Naše porote. V 352. seji poslanske zbornice so poslanci dr. Gregorec in tovarisi stavili naslednjo interpelacijo: Meseca decembra lanskega leta je pred celovško porolo stala slovenska kraetica FrančiSka Žerjav, tožena, </a jo umorila dva svoja moža. Pozvanih je bilo iz povsem slovenske pokrajine Kotljc do 60 prič, katerih večina je ncmškega jezika popolnoma nezmožna. Med 36 porotniki in 9 namestniki, izžrebanimi za tisto porotno zasedanje, pa so bi-li samo trije, ki so znali nemški in slovenski, velika večina mož te porote je torej znala samo jeden jezik, namreč nemški. Šodniki so bili deželno-sodni svetovalec Wagner kot predsednik, deželno-sodni svetovalec Walter in sodni prislav Bouvier kot votanla. Ti trije sodniki znajo le jako malo slovenski, dočim njih namestnik sodni pristav grof Wagen«perg slovenski sploh ne zna. Posebno čudno pa je to, da je bil v tem slučaju tožnik državnega pravdnika namestnik "VVinkler, ki je slovenskega jezika popolnoma nezmožen. Poklicati je bilo treba tolmača, nekega Wedana, kateremu nihče ne more priznali toliko znanja obeli jezikov, neinškega in slovenskega, kolikor ga je Ireba v sodne namene in še pri tako težkera kriminalnem slučaju. Mož nima višje šolske omike, govori neko slovensko lokalno razrečje, bil je prej trgovski pomočnik in je pozneje kot trgovec ponesrečil. Ne glede na to pa je naravnost gorostasno, da v slučaju, ko gre za življenje in za smrt. posreduje pri sodbi tolmač dvomIjive sposobnosti. Ta sodna obravnava, katero je popisal celovški Mir«, potrjuje vnovič, kako je v nasprotju z veljavnimi zakoni in idejami o pravni državi sodna praksa pri celovški poroti, da namreč slovenske obtožence in slovenske priče zaslišavajo in sodijo možje, ki so nezmožni slovenskega jezika in znajo samo nemški. Jednake nezakonite razmere so tudi pri porotnem sodišču v Celju. Teh nezdravih razmer so kriva v prvi vrsti poliUčna oblastva, ker so ne drže določeb paragrafov 5, 9, 10, 14 zakona z dne 23. maja 1873. drž. zak. št. 121, nego jih prcžirajo. Po § 5. rečenega zakona je postaviti v imenik vse tistc osebc, ki ao za mesto porotniško zakonito sposobne in pristaviti, katerih deželnih jezikov so ztuožne in kateri jezik največ govore. Na to določbo se občinski predstojniki dosti premalo ozirajo. Istega zakona § 9. in 10. določataza okrajna glavarstva in za avtonomne mestne občine Celovec, Gelje, Ptuj in Maribor: zaznamovati v prvotnem imeniku tiste, ki se jim v večjezičnih deželah vsled jezikovne zmožnosti vidijo za mesto porotnikov sosebno sposobni. To pa pri porotnih sodiščib v Celovcu in v Gelju niso tisli, ki znajo samo nemški, ampak očividno. le tisti, ki so z.nožni obeh deželno navadnih jezikov, torej nemškega in slovenskega. Politična oblastva torej v večjezičnih sodnih okoliših celovškem in celjskem ne delajo zakonito, če se omeje na opomnjo, da so dotične osebe zmožne nernškega jezika. Morebitni ugovor, da ni dovolj nemškega in slovenskega jezika popolno zmožnih oseb, je ničev. V Cftloven je za poroto za eelo leto dovolj 216, v Gelju 324 takih oseb. Oziraje se na to in skiicuje se na § 14. zakona z dne 23. maja 1873. drž. zak. št. 121, kjer se izrecno pravi, da mora po § 11. istega zakona doloeena komisija sestaviti lelni imenik tako, da iz prvotnega imenika izbere tiste osebe, ki so v zmislu § 9. najsposobnejše in najvrednejše za mesto porotnika, vprašajo podpisanci: Ali hoče g. pravosodni minister delovati na to, da se bodo pri sodiščih v Celovcu in v Celju pri sestavljanju iinenika porotnikov točno izvrševale določbe zakona z dne 23. maja 1873 drž. zak. št. 121, nanaSajoče se na jezikovno mešane sodne okoliše, zlasti tudi s strani doličnih komisij ?