder prihaja, pa lete nimajo in se dogajajo čisto druge stvari. V naslednji točki so plesalke in plesalci v belokranjskih nošah v nemem kolu prikorakali na oder. V belih nošah so z nasmehom zaplesali in vmes večglasno ubrano peli. Zaključili so z »zvezdo«, ko sta dve plesalki med vrtenjem poleteli. Z žuborenjem potoka, enim izmed zvočnih efektov, ki so bogato popestrili veselo vzdušje v dvorani, so na oder prihitele perice in se ob pranju »žehte« pogovorile. Zapele so Mati za-kliče, Micka pa ni mogla skriti simpatij do Matevža, ki je na koncu prihitel s košnje ravno tam mimo. Domačima godcema na harmoniko in kontrabas se je ob tej priložnosti pridružil še mladi godec na klarinet, ki se je odzval povabilu. Skupaj so v solo točki veselo zaigrali. Dobro ogreti so nato spremljali plesalke in plesalce pri prekmurskih plesih. V bolj živahnih in raznobarvnih nošah so se ti veselo sukali in vrteli. Na koncu spleta so zapeli: Vsaka ftička je vesela..., aplavz pa je naznanil veselje tudi v dvorani. S palico v roki se je še enkrat prikazal Košnikov ata, ki je s svojim prepričljivim modrovanjem spravil v smeh prav vsake- ga v dvorani. Starejša skupina plesalk in plesalcev folklorne skupine Dolomiti, ki seje zopet zbrala skoraj po desetletju, seje kar v 8 parih in ob bogati glasbeni spremljavi predstavila z gorenjskimi plesi. Po dolgih letih so si nadeli gorenjske noše in skupaj živahno zaplesali. Z zanimivimi svetlobnimi efekti seje dogajanje preselilo v kmečko hišo. Gospodar in gospodinja sta se med ličkanjem koruze in zbiranjem fižola pogovarjala o godu. Fantje z vasi so presenetili negotovega gospodarja in mu prišli ofirat. Zaigrali in zapeli so mu: Zdravje Srečo, dober večer in tako se je vse to prevesilo v veselo godovanje. Bogato izročilo slovenskih ljudskih plesov se je zaključilo z gorenjskim spletom zdajšnje zasedbe. Mladi plesake in plesalci so nasmejani in polni dobre volje plesali, skakali, se vrteli in peli ter si celo žugaii pri Ta požugani. Vmes so se hudomušno gledali in glasno vriskali, solo fant in dekle pa sta si v pesmi odkrila kanček svoje skrivnosti. V prijetno ozvočeni dvorani nas je glas čričkov vpeljal v noč. Fantje so se odpravili pet podoknico Micki. Pod oknom so zapeli: Temna noč seje storila in Drevi pa grem na vas, korajžni Matevž pa se je povzpel po lestvi navzgor pod napačno okno. Prebudil je Mickinega očeta, ki gaje polil z vodo iz nočne posode. Končno so jo fantje ubrali pod Mickino okno, kjer so skupaj z Micko zapeli, vendar jih je oče kmalu nagnal. Prijeten večer so nastopajoči zaključili s pesmijo: Klobuk bom snel, ko so počasi prihajali na oder. Med pesmijo so se zaslužnim podelila priznanja in izrekle zahvale, nato pa so bili povabljeni na ogled razstave še vsi tisti, ki sije še niso ogledali. Na razstavi so bile predstavljene fotografije po kronološkem zaporedju z zanimivimio-pisi, reki in komentarji. Številne črnobele in barvne je so kazale, kako bogat je bil utrip folklorne skupine Dolo-miti z Dobrove.-Razstavo so spremljali narodni motivi, video posnetki ter ljudska in narodnozabavna glasba. Ogled razstave je bil na željo tudi voden, obiskovalci pa so lahko nazdravili in prigriznili. Člani folklorne skupine Dolomiti so na koncu kazali zadovoljstvo, ker jim je uspelo pripraviti bogato razstavo, zanimivo večerno prireditev in so s strani obiskovalcev prihajale številne pohvale. Te so poplačale veliko vloženega prostovoljnega dela in truda. Lepe spomine bodo obujali ob lepih fotografijah in videoposnetkih, ki so jih zabeležile številne kamere ob praznovanju 30. obletnice delovanja folklorne skupine na Dobrovi. M&R Ob potoku Izvirše, ki teče skozi Horjul je 11. maja spet brnel agregat Ribiške družine Dolomiti, s katerim njeni ribiči omamljajo in lovijo potočne postrvi. Gre za redni dvoletni odlov, ki ga RD Dolomiti opravlja v svojih gojitvenih potokih, kamor nato seveda vlaga tudi mladice, da se ribji zarod obnovi. Potok Izvirše je, kot pravi gospodar družine Marjan Božnar, za RD Dolomiti še posebno donosen, saj pri enem samem odlovu nalovijo v njem tudi do tisoč rib. Tu se zadržuje le potočna postrv, medtem ko je v Horjulščici, kaka dva kilometra proč, tudi veliko klenov, postrvi amerikank, nekaj ščuk, tu in tam pa celo kak podust. Pogoji v potoku Izvirše so še posebej ugodni, saj tu tricentimetrske mladice v enem samem letu zrastejo na šest centimetrov (letos nameravajo v potok vložiti 6.000 mladic). »Opažamo, da se v horjulski dolini stalež rib izboljšuje odkar tu gradite kanalizacijo. Tudi domači ribiči bolj skrbijo za ribji zarod. Ob potokih bomo začeli nameščati še oplete za zadrževanje rib, pod katere se bodo ribe lahko skrile,« nam je povedal gospodar RD Dolomiti Marjan Božnar. Ribiška družina Dolomiti razen horjulske doline pokriva tudi pohograjsko dolino, vse do meje z ljubljansko mestno občino. Družina ima 68 članov, skupno pa skrbi, kot pravi njen gospodar, kar za šestnajst gojitvenih potokov. Branko Vrhovec Letos že 12. salamijada Na Vrhniki v Gostilni »Pri Kranjcu« smo imeli letos že dvanajstič pravo domačo fešto — imenovano »Salamijada«. Ta je že tradicionalna, saj je v oceno prispelo kar 60 salam. Na salamijadi je lahko sodeloval vsak, ki je »pridelal« dobro salamo. Že dopoldne so si gosti v gostilni lahko ogledali razstavo kvalitetnegavVrhniškega kruha iz pekarne ŽITO — Vrhnika. Zanj se ve, daje tako dober, da Ljubljančani čakajo v dolgih vrstah pred prodajalno na Ljubljanski tržnici. Nam — Vrhni-čanom pa je to seveda prihranjeno. Največ pohval je bil deležen vrhniški hlebec, med vsemi dobrimi vrstami kruha, ki jih pečejo v Vrhniškem Žitu. Dober kruh — ni kaj! Poleg tega je bilo razstavljenih tudi mnogo domačih mesnih izdelkov in pripomočkov pri izdelovanju salam. Salamijadni dan pa seje začel s sprejemom vseh sodelujočih salam. Te so oštevilčene visele čakajoč na komisijo, sestavljeno iz štirih strokovnih članov in dveh članov iz občinstva. Komisija je ocenjevala salame pod zaporednimi številkami, tako da je bilo ocenjevanje nepristransko, saj se ni vedelo, za čigavo salamo gre. Ko so salamo prerezali na pol, so jo člani komisije poskusili in ocenili glede na: okus, izgled, kompaktnost, vonj, strukturo, barvo ter morebitne dodane aditivc — kar pa poznavalci kaj hitro ugotovijo (peče po grlu). Kvaliteta same salame pa je odvisna od: vrste mesa, načina priprave, dimljenja, dodanih začimb, zorenja, seveda pa tudi večletna praksa izdelovanja naredi svoje. Ocenjevanje je bilo mimo in tako seje začel zabavni del dneva z razglasitvijo rezultatov. Se- veda prvo mesto pripada res najboljšemu izdelovalcu, ostali pa smo si dejali: »Bo pa drugo leto boljša.« Kvaliteta salam se namreč iz leta v leto izboljšuje, kar je potrdila tudi strokovna komisija. Od 60 prinesenih salam je laskavi naziv najboljše salame dobila salama Jožeta Jeraja iz Bevk, ki je ravno na ta dan praznoval svojih 60 let. Vse najboljše Jože in da bi naredil še veliko tako dobrih salam! Drugo mesto je zasedla salama Vrhni-čana Andreja Rozmana — seveda, smo dejali — saj ima sedaj mnogočlansko družino domačih pomagačev, in tudi v bodoče ne bo brez dobrih salam. Tretje mesto je pripadlo Salami last Franca Birtiča iz Osredka pri Prvo nagrajena srnama jr prejel njegov zet, drugi pa salama je bila last Jožeta Jeraja iz Bevk, t, drugi pa je bil Vrhničan Andrej Rozman. Bevk, nagrado je Dobrovi, kije tudi na drugih sa-lamijadah dosegel lepe uvrstitve. Če koga zanimajo uvrstitve ostalih salam, si to lahko ogleda v gostilni Pri Kranjcu. Pripravljenih je bilo tudi nekaj presenečenj za obiskovalce, in sicer: živi prašički, šunka v črevu, kije imela kar 8 kilogramov, za pravo vzdušje pa so seveda poskrbela dekleta iz znanega ansambla »Vesele Štajer-ke«, ki so dodobra ogrele občinstvo. V goste je prišel tudi Šentjernejski oktet, kije skupaj s Tonetom Jurjevčičem zapel kar nekaj pesmi o petelinu, cvičku in Dolenjski. Od tu imamo tudi zelo dober cviček pridelovalca Vinka Štemberger-ja iz Pleterskega hriba. Duša prireditve pa je bil Ste-belov Jože, kateremu gre vsa pohvala in zahvala, saj je naš »Gozdni Joža« ne samo izvrsten voditelj, temveč tudi mojster svojih izdelkov na Storže-vem griču — planinci imamo »Stebclčka« vedno s seboj, ki pa ga seveda pijemo zgolj za zdrav- je, ko smo potni. Tudi Jurjevčičev Tone — Mežnarjev je pripravil razstavo svojih del ob Cankarjevem letu — njegovi 60-letnici. Gostje in osebje gostilne mu želimo še veliko tako ustvarjalnih let. Salame smo ocenili, najboljše pa nagradili, za kar gre zahvala našim sponzorjem, pripravljalnemu odboru ter seveda prina-šalcem salam. Nekaj največjih sponzorjev: ŽITO — Pekarna Vrhnika; UNION, Ljubljana; OREL, d.o.o.; Žganjekuha ŠUŠTERŠIČ; Viktor Jereb; Mesnica Blatnik; Go-barstvo Smuk, Bevke; Kompas International; Avtomehanika Mivšek; Trček Pavle; Drofenik Ivan; Oven Tone; Arsič Drago; Žito mlin, Vrhnika; Štefan Albreht, Logatec; Gorenc Franc (brez njega bi sani bile še na podstrehi, rože ha tleh in salame brez kavljev) in seveda glavni sponzor »GOSTILNA PRI KRANJCU«. T. T. VRHNIŠKA DEPONIJA Smetišče ni nujno smrdljiva jama Kompostni kup na koncu smetišča: za zdaj večino tega naravnega gnojila porabijo kar za urejanje komunalne deponije, vendar če bo tega več, bodo lahko marsikaj porabili tudi na javnih površinah, se pravi na zelenicah. Konec velikega kupa: na koncu bo ostalo le malo takih odpadkov, kijih je treba za vselej zavreči. Večino je mogoče predelati. Odpadki so ločeni: od leve na desno najprej plastika, desno od nje kovine, zadaj gume. Videti je tudi betonske ovire, s katerimi so zaščitili območje tako, da nima vsakdo dostopa vanj. Vstop je samo pri zaporniki °b glavnem vhodu. zmleta lesna masa: vse odpadne deske, tramove in drugo s posebnim drobilcem zmeljejo in odpeljejo na kompostni kup. klavni vhodna deponijo, ob njem velik zabojnik za odpadni papir. Polnijo ga v petih dneh. Na- Vsak človek že s tem, ker živi, pušča za seboj odpadke. Se več odpadkov pa pušča, če se ukvarja s katero od dejavnosti, s katerimi se preživlja. Človekova naselitev vpliva na okolje bolj, kot se ljudem zdi. V razvitih državah se tega zavedajo in se zato s tem, kako stvari urediti na najbolj koristen način, zelo dolgo ukvarjajo, pri nas pa, kjer smo v prehodnem obdobju, ko so do nedavnega šteli za koristno samo v vagoni in vagoni proizvedenega, nekoliko capljamo za temi razmišljanji . Zavedati smo se začeli teh dejstev šele zdaj, ko smo ugotovili, daje Slovenija majhna dežela in da ne more cela postati smetišče. Vrhnika je v enem pogledu že pred Ljubljano. Prostorska stiska in spoznanje, da je na sedanji deponiji premalo prostora, je vrhniško komunalno podjetje prisilila, daje začelo ločeno zbirati odpadke na samem smetišču. Kako je to videti, smo si po nekaj mesecih takega obratovanja, ki so se mu nekateri že privadili, ogledali kar sami. Vstopnica na smetišče Smetišče je zaprto s posebno zapornico, se pravi, da nepoklicanim, ki tjakaj pripeljejo svoje odpadke, ni kar enostavno dovoljen dostop, se pravi, da odlaganje poteka pod nadzorstvom delavca komunalnega podjetja. Glede na to, daje smetišče obratuje ves dan, se ne more zgoditi, da bi človek prišel kar tja in pred vrati nekaj stresel. Delavec komunale vsakogar napoti na določeno mesto, kjer lahko odloži odpadke. Vsakogar tudi vprašajo, odkod je, kajti do odlaganja teh odpadkov imajo pravico samo prebivalci vrhniške in borovniške občine. Pač tisti prebivali, ki vsak mesec komunalnemu podjetju Vrhnika plačujejo položnice tudi za odvoz smeti. Še nekaj je: gradbenega materiala na komunalni deponiji ne sprejemajo, ker je tako določeno z lani sprejetim občinskim odlokom o ravnanju z odpadki. Pač pa je mogoče k deponiji pripeljati vse druge odpadke: koristneje treba spraviti v kontejnerje, kjer se zbirajo koristni odpadki, na poseben kup pa gredo odpadki, ki in jih ni mogoče uporabiti za nadaljnjo predelavo. Lepo sortirani odpadki Tako imajo takoj ob vhodu v deponijo nekaj kupov odpadkov, ki so že lepo sortirani: videti je velik kup lesa, potem je velik kup kovinskih odpadkov (starih avtomobilov, vodnih grelnikov in drugega), imajo tudi velik kup avtomobilskih gum, posebej je tam kup plastike, pravzaprav dva kupa, ena je uporabna, druga manj uporabna. Les, ki ga zberejo, že zdaj drobijo s posebnim drobil- cem. Tisto lesno maso potem spravijo na posebno kompo-stišče, ki stoji tik za vrhniško čistilno napravo. Zdaj kompost, ki ga tako pripravijo, porabijo sami zase, ker so -kar na smetiščih ni navada, že zasadili mačehe, ampak tudi pravijo, da nekateri vrtnarji že povprašujejo tudi po kompostu. Tudi pločevino že predelujejo: kadar se je nabere dovolj, pokličejo na pomoč posebno močno stiskalnico, da je tega blaga čim manj in zavzame čim manj prostora, potem pa jo tako spravljeno pošljejo naprej v predelavo, kot je to navada po vsem razvitem svetu, kjer je že zdavnaj jasno, da so tudi surovinske baze omejene in je treba marsikaj na novo predelati in porabiti za druge izdelke. Na deponiji so posebej odbrane tudi avtomobilske gume. Zbirajo jih toliko časa, da se jih splača naložiti in odpeljati v sežiganje. Zabojnik za papir Pri sami zapornici obiskovalca pričaka velik več-kubični kontejner, kjer se zbira odpadni papir in papirna embalaža: kontejner požre 30 kubičnih metrov materiala, in glede na pripeljano se napolni v petih dneh. Delavci na smetišču namreč delajo tudi po vse dneve, da od smeti, ki jih pripeljejo iz krajev, kjer še ni urejeno ločeno zbiranje odpadkov, izločijo vse uporabno in to razporedijo po posameznih kupih na deponiji, kjer blago počaka na prevoz v reciklažo ali drugam. Zbirajo tudi vse vrste plastičnih odpadkov. Največ se nabere različnih zabojčkov, v katerih vrhniški in borovniški zelenjadarji prodajajo svoje blago, najde pa se tudi veliko druge plastike. Imajo ločeno, ker se plastike med seboj zelo razlikujejo. Na smetišče je mogoče pripeljati tudi odpadni stiropor, ki ga prodajo v nadaljnjo predelavo za nove izdelke, zbirajo pa tudi steklo, ki ga je prav tako možno porabiti, od steklenic do vsega drugega. Na ta način so zelo privarčevali na prostoru, kajti grozila je nevarnost, da se bo deponija prehitro napolnila, še zlasti v fazi, ko so bili vsi prepričani o tem, da bo kmalu treba odpreti novo komunalno deponijo in so tudi v vrhniški občini o tem pospešeno razmišljali. Ločeno zbiranje in sortiranje odpadkov namreč pomeni, da veliko koristnih snovi, teh pa je pripeljanih največ, zaradi uporabnosti odpeljejo naprej. Pohvalijo se s tem, da so se s podjetjem Dinos, ki zbira odpadne surovine, dogovorili o tem, da jim bo sprejemalo vse vrste sortiranih odpadkov, jim pri tem svetovalo, jim pripravilo merila za kakovostno in učinkovito zbiranje in da jim bo sovla-galo v tehnologijo. Seveda deponijo še najbolj polni mulj iz čistilne naprave vrhniške usnjarne, ki najhitreje napolnjuje prostor. Spravljanje teh odpadkov ima še to slabo plat, da je treba zaradi njih vsak mesec navoziti na deponijo približno 500 kubikov jalovine, če hočejo deponijo ohranjati kolikor toliko urejeno in jim to omogoča tudi delo s težkimi stroji. Cvetijo mačehe Če bi kdo pričakoval, da bo na komunalni deponiji naletel na velike kupe smeti, se moti. Vidi se jih samo tam, kjer niso zasute. Drugače pa je deponija zelo lepo urejena. V začetnem koncu, tam na strani, ki gleda proti Sinji Gorici, so ozelenili velik kos zemljišča, ki je nastalo nad smetmi in zdaj že rastejo na njem tudi topoli. Poleg tega zemljišča je še drugi del, kjer s posebnimi rastlinami, kakršne zasajajo v bioloških čistilnih bazenih, prečiščujejo odcedne vode. Kar kaže, da zemljišče nad komunalno deponijo in ob njej ni nujno vedno tudi degradirano, kar se rado dogaja, če ni nadzora nad odpadki. Zato na Komunalnem podjetju posebej opozarjajo, kakšna nevarnost za okolje so divja odlagališča, kjer takega nadzora ni. Če sam pripelješ odpadni material na smetišče, se srečaš s posebnim »sprejemnim režimom«, ki je razumljiv. Morda se komu zdi, da je prikrajšan pri svojih državljanskih pravicah, toda red na deponiji določa komunalno podjetje, ki tudi upravlja z njo. Delavec na vhodu v deponijo vsako vozilo ustavi, zapiše številko vozila, kaj si pripeljal in koliko si pripeljal. Potem vozniku pove, kam naj pripeljano odloži. Na deponijo ne pusti nikogar, ki ni iz vrhniške ali borovniške občine, vendar pove, kam naj pripeljano odpelje. Ostro ima ukazano, da nihče na deponijo ne sme pripeljati odpadkov, ki tja ne sodijo. Če je le mogoče , svetuje, kako naj vsakdo sortira odpadke že tam, kjer nastajajo in da bo potem postopek na deponiji hitrejši. Strogo po navodilih Dopoldne so na deponiji vedno delavci, ki odpadke prebirajo. Iz pripeljanih odpadkov, v katerih ni preveč bioloških odpadkov, izbirajo papir, karton, različno plastiko, steklenino in kovine. Plastiko in pločevinke stiskajo v stiskalnici, da jih spravijo na čimmanjši volumen, kar olajša prevoz. Avtomobilske školjke razstavijo, odstranijo sedeže in jih pripravijo na nadaljnjo predelavo. Belo tehniko ločijo na plastične in kovinske dele, prav tako razrežejo odpadne jogije in kovinske dele ločijo od blaga. Stiropor pakirajo v večje vreče in pripravijo za prevoz, iz bioloških odpadkov pripravljajo kompostni kup. Imajo pa še veliko drugega dela pri vzdrževanju deponije. Pri Komunalnem podjetju Vrhnika so ob tej nalogi zelo odločni, ker se zavedajo nekaterih pomembnih dejstev: v deponijo bodo zasuli zares samo nekoristne odpadke, katerih količine pri vseh odpadkih je komaj 20 do 30 odstotkov prejšnje, zmanjšala se bo poraba jalovine, ki jo vozijo iz verdskega kamnoloma in s katero prekrivajo odpadke, obenem pa se bo podaljšala uporaba odlagališča na Tojnicah. Zavedajo se tudi dejstva, da ne bo vse urejeno tako, kot bi moralo biti, dokler ne bo vse urejeno za ločeno zbiranje odpadkov v vseh krajih, odkoder vozijo odpadke na deponijo, vendar so začetni rezultati vidni. Pravijo, kot smo se pogovarjali z direktorjem Komunalnega podjetja Vrhnika inž. Stojanom Jakinom in njegovo desno roko pri urejanju deponije Majo Gunstek, da se moramo vsi naučiti dobro gospodariti tudi z odpadki, kajti največji problem predvsem razvitih krajev na zemeljski obli so smeti. In vtis smo imeli, čeprav je v nosnice rezal poseben vonj in v njih še dolgo ostal, da tudi komunalna deponija ne more biti samo smrdljiva jama na koncu kraja, temveč je lahko to kar uspešno podjetje, kjer je mogoče vse vrniti v predelavo. Malo je namreč takih odpadkov, ki jih je treba za vedno zavreči. T. J. Komunalno podjetje Vrhnika je z osnovno šolo Ivan Cankar na Vrhniki pripravilo posebno zloženko, na kateri otroci v besedi in risbi opisujejo, zakaj ločeno zbirati odpadke. Vrhničani jo bodo kmalu dobili, Borovničani pa potem, ko bo tudi pri njih urejeno tako zbiranje ali pa preden bo. Otroci so velika prihodnost tudi pri varovanju okolja. Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84,37/85,29/86 in Dr. list RS, št. 26/90,18/93), 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 28/93,57/94, 14/95) in Statuta Občine Vrhnika (Ur. list RS, št. 34/95), izdajam SKLEP o javni razgrnitvi odloka o spremembi Odloka o ureditvenem načrtu pokopališča v Verdu 1. člen Javno se razgrne Odlok o spremembi Odloka o ureditvenem načrtu pokopališča v Verdu, ki ga je izdelal biro Primis, Vrhnika, d.d., Tržaška c. 23, Vrhnika, pod štev. 21/96. 2. Osnutek iz 1. točke tega sklepa bo razgrnjen v II. nadstropju stavbe Občin-ske uprave, Občine Vrhnika, Tržaška c. 1, Vrhnika, ter v prostorih KS Verd, 30 dni od objave v glasilu Naš časopis. V času javne razgrnitve bo v KS Verd organizirana javna obravnava osnutka. O času javne obravnave bodo krajani obveščeni na krajevno običajen način. 3. Občani in organizacije lahko dajo pisne pripombe, mnenja in predloge na kraju razgrnitve ali jih pošljejo Občinski upravi Občine Vrhnika. 4. Ta sklep začne veljati z dnem objave v glasilu Naš časopis. Številka: 352-25/80 „ ŽUPAN Datum: 30. 5. 1996 OBČINE VRHNIKA Vinko TOMSIC Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.list SRS 18/84), 37/85,29/86, Ur. list RS št. 26/90,18/93,52/93,56/93, 71/93) 29. člena Zakona o lokalni samoupravi in statuta Občine Vrhnika (sprejetega 11.5.1995) je občinski svet Občine Vrhnika na svoji seji dne sprejel ODLOK o spremembi Odloka o ureditvenem načrtu pokopališča v Verdu 1. člen S tem odlokom se spremeni in dopolni odlok o ureditvenem načrtu pokopališča v Verdu, Ur. list RS št. 42/90). 2. člen V 3. členu se 1., 3. in 4. odstavek nadomestijo z: Območje ureditvenega načrta obsega površino cca 3946 m2 vključno z obstoječim pokopališčem v katastrski občini Verd. Seznam parcel; 20/1, 20/2, 20/3, 7/1, 1/2, 7/3. Potek meje: Začetek meje je jugozahodna vogalna točka na parceli št. 7/1, od katere se, v smeri urinega kazalca, nadaljuje po njeni vzhodni in severni meji. Seka cesto na parceli 5t. 1768 in se nadaljuje po njeni vzhodni veji do severnega vogala obodnega zidu v obstoječem pokopališču. Po severni strani tega zidu se nadaljuje do vogala, kjer se odcepi in poteka po delih parcel št. 20/2, 20/3 in 20/1. Odsečišča meja parcel št. 20/2,2 in 10/2 se nadaljuje po južni meji parcele št. 2 do ceste, ki jo ponovno prečka in do začete točke poteka po delu parcele št. 7/3 in po južni meji parcele št. 7/1. 3. člen V 4. členu se stavka: - ureditev dostopne poti - preureditev obstoječega poslovilnega objekta nadomestita z: - ureditev dostopne poti do novega pokopališča in ploščadi pred sakralnim objektom - preureditev obstoječe vežice v pomožni objekt za spravil pokopališke opreme in orodja in za stavkom »B Razširitev pokopališča«, se doda stavek: - izgradnja nove vežice in ureditev poslovilnega prostora 4. člen 5. členu se: - 1. odstavek v 1. točki nadomesti z: V območju obstoječega pokopališča je urejena dostopna peš pot do novega pokopališča s pločadjo pred sakralnim objektom in obstoječo vežico ter prostor za vodo - 1. odstavek v 5. točki nadomesti in dopolni z: V območju »E« je zgrajena nova vežica, ki leži pravokotno na obstoječe pokopališče, oziroma sta vhod v vežico in poslovilna ploščad zasnovana v osi obstoječega vhodnega stopnišča. Objekt je tlorisnih dim. 7,60 x 3,80 m oziroma skupaj s poslovilno ploščadjo 11,13 x 6,94 m, pritličen in ima naslednje prostore: poslovilna ploščad, prostor za dva pokojnika, sanitarije, čajna kuhinja. Poslovilni prostor je ograjen tlorisnih dim. 29,0 x 14,0 m % - 1,0 m in je nepravilen pravokotnik. Ograja je zidana v naravnem kamnu ali kovana do višine max. 1,5 m, oziroma se oblikovno prilagaja obstoječemu pokopališču. V severnem delu poslovilnega prostora je vzdolž ograje postavljena daljša kamnita ali betonska klop. V osi vhoda iz parkirišča je urejen prostor z oblikovanim vodnjakom. Na severni strani območja E je urejen parkirni prostor. Dimenzije območja E določajo: na zahodu breg Ljubljanice, na severu in jugu parcelna meja in na vzhodu predvidena širina obstoječe ceste. - 6. odstavek v 5. točki se nadomesti z: Obstoječa vežica se gradbeno sanira, dogradi tlorisnih dimenzij 2,0 x 4,0 m in uredi kot pomožni objekt. - 13. odstavek, (poglavje D), v 5 točki se nadomesti z: Nova vežica je grajena iz klasičnih materialov (les, opeka). Fasada bo iz zaglajenega ometa in prebarvana v barvnih tonih, določenih v barvni študiji in potrjeni od strokovne organizacije. - Poglavje E se dopolni z: Ob vodnjaku sta zasajeni dve večji lipi, ki se ponovita tudi na južni strani poslovilnega prostora. 5. člen 6. členu se: - stavku »Vodooskrba je predvidena v območju A za potrebe obeh pokopališč«, dodajo besede »in v območju E« - za 6. odstavkom se dodajo odstavki: Fekalne odplake se vodijo v dvoprekatno nepretočno greznico Meteorne vode s strehe novega objekta se vodijov Ljubljanico Meteorne vode iz utrjenih površin se preko lovilca olj vodijo v Ljubljanico. Odtok vodnjaka v območju E je speljana v Ljubljanico - stavek za: »Prometni režim ostane nespremenjen«, se črta in nadomesti s stavkom »Parkirni prostor ima urejenih 14 parkirnih mest pod kotom 45 stopinj, z dvema uvozoma in je zasnovan glede na možen peš dostop v poslovilni prostor. 6. člen . Ta odlok začne veljati drugi dan po objavi v Uradnem listu RS. Štev.: 352-25/80 Predsednik Občinskega sveta občine Vrhnika Brane Jereb, l.r. Obrazložitev spremembe odloka o ureditvenem načrtu pokopališča v Verdu, ki jc bil sprejet v Ur.listu RS.št. 42/9o Krajevna skupnost Verd jc Primis-u.d.d. naročila spremembo ureditvenega načrta, ker krajani nasprotujejo predvideni prenovi in dozidavi obstoječe vežice. Odločili so se za gradnjo nove na razpoložljivi parceli št. 7/1 k.o. Verd, ki leži neposredno ob Ljubljanici, oziroma cesti nasproti obstoječega pokopališča Sprememba predvideva: na južni polovici parcele ureditev vežice z večjim poslovilnim prostorom, ki se oblikovno navezuje na obstoječe pokopališče, na severni polovici ureditev parkirnega prostora in na obstoječem pokopališču preureditev vežice v prostor za spravilo pokopališke opreme. Poslovilni prostor jc ograjen in obdaja vežico, ki leži v osi glavnega vhoda in dostopnega stopnišča na obstoječe pokopališče. Vežica je pritlična in obsega pokrito poslovilno ploščad, prostor za dva pokojnika, sanitarije in čajno kuhinjo. Poslovilni prostor je zasnovan kot park z vodnjakom in klopmi za počitek. Parkirni prostor ima dva uvoza in 14 parkirnih mest zasnovanih pod kotom 45 stopinj zaradi pridobitve širše zelenice oz. več površin za zasaditev drevja. Vsi uporabljeni materiali so klasični: opeka, les, kamen, kovano železo... Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA VRHNIKA Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika Številka: 2/4-229-01/89 Datum: 3. 6. 1996 Na podlagi Zakona o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin (Uradni list RS, št. 29/95) in na podlagi 13. člena Zakona o postopku z najdenimi stvarmi (Uradni list SRS, št. 31/96), izdajam SKLEP O JAVNI DRAŽBI i. Razpisujemo javno dražbo najdenih stvari, za katere je potekel zakonsko določeni rok hrambe. 2. Javna dražbo bo 19. 6. 1996 ob 15.00 uri na dvorišču Občine Vrhnika. 3. Za cenilca na javni dražbi se imenuje MAKSA STANIŠIČA, zaposlenega pri Občini Vrhnika. Obrazložitev: V skladu z določili Zakona o najdenih stvareh sprejme upravna enota najdene stvari v hrambo in sicer za tri mesece, če gre za stvar majhne vrednosti, oziroma za šest mesecev, če grej.a stvari večje ali velike vrednosti. Rok hrambe začne teči od dneva oglasa. Če se v roku hrambe ne ugotovi lastništva najdene stvari, se ta stvar proda na javni dražbi. Z izkupičkom javne dražbe se ravna skladno s 14. točko Navodila o finančnem poslovanju upravnih enot (Uradni list RS, št. 16/95 in 46/95). Upravna enota Vrhnika je z oglasom, ki je bil objavljen na oglasni deski Upravne enote od 9. 11. 1995, obvestila upravičence o možnosti dokazovanja lastništva in s tem prevzema predmetov. Po preteku zakonsko določenih rokov hrambe je razpis javne dražbe utemeljen. Seznam najdenih stvari, ki bodo ponujene na javni dražbi, je sestavni del tega sklepa. NAČELNIK UPRAVNE ENOTE Andrej Kos Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84,37/85,29/86 in Ur. list RS, št. 26/90, 18/93), 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 28/93,57/94,14/95) in Statuta Občine Vrhnika (Ur. list RS, št. 34/95) izdajam , SKLEP o javni razgrnitvi osnutka prostorskih ureditvenih pogojev za naselje Blatna Brezovica i. Javno se razgrne osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za naselje Blatna Brezovica, ki gaje izdelal biro Primis, Vrhnika, d.d.. Tržaška c. 23, Vrhnika, pod štev. 8/96. 2. Osnutek iz I. točke tega sklepa bo razgrnjen v II. nadstropju stavbe Občinske uprave, Občine Vrhnika, Tržaška c. 1, Vrhnika, ter v prostorih KS Blatna Brezovica, 30 dni od objave v glasilu Naš časopis. V času javne razgrnitve bo v KS Blatna Brezovica organizirana javna obravnava osnutka. O času javne obravnave bodo krajani obveščeni na krajevno običajen način. 3. Občani in organizacije lahko dajo pisne pripombe, mnenja in predloge na kraju razgrnitve ali jih pošljejo Občinski upravi Občine Vrhnika. ■ ' •'' 4. • Ta sklep začne veljati z dnem objave v glasilu Naš časopis. Številka: 352-23/95 ŽUPAN Datum: 7/5-1996 OBČINE VRHNIKA Vinko Tomšič Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84,37/85,29/86 in Ur. list RS, št. 26/90,18/93), 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 28/93,57/94,14/95) in Statuta Občine Vrhnika (Ur. list RS, št. 34/95) izdajam SKLEP o javni razgrnitvi osnutka prostorskih ureditvenih pogojev za območje naselja Bevke i. Javno se razgrne osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za naselje Bevke, ki gaje izdelal biro Primis, Vrhnika, d.d., Tržaška c. 23, Vrhnika, pod štev. 7/96. 2. Osnutek iz 1. točke sklepa bo razgrnjen v II. nadstropju stavbe Občinske uprave, Občine Vrhnika, Tržaška c. 1, Vrhnika, ter v prostorih KS Bevke, 30 dni od objave v glasilu Naš časopis. V času javne razgrnitve bo v KS Bevke organizirana javna obravnava osnutka. O času javne obravnave bodo krajani obveščeni na krajevno običajen način. 3. | Občani in organizacije lahko dajo pisne pripombe, mnenja in predloge na kraju razgrnitve ali jih pošljejo Občinski upravi Občine Vrhnika. 4. Ta sklep začne veljati z dnem objave v glasilu Naš časopis. Številka: 352-22/95 ŽUPAN Datum: 7. 5. 1996 OBČINE VRHNIKA Vinko Tomšič JAVNA RAZGRNITEV OSNUTKOV PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA OBMOČJI NASELIJ BEVKE IN BLATNA BREZOVICA V skladu z naročilom Občine Vrhnika je Primis, d.d., marca letos izdelal osnutka prostorskih ureditvenih pogojev za območji naselij Bevke in Blatna Brezovica. Prostorski ureditveni pogoji so vrsta prostorskega izvedbenega akta, ki v obliki meril in pogojev opredeljuje pravila prostorskega urejanja v območjih, koder ni predvidenih kompleksnih in organiziranih gradbenih akcij večjih razsežnosti oziroma, kjer se obstoječi karakter naselja ne bo radikalno spremenil. S prostorskimi ureditvenimi pogoji se prostor ureja v smislu dopolnjevanja grajenega prostora z lokacijsko omejenimi posegi, ki so vsebinsko in oblikovno prilagojeni njegovemu obstoječemu karakterju. Prostorski ureditveni pogoji so osnova za izdelavo lokacijskih dokumentacij, na podlagi- katerih lahko občani pridobijo lokacijska dovoljenja. Vrhnika, 31. 5. 1996 Na podlagi 5. člena Pravilnika o dodeljevanju občinskih profitnih stanovanj v najem in sklepa župana, ki gaje izdal po posvetu s člani Kolegija Občinske uprave 1. 5. 1996, Oddelek za splošne zadeve Občine Vrhnika objavlja RAZPIS za dodelitev občinskih profitnih stanovanj v najem I. Število in vrsta stanovanj Oddajamo enosobno stanovanje v pritličju stanovanjske hiše na Vrhniki, Gradišče 13B, skupne površine 30.22 m2. Stanovanje se oddaja v najem za nedoločen čas. Višina najemnine je določena s Pravilnikom o dodeljevanju profitnih stanovanj v najem in ne more biti nižja od izhodiščne najemnine, ki znaša 6 DEM/m2 po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izstavitve računa. II. Upravičenci do dodelitve profitnih stanovanj v najem Upravičenci do dodelitve profitnega stanovanja so fizične in pravne osebe s področja Občine Vrhnika, ki so pripravljeni plačevati profitno najemnino. Prednost pri dodelitvi profitnega stanovanja imajo najemniki občinskih neprofitnih stanovanj. Če je več enakovrednih ponudb, se stanovanje odda tistemu ponudniku, ki bo na javnem razpisu ponudil višjo najemnino. Splošni pogoji: — daje prosilec državljan Republike Slovenije s stalnim bivališčem v Občini Vrhnika; — Rda ima pravna oseba sedež v Republiki Sloveniji; — da je prosilec plačilno sposoben poravnati najemnino in ostale stroške. III. Vloge za dodelitev profitnih stanovanj Vlogi za dodelitev profitnih stanovanj je potrebno priložiti: — potrdilo o državljanjstvu (fizične osebe) oz. izpisek iz registra, da imajo sedež v RS (pravne osebe); — potrdilo o stalnem bivališču in številu družinskih članov; — potrdilo o premoženskem stanju; — najemno oziroma podnajemno pogodbo; — potrdiloo višini osebnega dohodka prosilca oz. skupnem dohodku vseh članov družine; — ponudbo višine najemnine, ki jo je prosilec pripravljen plačevati (ne sme biti nižja od izhodiščne najemnine). IV. Rok za oddajo vlog Prijave za dodelitev profitnega stanovanja je potrebno oddati do vključno 10. 7. 1996 na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za splošne zadeve, Tržaška cesta 1, Vrhnika, s pripisom »NE ODPIRAJ — RAZPIS ZA PROFITNO STANOVANJE«. Vloge, ki ne bodo vložene v roku, se ne bodo obravnavale. V. Način objave odločitve o dodelitvi profitnih stanovanj Sklep o dodelitvi profitnega stanovanja sprejme Kolegij občinske uprave Vrhnika in o tem obvesti vse prijavljene kandidate v tridesetih dneh od poteka roka za oddajo vlog. OBČINSKI TAJNIK Sonja Pirnat Keršmanc Številka: 12/7-36200-0022/96 Datum: 29. 5. 1996 Na podlagi 2. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85) in 56. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Ur. list RS, št. 15/94) in Statuta krajevne skupnosti Bevke je svet krajevne skupnosti Bevke na seji dne 30. 3. 1996 sprejel POPRAVEK SKLEPA O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA OBMOČJE KRAJEVNE SKUPNOSTI BEVKE Spremeni se 5. člen Sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Bevke (objavljen v Uradnem listu RS, št. 26/96), ki se pravilo glasi: »Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju Krajevne skupnosti Bevke, in sicer: — zavezanci, ki imajo plačo iz delovnega razmerja oziroma nadomestila za druge dohodke in prejemke, ki imajo značaj plače, po stopnji 1,5% od neto plače oziroma nadomestila — zavezanci, ki imajo dohodek od opravljanja dejavnosti — od povprečne neto plače v gospodarstvu Republike Slovenije za preteklo trimesečje po stopnji 1,5%, če so zavarovani iz tega naslova in — od ugotovljenega dobička po stopnji 1,5% — zavezanci, ki prejemajo pokojnino, po stopnji 1,5% od izplačane pokojnine, razen tistih, katerih pokojnina je enaka ali nižja od zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo — zavezanci, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti po stopnji 4% letno od katastrskega dohodka in dohodka od gozdov — zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov, navedenih v tem členu, plačujejo samoprispevek za vsak vir posebej.« PREDSEDNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI BEVKE Miroslav Vonča, l.r- SKB banka na Klancu NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS Ekspozitura SKB banke na Vrhniki je ena od preko petdeset enot SKB banke. V petih letih jc uspela pridobiti številne stranke ne samo na Vrhniki, ampak tudi v okolici. O posebnostih ponudbe, doseških in načrtih smo se pogovarjali z vodjo enote Andrejem Vidovičem. SKB banka v tem delu Slovenije ni edina. Kako se vstopili v vrhniško področje in kakšen je položaj ekspoziture danes? SKB banka je kot Stanovanj-sko-komunalna banka je sofinancirala- stanovanjske in komunalne gradnje, od leta 1991, ko je pričela s svojim delom Ekspozitura Vrhnika, pa je svoje storitve ponudila tudi občanom. Začetek ni bil lahek, saj na Vrhniki, Borovnici in Logatcu že vrsto let poslujejo enote Nove LB in Poštne banke. Konkurenca pa jc bila zaposlenim v naši enoti dodatni motiv za kakovostno delo in prijazen odnos do strank. Naraščajoči obseg dela in odziv strank kažejo, da nas je okolje sprejelo. Danes opravljamo storitve za številne občane širše okolice Vrhnike, varčevalci z vezanimi vlogami pa so tudi iz oddaljenejših krajev, ki mejijo na Cerknico, Postojno, Idrijo, Žiri, Ljubljano in Ig- Vaša ponudba je torej v glavni meri namenjena občanom. Tako je. Pri nas lahko občani in samostojni podjetniki Urejajo vse finančne zadeve. Nudimo tolarske in devizne ra-cune, plačila v državi in v tujino 'n vse vrste kreditiranja. Posojila so lahko nenamenska in iz-Plačljiva v gotovini oz. z nakazilom po predračunu ali namenska, denimo stanovanjska in Posojila za investicije za samostojne podjetnike. Nudimo še menjalniške storitve, Eurocard kartice SKB banke in plačilno kartico Magna. Trenutno razpoloženje Slovencev glede varčevanja in najemanja posojil se zdi precej negotovo. ^3 katere storitve se najbolj zanimajo? Občani največ povprašujejo Po posojilih, predvsem za na- kup avtomobilov in reševanje stanovanjskih vprašanj. Zmanjšalo se je zanimanje za vezavo sredstev, saj so se obrestne mere opazno znižale in tudi zmanjšale razlike med bankami. Več zanimanja pričakujemo za maja uvedeno kratkoročno in rehtno varčevanje. Slednje omogoča po zaključku varčevanja mesečno izplačilo rente, ki bo za marsikoga dobrodošla, vendar kartice. Ostale storitve za podjetja so informativne narave. Gre za posredovanje informacij O posojilih, vlaganju sredstev v banko ter nakupu in prodaji nepremičnin. Na področju poslovanja s prebivalstvom so banke primorane prilagajati ponudbo zahtevam strank. Kako vi merite njihov »utrip« in kakšni so vaši načrti? Z anketami ugotavljamo, da so stranke zadovoljne s širino in prilagodljivostjo ponudbe ter prijaznostjo in ustrcžljivostjo bančnih delavcev in ker jim je le redkokdaj treba čakati v vrstah. Seveda se najdejo tudi kritike, Iff SHSt " ♦ N 1 nr; m mm SKB banka je v spodnjih prostorih stavbe, kjer jc vrhniško sodišče. mora zanjo pričeti varčevati že danes. Ta ponudba bo aktualna predvsem po reformi pokojnin-sko-invalidskcga zavarovanja, ko bo mesečna renta še kako dobrodošla, vendar jc treba za te čase pričeti varčevati že danes. In katere storitve nudite podjetjem? Obseg poslov za podjetja je v naši enoti ožji. Vnovčijo lahko čeke vseh bank, sklenejo pogodbo o naložitvi vpoglednih sredstev za odprtje žiro računa in pridobijo poslovne Eurocard predvsem glede delovnega časa in izpolnjevanja obrazcev. Te pripombe so vzpodbudile banko k uvajanju samopostrežnega bančništva, ki omogoča pridobivanje informacij in opravljanje bančnih storitev tudi izven delovnega časa. Naj omenim samo bančne in menjalniške avtomate, zeleni telefon in banko-tel, kjer lahko imetniki tekočih in žiro računov preverijo stanje na računu. *e bolj bo pot samopostrežnemu bančništvu odprl telebanking, ki bo omogočal posredovanje informacij in opravljanje nekaterih transakcij. Marjeta Vesel Odbor za graditev šole Nova šola bo devetletna, obsegala bo 18 oddelkov za (normativ) 504 učencev. Bodoča 9. letna osnovna šola se deli na triade in sicer I. triada (l.,2. in 3. razred), II. triada (4., * in 6. razred) ter III. triada, v kateri so 7.,8. in 9. razred. Objekt šole je orientiran v smeri SEVER-JUG, višine j>ri-fličje plus eno nadstropje. Šola Je umaknjena v zeleno okolje, Proč od dovozne Kolodvorske ulice. Prostorsko in funkcionalno se deli na vhodno-centralni trakt ter levi oz. desni trakt. Levi in desni trakt sta namenjena prodorom za pouk in sicer tako, da Je po eno nadstropje vsakega trakta namenjeno eni triadi oz. skupini specialnih učilnic. Prostori za pouk obsegajo: 18 matičnih učilnic velikosti 5<5 m, več specializiranih učilnic različnih velikosti kot so učilnica za gospodinjski pouk veliko-st' 37 m , učilnica za tehnični Pouk velikosti 126 m ter druge Specializirane učilnice; računal-n'ca, ali učilnica za izbirne Predmete, likovni in glasbeni P°uk, pouk fizike, kemije in biologije ter večje število kabinetov za posamezne triade oz. ža določene predmete. Prostor ?a pouk je tudi velika telovadnica neto igralne površine 968 m W4m x 22m) Predvideni so tudi drugi prostori kot so knjižnica in čitalnica, jedilnica in kuhinja, zbornica s čajno kuhinjo in kadilnico, pisarna za ravnatelja, psihologa, pedagoga, socialnega delavca, prostori za tajništvo, za arhiv, za računovodstvo in prostor za razgovore. Skupaj z vsemi drugimi spremljajočimi površinami: hodniki, stopnišči, garderobami in stranišči za vsako triado posebej, različnimi shrambami in drugimi prostori, je skupna površina šolske stavbe 3.180 m . Sama športna dvorana, ki bo ležala vzporedno s Kolodvorsko cesto, bo v popoldanskem času in drugem prostem času namenjena krajanom oz. organizaciji različnih prireditev. Centralni del dvorane je s pomičnimi zavesami možno pregraditi na tri samostojne enote. Svetla višina dvorane znaša 8 m, kar bo omogočalo izvedbo tudi mednarodnih tekem. Skupaj s prostori za shrambo orodij, garderobami, sanitarijami, tribunami in ostalimi spremljajočimi prostori, športna dvorana meri 2.035 m . Ocenjena vrednost celotne investicije, izgradnja šole in športne dvorane skupne predvidene površine 5.215 m znaša 960 milijonov tolarjev. Za usklajevanje med birojem Primis d.d., ki so na natečaju za urbanistično arhitektonsko rešitev nove šole dobili prvo nagrado in investitorjem (občina Vrhnika in Ministrstvo za šolstvo in šport), jc g. Vinko Tomšič, župan občine Vrhnika imenoval Odbor za izgradnjo šole v sestavi: Vinko Tomšič - predsednik in člani: dr. Branko Stanovnik, Anton Škof, Janez Sodja, Jože Coren in Boris Hadalin. VABILO OBČINA VRHNIKA organizira razstavo treh nagrajenih elaboratov na natečaju za urbanistično arhitektonsko rešitev NOVE OSNOVNE ŠOLE na Vrhniki. Otvoritev razstave, na kateri bo prvonagrajeni BIRO PRIMIS d.d. predstavil svoj elaborat, bo v PETEK, 14. junija 1996 ob 11.00 uri v PTC LOKA na Vrhniki. Razstava bo odprta do 27. junija 1996. VABLJENI! Povezovanje z izven doma, « V Domu upokojencev menimo, da je ohranjanje in navezovanje stikov z ljudmi izven doma zelo pomembno. To se odvija na različnih nivojih (srečanja z društvi, svojci, šolami, vrtci, sokrajani). Eden od načinov pa je tudi povezovanje z upokojenci, ki živijo še doma. O tem si lahko preberete v tokratni rubriki. Povabili smo stanovalce Naša skupina starejših občanov Vrhnike, ki se že peto leto sestaja vsak teden na pogovorih, je zadnja leta navezala stike tudi s stanovalci Doma upokojencev Vrhnika. Skupina deluje v okviru Centra za socialno deio Vrhnika, vodita pa jo socialna delavka iz Centra Franja Pupis in medicinska sestra iz Doma upokojencev Vrhnika Mojca Dr-mota. Skupina se imenuje »Rož-marinka«. Zadnji dve leti smo člani naše skupine večkrat obiskali Dom upokojencev Vrhnika, zlasti radi smo prišli na razstave ročnih del. Se raje pa pridemo pogledat v Dom takrat, ko pridejo tja pevci in drugi nastopajoči. S stanovalci se že kar dobro poznamo in vedno nas prisrčno sprejmejo. Z njimi se zelo radi pogovorimo in pbveselimo. Letos spomladi pa je na našem srečanju padla ideja, da stanovalce Doma upokojencev Vrhnika zopet povabimo v našo družbo, na Vrhniko. Mislimo si, da če že mi tako radi zaidemo v Dom, kako šele oni, ki so stalno tam, radi pridejo ven iz doma med nas. Zato smo jih tudi letos, v začetku maja povabili in jim pripravili skupno srečanje. Seveda se vseh hkrati ne da povabiti, saj jih je veliko, vseeno pa so prišli kar v velikem številu. Prišlo jih je 13, vseh skupaj pa nas je bilo okrog 30. Pred enim letom smo se na podoben način že dobili in zato smo še toliko bolj želeli, da se zopet snidemo. Prostor za to slavje so nam odstopili v Gasilskem domu na Vrhniki. Mize smo obložili z dobrotami, zlasti s pecivom, ki smo ga članice same pripravile doma. Stanovalce iz Doma upokojencev Vrhnika smo nestrpno pričakali. Pripeljali sta jih z osebnimi avtomobili delovna terapevtka Andreja in sestra Mojca. V skoraj dveurnem druženju smo se veliko pogovorili in se poveselili. Vsi skupaj pa smo tudi zapeli. Najmlajša udeleženka Ana, vnukinja članice naše skupine, ki obiskuje 1. razred osnovne šole, pa nam je zre-citirala nekaj pesmic. Stanovalcem doma pa smo pripravili tudi srečelov in ob njem je bilo zelo zabavno. Na našem skupnem srečanju smo se seveda tudi slikali in čisto na koncu, predno smo se razšli, smo napravili še eno skupno »gasilsko« sliko pred Gasilskim domom na Vrhniki, ki si jo lahko ogledate v tem časopisu. Ob tej priliki se želimo zahvaliti predsedniku Gasilskega društva Vrhnika, ki nam je omogočil prostor, da smo se lahko sestali v tako velikem številu. Na srečanje smo povabili tudi predsednika Društva invalidov Vrhnika, ki se mu zahvaljujemo, daje vse skupaj posnel z. vi-deo kamero in da bo videokase-ta lahko na ogled tudi tistim, ki kakorkoli niso mogli priti med nas. Zlasti vam, stanovalcem Doma upokojencev Vrhnika prisrčna hvala, da ste se odzvali našemu povabilu in bili z. nami. In nasvidenje prihodnjič! Skupina »Rožmarinka« Srečanje s skupino »Rožmarinka« VABILO VABILO VABILO Rožice miljene, bele in pisane krasno cveto, rajsko lepo. Barve, glej, mavrične, v cvetkah vse združene nas vesele, nas vesele. Nastajanje letošnje pomladne razstave je navdihovala narava. O naravi, še posebej o zdravilnih rožah, smo se veliko pogovarjali. Na sprehodih smo jih nabirali, jih sušili in povezovali v šopke. Tudi čaje smo kuhali. Učenci Osnovne šole Ivan Cankar pa so jih prav za to priložnost tudi upodobili. Zdaj bi vam vse to radi pokazali. Razstavo bomo odprli v petek, 14. junija ob 10. uri, ogledali pa si jo boste lahko do 24. junija vsak dan od 10. do 18. ure. Večje skupine naprošamo, da svoj obisk prej najavijo. Stanovalci in delavci Doma upokojencev Vrhnika Vrhniški podjetnik odprl poslovalnico v Idriji V naši občini imamo kar nekaj podjetnikov, ki imajo svoje poslovalnice sirom po Sloveniji. V mesecu maju seje tem podjetnikom priključil tudi lastnik BIROSISTEMOV, Bojan Čebela, kije odprl novo poslovalnico v Idriji. Birosistemi so že od leta 1981 uradni prodajalec in servis CA-NONA, ki ga v Sloveniji zastopa podjetje Avtotehna. Prav na območju Idrije imajo že vrsto let mnogo poslovnih stikov z večino podjetij in ustanov. Tako opravljajo in servisirajo Rotomatiko, Kolektor in Idrija motos, podjetja ki uporabljajo vrhunsko proizvodno tehnologijo in so nekakšen motor industrijskega gospodarstva. Zato so to zelo zahtevni kupci, ki uporabljajo tudi zelo kvalitetno in najsodobnejšo biro opremo. Da bi zadovoljili vsem potrebam kupcev čin da bi bili bližje, so v Idriji odprli novo posloval- nico. Ta je urejena v razstavno prodajni salon in je namenjena za dopolnitev široke ponudbe bolj komercialnih artiklov znamke CANON, kot npr. fotoaparati serije PRIMA in EOS, kamkorderji, kalkulatorji, tiskalniki in telefaksi. Veliko pričakujejo tudi od prodaje računalniške periferije, kjer je Canon v zadnjih treh letih ustvaril ogromen napredek. Pri bubble-jet tiskalnikih (12 modelov) je po podatkih za Evropo postal Canon v letu 1995 eden vodilnih proizvajalcev. V novi poslovalnici bosta dve novi delovni mesti (prodajalec in operater) od sedanjih šest zaposlenih na sedežu podjetja na Vrhniki, kjer bo še vedno glavna servisna baza. Prav gotovo je to nova delovna zmaga podjetja BIROSISTEMI, samo da bo tudi poslovno uspešna. S.S. Otvoritvi v začetku meseca maja je prisostvoval tudi idrijski župan (levo), ki seje z lastnikom nove poslovalnice Bojanom Čebelo zapletel v zanimiv pogovor. -R POČITNIŠKI PROGRAMI Športna zveza Vrhnika v sodelovanju s športnimi društvi organizira počitniški program: ŠPORTNA ŠOLA Program je namenjen začetnikom, ki bi se radi seznanili s tenisom in osvežili znanje plavanja. Program bo potekal 5 dni (od ponedeljka do petka). 1. termin: od 1. julija do 5. julija 2. termin: od 8. julija do 12. julija Prijave sprejema Športna zveza Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika, telefon 754-484, od 17. do 21. junija. Program športne šole: ob 8.00 — prihod v športni park Vrhnika od 8.15 do 10.00 —tenis od 10.00 do 10.30 — malica od 10.45 do 13.15 — plavanje in igre z žogo ob 13.30 — odhod Cena programa znaša 4.000,00 SIT. Starši so odgovorni za prihod in odhod otrok. V posamezni skupini bo 10 otrok, zato pohitite s prijavami, ker lahko v enem terminu sprejmemo samo tri skupine. V primeru večjega števila prijav, bomo organizirali še tretji termin. BAZEN VRHNIKA Kopalna sezona se prične 15.6. 1996 in traja do 1. 9. 1996. Obiskovalce bazena obveščamo, da bo kopališče obratovalo od 10. do 18. ure; večerno plavanje pa v času od 19.00 do 21.30. CENE Ob delavnikih dnevna karta odrasli dnevna karta otroci do 15. leta 400 SIT 300 SIT Ob sobotah in nedeljah dnevna karta odrasli dnevna karta otroci 500 SIT 400 SIT Večerno plavanje 200 SIT Otroški bazen (namenjen samo neplavalcem) 100 SIT Mesečna karta 5.000 SIT Za delovne organizacije in obrtnike, ki kupijo več kot 100 kart 10% popust Občinska liga v balinanju 3 kolo Upokojenci:Žemlca Dren:Bajer KocipenKranjc 4. kolo Žemlca:Dren BajenKranjc Upokojenci: Blagajana 5:3 7:0 6:2 3:5 2:6 2:6 Pod vodstvom Športne zveze Vrhnika poteka Občinska liga v bali nanju. V tekmovanju sodeluje sedem ekip. Tekmovanje poteka v klasični igri: trojke, posamezniki in dvojice. Spodbudno je, da je tekmovanje dovolj zahtevno in da so ekipe podprli sponzorji, in sicer: Ekipa Dren: Gostilna in mesarija Kavčič, Cimos Citroen servis Mer-lak, Avto Color, Avtoprevoznik Pavle Jesenko Ekipa Žemlca: Bife Jernejev kot —Ana Ambrožič Ekipa Kociper: Kamnoseštvo Kociper Dragomer Ekipa Kranjc: Gostilna Pri Kranjcu Ekipa Bajer: Bife Bajer bar Ekipa upokojencev: Društvo upokojencev Vrhnika Ekipa IUV: Industrija usnja Vrhnika Do sedaj so bila odigrana štiri kola, rezultati pa so naslednji: 1. kolo Dren:Kranjc 5:3 KocipenBajer 5:3 Blagajana:Žemlca 7:1 2. kolo Kranjc:Upokojenci 7:1 BK BajenBlagajana 3:5 Žemlca:Kociper 3:5 Lestvica pa je: 1 Blagajana, 3 — 6 % 12 2 Dren, 3 — 6 % 11 3 Kociper, 3 — 6 % 8 4 Kranjc, 4 — 4 % 4 5 Upokojenci, 3 — 2-8 6 Žemlca, 4 — 0- 12 7 Bajer, 4 — 0- 15 ŠZV Vodja tekmovanja Miro Gruden Ponovno odbojkarji Logatca Ekipa Drena pred tekmo z Železničarjem. Za uspeh pa So zaslužni prav vsi igralci: Koren, Novak B., Sarkič D., Sarkič E., Dolamič, Brčan, Zobev, Novak R., Podgornik, Marolt, Jazbinšek, Mercina, Čuden, Gruden, Muratagič in Bešlagič. NOGOMETNI PRAZNIK NA DRENOVEM GRIČU Med 16 ekipami v Sloveniji V soboto J1. maja je bil v telovadnici OS Preserje zaključni turnir notranjske lige v odbojki. Na turnirju so sodelovale ekipe Borovnice, Brezovice, Logatca in domača ekipa Preserja. Pravico nastopa na zaključnem turnirju so si priborile v ligaš-kem delu tekmovanja, kjer je vsaka od ekip odigrala 14 tekem. Vrstni red po končanem ligaškem delu tekmovanja je bil: 1. Logatec, 2. Preserje II, 3. Brezovica, 4. Borovnica, 5. Dragomer, 6. Horjul, 7. Vrhnika, 8. Preserje I. Zaključni turnirje s pozdravnim govorom odprl občinski svetnik in predsednik ŠD Podpeč-Preserje g. Igor Petrovčič. V finalni tekmi je ob športnem navijanju gledalcev ekipa Logatca tesno premagala ekipo Preserja z rezultatom 2:1. Za tretje mesto sta se pomerili ekipi Borovnice in Brezovice. Zmagali so slednji z rezultatom 2:0. Končni vrstni red zaključnega turnirja je enak vrstnemu redu po končanem ligaškem delu tekmovanja: 1. Logatec, 2. Preserje, 3. Brezovica, 4. Borovnica. Z ubranitvijo prvega mesta iz lanskega leta, sta pokal za prvo mesto in prehodni pokal ponovno prišla v roke odbojkarjev Logatca. Za najboljšega igralca turnirja je bil izbran Novak (Brezovica) in za najboljšega organizatorja igre Cotic (Logatec). Ob koncu turnirja so bili ekipam podeljeni pokali in praktične nagrade. Za izvedbo turnirja se najlep; še zahvaljujemo ravnateljici OS Preserje, g. Igorju Petrovčiču, sodniku Juretu in sponzorjem: Black & Decker, brunarica JEZERO, gostilna pri ROŽCI, HOJA Podpeč, IDA d.o.o., INVICO d.o.o., mesarija LAJ-ČI, minimarket NANA, SEL-DA Pack, turistična agencija AVANTURA, VENERA d.o.o. Ljubljana. Nogometaši Drena iz Drenovega griča - Lesnega Brda so dosegli enega največjih uspehov v svoji nogometni karieri. V pokalnem tekmovanju Slovenije so se uvrstili med 16 nogometnih ekip iz cele Slovenije. Za uvrstitev med osem najboljših pa so v sredo 22. maja na svojem igrišču gostili ekipo Železničarja iz Ljubljane, kije zmagovalec 2. slovenske lige in se je neposredno uvrstila v 1. slovensko nogometno ligo. Na tekmi seje zbralo veliko število ljubiteljev nogometa, ne le iz Drenovega griča, ampak tudi iz ostalih krajev občine Vrhnika. Domačini so se izkušenemu nasprotniku dolgo časa upirali ter si ustvarili kar nekaj priložnosti za dosego gola. Na koncu so izgubili z rezultatom 5:0, kar pa jim ni skalilo veselja, da so se s tremi zaporednimi zmagami uvrstili med šestnajst najboljših ekip v Slove^ niji. Tekmovanja v II. medobčinski ligi (lahko se reče 5. slovenska liga), kjer imajo 18 igralcev Balinarji v polnem zamahu Občinska liga v balinanju je pritegnila kar lepo število bali-narjev in njihovih zvestih navijačev. V četrtem kolu lige sta se na igriščih Društva upokojencev srečali ekipi ŠD Dren in Žemlca. Po zagrizenih in enakovrednih partijah je zmagal Dren s 5:3. Prav zanimiva pa je ekipa »Žemlca«, ki je nastala iz obiskovalcev bifeja Jernejev kot, na Stari cesti. Ekipa ima 21 članov, ki kar redno balinajo že nekako štiri leta. Prva tri leta so bolj prosto balinali, sedaj pa v občinski ligi po predpisih balinarske zveze. Glavni sponzor ekipe je lastnica bifeja Jernejev kot, Ana Ambrožič. V tekmovalni ekipi pa so: Tine Jurjevčič, Andrej Koščak, Andraž Gruden, Bojan Majer, Franc Karba, Josip Vr-tanič, Milan Sulek in Franc Hren. Na sliki pa so skupno z igralci ŠD Dren. S.S. iz domačega kraja, Dragomerja in Vrhnike. Trener ekipe pa je Emil Ciuha z Dolgega mosta. V klubu se zavedajo, da je potrebno delati z mladimi igralci. Tako imajo ekipo starejših dečkov, ki tekmujejo v 3. slovenski nogometni ligi. Trenutno so na 8. mestu. Za uspehe Drena pa gre pohvala tudi vodstvu kluba, ki že več let drži skupaj domače nogometaše ter ima posluh za delo z mladimi, ki bodo lahko kmalu nadomestili svoje starejše kolege. S.S. ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA Odbojkarji Preserja: stojijo Damjan Rus, Simon Vidovič, Roman Le-naršič in Dušan Smole; čepijo: Sandi Rogelj, Gregor Zaje, Peter Kraljic. NOVICE IZ KARTINGA Vozil na evropskem prvenstvu Ekipa Vrhnike, kije na PIKINEM MEMORIALU zasedla 3. mesto ODBOJKA Odlično tretje mesto Vrhniške odbojkarice počasi zaključujemo še eno uspešno rekreacijsko sezono, hkrati pa se že počasi pripravljamo na odbojko na mivki. V letošnji sezoni smo pridobile nekaj novih igralk, osvojile nekaj novih pokalov in pridelale nekaj poškodb. Sodelovale smo na raznih tekmovanjih in prireditvah po Sloveniji ter hkrati redno trenirale. Tudi letos smo se prijavile na zimsko-spomladansko rekreacijsko ligo Ljubljana, ki jo vsako leto organizira Agencija za šport iz Ljubljane. Tekmovanje je potekalo ob sobotah v športni dvorani na Taboru v Ljubljani. Med 10 ekipami smo zasedle odlično 3. mesto — boljši sta bili le ekipi ŠD Tabor in ŠD Šentvid. Poleg omenjene lige smo odigrale več prijateljskih tekem, med drugim tudi z mešano ekipo ŠD Pravnik iz Ljubljane. Že šesto leto zapored smo ob koncu sezone, v sodelovanju s Športno zvezo Vrhnika, OŠ Ivan Cankar in ob pomoči sponzorjev 1. 6. 1996 organizirale odbojkarski turnir —Pikin memorial. Na turnirju je sodelovalo šest ekip, ki so zasedle naslednja mesta: 1. mesto — BORKE — Narodni dom 2. mesto — GALA, Ljubljana 3. mesto — VRHNIKA 4. mesto — ŠPELCE, Kamnik 5. mesto — Nova Ljubljanska Banka 6. mesto — FUŽINE Ob tej priložnosti se za finančno in materialno pomoč najlepše zahvaljujemo naslednjim sponzorjem: A-ENTER, d.o.o., «ASA« — Sonja Vidmar, s.p., COMING, d.o.o., Diskont SODČEK, Drogerija BREZA, Frizerski salon Meta HOLER Brezovica, IUV, Okrepčevalnica PAVILJON Brezovica, PETROL Ljubljana, Slaščičarna BERZO, Zlatarstvo Mojca LANČIČ, Klub NAU-PORTUS, Trgovina DARILCE — PTC Loka, Založba MAGNOLIJA. Za naslednjo sezono vabimo ljubiteljice odbojke, da se nam pridružijo, poleti pa se vidimo na mivki! M. S. Smučar in kartist Aleš Prek se je pred kratkim udeležil dirke v kar-tingu za evropsko prvenstvo v Italiji. V kategoriji 100 JUNIOR se je med več kot stotimi mladimi kartisti iz vse Evrope uvrstil na 38. mesto. Z malo več sreče in boljšimi starti, bi se lahko uvrstil po oceni okoli 15. mesta. Ne glede na to pa je tudi 38. mesto uspeh mladega Vrhničana. To je bilo tudi njegovo prvo večje tekmovanje, kjer je spoznal načine dirk drugih tekmovalcev, predvsem pa opreme, saj so le-ti imeli celotne ekipe mehanikov in ostalih spremljevalcev za seboj. S tehniko vožnje in borbenostjo v nobenem primeru ne zaostaja za evropskimi mladimi kartisti. Sam pravi, da vsaka izkušnja nekaj velja in je tudi dragoceno spoznanje za nadaljnjo kariero. Udeležbo na evropskem prvenstvu so mu omogočili Tekstilni center (Ljubljana), GT iz Vrhnike, Corning Vrhnika in Brane Leskovec, za kar se jim mladi Aleš zahvaljuje. Na istem tekmovanju se je udeležil še ene tekme za pokal narodov, kjer pa je med 32 tekmovalci zasedel dobro 7. mesto. Letos Aleš tekmuje za AMD Moste iz Ljubljane. V začetku meseca maja je bila že prva dirka za državno prvenstvo v Portorožu, kjer je osvojil 5. mesto. Na mednarodni dirki v Zagrebu pa je premočno zmagal. Kot vemo je Aleš Prek tudi hiter smučar in državni prvak. Tako je hitre smučke takoj po smučarski sezoni zamenjal za hiter karting in tudi že pobira zmage. Težave so povezane edino s finančnimi sredstvi, saj ga večino financira njegova družina. Več bi pričakoval pomoči od občine, daj je večkratni državni prvak tako v smučanju kot kartin-gu, vendar je premalo posluha. Samo upa še, da se bo stanje le nekoliko obrnilo na bolje. S.S. Trgovina z obutvijo Pred startom so zeleno, belo, modro, rozasto in rumeno majico podelili naši Vrhničani. START KOLESARSKE DIRKE PO SLOVENIJI NA VRHNIKI V spomin na Robija Rampuža . Letošnja dirka »Po Sloveniji« Je imela start ene izmed etap tudi na Vrhniki. Start je bil v soboto, 11. maja na Trgu Karla prabeljška in to 5. etapa, ki so J" poimenovali kraljevska, saj je Potekala od Vrhnike preko znamenitega prelata Vršič do cilja v ^ovcu. Ta etapa je bila poimenovana tudi po Vrhničanu, mladem kolesarju Robiju Trampu-Zadnjega septembra leta 1984 je vozil zadnje kilometre v Beogradu, ko je zaradi okoliščin, ki niso bile nikoli pojasnjene, tragično umrl. Bil pa je takrat eden najbolj obetajočih mladih kolesarjev, član' ljubljanskega Roga in večkratni državni mladinski prvak. Najbolj so mu ležale gorske etape in Vršič je prvič osvojil kot 19-letnik na takratni dirki po Jugoslaviji, ko je celotno dirko zaključil na 7. mestu, za kolesarje kot so bili Bulic, Cerin, Pavlic, Lampič, Cuderman in Ropret. Na pričetku vrhniške etape so najboljšim kolesarjem oče Robija Trampuža, župan, direktro Primisa ter predstavniki glavnih sponzorjev IUV in Nove LB Vrhnika, oblekli pripadajoče majice, ki pomenijo prva mesta za posamezna točkovanja v etapah. Start je bil tako res svečan in prisotnih je bilo res ogromno Vrhničanov. Soorganizatorji starta prireditve so bili: Občina Vrhnika in Športna zveza Vrhnika, glavna sponzorja Industrija usnja Vrhnika in Nova Ljubljanska banka - poslovalnica Vrhnika. Ostali sponzorji pa še: Žito Pekarna Vrhnika, PTC trgovina LOKA, Mavrica - Trgovina Vrhnika, EVGRAD, OREL d.o.o., SKB Banka, Primis, Avtocenter d.d. in Mizarstvo Vidmar. S.S. Zaključek namiznoteniških tekmovanj Z zadnjimi tekmovanji se zaključuje tekmovalna sezona .1995/96 v najmlajših kategorijah. S četrtim turnirjem, ki smo 8a organizirali v Preserju, se je končalo letošnje tekmovanje za NOTRANJSKI POKAL. Tekmovanje je organizirano tako, da so organizatorji v Logatcu, "a Rakeku in v Preserju. Na Vseh štirih tekmovanjih je natopilo preko 200 učencev, ki so Porazdeljeni po posameznih kategorijah — razredih. Še posebno zanimivo je bilo na zadnjem 'umirju, ko se je odločalo o končnih zmagovalcih. Poleg le-P'h iger, velike borbenosti, želje Pp zmagi so bila tudi razočaranja, kot se to v športu pogosto dogaja. Ob svečani razglasitvi rezultatov in podelitvi nagrad in Pokalov pa so bili vsi zado-voljni. Na tekmovanjih je bilo pristnih vedno veliko staršev, še Posebno v najnižjih kategori-Jah, ki so bodrili svoje otroke, °b neuspehih pa jih potolažili, da bo prihodnjič bolje. Vsi pa so b*li veseli, da otroci že v tako Mladih letih lepo napredujejo. Naši tekmovalci so bili izredno uspešni, saj so osvojili veliko Prvih mest — pokalov. Rezultati v posameznih kategorijah so: ^čenke 1. — 2. razred: Šuštaršič Manca (Preserje) f Rupnik Katarina (Logatec) r* Farkaš Manca (Rakek) Učenci 1. — 2. razred: Lenarčič Jan (Preserje) Pcrjančič Gašper (Loga S- bolničar Anžc (Rakek) jJčenke 3. — 4. razred: '• Oblak Taja (Logatec) j- Hepar Mateja (Preserje) • Levičar Katarina (Preserje) čenči 3. — 4. razred: Repar Tilcn (Preserje) 2. Repar Damjan (Preserje) 3. Rebec Klemen (Rakek) Učenke 5. — 6. razred: 1. Strohscak Nina (Rakek) 2. Farkaš Maša (Rakek) 3. Pešec Tamara (Preserje) Učenci 5. — 6. razred: 1. Malic Darko (Logatec) 2. Rogelj Benjamin (Preserje) 3. Debevec Aljaž (Preserje) Državno prvenstvo za pionirje-ke Tudi na državnem prvenstvu za pionirje in pionirke posamezno in dvojice, kije bilo v Cerknici v odlični organizaciji pingpong kluba Rakek, sta pionirja NTK Preserja Grega Legiša in Luka Mlakar osvojila 3. mesto v dvojicah in osvojila bronasto medaljo. V posameznem delu tekmovanja sta imela oba igralca obilo smole in tako je želja po dobri uvrstitvi ostala neizpolnjena. Tudi na splošno bo to prvenstvo ostalo zapisano kot prvenstvo velikih presenečenj, saj to velja predvsem za pionirje. Državni prvak je postal J. Koščak iz. Murske sobote, pri pionirkah pa je slavila T. Safran iz Ptuja. NTK Preserje Turnir dvojic gostilne Oblak Za 1. obletnico otvoritve gostilne »Pri Oblaku« je lastnik Klemen Popit skupno s teniško sekcijo Vrhnika pripravil teniški turnir dvojic. Po lepih in zagrizenih igrah je zmagala dvojica Petkovšek - Petkovšek, druga sta bila Stih - Kavčič in tretja Kukce - Božič. S.S. Učenke 7. — 8. razred: 1. Pavlic Anja (Rakek) 2. Pečkaj Špela (Logatec) 3. Švigelj Karmen (Rakek) Učenci 7. — 8. razred: 1. Kocijan Luka (Preserje) 2. Lukman Miha (Logatec) 3. Mlakar Luka (Preserje) Pokal za skupno zmago je prejela ekipa NTK Preserje, pred Logatcem in Rakekom. Podoben sistem tekmovanja poteka tudi v LJUBLJANSKI REGIJI. Tu tekmujejo igralci klubov iz širše Ljubljanske regije, Dolenjske, Zasavja. V sezoni je bilo pet tekmovanj, na katerih je skupno nastopilo preko 800 tekmovalcev iz 18 klubov. Eno od teh tekmovanj je bilo tudi v Preserju. V tako močni konkurenci so se izkazali tudi naši igralci ter si priborili lepe pokale. Zaključno tekmovanje, kjer je bila podelitev pokalov za skupne uvrstitve, je bilo v Mengšu. Rezultati naših najboljših so naslednji: Učenke 1, — 2. razred: 1. mesto: Šuštaršič Manca Učenci 1. — 2. razred: 1. mesto: Lenarčič Jan Učenke 3. — 4. razred: 2. mesto: Repar Mateja Učenci 3. — 4. razred: 5. mesto: Repar Tilen Učenci 7. — 8. razred: 1. mesto: Kocijan Luka 4. mesto: Mlakar Luka in Legiša Gregor Edini tekmovalec, ki je nastopil na vseh turnirjih ter na njih tudi zmagal je bil Jan Le-narčič, ki obiskuje 2. razred OŠ v Notranjih Goricah, redno pa obiskuje treninge v Preserju. Ob koncu se zahvaljujem vsem našim sponzorjem, trenerjem ter staršem, ki skrbijo za redne obiske otrok na treningih in so nam v veliko pomoč pri prevozih ob nastopih na tekmovanjih v drugih krajih. In želja za prihodnje — vidimo se na začetku nove sezone. Za NTK PRESERJE Anton Svete TENIŠKE NOVICE Zmaga odšla na Brezovico Športno društvo Dren in njegova teniška sekcija sta pripravila tradicionalno odprto prvenstvo v tenisu za dvojice. Tekmovanje je potekalo od.17. maja do 19. maja na igriščih športnega parka Drenov grič - Lesno brdo. Prireditelji so pritegnili kvalitetne dvojice, ki so s svojimi igrami prikazali dober in zanimiv tenis. Manjkalo je le nekaj dobrih vrhniških tenisačev, kar pa ni vplivalo na kvalitetne boje. Zelo sta presenetila najmlajša tenisača Drenovega Griča 12 - letni Marko Veselinovič in 13 - letni Aljoša Kucler, ki sta premagala kar nekaj »starejših« dvojic. Najbolj zanimiv in do zadnje točke negotov je bil finalni dvoboj med Brczovčanoma Ropret - Vuga-in Ljubljančanoma Žerjav - Vuga. Lepa zmaga je pripadla Ropretu -Maliču (Brezovica) z 7:6, 4:6 in 7:6. Tako sta drugo mesto osvojila par Žerjav - Vuga (Ljubljana - Slovan), tretja sta bila Vrhničana Kavčič -Justin. Vsi prvi trije pari so prejeli praktične nagrade, zmagovalca pa še lep pokal. Nagrade so prispevali domači podjetniki, ki že tradicionalno vsako leto sponzorirajo turnir dvojic v tenisu na Drenovem Griču. Ti pa so: Gostinstvo in mesarija Bram> Kavčič, Elcktromehani-ka Franc Jelovšek in Citroen servis Tone Mcrlak. S.S. Aljoša Kucler drugi na urnirju dečkov do 14 let Teniški klub Dren iz Drenovega griča — Lesnega brda je bil organizator odprtega prvenstva v tenisu za dečke do 14 let B kategorije, za pokal SPRITE 96 —COMING. Na razpis Teniške zveze Slovenije seje prijavilo 93 tekmovalcev iz cele Slovenije. Zaradi velikega števila tekmovalcev je tekmovanje potekalo tri dni in na dveh igriščih TK Drena, treh igriščih na Vrhniki in na treh igriščih v Drago-merju. Po zanimivih in zelo borbenih igrah sta se v finale uvrstila domači igralec Aljoša Kucler in 12-letni Tomaž Jamnik iz Žalca, član TK Celje. Zaradi dežja je bil finalni obračun odigran v sredo, 29. maja, na osrednjem igrišču TK Dren. V izredni borbeni igri ter neverjetno vrnjenih žogicah je zmagal bolj umirjeni Tomaž. Jamnik z rezultatom 6:2, 6:3. Tudi Aljoša Kucler, ki je osvojil drugo mesto, je pokazal izreden napredek ter enega večjih svojih uspehov v svoji kratki teniški karieri. Tretje mesto pa sta osvojila Luka Gre-gorc (Soča — TK Dren) in Tit Djordjcvič (Velenje). Vsi štirje so prejeli medalje, prvih osem tekmovalcev pa praktične nagrade, ki so jjh prispevali COCA COLA (Žalec), COMING (Vrhnika), AVTOTRA-DE (Baje Sinja Gorica) in POR-TAL (Ljubljana). Vsi tekmovalci so prejeli tudi majice. Poleg Aljoše Kuclerja so nastopili šc naslednji domači igralci: Marko Veselinovič, Gašper Kržmanc, Luka Pcčlin in Rok Vesel. S. S. Prve štiri dvojice s teniškega turnirja na Drenovem Griču: (od leve proti desni) Ropret, Malic, Justin, Kavčič, Žerjav in Vuga: spredaj pa sta Kucler in Veselinovič Aljoša Seljak zmagal po dolgem času Prvi trije s turnirja Medeja (od leve) Škof, Seljak, Kavčič Galerija »Medeja« je pripravila tradicionalni teniški odprti turnir posameznikov. Turnirja so se udeležili vsi najboljši tenisači v občini Vrhnika. V finalu sta se pomerila Aljoša Seljak in Peter Kavčič. Zasluženo je zmagal Aljoša Seljak z 6:4 in 6:3 ter po dolgem času osvojil nek turnir na Vrhniki. Najlepši dvoboj I h-. i r. < pa je bil polfinalni obračun med njim in Sandijem Petkovškom, kjer je z 7:5, 1:6 in 6:4 zmagal Aljoša. Tretje mesto pa sta osvojila Bojan Škof in Saridi Petkovšek. Lastnik »Medeje« je prvim trem podelil tudi praktične nagrade. S.S. ob .01 bo O! dO "n | h ;):; C i bo o..... NAMIZNOTENISKE NOVICE Janez Petrovčič trikratni i prvak Janez Petrovčič (NTK Preserje) in Darja Baje (NTK Sampionka) sta postala nova državna mladinska prvaka za sezono 1995/96. Petrovčič in Bajčeva sta namreč pokazala največ na 5. DRŽAVNEM PRVENSTVU, ki je v odlični organizaciji NTK Moravske Toplice in pod pokroviteljstvom mestne občine Murska Sobota in njenega župana Andreja Gerenčerja potekalo v telovadnici SŠC v Murski Soboti. Na prvenstvu je nastopilo 84 mladincev iz enaindvajsetih in 45 mladink iz petnajstih slovenskih klubov. Po oceni državnih kapetanov Vecka za mladince in Komana za mladinke je bilo državno prvenstvo zelo uspešno in kakovostno. Na prvenstvu je prišlo kar do nekaj presenečenj, tako nista prišla do finala Mitja Horvat (Moravske Toplice) pri mladincih in pa Petra Dermastija (Ilirija Meditrade) pri mladinkah. Oba sta izgubila že v polfinalu proti Urošu Slatinšku oziroma proti Heleni Halas. V mladinskem finalu sta bila torej Janez Petrovčič in Uroš Slatinšek (ERA Velenje). Oba finalista sta prikazala zares velik repertuar namiznoteniš-kega znanja, veliko borbenosti in pa seveda željo po osvojitvi naslova. Zasluženo jc zmagal Petrovčič, kije zmogel dovolj moči in je upravičeno slavil. V moških dvojicah sta prijetno presenetila par Bojanič/Semolič s Škofij, ki sta se uvrstila v finale. Druga dva finalista sta bila lanska prvaka Petrovčič/Petelin (NTK Preserje), ki sta potrdila vlogo favorita in zmagala v finalu ter s tem potrdila, da sta že drugo leto zapored najboljši par. Pri mešanih dvojicah pa je par Petrovčič/Dermastija kot nosilec prve skupine premagal drugega nosilca par Horvat/Halas in tudi že drugo leto zapored osvojil naslov državnih prvakov. Janez Petrovčič je bil najuspešnejši udeleženec 5. državnega prvenstva, saj je osvojil vse tri možne naslove. Na prvenstvu sta poleg Janeza in Domna nastopala še Miha Legiša in Luka Kocijan, ostali mladi pa so ! nastopali na 43. odprtem prvenstvu Zagreba za pionirje in pionirke ter mlajše, na katerem je bilo prisotnih preko sedemsto nastopajočih. Izvršni odbor NTK Preserje izreka iskrene čestitke Janezu Petrovči-ču in Domnu Petelinu za osvojene naslove na 5. državnem prvenstvu za mladince in mladinke, trenerju g. Edu Vecku in vsem ostalim trenerjem v klubu pa se zahvaljujemo za tako uspešno delo. Enako se zahvaljujemo tudi Miri in Lajčiju Cigut (MESARIJI LAJ-ČI) za pomoč, katero sta nam nudila, saj je mogoče tudi udobna namestitev v hotelu D1ANA in pa prijazno osebje hotela pripomoglo, da smo dosegli željene cilje, nam vsem pa bo Murska Sobota vsaj tokrat ostala v nepozabnem spominu. IO NTK PRESERJE Preserje, 24. 5. 96 •m Janez in Domen s trenerjem ter pokali in medaljami na 5. državnem prvenstvu PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LOG Prireja v počastitev 75-Ietriice društva v SOBOTO, 29. junija 1996, ob 17. uri — gasilsko parado; — slavnostni govor; — prevzem gasilskega prapora; — blagoslovitev prapora; — podelitev gasilskih priznanj; — gasilsko veselico z ansamblom »MESEČNIKI« in bogatim srečelovom na vrtu gasilskega doma v prijetni senci lip! VLJUDNO VABLJENI! PGD LOG SPOROČILO Območna obrtna zbornica Vrhnika praznuje v letošnjem letu 20-letnico svojega delovanja. Ob tej priliki bo v športni dvorani OŠ Ivan Cankar v času od 24. 6. — 30. 6. 1996 RAZSTAVA OBRTI, katere namen je predstaviti malo gospodarstvo v našem kraju. Razstava bo odprta za javnost, vstop je prost. VABLJENI! OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA VRHNIKA Jordanov kot, Rimska 33 Log pri Brezovici obvešča svoje člane, da bo v poletnih mesecih — od 1. julija do vključno 31. avgusta odprt vsak dan, razen ob sobotah in praznikih, od 17.00 ure do 22.30. Podrobne informacije lahko v tem času dobite po telefonu 653-188. "1. TURIZEM IN RENT - A - CAR d.o.o. CANKARJEV TRG 4. 61360 VRHNIKA tel. (061) 755 375, fax. (061)755 380 (pri ČRNEM ORLU) VAM PRIPOROČA POČITNICE za poletje 1996 z letalom: — ŠPANIJA, GRČIJA, TURČIJA, TUNIZIJA, CIPER IN HRVAŠKA DALMACIJA — Avtobusne prevoze v Španijo in Italijo — Nudimo posebne prevoze z malim in velikim avtobusom ter letalske vozovnice - elektroinstalacije - javna razsvetljava - storitve z avtodvigalom - pleskanje opažev Robert Zdešar, s. p. Podpeč 22 1352 Preserje tel. (061)631532 g o s 11 .v c e DANTE MATEJA HORVAT s.p., 61353 BOROVNICA, Zalarjeva 1 Tel.: (061)746-005 Ne bomo v zadregi, če boste pri nas naročili: - pice, - jedi po naročilu, - vsak dan pripravljamo malice. Delamo od 10. do 22. ure vsak dan, ob sredah imamo zaprto. Se priporočamo za obisk! RESTAVRACIJA M0ČILNIK TEL/fax: 061/754-369 Gostilna Marinčič, Verd tel/fax: 061/752-657 Ob izviru Ljubljanice smo prenovili restavracijo MOČILNIK V prijetnem okolju neokrnjene narave vam nudimo: - velik izbor domačih jedi - različne morske specialitete - postrvi, žabji kraki - divjačina na različne načine - jedi iz žara in ražnja - raznovrstni solatni bife - sladice, sladoledi - ter odprta in buteljčna vina vrhunskih domačih proizvajalcev V petek in soboto imamo živo glasbo, ob nedeljah pa na zunanjem vrtu. Organiziramo poroke in različne obletnice, večje piknike ter razne sprejeme in prireditve izven restavracije. "Odprto: vsak dan od 10.00 do 24.00 ure v petek in soboto pa od 10.00 do 2.00 ure Pot V Rog V nedeljo, 23. junija ob 11. uri bo v Kočevskem Rogu spominska slovesnost. Kdor se je želi udeležiti, naj se prijavi pri agenciji Pav ( poleg Črnega orla) ali na župnijskem uradu na Vrhniki. Odhod z Vrhnike bo izpred NLB zjutraj ob 6. uri. Vabi OO SKD Vrhnika Tabor SKD bo v Beltincih Letošnji tabor Slovenskih krščanskih demokratov bo v nedeljo, 7. julija v Beltincih v Prekmurju. Kdor se želi udeležiti zadnjega dne srečanja, ki sicer traja več dni, se lahko prijavijo pri agenciji Pav na Vrhniki. Tam bo tudi zvedel vse, kar mora vedeti o tem potovanju. Vabi OO SKD Vrhnika Maša za Cankarjeve 9. junija bo pri Sv. Trojici nad Vrhniko ob 15. uri maša za Cankarjevo družino ob 120-letnici Cankarjevega rojstva. Ma-šcval bo urednik radia Ognjišče Franci Trstenjak, pel domžalski komorni zbor, ki ga vodi Karli Leskovec. Pred cerkvijo bo po maši kulturno zabavni program: nastopili bodo Gašperji, Ivan Hudnik in domžalski komorni zbor. Prireditev bosta povezovala Ida Baš in Marjan Šneberger. ObenemiK) tudi srečelov: izkupiček je namenjen novim zvonovom v Zažarju. Za lačne in žejne bo poskrbel Franci Pišek - Pizzerija Boter, pa tudi domače gospodinje s pecivom. Vabi Občinski odbor SKD Vrhnika Podpora referendumu za neposredne in poštene volitve je uspela 23. aprila letos je začel teči dvomesečni rok, namenjen zbiranju podpisov za podporo referendumu o spremembi volilne zakonodaje, ki ga je predlagala Socialdemokratska stranka Slovenije. Kljub različnim nasprotovanjem je pobuda popolnoma uspela, saj jo je že v enem mesecu podprlo 43710 volivcev. Ob tem je potrebno omeniti, da smo državljani Slovenije edini v Evropi, ki moramo svoj podpis za referendum osebno overoviti pred državnim uradnikom, namesto da bi država sama preverjala, ali so podpisniki v resnici volilni upravičenci, saj ima o njih vse ustrezne podatke. Podpisniki pobude so tako jasno pokazali, da se ne strinjajo s sedanjo volilno zakonodajo, ki poslance premalo zavezuje, da bi spoštovali svoje predvolilne obljube in bili svojim volivcem osebno odgovorni. 23. maja so predstavniki Socialdemokratske stranke Slovenije predali podpise Državnemu zboru. Po veljavni zakonodaji in ustavi je predsednik Državnega zbora dolžan razpisati referendum v roku 30 dni. Občinski odbor SDS se vsem 500 podpisnikom pobude z območja občine Vrhnika iskreno zahvaljuje za podporo. Prepričani smo, da bi jih bilo še več, če bi se akcija zbiranja podpisov ne končala predčasno. Po. B. Cicibanove športne igre V sredo, 22. maja je bilo na vrhniškem stadionu veselo. Otroci iz vrtca so imeli že četrte cicibanove športne igre. Tekmovalci so se pomerili v petih disciplinah: teku na 60 m, skoku v daljavo, vožnji s kolesom, ko-talkanju in vodenju žoge z metom na koš. Ob 9.00 uri so na stadion prihajale ekipe. Navijači so jih burno pozdravili. Potem pa se je začelo. Tekmovalci so si ogledali progo, se V ŠPORTNEM PARKU SD DREN DRENOV GRIC -LESNO BRDO BO VESELO Krajani KS DRENOV GRIČ-LESNO BRDO vabimo na zabavno prireditev, v NEDELJO, dne 23. 6. 1996, s pričetkom ob 14. uri v športnem parku DREN-a. Ogledali si boste lahko gasilsko vajo, modno revijo za otroke in odrasle, sodelovali v likovni delavnici in družabnih igrah. Za zabavo najmlajših bo poskrbel FERDO. Ob 17. uri se bo pričela velika VRTNA VESELICA, z blgatim srečelovom, vrednost dobitkov je 1.000.000,00 SIT. Za zabavo bo skrbel ansambel GAŠPERJI. Potrudili se bomo, da vam bo med nami prijetno, celoten izkupiček pa smo namenili dograditvi večnamenske dvorane, ki jo bodo uporabljali osnovnošolci tudi kot telovadnico. nekajkrat pretegnili in poskočili, da so se ogreli, potem pa na start. Navijači so se postavili ob progi, napetost je naraščala i" ko je sodnik zamahnil z zastavico, se je iz vseh grl razlegal en sam»DAjJMONAŠI«.Ob koncu tekmovanja smo zmagovalcem podelili medalje in diplome. Tako tekmovalci, kot navijači so bili navdušeni. To dokazujejo tudi njihove izjave: Super so bili navijači, ker so tako glasno navijali. Všeč mi je bil skok v daljino. Pri skoku sem navijal za Vida. Bil je najboljši. Diplome so cool (kul). Za medaljo sem doma dobil čokolado. Tekmovanje mi je bilo všeč še bom tekmoval. Jaz bom drugo leto tekel. Tudi doma sem treniral. Otroci so vzeli športne igre za svoje, prav tako tudi mi, zato vabljeni drugo leto v maju, da se nam pridružite. Ob koncu bi se rada zahvalil3 sponzorjem, ki so nam pomaga' lfpri realizaciji iger. TIP d.o.o., ŽITO Vrhnika,,Trgovina SIMON, JELOVSEK elektro, KOGOVŠEK mizarstvo, PEKARNA ADAMIČ BREITENBERGER Bojan. Erika Slatnaf KNJIGARNA IN PAPIRNICA CANKARJEVE ZALOŽBE VRHNIKA VAS VABI Šolarji — starši Čas neusmiljeno teče in leto je zopet naokoli. Pred vami je čas za nakup novih šolskih učbenikov in ostalih potrebščin. V knjigarni Cankarjeve založbe na Vrhniki lahko v prednaročilu kupite celoten šolski program učbenikov za osnovne šole, ki ga je potrdil zavod za šolstvo. — Isto velja tudi za srednje šole — Prednost naše ponudbe je v hitri postrežbi, zajamčenih cenah in možnost plačila na obroke. V kolikor ste bili zadovoljni z našo postrežbo do sedaj, vas vabimo, da nas zopet obiščete in se izognete septembrski gneči ter uživate brezskrbne počitnice do zadnjega dne. V pričakovanju kolektiv Cankarjeve založbe za Vrhniki Odprto Vsak dan: od 7. do 19. ure v soboto: od 7. do 12. ure Telefon: 753-645 Fax: 753-645 CANKARJEVA ZALOŽBA, d.d. Ljubljana, Kopitarjeva 2 KNJIGARNA IN PAPIRNICA Vrhnika, Lošca 5 Varno naložen denar za lepši jutri. V Novi Ljubljanski banki d.d., Ljubljana smo pripravili vrsto načinov varčevanja, ki omogočajo uresničitev vaših tako kratkoročnih kot dolgoročnih ciljev. Primer izračuna vezave depozita v višini 500.000 tolarjev vas lahko prepriča: (ob upoštevanju temeljne obrestne mere T = 1 ) znesek po 31 dneh 506.886,50 tolarjev znesek po 91 dneh 520.794,50 tolarjev Depozit s premijo - vlogo vsak mesec povečamo z obračunom temeljne obrestne mere, ki zagotavlja realno ohranjanje glavnice, realne obresti so enake kot pri 12-mesečnem depozitu z dodanimi nagradnimi obrestmi v višini 4% realne obrestne mere in posebno stimulacijo za višino vezanega zneska. Depozit z valutno klavzulo -za tiste, ki še ne verjamejo v trdnost domačega denarja Postopno varčevanje Obročno varčevanje - lahko varčujete eno, dve ali tri leta, mesečno po najmanj 9.000 tolarjev Premijsko varčevanje traja dve do pet let, najmanjši mesečni polog je 4.500 tolarjev - poleg rednih obresti od tretjega leta naprej obračunavamo še premijske obresti; v tretjem letu 5%, v četrtem letu 10% in v petem letu 15% realne obrestne mere. Rentno varčevanje - varčujete lahko od pet do dvajset let in si zagotovite premoženje za varno prihodnost in finančno neodvisnost. Nudimo vrsto možnosti, od postopnega varčevanja v tolarjih, najmanj 5.000 tolarjev mesečno, ali v devizah, lahko pa se odločite za vezavo depozita. Oglasite se v naših poslovalnicah, ■ kjer vam bomo radi predstavili vse podrobnosti. Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Vič - Notranjska _»_ /O ljubljanska banka NOVA LJUBLJANSKA BANKA DO LJUBLJANA Ker je jutri nov dan. POSLOVALNICA VRHNIKA Trg K. Grabeljška 2a 1360 Vrhnika, 753-055, POSLOVALNICA BOROVNICA Gradišnikov/a 2 1353Borovnica, POSLOVALNICA VIČ Cesta na Brdo 9 1000 Ljubljana, POSLOVALNICA TRŽAŠKA 123 Tržaška 123 1000 L|ubljana SANI KER d.o.o. BRANKO OBLAK Opekarska cesta 18 1360 VRHNIKA Tel.: / Fax: 751 - 376 Tel.: 753 -618 KERAMIČNE PLOŠČICE GIRARDI, RAGNO IN DOMAČI PROIZVAJALCI KOPALNIŠKA OPREMA SANITARNA KERAMIKA DOLOMITE ENOROČNE MEŠALNE ARMATURE PAINI, ARMAL Polaganje/ hera^ti^ruh/ploičlo ODPRTO od 9. do 19. ure SOBOTA od 8. do 12. ure Se/ priporočcurio- VLOZITE CERTIFIKAT! NAGRADE: KAVNI MLINČEK, PARNI LIKALNIK, RADI0KASET0F0N PHILIPS, MOŽNOST KREDITA! TEL.: (062) 836-904 Občina Vrhnika objavlja JAVNI POZIV lastniku prodajnega kioska, ki stoji v naselju Vrtnarija, med stanovanjskimrbloki št. 10 in 12 (pare. št. 2699/73, k.o. Vrhnika), da kiosk najkasneje dokonča junija 1996 odstrani, v nasprotnem primeru bo kiosk odpeljan na komunalno deponijo. k. LOVSKA DRUŽINA VRHNIKA V sklopu aktivnosti ob 50-letnici delovanja prireja: VELIKO LOVSKO VESELICO z bogatim srečelovom Veselica bo v soboto, 15. junija 1996, pri brunarici na ULOVKI s pričetkom ob 17. uri. Poskrbljeno bo za divjačino, ostalo hrano in pijačo ter dobro glasbo. Prireditev bo v vsakem vremenu. Vabi LOVSKA DRUŽINA VRHNIKA Glavna pokrovitelja prireditve sta: OREL, d.o.o., ter GOSTILNA IN MESARIJA KOVAČIČ MARJAN Občina Vrhnika OBVEŠČA vse najemnike in obdelovalce zemljišča, na katerem je predvidena izgradnja nove šole Pod Hruševco (pare. št. 2658/3, 2658/4 in 2658/5, k.o. Vrhnika), da bo predvidoma v juniju 1996 pričela z izvajanjem geomehanskih raziskav terena in v septembru 1996 z nasipanjem zemljišča. TO JE TO ! UGODNI NAKUPI S KARTICO KARTICA pil** VAM OMOGOČA: NAKUP BLAGA IN STORITEV NA VEČ KOT 70 PRODAJNIH MESTIH ZAMIK PLAČILA 30 - 45 DNI UGODNI DALJŠI ZAMIKI PO DOGOVORU Delovni čas: pon., torek, četrtek 7.00 - 15.00 sreda 7.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 petek • 7.00 - 13.00 STANOVANJSKA ZADRUGA VRHNIKA Stara cesta 2 a Tel.: 755-220 755-232 Fax.: 755-232 JANTEL^ prodajni salon Vrhnika Stara cesta 44 tel./fax: 754-844 Pri nas je nakup kopalnice preprost. Na enem mestu vam lahko ponudimo: — kompletno izbiro kopalniških kadi, tuš kadi in kabin, — kopalniško pohištvo — več kot 100 različnih osnovnih keramičnih ploščic z ekskluziv-nim dekorjem — sanitarno keramiko, pripadajoče armature in drobne kopalniške dodatke — prodamo vam tudi na obroke in vam pripeljemo na dom. Priporočamo se! odprto: vsak dan od 9. — 12. ure in 15.30 —19. ure sobota od 9. — 12. ure Strojno ključavničarstvo Popit ing. Marko Log, C Dolomitskega odreda 4 61351 Brezovica Tel: (061)653-036, Fax: (061)654-432 ZDAJ JE CAS ZA NABAVO CISTERN ZA KURILNO OLJE ATESTIRANE Najugodnejša ponudba cistern za kurilno olje iz 3 mm pločevine. Cisterne izdelamo tudi po naročnikovih merah in jih dostavimo na dom. Prostornina 1000 I — 4.800 I. Proizvodne cene. Basas V. I VVZ Antonije Kucler Vrhnika vpisuje otroke v skrajšan program priprave na šolo (malo šolo) za šolsko leto 1996/97. Vpisujemo otroke, rojene od 1 /1 — 31/12-90 in od 1 /1 — 31 /8-91, ki niso vključeni v dnevno varstvo. Vpis je v upravi vrtca na Tržaški 2a od 6.30 — 14.30 ure ali po telefonu 754-207 in 754-254, od 10. junija dalje. VVZ ANTONIJE KUCLER VRHNIKA ■JOMtAZD« BIOBRAZDA SEMENARNA PROIZVODNJA Dragomer, Pod Lovrencem 1, tel. 061/654-580 PROIZVODNJA — TRGOVINA Dragomer, Pod Lovrencem 1 061-654-580 V naši trgovini vam nudimo vse za vaš vrt, balkon, sadno drevje in okrasno grmičevje PONUDBA TEGA MESECA: — vse za grobove, begonice, lobelije, pesek itd.. — makrobiotična žita in kalčke — ležalniki, pvc mize, stoli, roštilji, oglje, ležalne mreže, otroške gugalnice itd... PREPRIČAJTE SE! MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV! Vzgojnovarstveni zavod Antonije Kucler Vrhnika, ENOTA BOROVNICA, vpisuje otroke v skrajšan program male šole za šolsko leto 1996/97. Vpisujemo otroke, rojene v letu 1990 in do 31. 8. 1991, ki niso vključeni v dnevno varstvo. Vpis je v enoti BOROVNICA, Paplerjeva 5, ali po telefonu 746-083. PONUDBA SKB banke Varčevanje... korenine premoženjskega drevesa Ste kdaj primerjali vrtnarski konjiček s skrbjo za svoje premoženje? Verjetno ne. Podobnosti pa je . vendarle veliko. Vaše premoženje je.kot drevo. Sprva je majhno in šibko, z leti pa raste in se krepi. Tako kot močno drevo raste le iz zdravih korenin, tudi premoženje izvira iz osnovih oblik hranjenja denarja. Varčevanje je ena od teh, saj omogoča, da osebno premoženje raste varno, a donosno. Tako kot ima vsak vrtnar svoje metode vzgajanja dreves, pa imajo tudi varčevalci različne potrebe in načrte. V ponudbi SKB banke lahko vsak najde različico varčevanja, ki bo pripomogla k rasti njegovega premoženjskega drevesa. Varčevanje nad tri leta z možnostjo izplačila rente stranki omogoča, da skozi izbrano varčevalno obdobje na varčevalni račun kadarkoli položi poljubno vsoto. Ob zaključku varčevalnega obdobja dobi privarčevana sredsta v obliki rente ali enkratnega izplačila, lahko pa je prihranjeni denar osnova za pridobitev posojila pod ugodnejšimi pogoji. Za tiste, ki želijo iz meseca v mesec ohranjati vrednost denarja in hkrati imeti denar vedno pri roki, je prava rešitev kratkoročno varčevanje SKB banke. Ob izbiri te storitve lahko stranka dvigne denar že 15 dni po pologu na varčevalno knjižico, na kateri mora ostati vsaj 20.000 SIT. Za marsikoga so zanimivi tudi dolgoročni depoziti z mesečnim izplačilom obresti in varčevanje nad 12 mesecev z možnostjo pridobitve posojila. Slednje je namenjeno tistim, ki v prihodnosti nameravajo reševati stanovanjski ali kakšen drug problem, katerega rešitev zahteva večji znesek gotovine. Tistim, ki želijo oplemenititi večje prihranke in vsak mesec nekaj gotovine obdržati v rokah, pa bo prav prišel dolgoročni depozit z mesečnim izplačilom obresti, katerega najnižji znesek je 15.000 DEM. Kakršnekoli dodatne informacije o "vzgajanju" premoženjskega drevesa lahko dobite na SKB banki Ekspozitura Vrhnika ali na zelenem telefonu 080 15 15. SKB BANKA D.D, Ekspozitura Vrhnika Cankarjev trg 8 Tel.: 755-411, 752-327 Fax: 753-135 iS KLUB LETALCEV VRHNIKA sekcija jadralni padalci ŠOLA LETENJA Z JADRALNIMI PADALI Mala Ligojna 19 1360 Vrhnika Tel./fax: (061) 753-519 Spet je tu nova sezona za tiste, ki bi se želeli naučiti leteti. Šolanje poteka v okolici Vrhnike in traja najmanj 7 dni oz. dokler učenec ne osvoji predvidenega znanja. Ne priporočamo samoučenja na svojih izkušnjah, ampak pod vodstvom izkušenega inštruktorja in z njegovimi izkušnjami, zato je gornji naslov pravi za varno učenje in obilo užitkov v zraku. PROGRAM ŠOLANJA Z JADRALNIMI PADALI 1. ) INFORMATIVNI DAN - Vsak, ki ni prepričan, da je ta šport primeren zanj, se lahko prepriča pod padalom za dva (tandem), ki ga vozi pilot inštruktor. Po pristanku se spozna s šolskim padalom in na majhni strmini poizkusi nekajkrat poleteti. Spozna tudi osnove aerodinamike in če se kandidat odloči za L tečaj, je inforamtivni dan zastonj. 2. ) PROGRAM ŠOLANJA ZA L PILOTA - Program vsebuje osnove aerodinamike, meteorologije, tehnike letenja in varnosti. Poleg teorije pa poteka 7 dni oz. 20 ur praktičnih vaj: 1. dan: vaje dvigovanja padala in vodenje padala med tekom po pobočju 2. dan: vaje vzleta in pristanka 3. dan: vaje kontroliranja padala pred vzletom, vzleta in pristanka 4. dan: vaje vzleta, zavoja in pristanka 5. dan: vzlet v močnejšem vetru, pristanek, teorija o uporabi rezervnega padala in let s tandemom 6. dan: vzlet, zavoj in pristanek iz osmič (postopek za zbijanje višine pred pristankom) 7. dan: zaključni let 150 do 500 m višinske razlike Tečajnik po uspešno opravljenem preizkusu dobi naziv L pilota, kar pa ne pomeni, da lahko leti samostojno z višjih hribov in v močnem vetru. L tečaj ni časovno omejen, ampak se zaključi, ko učenec osvoji predvideno znanje. 3. ) PROGRAM ŠOLANJA ZA A PILOTA -V A tečaju se podrobneje predava o aerodinamiki, meteorologiji, tehniki letenja, zakonodaji in opremi. Praktični del pa vsebuje minimalno 10 višinskih letov (nad 300 m višinske razlike), ki vsebujejo vaje po programu komisije za jadralno padalstvo Slovenije in še vsaj 30 samostojnih poletov. Po pripravi na izpit sledi kontrolni let, ki je pogoj za pristop k izpitu A kategorije pred komisijo. Po uspešnem opravljanju izpita se smatra, da je pilot sposoben samostojnega letenja in predhodne pravilne ocenitve vremenskih pogojev. Kasnejša premajhna aktivnost je vzrok za težave tako pri startu kot pri letenju in pristajanju, saj pilot pade iz vaje. 4. ) LETENJE S TANDEMOM - PADALOM ZA DVA — Za letenje v dvoje ni potrebno nikakršno znanje, le želja po letenju in malo korajže. Popelje vas izkušen pilot inštruktor s kateregakoli hriba v Sloveniji. UGODNOSTI • ob nakupu novega padala povrnemo šolnino • v šolo je vključeno učenje s tandemom • v ceno je vštet priročnik • svetovanje pri nabavi opreme (nove in rabljene) • predavanja z videoposnetki • uporaba videokamere za analize napak • nezgodno zavarovanje Šola deluje v okviru KLUBA LETALCEV VRHNIKA, sekcije jadralnih padalcev. Vodja šole STANISLAV RUS tel. 061/753-519 VW SERVIS IN VULKANIZERSTVO TURSIC VRHNIKA • JAGROVA 2 • TEL: 755-117 — velika ponudba avtoplaščev znanih proizvajalcev: MICHELIN, DUNLOP, SAVA, SEMPERIT... — možnost plačila na 2 čeka — gotovinsko plačilo 5% popusta Delovni čas: od 7. do 12. ure in od 13. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure KAMNOSEŠTVO SVETE Izdelava in obnova nagrobnikov, več kot 50 različno oblikovanih nagrobnikov iz različnih materialov zeleni, rdeči, črni lučke, vaze, ■ izdelava in montaža kuhinjskih, gostinskih ter kopalniških pultov, ■ mize, Plačilni pogoji ter rok dobave po dogovoru! Delovni čas: 700 - 1700 KAMNOSEŠTVO SVETE s.p. Jezero 097, 61352 PRESERJE Tel. Fax 061/631-294 ali Mob. 0609 633-250 in LOKACIJSKIH DOKUMENTACIJ za vse vrste objektov. NAROČILA in OSEBNI RAZGOVOR vsak dan od 80Cdo 76" ure OB SOBOTAH od T do IT ure EMONA m> PROJEKT 1111 Ljubljana, Triaska 204, (Dolgi most) tel.: (061) 123 52 49 123 42 04 fax.: (061) 123 52 48 Po kopalnico v Metalko Uredite si kopalnico po svoji želji POPOLNA PONUDBA OPREME ZA KOPALNICO • 5 do 25% POPUST za kopalniško pohištvo pri gotovinskem plačilu ob naročilu O BREZPLAČEN prevoz do 30 km • 20% POPUST za vodovodne ARMATURE ARMAL • Kopalniški blok SALGAR EK0 60: samo 52.390 SIT • NOVOST: odlične vodovodne armature GIAMPIERI čudovite kopalniške prepioge MEUSCH O Zelo UGODNE CENE za keramične ploščice,izdelke sanitarne keramike in vrsto drugih izdelkov! • Masaine kadi KOLPA -'po naročilu Od 28. 5. do 15. 6. 1996! • Prodajalna VRHNIKA, Trgovski center Robova 6, tel. 061/755 266 PEDIKURA striženje nohtov, odstranjevanje debele kože in kurjih očes, reševanje vraščenih nohtov, masaža stopal DEPIL ACIJA Mateja Bizjak, s.p., Kopališka 4, Vrhnika ODPRTO: od torka do petka od 9-12 in 16-19 telefon 752 530 METALKA TRGOVINA iN K. avtobusni promet in turizem telefon: 061/654-411 1360 Vrhnika, Bevke 125 D AVTOBUSNI PREVOZI: — ORGANIZACIJA IZLETOV; — EKSKURZIJ; — PREVOZI PREDŠOLSKIH IN ŠOLSKIH OTROK; — DVAKRAT MESEČNO NAKUPOVALNI IZLET NA MADŽARSKO — LENTY; 3H¡ d.o.o. Z DOBRIM IMENOM Telefon: 125-42-04 Tržaška 2 — LJUBLJANA Uradne ure vsak dan od 10. do 16. ure — ponedeljek in sreda od 10. do 18. ure IZKORISTITE NAŠO UGODNO PONUDBO: — brezplačen tečaj CPP organiziramo 2-krat na mesec ob 16.30 na Tržaški 2 — tečaj CPP bo 17. junija in 1. julija 1996 — organiziramo tudi tečaj prve pomoči z izpitom, s pričetkom 11. julija ob 17. uri — dijaki in študentje imajo poseben popust pri praktični vožnji — omogočamo izposojo literature. NOVO — NOVO — NOVO Sprejemamo tudi prijave za vpis v članstvo AMZS Tržaška 3, Vrhnika, tel.: 061/752-714 Razen svežega rezanega cvetja in vseh vrst lončnic vam lahko aranžiramo darila samo z naravnimi materiali. Še posebno pa se posvetimo aranžiranju vnaprej prinesenih daril. Cvetličarna je odprta vsak dan od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00 ure sobota od 8.00 do 12.00 ure AKCIJA MESECA JUNIJA: lončnice KALANCHOE po 350,00 SIT. PHILIPS GRUI1DIG Panasonic Technics coming mmvi LJUBLJANA, Kongresni trg 12, tel.: 061 214-321 LJUBLJANA, Slovenijales, Dunajska 20, tel.: 061 324-467 LJUBLJANA, BTC-hala A, Moderni interieri, Šmartinska 152, tel.: 061 185-27-70 LJUBLJANA, BTC-hala A, Pritličje, Šmartinska 152, tel.: 061 185-26-04 VRHNIKA, Stara cesta 45, tel.: 061 752-392 PHILIPS EKRAN 37 cm, Daljinsko upravljanje, 50 programov, hvperband, izpis funkcij na ekranu, sleep timer i j" j i i : SIT 39.500 ALI 7X6.413 EKRAN 70 cm, TELETEKST, STEREO Daljinsko upravljanje, 50 programov, hvperband, izpis funkcij na ekranu, sleep timer SIT 129.900 ALI 7X21.089 PHILIPS VIDEOREKORDER 2 GLAVI Panasonic IZREDNO UGODNO j i EKRAN 55 cm, TELETEKST i i Daljinsko | i upravljanje, i j 50 programov, ; j hvperband, i '- SIT 45.990 ALI 7 X 7.466 izpis funkcij na ekranu, l : sleep timer j j VIDEOREKORDER 4 GLAVE "1 r 69.900 SIT 56.250 ALI 7X9.132 GRUnDIG SONY CD MINI] GLASBENI! STOLP Radio, j CD, j kasetofona, PHILIPS 2 X 40 W DIN DVODELNI HI-FI CD MINI SISTEM daljinsko upravljanje} SIT 79.640 ALI 7X12.929 Radio, CD, kasetofona, multi funkcijski displej, priključek za dodatne zvočnike, dvojni autoreverse, SIT 89.936 ALI 7 X 14.600 IZREDNO UGODNO "1 Panasonic CAMCORDER Širokokotni objektiv, občutljivost 0,5 Lux-a,14 X zoom, teža: 750 g SIT 108.944 ALI 7 X 17.686 AVTORADIOKASETOFON PHILIPS 2 x 10 w, 36 programskih mest, stereo kasetofon SIT 23.900 ALI 7 X 3.880 SAH Nov uspeh mladih borovniških šahistov V Komendi so tamkajšnji šahisti 24. in 25. maja organizirali odprt šahovski turnir za mlade do 15. leta. Tekmovalo se je v treh jakostnih skupinah: A: igralke in igralci z ratingom nad 1650 točk, B: igralke, C: igralke in igralci z ratingom do 1600 točk. V vsaki skupini so odigrali 9 kol švicarskega sistema, doseženi rezultati pa se bodo tekmovalcem upoštevali pri izračunu lokalnega ratin-ga v drugi polovici leta. Najmočneje je bila zastopana skupina C, saj se je v njej pomerilo kar 48 mladih šahistov. V tej skupini so nastopili tudi štirje borovniški šahisti. Vsi so se odlično odrezali, saj je Aleš Kržič osvojil drugo mesto, Klemen Šivic je bil tretji, Andrej Cerk sedmi in Jernej Šivic sedemnajsti. Peter Anastasov Državni viceprvaki. Z leve proti desni: Aleš Kržič, Saša Kržič, Andrej Cerk, Jernej Šivic. ČISTILNI SERVIS Friderik Saiovic s.p. Log, Cesta v Lipovce 28 Tel.: 061/653 714 vam nudi usluge čiščenja ran TRGOAVTO Z METALOTRGOM VRHNIKA ob avtobusni postaji na Vrhniki, Cankarjev trg 6 tel. 061 756-210 061 756-211 faks 061 756-210 Delovni čas: od 8. do 12. in od 15. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure NUDIMO VAM: — za kamione rezervni deli — TAM, Zastava, Iveco —tudi po naročilu — za osebna vozila — Golf, Škoda, Zastava, 126P, Lada — motorna olja — razna — motorji, vespe, kolesa vseh vrst — vitli za motorne žage in motorne žage Hus-qvarne vseh vrst Dodatna ponudba: vrtne kosilnice vseh vrst: Husqvarna, Harry, Castelgarden (h) Husqvarna PRODAJA VOZIL ZNAMKE FIAT - LANCIA NOVA VOZILA BRAVA - BRAVO UGODNI KREDITI T + 4,5% za vsa vozila ter ugoden LEASING Servis za vsa vozila FIAT — LANCIA — ALFA ROMEO prodaja rezervnih delov Akcijska prodaja meseca junija po zelo ugodnih cenah: FIAT UNO 1,0 Base 5p 12.900 DEM FIAT PUNTO 55 S 3p 16.450 DEM FIAT BRAVA 1,4 S 22.400 DEM FIAT PUNTO 75 SX 5p Se priporočamo za nakup, pridite, veseli vas bomo! AVTO TRADE, d.o.o., Sinja Gorica 11, Vrhnika Telefon: 061/755-199, 751-346 J gostinstvo DOMINAH & CO d.n.o. Odprto: od 7. do 22. ure nedelje, prazniki — zaprto. V senčnem letnem vrtu vam priporočamo: • solatni krožnik • jedi iz izbrane zelenjave • Cankarjev zrezek • malice — kosila • jedi po naročilu • pizze — sladice ■«:*jft;*;«->w::N.:.v Veseli bomo vašega obiska.. V starosti 94 let je tiho zaspala naša mama, babica in prababica Marija Aršič rojena Malovrh Iskreno se zahvaljujemo sem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala velja osebju Doma upokojencev na Vrhniki in dr. Heleni Rozmane Drašler za skrbno nego v zadnjih dneh bolezni. Hvala g. dekanu za lepo opravljen pogrebni obred, oktetu Raskovec za občutno zapete pesmi in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA ob izgubi dragega moža, očija, de-dija in brata Jožeta Tomšiča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam izrekli ustno in pisno sožalje. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen pogreb. Hvala tudi vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Hvala tudi pogrebni službi Pieta. Vsi njegovi ZAHVALA Ob slovesu očeta in dedija Slavka Berliča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Se posebna zahvala g. dekanu Božnarju, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Pieta za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njegovi M U e r VRHNIKA ROBOVA 6, tel.: 061/754-346 odprto: od 9. do 12. in od 14. do 19. ure sobota od 9. do 13. ure Nudimo široko izbiro zgoščenk (CD plošč), kaset audio in video opreme. Prodajamo vstopnice za koncert Sex pistols. Lestvica novosti v naši trgovini: TUJE: — filmska glasba »UNDERGRAUND« — G. Bregovič — Bryan Adams — 18 TILL I DIE — Metal ica — LOAD — Backstreet boys — BB — Cranberris — TO THE FAITHFUL DEPARTED — Bruce Springsteen — THE GHOST OF TOM JOAD — Mark Knopfler — GOLDEN HEART DOMAČE — Anja Rupel — Življenje je kot igra — Regina — Dan najlepših sanj — Helidonove uspešnice 2 — SLO dance scena 3 — Vili Resnik — Zdaj živim — ŠUKAR — Amoro dive — Sendi — Zase me vzemi — Gimme 5 — Ritem mladosti Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, tiha. nema je gomila, kjer počivaš mirno ti. ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi moža in atija Leopolda Trpina iz Zaplane se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in zdravstvenemu osebju, ki ste mu v času bolezni kakorkoli pomagali in ga obiskovali. Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Posebna zahvala g. kaplanu Bogdanu Oražmu za pogrebno mašo in čuteč nagovor; logaškim in vrhniškim pevcem za izbrane in lepo zapete pesmi. Hvala delavcem Komunalnega podjetja Logatec, Obrtni zbornici Logatec, delavcem Primisa in Športne zveze iz Vrhnike in vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Nada, sin Tadej, hčerki Tanja in Anita Pridi, globoki spanec, močni, dolgi, čisti sanjač, spanec: ki odpre oči sredi blažene teme, oči z zamišljenimi sanjami obremenjenega popoldneva, in me obleče v nedolžnost. (E. Kocbek) ZAHVALA 4 \ j Ob veliki vrzeli, ki je nastala s smrtjo naše drage žene in skrbne mame Frančiške M. Petkovšek roj. Peršin z Vrhnike, Prečna pot 10 b se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v času bolezni obiskovali doma ali v bolnišnici in tako njo kot nas bodrili. Do vseh, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in nam ustno ali pisno izrazili sožalje ter nas v veliki žalosti razumeli, nam kakorkoli pomagali in sočutno prisluhnili, čutimo globoko hvaležnost. Vsem, ki ste darovali v plemenit namen, podarili cvetje in sveče, hvala. Posebna zahvala doc. dr. Markovičevi in osebju Onk. inštituta ter dr. Ljubomiri B. Prebil in patronažni sestri ge. Iskra za zdravstveno skrb. Za lepo pogrebno mašo in pokop prisrčna hvala g. dekanu Božnarju, g. kaplanoma Oražmu in Mescu, zborovodkinji s. Čotar in pevcem, ministrantom ter trobentaču. Hvala kolektivu trgovine Mercator z Ul. 6. maja in podjetju Mercator- Dolomiti. Za B.P. četi in klanu skavtskega stega OJ, za prisotnost razredu 4. D. gimnazije. Lj. Šiška in učiteljskemu aktivu SŠER Lj., hvala. Za s posluhom opravljene pogrebne storitve gre zahvala g. Vr-hovcu, pogrebcem in lučarici. Namesto pogrebščine smo denar namenili Društvu za boj proti raku, hvala za razumevanje. Žalujoči: mož Jernej, sinova Edvard in Štefan ter hčerka Jerneja MALI OGLASI Prašiče od 25 do 80 kg in telico sivko 7 mesecev brejo prodam. Telefon: 651-625 Mcdveščak Brane Pod Plešivico 1, Notranje gorice Prodam približno 1 ha zemlje (na mahu) v Borovnici, telefon 746-420. Kemija: študent kemije zelo uspešno inštruira kemijo za popravne izpite. Telefon: 753-152 Na Dolu — proti Bistri prodam njivo v izmeri 1668 m2, pare. št. 1526/3 k.o., Borovnica. Za informacije se obrnite na tel. št. 066/76-681. Na Vrhniki ali bližnji okolici kupim zazidljivo parcelo. Ponudbe na tel. 754-844 ali 754-265. Kulturno-prlreditven! center In okrepčevalnica «BIS POGREBNE STORITVE naročila na domu prevozi prevozi za upepelitev postavitev mrliškega odra pogrebna oprema urejanje umrlih — izkop jam — pevci, glasba — venci, cvetje, sveče — urejanje grobov — urejanje dokumentacije — prevozi v pogrebnem:lle spremstvu ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128, Tel.: 061/751437, 751435, Mobitel 0609 637 617 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija in brata Franca Gabrovška iz Zaplane se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Najlepša hvala dr. Primožu Rusu za pomoč med boleznijo in patronažni sestri Andreji za obiske na domu. Zahvaljujemo se kaplanu Bogdanu Oražmu za lepo opravljeni pogrebni obred, cerkvenim pevcem za zapete pesmi, gasilcem iz Zaplane, Črnuč, Sp. Idrije in Sinje gorice za spremstvo na njegovi zadnji poti ter g. Bizjanu za poslovilne besede. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: žena Vika, sin Janez, hčerka Jožica z možem Dušanom, vnukinja Nina, brat Jože in sestra Marija ZAHVALA US'. ^ ob izgubi dragega moža, ata, starega ata, dedka, tasta, svaka in strica Ivana H ^HPil .■BW IH9b *■ jmHl Reparja iz Dola pri Borovnici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem jn znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Še posebna zahvala dr. Žagarjevi in patronažnim sestram Mariji, Veri, Andreji in Armandi za pomoč na domu. Zahvala tudi gospodu župniku za opravljen obred, trobentaču, domačim pevcem, pogrebcem in pogrebni službi Vr-hovec. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni izgubi žene in mame Ivanke Jereb iz Podiipe 64 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za pomoč in tolažbo. Hvala za vse darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Andrej, hči Andreja, sinova Simon in Tadej, mama in ostalo sorodstvo Nagradna križanka trgovine »KARA« Sponzor nagradne križanke je trgovina z modno obutvijo »KARA«, kije bila ena prvih zasebnih trgovin na Vrhniki. Sedež trgovine je na Tržaški 5 na Vrhniki, kjer posluje že šesto leto. V letu 1995 pa so odprli poslovalnico tudi v PTC LOKA na Robovi 6. V obeh trgovinah lahko kupite moško in žensko obutev italijanskih proizvajalecv, razno usnjeno galanterijo, nogavice ter športne copate znanih svetovinh znamk. Postregle pa vas bodo prijazne prodajalke. Za pravilno rešene in izžrebane križanke pa je trgovina »KARA« pripravila naslednje nagrade: 1. nagrada: nakup v vrednosti 8.000,00 SIT 2. nagrada: nakup v vrednosti 6.000,00 SIT 3. nagrada: nakup v vrednosti 4.000,00 SIT 4. nagrada: reklamna majica KARA 5. nagrada: reklamna majica KARA Rešene križanke pošljite do 25. junija na naslov: Uredništvo Našega časopisa, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika, z obveznim pripisom »KRIŽANKA«. Veselje je zdravilo za dušo! Svoje male dušice so si zdravili na ŽIV-ŽAVU 1. junija na .parkirišču pred PTC LOKA na Vrhniki predvsem naši najmlajši. Kako? Predstavilo se je tudi Turistično društvo.Vrhnika z novo kolekcijo razglednic. Dogajanje na odru je bilo pestro. Za dobro glasbo je skrbel ansambel Mesečniki, ki je Pred PTC Loka je bilo res živahno, največ je bilo najmlajših. pred kratkim izdal svojo drugo kaseto z naslovom Santa Cali-fornija. Pridružil se jim je Ivan Hudnik in mladi pevci: Erika Pavlin, Špela Marolt, Dejan Marinčič in še nekaj mladih nadobudnežev. Seveda pa nista manjkala norčava Spidi in Gogi. Za pijačo, jedačo in sladoled je neutrudno skrbel Cankarjev hram. Da bi nam živ-žav ostal še dolgo v spominu, smo na sami prireditvi izdali bilten. Nekaj izvodov je še na voljo v trgovini Fortuna v PTC Loka. Sicer pa v imenu organizatorjev PTC Loka in Društva prijateljev mladine Vrhnika hvala vsem, ki ste prišli in seveda vsem, ki ste kakorkoli pripomogli pri finančnem in izvedbenem delu prireditve. Ostanite veseli do prihodnjič! Veselo so ustvarjali v številnih ustvarjalnih delavnicah, kjer so nastajali kipci iz gline, slike na pravih slikarskih platnih, izdelki iz papirja, blaga, lepenke, vrvi in broške iz modc-lirne mase. Vsi, ki svojo energijo sproščajo s pomočjo žoge, so lahko tekmovali v metanju na koš in si prislužili karte za bazen, vse to v organizaciji Športne zveze Vrhnika. Še eno tekmovanje je bilo izredno zanimivo. Semenarna, ki ima trgovino Kalia v PTC LOKA, je pripravila tekmovanje v presajanju lončnic. Mladih tekmovalcev, ki so hoteli preizkusiti svoje sposobnosti je bilo kar preveč. Vsi so s sabo odnesli presajeno cvetje, zmagovalci pa še nagrade. Izžrebali dobitnika nagrad križanke trgovine D0M-0PREMA V uredništvo smo prejeli kar precej rešenih križank trgovine DOM-OPREMA Vrhnika. Žrebanje je opravil lastnik trgovine Bojan Čelešnik. Nagrade pa prejmejo: 1. nagrada: vrtni ležalnik: Barbara Oblak, Notranjska 2, Vrhnika 2. nagrada: zložljiva servisna mizica: Meta Grom, Verd 173, Vrhnika 3. nagrada: otroški stol PIKNIK: Marija Maček, Ul.VL.Dol-ničarja 2, Dobrova pri Ljubljani Vse nagrajence vabimo v trgovino DOM-OPREMA Vrhnika na Tržaški c. 23 (zraven Cankarjevega doma na Vrhniki) da dvignejo svoje nagrade. S.S. SESTAVIL: SUSHAN JAKA IHE DVEH POMLADNIH HESECEV CASOVHI TERMIN 6LAVNI DEL STAVKA ANGLEŠKA OZNAKA ZA VSE *| VREDU OLOHPIJ-SKI komite ODPRTI DELI STANOVANJA PISARNE, SOBE ZA STRANKE PRAV TAKSNO MEDNARODNA OZNAKA ZA VZHOD GIBANJE ZRAKA ZNAK ZA OSVETLJENOST DEL ROKE VPRASAL-NICA KRIPTON PRIPOVEDNA PESNITEV OLIMPIJSKE I6LE PLESNA PRIREDITEV POD ZEMLJO RIJE ... PISEC KEKCA NEWTON NIKO PIRE" ZNAK ZA LESENA OBUVALA ZNAK ZA AMPER MEDNARODNA OZNAKA ZA SEVER 1 ZMLETO PRIPOMOČEK ZA TEK NE NA SMUČEH VRSTA OBUTVE PRISTANIŠČE V IZRAELU STARORIMSKI POZDRAV DUŠIK ZNAK ZA ŽVEPLO volt NATRIJ STRUPENI PLAZILEC KRM PRI KRŠKEM ZALETI3CE tïtot v ČRNI 60RI KRIŽANKA NAS ČASOPIS "ClHOT ANTON \m hm VERA-PUC PRVA RIMSKA 9TEVILKA JANEZ NAPOTNIK IVAN ARH VRHNIKA ARGONAVTSKI SEJEM 21., 22., IN 23. JUNIJ 1996 BOGATA SEJEMSKA PONUDBA NA STOJNICAH IN V TRGOVINAH PETEK, 21. junija ob 20.30 Večer podoknic okteta RASKOVEC -trg za sodiščem, za gostinsko ponudbo bo poskrbel Cankarjev hram SOBOTA, 22. junija ob 7.00 Dvanajst ur košarke - športni park ob 10.00 Otvoritev sejma s PIHALNIM ORKESTROM Vrhnika, nastop folklorne skupine LIGOJNA - pred galerijo »Medeja« ob 17.00 Nastop ORKESTRA GLASBENE ŠOLE VRHNIKA - pred galerijo »Medeja« ob 18.00 Nastop plesne skupine »BOLERO« - pred galerijo »Medeja« Podelitev priznanj TD »Blagajana« za najlepše urejeno hišo z okolico Veseli večer z absamblom »MESEČNIKI«, - gostja večera TEREZA KESOVIJA - Športni park NEDELJA, 23. junija ob 10,00 Sejemska ponudba - Stara cesta ob 11.30 VALČKI, POLKE IN MAZURKE - gojenci Glasbene šole Vrhnika - atrij, Stara cesta 5 ob 16.00 Nastop folklorne skupine »LIGOJNA« - pred galerijo »Medeja« ob 19.00 Nastop skupine »GAUCHO« - pred galerijo »Medeja« PONEDELJEK, 24. junija ob 20.00 PRIREDITVE OB POČASTITVI DNEVA DRŽAVNOSTI Večer z ansamblom »MESEČNIKI« in mladimi pevci - Športni park Zabavni večer s kresovanjem — Močilnik PRIREDITVE BO SPREMLJALA BOGATA GOSTINSKA PONUDBA POZNO V NOČ VABIMO ! TURISTIČNO DRUŠTVO »BLAGAJANA«, ŠPORTNA ZVEZA, GLASBENA ŠOLA VRHNIKA, PIZZERIJA BOTER NAS ČASOPIS Naš časopis izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Uredništvo: Tone Janežič (v. d. odgovornega urednika), Simon Seljak (novinar in organizator). Naslov uredništva: Naš časopis, Tržaška cesta 1, 61360 Vrhnika. Uradne ure za stranke: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 11. ure. Telefon uredništva: (061) 756 224 ali h.c. 755 121, int. 222 in 291. Telefax: (061) 755 158. Urednik je dosegljiv ob sredah popoldne na telefon (061) 631 567. Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase po 650 SIT, na prvi in zadnji strani dvojno. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino po 400 SIT za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 10.000 SIT. Mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu Našega časopisa, pomagali vam jih bomo tudi oblikovati. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil. Po mnenju pristojnega organa je Naš časopis informativni proizvod, za katerega se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Grafična priprava in prelom: Grafika, Novo mesto, p.o. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana.