Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt / Poštni urad 9020 Klagenfurt /Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 34959K50E VEŠMK Celovec * četrtek »11. marec 1999 štev. 10 (5004) * letnik 54 * cena 10 šil. * 0,75 evra Koroška v desno. Kdo _ bo novi deželni glavar? KI edeljske deželnozborske IM volitve so spremenile politično podobo na Koroškem. Svobodnjaška stranka je z 42,1 odstotka (+8,8%) glasov in 16 deželnozborskimi poslanci postala prva politična sila v deželi. Socialdemokratska stranka je dosegla 32,9% (-4,5%) in 12 poslancev in ljudska stranka je pristala pri 20,7% (-3,1%) in pri 8 poslancih. Volilno združenje Demokracija 99 je doseglo 3,9% (-1,5%) in ni preskočilo praga za vstop v deželni zbor. Izid nedeljskih volitev bo imel posledice tako za politično podobo dežele kot tudi preko nje, in to ne glede na to, ali bo prvak svobodnjakov dr. Jörg Haider postal deželni glavar ali ne. Predsednik socialdemokratov dr. Ausserwinkler je že na večer volitev odstopil, stranka sama pa bo imela že 24. aprila strankarski kongres, na katerem bo izvolila novo vodstvo. Ljudska stranka, ki je izgubila tudi sedež v deželni vladi, seje odločila, da bo v opoziciji. Fuchs obsojen na dosmrtno ječo V noči s torka na sredo je porotniško sodišče v Gradcu razsodilo v zadevi obtožbe zoper Franza Fuchsa in ga v celoti prepoznalo za krivega za vse bombne atentate tako imenovane »BBA«. Fuchsa so obsodili na dosmrtno ječo. Po deveturnem posvetovanju so porotniki z izjemo enega vprašanja sklepali o Fuchsovi krivdi soglasno. Z obsodbo Fuchsa je formalnopravno jasno, da je Fuchs vse atentate izvedel sam in ni imel pomočnikov oziroma za atentati ni stala kaka skupina. Ta trditev je sicer sporna in se bo potrdila ali ovrgla v prihodnjem obdobju. Fuchsu očitajo nekako 36 atentatov s pisemskimi bombami, v katerih je bilo poškodovanih 16 ljudi (med njimi tudi dunajskega župana Zilka), nadalje smrt 4 Romov v Oberwarthu na Gradiščanskem ter nastavitev bombe pred javno ljudsko šolo v Celovcu, ki je pri odstranitvi zahtevala težke poškodbe celovškega policista. Porazi (in prirastki) Demokracije 99 Volilno združenje Demokracija 99 ni dosegla niti rezultata, ki so ga pred štirimi leti dosegle vse štiri stranke posamič. Tako kot EL, ki na dvojezičnem območju daleč pod rezultatom izpred štirih let (tedaj je dobila 3327 glasov) tudi Zeleni in Liberalni forum nista prepričala volilcev. Predvsem v mestih so Zeleni in Liberalci popolnoma odpovedali. Naj so še omenjeni komunisti, ki so dosedgli 1354 glasov, kar po tolikih letih abstinece zagotovo uspeh.. Izvolitev novega deželnega glavarja ne bo enostavna, kajti tako socialdemokratska kot tudi ljudska stranka sta že napovedali, da Haiderja ne bosta volili za deželnega glavarja. Očitno se bo ponovil scenarij izpred štirih let, ko je trajalo mesece preden je bil izvoljen deželni glavar. Če si ogledamo volilne rezultate na dvojezičnem ozemlju iz vidika rezultatov za Demokracijo 99, potem pade v oči, da je Demokracija v okraju Velikovec v vseh občinah nazadovala, le v Železni Kapli je zadržala rezultat iz leta 1994. Po svoje zanimiv je rezultat v občini Bi- strica nad Pliberkom, ker tam živi glavni kandidat EL Andrej Wakounig: sama EL je imela leta 1994 280 glasov (22,8%), Zeleni, LIF in VGÖ pa skupaj 43 glasov (3,5%). Tokrat so vsi skupaj dobili 266 glasov ali 20,4%. Nazadovanje znaša torej 5,9%. Torej EL svojega rezultata iz leta 1994 ni dosegla, kar pa pomeni glede na malo-številnost glasov za LIF, Zelene in VGÖ, daje nazadovanje šlo predvsem na račun EL. Podobno sliko dobimo v okraju Beljak dežela, kjer Demokracija v nobeni občini ni pridobila na glasovih, le v Pod-kloštru jih je po odstotkih držala. V okraju Celovec dežela je Demokracija v štirih občinah pridobila, v enajstih pa zgubila. Seveda ni enostavno povsem točno izračunati delež, ki ga je tokrat dobila EL. Glede na dejstvo, da pa so Zeleni, LIF in VGÖ na dvojezičnem območju slabo zasidrani, je previdno ocenjeno EL tokrat zgubila od četrtine do tretjine svojega volilnega telesa. Torej je iz dvojezičnega področja podprlo EL okoli 2000 volilcev. Porazno malo, če pomislimo na pomp, ki ga je zganjala EL in na denar, ki se porabil za ta volilni boj. Nemci temu pravijo: Außer Spesen nichts gewesen! -an -an V Šentjanžu se je na razstavi Zveze slovenskih žena »Dekleta in šola« zbralo skoraj več obiskovalcev kot na kaki kulturnoumetniški predstavi. PREBLISK Vsi tokrat mislijo na volitve, a razpravljati o njih je stvar drugih. V preteklem in tem tednu, ki sta bila pri nas v znamenju Žensk, smo v govoru zadolžene za žensko politiko pri Koroški deželni vladi Anne Moser ob otvoritvi razstave ZSŽ v Šentjanžu pretekli petek med drugim slišali, da kar 46,7 % deklet na Koroškem zaključi -samo osnovno izobrazbo (devetletno šolo), le štiri odstotke pa visokošolsko izobrazbo. Podatki so »frapantni«. Frapantni sem zapisal namenoma, kajti s takimi izrazi se obkladamo v tej »najbolj demokratični« deželi. Dih vze-majoči, bi lahko rekel po kakem drugem avtorju. Več kot polovica mladih deklet in Žensk zaključi le osnovno izobraževanje? Saj je dežela Koroška po izjavah nekaterih politikov zgled za Evropo in tudi za vse, ki se za njeno članstvo potegujejo. S takimi odstotki zagotovo ne! Poprečje žensk z visoko izobrazbo je v Sloveniji nekako tri- krat višje - 12- odstotno. Kje so vzroki? To pa je posebno vprašanje. Kakor se ga nerad dotaknem, pa moram kljub temu v imenu poštenosti izjaviti sledeče: Nekoč, še pred desetimi leti, so se tam južno spodaj zavedali, da imamo ljudje ne glede na spol enake pravice - tudi do izobraževanja. J. R. Žalostni (ženski) odstotki ZVEZA SLOVENSKIH ŽENA vabi ob letošnjem prazniku Dneva žena na razstavo »DEKLETA IN ŠOU« odprta je vsak torek, četrtek in soboto od 18. do 20. ure, ob sredah in sobotah pa od 9. do 12. ure. o Siceršnji obisk z vodstvom po razstavi je treba najaviti na Zvezo slovenskih žena, 4 tel. 0463/514300-40 Izjave po volitvah Moja stranka je doživela hud udarec. Volilni izid pomeni jasen pomik na desno. Predsednik moje stranke dr. Ausserwinkler je skušal razviti koncept modernizacije dežele v smislu odprtosti, večjezičnosti in za to očitno ni dobil zadostne podpore. Volilni rezultati kažejo, daje velik del dvojezičnih Korošcev podprl našo stranko, za kar se jim tudi prav iskreno zahvalju- Kisel Zernatto in samozavesten Haider jem. Zavedamo se, da prihodnji čas ne bo enostaven, vendar več kot tretjina volilcev nas ob- SAMOSTOINI - ZDRUŽENI PRIMERJAVA 1994-1999 1994 1994 1999 EL LIF VGÖ Zeleni skupaj Demo '99 Občina % % % % % % OKRAJ CELOVEC - DEŽELA Žrelec 47 1,1 90 2,1 21 0,5 40 0,9 198 4,6 153 3,6 Bistrica v Rožu 66 3,9 21 1,2 3 0,2 26 1,5 116 6,8 108 6,6 Borovlje 88 1,8 106 2,1 18 0,4 52 U 264 5,4 282 6,1 Grabštanj 6 0,4 29 1,7 2 0,1 13 0,8 50 3,0 36 2,3 Kotmara vas 60 3,4 46 2,6 10 0,6 25 1,4 141 8,0 1.27 7,4 Hodiše 29 2,0 41 2,9 7 0,5 25 1,9 102 7,3 71 5,1 Bilčovs 109 9,6 18 1,6 3 0,2 11 1,0 141 12,4 148 13,0 Stalenska gora 4 0,2 55 3,0 10 0,5 33 1,8 102 5,5 97 5,2 Žihpolje 23 2,0 37 3,3 5 0,4 21 1,9 86 7,6 72 6,0 Otok 0 0 27 3,5 3 0,4 12 1,6 42 5,5 29 4,0 Pokrče 3 0,2 41 2,4 9 0,5 18 1,1 71 4,2 47 2,8 Škofiče 37 2,9 29 2,3 2 0,1 11 0,8 79 6,1 54 4,2 Smarjeta v Rožu 30 3,9 13 1,7 3 0,4 4 0,5 50 6,5 68 9,2 Dholica 2 0,2 27 2,3 5 0,4 7 0,6 41 3,5 21 1,8 Sele 144 27,5 1 0,2 1 0,2 2 0,3 148 28,2 149 32,3 OKRAJ BELJAK - DEŽELA Podklošter 49 1,2 88 2,1 7 0,2 56 1,3 200 4,8 194 4,8 Bistrica na Zilji 12 2,5 7 1,5 0 0 3 0,6 22 4,6 18 4,0 Bekštanj 157 3,1 133 2,7 11 0,2 58 1,2 359 7,2 216 4,5 Straja vas 18 3,4 13 2,5 3 0,6 9 1,7 43 8,2 29 5,6 Čajna 3 0,2 21 1,4 2 0,1 23 1,5 49 3,2 31 2,1 Rožek 43 4,1 10 0,9 2 0,2 10 1,0 65 6,2 62 6,0 Šentjakob 221 7,5 48 1,6 7 0,2 27 0,9 303 10,2 254 9,1 Vrba 56 1,1 118 2,3 53 1,0 89 1,8 316 6,2 238 5,0 Vernberk 7 0,3 71 2,6 7 0,3 29 1,1 114 4,3 82 2,9 OKRAJ VELIKOVEC Pliberk 357 14,5 25 1,0 3 0,1 32 1,3 417 16,9 315 13,2 Djekše 21 3,3 6 0,9 3 0,5 5 0,8 35 5,5 28 4,7 Dobrla vas 160 4,3 68 1,8 5 0,1 43 1,2 276 7,4 229 6,3 Železna Kapla 183 9,1 25 1,2 5 0,3 28 1,4 241 12,0 220 12,0 Bistrica/Pliberk 280 22,8 16 1,3 3 0,2 24 2,0 323 26,3 266 20,4 Galicija 62 5,4 10 0,9 1 0,1 11 1,0 84 7,4 82 7,1 Globasnica 236 23,1 13 1,3 1 0,1 13 1,3 263 25,8 250 25,0 Grebinj 16 0,7 27 1,2 1 0,0 15 0,7 59 2,6 41 1,9 Suha 44 5,7 10 1,3 3 0,4 9 1,2 66 8,6 41 5,1 Ruda 18 1,7 11 1,0 1 0,1 11 U 41 3,9 27 2,7 Škocijan 187 7,0 55 2,0 5 0,2 33 1,2 280 10,4 229 8,8 Žitara vas 124 8,7 13 0,9 3 0,2 18 1,3 158 11,1 140 10,2 Velikovec 82 1,2 154 2,2 14 0,2 115 1,6 365 5,2 235 3,5 OKRAJI - VSE OBČINE Celovec - dežela 653 1,9 859 2,5 154 0,4 455 1,3 2.121 6,1 1.831 5,5 Celovec - mesto 174 0,3 2.059 3,7 419 0,8 1.188 2,2 3.840 7,0 2.780 5,5 Beljak - dežela 601 1,5 912 2,3 95 0,2 525 1,3 2.133 5,3 1.525 3,9 Beljak - mesto 46 0,1 1.058 3,1 134 0,4 744 2,2 1.982 5,8 1.224 3,8 Velikovec 1.770 6,4 433 1,6 48 0,2 357 1,3 2.608 9,5 2.103 7,9 . KOROŠKA 3.324 0,9 8.958 2,6 1.249 0,4 5.540 1,6 19.071 5,5 12.895 3,9 Pred volitvami sem dvomil o tem, da bodo socialdemokrati zares zgubili prvo mesto v deželi. Da bi tudi ljudska stranka zgubila, o tem ni nihče niti diskutiral. Koroška ljudska stranka se je odločila, da Haiderja ne bo aktivno podprla in ne bo šla v koalicijo ne z FPÖ in tudi ne s SPÖ. Kljub temu iz mojega vidika politično ni več mogoče, da bi Haiderja preprečili. Za slovensko narodno skupnost pričakujem, da bo Haider taktiziral in vsaj zaenkrat opustil vsak napad. Istočasno pa je pričakovati, da se bo vprašanje dvojezičnih otroških vrtcev in osnovnih šol zaostrilo. vezuje, da se še naprej borimo za socialno, pravično, tolerantno in odprto družbo. Pokazalo se je, da je EL sicer držala svoje glasove, ni pa nam uspelo pridobivati, ostali partnerji volilnega združenja pa so močno izgubili. Seveda je treba pričakovati v celotni koroški politiki premik na desno in še bolj nacionalno stran - ne samo zaradi Haiderja, tudi prve izjave znotraj SPÖ in ÖVP kažejo v to smer. Pri teh volitvah kljub rezultatom v dvojezičnih občinah ni doživela poraz samo opcija samostojnega slovenskega volilnega gibanja, še dosti huje je bila poražena opcija integracije v večinske stranke. Z rezultatom smo zelo zadovoljni. Predvsem zato, ker smo se šele tri mesece pred volitvami odločili za kandidaturo. Glede na to, da deset let nismo kandidirali, si nismo pričakovali takšnega odmeva. Podvojili smo število glasov v primerjavi z državnozborskimi volitvami.V tem vidimo majhen, a viden uspeh, tudi v smislu prenove KPA, do katere je prišlo v zadnjih letih. V skladu z našim geslom »Upor je treba čutiti« se bomo trudili za upor proti demontaži socialnega sistema in nastopali proti nacionalizmu, prizadevali pa se bomo tudi za napredno kulturno politiko. 1354-krat hvala! KI e bom se spuščal v sploš-IM no ocenjevanje nedeljskih volitev, ker so to storili že vsi mediji. Iz mojega vidika bi rad ocenil volilno zadržanje koroških Slovencev. Prvič je očitno, da se volilno zadržanje koroških Slovencev na deželnem nivoju bistveno ne razlikuje od zadržanja večine. To potrjujejo tudi rezultati, ki jih je dosegla Demokracija 99 na dvojezičnem ozemlju. Pred štirimi leti je EL dosegla 3324 glasov, tokrat znatno manj. Tega rezultata si ni mogoče razlagati zgolj z glavnim kandidatom EL, temveč ustreza splošnemu trendu. Na drugi strani je treba ugotoviti, da samostojne slovenske oziroma dvojezične KOMENTAR Dr. Marjan Sturm tat EL na dvojezičnem Koroškem toliko bolj streznu-joč, če pomislimo, da je Narodni svet koroških Slovencev s svojim glasilom NT v celoti podprl volilno združenje Demokracija 99 in da je to politično opcijo na volilnem se- Pluralnost je dejstvo Stanku EL podprl tudi predsednik slovenskega parlamenta dr. Janez Podobnik. Toda škodoželjnost ni na mestu, kajti tudi ljudska in socialdemokratska stranka občinske liste dosegajo nad sta krepko izgubili. Ostane le 5000 glasov, kar ponovno do- ugotovitev, da so koroški kazuje, da je bistvena razlika med občinskimi in deželnimi volitvami in da je popolnoma zgrešeno, da se občinske liste iz.tovetijo z deželno EL. Tretja ugotovitev pa je ta, da je rezul- Slovenci tudi tokrat po večini volili večinske stranke. Ljudje si pač jemljejo pravico do politične pluralnosti. Izid volitev pa dejansko pomeni velik izziv za nas vse. Duo Monika Olip in Rebeka Messner Podpreds. SSŽ Melita Reichmann ce Dacie Maraini. Morda je bila za kakega gledalca/ko res nekoliko šokantna, a zarezala je v pogosto zatajeno resnico odnosov moških do žensk; tokrat na ekstremnem primeru prostitutke. Dialog sta pod režijskim vodstvom Sama Strelca izvrstno zaigrala Mojca Simonič in Ivica Knez. Proslava in druženje v Globasnici Na sam dan dneva žena, v ponedeljek, 8. marca, pa so se v gostilni Šoštar v Globasnici srečale številne slovenske žene. Dvorana je bila povsem polna. Pripravile so lep kulturni program, v katerem sta nastopili duo na flavti in kitari Monika Olip in Rebeka Messner ter glasbena skupina VOX. Obe skupini sta zelo lepo uokvirili to prireditev. Po uvodnem pozdravu predsednice Milke Kokot je spregovorila podpredsednica Zveze slovenskih žena Melita Reich-mann. Opozorila je na dolžnosti žena in mater za ohranjanje slovenskega jezika v družinah, za kar jim bodo otroci v prihodnosti zelo hvaležni, saj gre celotni trend v to smer. Nadalje je opozorila tudi na druge zasluge slovenskih žena in mater, predvsem pri negovanju starejših ob ohranjevanju celostnih družin. Zelo lepo so Zvezi slovenskih žena čestitali tudi generalni konzul R. Slovenije v Celovcu Jože Jeraj, predstavnica ženskega gibanja iz Slovenije, nekdanja ministrica Rina Klinar, predsednik ZSO Marjan Sturm, ter predsednik Zveze koroških partizanov Peter Kuchar. Taje predvsem poudaril njihovo pomembno vlogo v času narodnega odpora, brez katere borci za svobodo ne bi mogli preživeti. Srečanje, ki je bilo že nekako v senci letošnje najbolj izpostavljene dejavnosti ZSŽ, razstave v Šentjanžu, se je v poznejših popoldanskih urah zaključilo z družabnim srečanjem. Jože Rovšek I etošnje praznovanje dneva L žena pa je vodilna koroško-slovenska ženska organizacija razširila z zelo zanimivo in uspelo razstavo »Dekleta in šola« v Kulturno-komunikacijskem centru (k & k) v Šentjanžu v Rožu. Taje bila realizirana na osnovi zelo dobrega sodelovanja z Uradom za žensko politiko pri vladi R. Slovenije in ob Državna sekretarka Mihaela Logar krepki finančni podpori Urada R Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Dekleta in šola Razstava je nastala na Ptuju v Sloveniji. Ob 95-letnici tamkajšnje šole Mladika jo je začela pripravljati sociologinja in arhivska svetovalka Tjaša Mrgole Jukič. Ko pa je ugotovila, daje ta šola bivša meščanska šola za dekleta, se je njen projekt zelo razširil in posegel v zelo interesantno temo »dekleta in šola«. Odkritja so zelo zanimiva, v tem primeru pa segajo kar v rimsko obdobje mesta Petovi-ja. O razstavi smo sicer v Slovenskem vestniku že podrobno pisali, kljub temu pa ne bo odveč reči, da je pravo odkritje in odgrnitev precej zamračene preteklosti izobraževanja deklet in žensk. Prav zaradi tega si jo je vredno ogledati, saj tudi po postavitveni plati predstavlja nekaj posebnega, za suhoparne razstave neobičajnega, posebnost pa je tudi avdio-vodič, preko katerega lahko obiskovalci v slovenščini, nemščini in angleščini zvedo glavne podatke o vsakem obdobju posebej. Prejšnji petek je bilo v k & k centru v Šentjanžu ves dan živahno. Dopoldne so Milka Kokot, predsednica Zveze slovenskih žena, Trude Moschitz, poslovodkinja k & k centra, in avtorica razstave Tjaša Mrgole Jukič priredile tiskovno konferenco, na kateri smo izvedeli vse osnovne podatke, razprava pa je segla tudi na sedanjo situacijo žensk tako v Sloveniji kot tudi v Avstriji, na sociološke raziskave zaposlovanja in seveda tudi na možnosti ustvarjanja kariere žensk. Prav te ugotovitve so zelo zanimive in kažejo zgodovinsko kontinuiteto zapostavljanja žensk tako v gospodarstvu kot tudi v družbi in politiki. OB 8. MARCU - DNEVU ŽENA Dve zgledni in množični prireditvi V zadnjih letih dajejo kulturni in tudi narodnopolitični utrip v marcu slovenske žene in ženske na Koroškem. Njihova organizacija vsako leto pripravi dobro organizirano proslavo in druženje žensk, skoraj vsako leto pa se lahko pohvali tudi s kako humanitarno akcijo, predvsem pa z rednimi seminarji na določeno narodnopolitično temo. Tudi v preteklem letu je bilo tako, ko so v Portorožu pripravile in izvedle seminar na temo dvojezične vzgoje. S tiskovne konference pred otvoritvijo razstave »Dialog med prostitutko in njenim klientom« - Mojca Simonič in Ivica Knez Množična udeležba žensk in gostov pri Šoštarju v Globasnici Večerne petkove otvoritve razstave se je udeležilo nadpo-prečno veliko obiskovalcev. Dvorana centra je bila povsem zasedena. Zgledno so se vrstili pozdravni govori Milke Koko-tove, v nemščini Trude Moschitz, Anna Moser, zadolžena za ženska vprašanja pri koroški deželni vladi je predstavila nezavidljiv položaj deklet in žensk na Koroškem, saj jih 46,7 odstotka zaključi samo obvezno osnovno šolanje in le 4 odstotke pridobi visokošolsko izobrazbo. Spregovorila je direktorica Urada za žensko politiko pri vladi R Slovenije Vera Kozmik, avtorica Tjaša Mrgole Jukič je zelo sproščeno predsta- vila razstavo, odprla pa jo je državna sekretarka v Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu v zunanjem ministrstvu R Slovenije Mihaela Logar. Taje med drugim dejala, da je razstava zelo zanimiva in poučna, da bo nekatera spoznanja uporabila tudi v odnosih s predstavniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem in da se ženske v Sloveniji kljub drugačnemu videzu nikoli niso odrekle praznovanju in vsebini mednarodnega ženskega praznika. Kulturni prispevek k razstavi je tokrat prispevala Drama Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru z uprizoritvijo Dialoga med prostitutko in njenih klientom italijanske avtori- Po razstavi je popeljala njena avtorica Tjaša Mrgole Jukič V sedemdesetih letih je Eva Brenner delala kot scenografka in asistenka v Nemčiji in Švici. Čeprav so tedaj bili komadi zelo napredni in so gledališča, kjer je delala, vodili veliki režiserji, je bila kmalu razočarana. Navezala je stike z eksperimentalnimi gledališčniki iz ZDA in tako spoznala čisto drugačno gledališče. Nato je 15 let bivala v Ameriki in tam študirala eksperimentalno gledališče. Šele v ZDA ji je uspelo priti do režije. Drugače kot v nemških gledališčih se je tam lahko tudi zgledovala ob ženskah, ki so režirale v večjih hišah. Sredi devetdesetih let se je vrnila v Avstrijo. Na Dunaju zdaj vodiš projektno gledališče STUDIO. Zakaj si se zapisala ravno tej gledališki zvrsti? Pravzaprav zaradi izkušenj z velikimi gledališči. Opazila sem, da ženske zelo težko dosežejo odgovornejše položaje. Na področju režije je delež žensk po mojem še vedno dokaj skromen. Pomalem se to spreminja. Nekaj mlajših režiserk je, toda rekla bi, da je gledališče izrazito moška, hirarhična, deloma srednjeveško organizirana ustanova. Eksperimentalno gledališče pomeni torej možnost pobega iz te hirarhije? To je ena oblika, politična. Zato tudi ni slučajno, da mnogo žensk dela v eksperimentalnem in v plesnem gledališču. Tam ni tiste stoletja dolge okostenele tradicije. Druga oblika pa je estetska, ker se tam preskušajo tudi drugi estetski modeli, ki so ženskam bolj odprti. Sploh, če si ogledamo ženske komade -torej tudi »oblaki, dom.« -, ženskam svobodnejše, asociativne oblike bolj ustrezajo. Kako je prišlo do uresničitve te produkcije v Mestnem gledališču? Ali je pobuda prišla s strani vodstva? Govorila sem z intendantom Pflegerlom in mu predlagala več stvari. Videl je posnetek produkcije v WUK na Dunaju iz leta 1994, ko sem tudi režirala »wölken, heim.«. Z eno igralko, muzikantom in moškim v stranski vlogi. Ugajalo mu je in hotel je Jelinekovo imeti v hiši. K temu je še prišlo, da Jelinekovo poznam in sem se z njenimi besedili dolgo ukvarjala in daje intendant želel, da ima tu neko eksperimentalno delo. Bil je njegov predlog to postaviti na oder v nemščini in slovenščini. Toda, resnici na ljubo, predlagal je dva večera. Tedaj sem takoj rekla, ne, to se mi zdi napak. Intuitivno, čeprav slovenske problematike nisem prav poznala. Tudi Jelinekova je s tem soglašala. Rekla je, ja, odlično, toda če že, potem skupno in ne porivati manjšino tako rekoč na poseben večer. Na odru bomo slišali dva jezika hkrati, nemščino in slovenščino. Dva jezika, ki si na Koroškem stojita nasproti v posebnem zgodo- MESTNO GLEDALIŠČE Dva jezika - en oder 13. marca bo v Mestnem gledališču v Celovcu premiera komada »wölken. heim. / oblaki, dom.« avstrijske pisateljice Elfriede Jelinek. To je prva produkcija v kletnem »studiu« Mestnega gledališča. Besedilo se opira na frazerstvo in nasilnost nemškega nacionalizma, ki mu v celovški uprizoritvi nemo sledi ali pa tudi ugovarja (koroška) slovenska inačica. Z režiserko Evo Brenner se je pogovarjal Andrej Leben. Veronika Drolc, Marjan Sticker in Evelyn Fuchs: Na čigavi strani človek stoji? vinskem kontekstu. Kako si s tem ravnala in kaj so bile vodilne misli? Od začetka mi je bilo jasno, da gre za jezik oblasti, saj je tudi igralka Nemka. In da na vsak način, četudi bodo govorjeni na drugi, slovenski strani isti teksti, ne more iti za to. Da to mora biti zrcalo, odmev ali celo subverzija. Ampak, kako se bo vse to razvilo, je bilo po prvih pogovorih odprto. Sele pozneje, v razgovorih z dramaturginjo in s tem, da sem vse bolj spoznavala to živo obmejno problematiko, se je izcimilo, katera besedila so lahko le nemška in katera tudi slovenska. V pogovorih z Majo Hader-lap in Veroniko Drolc je postajalo jasno, da Slovenci določene teme dobro razumejo, recimo nacionalno identiteto, mit žrtvovanja, patos, tudi domovinsko miselnost, navezanost na grudo, na gore in gozdove, da so teme, ki jih je mogoče prevesti. In Maja je brž izpostavila, da Slovenci drugih tem kot kolonizacija ali imperializem ne poznajo. Ne v zgodovini ne v kulturi ne v pesništvu. To mi je bilo novo. Tako smo dodelali, kaj se lahko govori v nemščini, kaj v slovenščini. Pri tem so igralci imeli tehtno besedo. Če si na primer ogledam telesne slike, recimo Kristusa in določene hlapčevske podobe, pa seveda tudi upor, ki je bil že v prvih improvizacijah močno prisoten. Dobro sem seznanjena s temo hegemonistične kulture in manjšinske kulture, predvsem zaradi izkušenj v Ameriki. Ampak, kako se manifestira tu, mi je bilo povsem novo. Čeprav se to dogaja sredi Avstrije in zadeva mnogo ljudi in je konflikt nerešen. Mi na Dunaju pa v bistvu o tem nič ne vemo. Kako so igralci sprejeli izziv, da je treba ta konflikt, ki na eni strani obstoja realno, upodobitit na odru? Mislim, da zelo igrivo in profesionalno. Nikoli nisem imela občutka, da bi bilo sporno, kako kdo kaj govori ali kako naj se to krha. Dva tedna smo samo improvizirali. Vsi prizori, vsi elementi so nastali v teh tematskih improvizacijah. In imela sem občutek, da vsak prispeva svoje na podlagi svojega porekla, svoje identitete in svojih kulturnih slik. In kar je bilo zelo zanimivo, Marjan Sticker je kot koroški Slovenec zelo organično v bistvenih konfliktnih prizorih zavzel položaj koroških Slovencev. To je tudi pogosto tematiziral po vajah, da so koroški Slovenci zatirani, da živijo odmaknjeno in da se to občasno kruši. Potem so boji, demonstracije, ampak pravzaprav se čim prej umaknejo in poskušajo z avstrijsko-nemško večino mirno izhajati. In kljub temu čutiš, predvsem pri zavednih koroških Slovencih, to nenaklonjenost, to sovraštvo, to ranljivost. Koroška mi ugaja. Ne samo, ker je zrak boljši kot na Dunaju in je hrana dobra in so ljudje zelo prijazni, ampak predvsem zato, ker obstaja tu ta nerešena problematika. Misliš, da na Koroškem s tem delom lahko kaj premakneš? Ja, mislim da že. Absolutno. Ne morem točno povedati, kaj to je, toda od vsega začetka sem čutila v gledališču, v kantini — saj dela tu veliko koroških Slovencev - to je aktualno. Nekdo se bo vsekakor razburil, ne zato, ker je to tema preteklosti, temveč ker je to tema sedanjosti. Kako naj publika reagira na ta komad? Stališče naj zavzame. Bodisi vsak pri sebi, bodisi v poznejših pogovorih s prijatelji. Mogoče bodo govorili o vsebini tega komada najpomembnejše živeče avstrijske ali celo evropske avtorice, ki bo prišle tudi na premiero. Tudi avtorica. S svojim tekstom je postavila jasno provoka- cijo. Hotela je povedati, da je nemškonacionalno mišljenje prisotno, da živi. Niti v šolah, kjer učijo taka besedila, ne posredujejo, kaj je iz te miselnosti nastalo in kako so ta jezik zlorabili. Menim, daje tekst povsod aktualen. Tu na Koroškem pa še posebej. Ker, če slišiš govore tukajšnjih politikov in pomisliš, koliko odstotokov bo kak Haider tukaj dobil, in če vidiš volilni material, kjer piše »Koroška voda Korošcem« in »Rabimo življenjski prostor« - to je prav iz komada - potem ugotavljaš, da to ni nekakšna osedlina kot na Dunaju, temveč vsakdanja govorica. Na Dunaju se tega sremujejo, tukaj nikogar ni sram. Nasprotno, ljudje to očitno ponosno napišejo na svoje volilne plakate. Mislim, da se bo publika, ko to vidi, spraševala, kje stojim v tem konfliktu. Ali sem za molk, ali za prilagajanje, ali sem nekdo, ki odkrito pove svoje mnenje? Ali sem samo kak čredar, ki govori eno in voli drugo? Kdo sem pravzaprav? In s tako polarizacijo bi že veliko dosegli. Tudi ko gledalci pridejo v prostor, ki je čmo-bel, se morajo odločiti. In kdaj bodo razumeli, hopla, to ima poseben pomen. Mogoče bo kdo vstal in se presedel. Zelo zanimivo bo, kaj se bo zgodilo. A morda gledališče precenjujem. To pomeni, da predstava meri predvsem na nemško publiko? Ja. Slovensko občinstvo naj bi morda v tem, da bo to v Mestnem gledališču, videlo neko podkrepitev. Naj to občuti kot roko, ki pove, da je v tem gledališču - saj živite tu in plačujete davke - prostor za vas, In to ne kot žrtve, kot folklorno zlorabljeni na nekem prijetnem slovenskem večeru, temveč v razpravi, ki je intelektualno in umetniško na nivoju. Bilo bi čudovito, če bi ljudje prišli in to lahko gledali kot svoje, če bi vstali in z Marjanom Stickrom zapeli pesem upora. Hvala za pogovor! AKTUALNA KNJIGA 0 gledališču, režiserjih, igralcih in občinstvu 1 Ise do francoske revolucije V so v Franciji pokopavali igralce zunaj pokopališkega zidu med hudodelci, berači in samomorilci. Tako pohujšljivo in nespodobno je bilo njihovo početje v očeh vladajoče družbe. Igralka, pisateljica in režiserka Draga Ahačič v svoji knjigi »Gledališče besede«, torej o dramskem gledališču, spretno povezuje zgodovino te umetniške panoge z vprašanji sodobnega gledališča. Drugače kot večina razprav o gledališču, ki se omejujejo na pretres dramskih besedil, se Ahačiče-va posveča problemu dramskih uprizoritev. Pri tem ne prikriva svojih pomislekov glede samovoljnosti nekaterih avantgardnih avtorskih režiserjev in režijskih šol in da jasno prednost takemu gledališču, ki išče uprizoritvene rešitve v skladu z dramskim tekstom. Ob razvoju, ali bolje emancipaciji režiserstva, ki ga kritično osvetljuje, razpravlja Ahači-čeva izčrpno o praktičnem delu z dramskim besedilom samim, o možnih režijskih posegih vanj in o igralski govorici, pri čemer prelaga konkretne možnosti realizacije. Svoje upravičeno mesto ima tudi poglavje o povezavah gledališča z občinstvom, o vzgoji publike, tja do kolektivnega oblikovanja gledaliških tekstov. Čeprav razprava zajema iz svetovnega in seveda slovenskega gledališča, nudi nemara tudi amaterskim igralcem in režiserjem marsikatero zanimivost in pobudo. Knjiga bo prav gotovo doborodošla vsem gledališčnikom. Nenazadnje je kljub specifičnosti teme tudi prijetno branje in je napisana v odličnem slogu. Nekoliko vprašljiv je le sklep Ahačičeve, ko govori o nalogi dramskega gledališča: - biti »oblika moralne in umetniške vzgoje nekega naroda« in hkrati »s svojo jezikovno opredeljenostjo nacionalna umetnost par excellence«. Saj je dandanes vse manj mogoče istovetiti nacionalnost z enim samim jezikom. Vrhunsko gledališče menda ne bo samo zajamčen privilegij vladajoče jezikovne večine znotraj neke nacije. A. L. Draga Ahačič: Gledališče besede. Ljubljana, Cankarjeva založba, 1998, 408 str. JUBILEJ V ŽVABEKU Prepevanje kot terapija IX ar nekaj domačih zborov iz l\spodnje Podjune je preteklo soboto v gostilni Hafner, v Gornji vasi, oblikovalo kulturni večer v čast dvajsetletnice obstoja Pevsko-instrumentalne skupine (PIS), ki je med koncertom predstavila tudi prvo zgoščenko z naslovom »To je naša pesem«. S šopkom domačih pesmi so pevke jubilantke s svojo vodi- Prepevanje sprosti... teljico Rozino Katz-Logar veselo, prijazno in ubrano zapele v pozdrav številni, pretežno mladi publiki. Z vencem pesmi je nadaljevala in navdušila pevska skupina »Mlada Podjuna«, ki jo vodi Vera Sadjak. Sledila so dekleta iz Vidre vasi z zborovodkinjo Traudi Rudolf in »Oktet Suha«. Posebno doživetje pa je bil nastop Friedberta Kerschbaumerja, ki je poslušalce popeljal v čarni svet panove piščali. Z nastopom je izrazil svojo povezanost in dolgoletno prijateljstvo do jubilantk. Bertej Logar in Danilo Katz pa sta v obeh deželnih jezikih povezala posamezne točke bo- gatega sporeda in na hudomušen način prikazala začetek, razvoj, viške in krize te pevsko-instrumentalne skupine. Kulturne prireditve so se udeležili nekateri častni gostje, med njimi župan občine Suha Gerhard Visotschnig, mestni sv. Fric Kumer, ravnatelji sosednjih šol in drugi. Voditeljica zbora Rozina Katz-Logar je za Slovenski vestnik povedala: »Leta 1978 sem na predlog nekaterih mojih učenk ustanovila otroški zbor v Žvabeku. Prvič smo nastopili leta 1979 v Globasnici na srečanju mladinskih zborov. Tako se je pričela naša dvajset- Rozina Katz-Logar letna pot. Ob začetku sem imela do 25 otrok. Otroci pa so po malem doraščali in se razvilijali v mladinski zbor. V teku teh dveh desetletij smo zelo uspešno in srečno delovale. Prebredle smo nekaj kriz, ki so nastale predvsem zaradi nosečnosti nekaterih pevk in ob prerani smrti moje matere. Ob tem tragičnem dogodku so mi bile pevke velika opora. Prepevale smo in še bomo prepevale pesmi, ki smo jih same izbrale in katere radi pojemo. Najlepše doživetje pri mojem delu je skupno petje, razumevanje in nepretrgano prijateljstvo med nami. Nekatere pevke še danes sodelujejo pri zboru. Skupina ima danes soliden nivo. Skoraj vse pevke imajo otroke, ki govorijo tudi slovensko in obiskujejo slovensko gimnazijo. To je za nas zelo pomemben faktor.« Mirko Štukelj MESEC SLOVENSKE KULTURE V BRUSLJU Kvaliteta ter samozavestno sooblikovanje v Evropi Tako bi lahko poimenovali vrsto prireditev, ki jih prirejamo v mesecu marcu v Bruslju v gravitacijskem okviru evropskih ustanov. Namen tega je, da se predstavimo in da se s tem vključimo v evropski diskurz, svoje prispevamo in ga tako tudi sooblikujemo. Posebnost pa je, da to ne dela le neka »visoka« elitama kultura, ampak da k temu medsebojnem oplojevanju v Evropi samozavestno in legitimno prispeva tudi naša tradicionalna izredno bogata prosveta, ki ji je le težko najti enake v Evropi. Na sploh pa smo koroški Slovenci močno zastopani. Prva prireditev je razstava »V zadnji minuti«, kjer razstavlja trinajst mladih slovenskih umetnikov, slikarji in grafiki iz Slovenije. Otvoritev je bila v ponedeljek, 8. marca, na dan žena. Prireditev je organizirala TAIEX, služba Evropske komisije za tehnično podporo in izmenjavo informacij (SPII) v okviru predpristopnih priprav držav kandidatk. Njena naloga je sicer predvsem podpora v pristopnih prizadevanjih in usklajevanje zakonodaje, vendar nudi vsem državam kadidatkam kot simboličen znak dobre volje tudi možnost, da predstavijo svojo sodobno umetnost. Slovenija pa lahko sedaj, ko je pridružit- ŠOŠTANJ- NEKULTURNO DEJANJE Poškodovan spomenik Karlu Destovniku-Kajuhu Ja, Kajuhov spomenik v Šoštanju je tokrat že tretjič poškodovan - na njem je nekdo zdaj odlomil tri prste na levi roki. Od poškodbe je minilo že kar nekaj časa, pred dnevi pa smo obeležili 55-obletnico smrti našega partizanskega pesnika Kajuha. Kakorkoli že, resnično se sprašujem, kje pa so zdaj še živeči člani Zveze borcev NOV, ali pa v tem kraju ni več žive duše in ne zlasti kulturnih delavcev, ki bi se opogumili in dali spomenik popraviti? Spomenik Kajuhu je delo akademskega kiparja Marjana Keršiča Belača. Šoštanjčani so ga postavili pod vodstvom nam vsem znanega kulturnega delavca Viktorja Kojca leta 1970. V Šoštanju se tudi osnovna šola imenuje po Karlu Destov- Veseli obrazi ob petju se je udeležil tudi mag. Marijan Schiffrer, poslanec Državnega zbora R Slovenije in predsednik Komisije za Slovence po svetu in v zamejstvu v slovenskem parlamentu, ki je navzoče tudi na kratko pozdravil. Med gosti je bil tudi tržaški slovenski vicekonzul gospod Zorko Pelikan. V imenu lokalnih občinskih oblasti pa je zbrane pozdravil Renato Car-lantoni, odbornik za kulturo pri občini Trbiž. Predsednik SKS Planika Rudi Bartaloth je uvodoma tudi prebral več toplih pozdravnih pisem, med drugim pismi prof. dr. Petra Venclja, bivšega državnega sekretarja v Ministrstvu za zunanje zadeve R Slovenije, in gospoda Sergia Faleschinija, predsednika lokalne Gorske skupnosti. KANALSKA DOLINA Prireditev ob Dnevu slovenske kulture V petek, 26. 2. 1999, je Slovensko kulturno središče Planika v Kanalski dolini priredilo že tradicionalno proslavo Dneva slovenske kulture, šesto po vrsti. Večerna prireditev, kije potekala v Beneški palači v Na-borjetu in je trajala poldrugo uro, je bila posvečena slovenskemu romantičnemu pesniku in Prešernovemu sodobniku Jovanu Veselu Koseskemu. V kratkem referatu je njegovo delo in pesniški projekt predstavil mladi slovenski pesnik in umetnostni zgodovinar Miklavž Ko-melj, ki je tudi recitiral izbrane poezije Koseskega. Drugo središče večera so bili kot po navadi otroci, slušatelji tečajev slovenščine v okviru SKS Planika, ki so recitirali izbrane ljudske ljubezenske pesmi iz etnografskega zbornika Karla Štreklja z začetka našega stoletja. Izbor je bil naravnan na tematike in motive, ki jih je rabil tudi Prešeren v svojih poezijah. Letošnji glasbeni gostje so bili člani moškega okteta Žirovnica, ki so prireditev sklenili z miloglasno uglasbitvijo Prešernove Strunam. Celotno prireditev je posnela RAI 3 -slovenski program. Prireditve veni sporazum formalno veljaven, tudi koristi možnosti kulturnega sodelovanja. V bodoči zvezi petindvajsetih držav pa bodo vsi nekako manjšina. Kulturna izmenjava je torej pozitiven inštrument širjenja zavesti o odgovornosti za aktivno in samozavestno sooblikovanje integracijskih procesov. Nadaljnje prireditve meseca slovenske kulture v Bruslju pa imajo močni koroški delež. Šestnajstega se začnejo »Interakcije«, to je multimedial-na razstava umetnosti avstrijskih Slovencev kot prispevek k evropski integraciji (slikarstvo, film, video, glasba, kiparstvo, znanost, vino & domače dobrote), ki bodo trajale kar skoraj tri tedne. Poleg umetnosti slikarja, kiparja in video-umetnika Nika Sturma, bodo predstavljeni: dvojna zgoščenka (CD) zbora Rož »Pesem upanja« ter »Ponižani in razžaljeni«, kongeni-alna tvorba najvišje evropskega kvalitete, ki se lahko ponosno postavi v evropske žaromete, mnogokratno, visoko nagrajeni film »Bo bilo« Mihe Dolinška ter dijakov slovenske gimnazije, nadalje novejši nemški prevodi Ivana Cankarja, in zlasti tisti, ki opisujejo Dunaj in ki so izšli pri založbi Drava, ter imenitni uspehi dunajske slovenistike, Slovenskega znanstvenega inštituta ter etnološkega inštituta Urban Jarnik. Knjižne police naših založb Drava, Mohorjeva in Wieser pa bodo dale gostom možnost, da lahko nadaljujejo svoje spoznavanje slovenskih kulturnih dosežkov. Bojan-llija Šturm-Šnabl, asistent v Evropskem parlamentu niku-Kajuhu in kot vse kaže, so tudi tamkajšnji učitelji pozabili na svojega rojaka, rojenega 1922. leta v Šoštanju, študenta in pesnika ter narodnega heroja, kije padel 22. februarja 1944. leta v Zavodnjah nad Šoštanjem, star komaj 22 let. In ko so že Šoštanjčani tako lahko pozabili na spomenik, se njihovi otroci še učijo na pamet kako od Kajuhovih pesmi. Lojze Ojsteršek PRIREDITVE ČETRTEK, 11. 3._______________ ŠENTJANŽ V ROŽU, k & k - SPZ 19.00 Prezentadja »Webside in internet« za slovenska društva ŠENTJAKOB V ROŽU, v Regionalnem centru - ZSI 19.30 Priče časa pripovedujejo o izseljenstvu Slovencev PETEK, 12. 3._________________ LEDINCE, ljudska šola -SPD Jepa-Baško-jezero 9.30 Lutkovna predstava »Muca Copatarica«. Gostuje: Navihanci iz Celovca; ponovitev ob 10.30. ZMOTIČE, pri Prangerju -SPD Dobrač 18.30 Občni zbor. Ob 20.00 predstavitev zgoščenke »Dobrač« na Brnci SOBOTA, 13. 3. CELOVEC, Mohoijeva ljudska šola 8.00 Velikonočni bazar TINJE, v domu - Sodalitas 9.00 mag. Evelyn Sickl: »Neomejene možnosti slikanja na svilo« LEDINCE, v kulturnem domu -SPD Jepa-Baško-jezero 18.30 Občni zbor. Ob 20.00 otvoritev razstave »Domačih samoukov«: Krista in Alfred Kircher, Franc Rasinger, Aloisia Müller, Johannes Koschu BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati -SPD Borovlje 19.00 Gled. predstava »Samomorilec« Nastopa: igral, skupina SPD Dobrač OBIRSKO, pri Kovaču -SPD Valentin Polanšek 19.30 32. Pevsko srečanje »Od Pliberka do Traberka« - Vokalni kvintet »Ajda«, MoPZ »Foltej Hartmann«, Mešani komorni zbor »Carinthia cantat«, MoPZ »Vres«, MoPZ »Valentin Polanšek« GLOBASNICA, avla ljudske šole -27. Globaški kulturni teden 20.00 Koncert »Argentina 98« -Otroški zbor Ziv-žav, MePZ PD Sele, člani ansambla Drava NEDELJA, 14. 3.______________ TRBIŽ, kulturni center v Trbižu 14.30 Primorska in Koroška poje - MePZ Podjuna, MoPZ Jepa-Baško-jezero, MePZ Štandrež pri Gorici, MePZ Danica GLOBASNICA, v Posojilnici -27. Globaški kulturni teden 15.00 Odprtje razstave Bogdana Borčiča PONEDELJEK, 15. 3.___________ LOČE, taverna »Paco« 19.00 Predavanje z dia-pozitivi: Južna Afrika. Predava: Ulrike Genrich (v nemščini) ROŽEK, Ij. šola - KD P. Markovič 20.00 Predavanje: Rakasta obolenja. Predava: dr. Dušan Schlapper SREDA, 17. 3.________________ ŠENTJANŽ V ROŽU, k & k - k & k 20.00 Okrogla miza »Kako sem uspel/a narediti kariero«. ČETRTEK, 18. 3. _____ _______ ŠKOFIČE, društvena soba nad Posojilnico - SPD Edinost 19.00 Gregi Krištof - Skupinski ples (za stare in mlade) GLOBASNICA, gostilna Šoštar -27. Globaški kulturni teden 20.00 Dr. Peter Smolnig: »Homeopatska apoteka« 27. GLOBAŠKI KULTURNI TEDEN Sobota, 13. 3. 1999, 20.00 ■ avla ljudske šole Koncert: » Argentina 98« sodelujejo: Otroški zbor Živ-žav, Mešani pevski zbor PD Sele, člani ansambla Drava Nedelja, 14.3.1999,15.00 Posojilnica-Bank Globasnica Odprtje razstave Bogdana Borčiča (mag. Michael Vavti, saksofon) Četrtek, 18.3.1999, 20.00 M gostilna Šoštar »Homöopathische Hausapotheke« Predava: dr. Peter Smolnig, praktični zdravnik z Žitare vasi Ponedeljek, 22.3 1999, 20.00 31 gostilna Hudi »Kulturnozgodovinski pomen gore sv. Heme za našo regijo in za prakrščansko arheologijo Evrope« Predava: univ. prof. dr. Franz Glaser Petek, 26.3. 1999, 20.00 H gasilski dom Šteben Diapredavanje »Avstralija« Predava: Dietmar Malle Sobota, 27.3.1999,14.30 »S ljudska šola »Skrinjica želja« (Stan Vilar) Otroški popoldan Sobota, 27. 3.1999, 20.00 ■ farna dvorana Globasnica Igra »Trije vaški svetniki« Režija: Peter Militarov Nastopa: Oder treh herojev Pirniče Nedelja, 28.3.1999,19.00 5 pred cerkvijo sv. Heme Zaključek 27. Globaškega kulturnega tedna -Blagoslovitev rozalskega križa Sodelujeta: MoPZ Franc Leder Lesičjak, Manfred Rischner, trobenta Vaš partner za transport -e turizem 15.-18. 4. 99 MEDJUGORJE 1.950 - vklj. 3 x polpenzion 24.-29. 4. 99 M. EINSIEDELN in LURD šh 5.170.- vklj. 5 x polpenzion 09. 5. 1999 MATERINSKI DAN 350 - vklj. kosilo 13.-16. 5. 99 ODDIH V UMAGU šh 1.160.- vklj. 3 x polpenzion 03.-06. 6. 99 ODDIH V POREČU & 1.690.- vklj. 3 x polpenzion 12.-24. 7. 99 NORDKAP sh. 15.480.- glej det. program 9141 DOBRLA VAS Telefon 04236/2010-12 • Fax 2010-11 ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV vabi na večere z naslovom »Priče časa pripovedujejo o preganjanju koroških Slovencev« • 11. marca 1999 ob 19.30 uri v Regionalnem centru v Šentjakobu v Rožu • 28. marca 1999 ob 19. uri v dvorani Posojilnice-Bank Pliberk • 17. aprila 1999 ob 20. uri v k&k centru v Šentjanžu v Rožu Nekdanji izseljenci bodo obujali spomine na čase pregnanstva v dobi nacističnega nasilja. Takratnih dogodkov ne smemo pozabiti, zato prisluhnimo tistim našim rojakom, ki so jih doživeli na lastni koži. Na večere s pričami časa vse, še posebej pa mladino, prisrčno vabimo! »Mali ljudje na veliki poti« V decembru preteklega leta je izšla druga izdaja spominov koroškega partizana in aktivista Lipeja Kolenika »Mali ljudje na veliki poti«. Tudi ponatis je omogočila in založila Slovenska prosvetna zveza v Celovcu. Vse zainteresirane obveščamo, da knjigo lahko naročijo pri Slovenski prosvetni zvezi, Tarviser Str. 16, 9020 Klagenfurt/Ce-lovec ali po telefonu 04631514300/20-22. PRAZNUJEJO! Marta Karničar z Obirskega - 50. rojstni dan; Ani in Karli Zöllner z Baškega jezera -osebni praznik; Daniela Do-ujak z Obirskega - rojstni dan; Marija in Franc Kristan z Bistrice pri Pliberku -40-letnico. Joži VVrolich iz Loč - rojstni dan; Josefine Ogris iz Drabunaž - 50. rojstni dan; Ivan Živkovič iz Kotmare vasi -75. rojstni dan; Janez Milač z Blata - rojstni dan; Francka Košutnik iz Libuč -rojstni dan; Janez Smrečnik iz Globasnice - rojstni dan; Pepa Kral z Bistrice pri Pliberku - rojstni dan; Jože Kropivnik iz Rut - rojstni dan; Gretka Božič iz Večne vasi - rojstni dan; Pepi Dovjak iz Sel -55. rojstni dan; Marica Komar iz Pliberka - 30. rojstni dan; Sabina Sadjak iz Male vasi - 30. rojstni dan; Jerca Verdel z Bele pri Galiciji - 74. rojstni dan; Rozalija VVoschitz iz Verovc na Radišah - 70. rojstni dan; Marija Kollinann v Horcah -75. rojstni dan; Gertrud Hirm iz Šentra-degunda - 94. rojstni dan; Albin Suppan z Zgornjega Kota - 40. rojstni dan; Martina Starz iz Mokrij - 60. rojstni dan; Lenči Olip in Pepi Oraže iz Sel - rojstni dan; Ljudmila Sienčnik iz Dobrle vasi -rojstni dan; Jožefina Planegger iz Podju- ne - rojstni dan; Jožef Kari-celj s Polane - rojstni dan; Marko Marko s Horc - rojstni dan; Nanči Baumgartner, Johana Koren Pepi Miki in Lojze Baumgartner iz Šentjakoba - rojstni dan; Jože Pasterk iz Kokij -64. rojstni dan; sestra Karmela Kelih iz Šentpetra pri Šentjakobu - 60. rojstni dan; Valentin Dovjak s Plaznice - osebni praznik; dr. Maja Haderlap iz Celovca -rojstni dan; dipl. inž. Feliks Wieser iz Celovca - rojstni dan Slovenski vestnik - usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. tel. 0463/514300-0 • faks -71 ODGOVORNI UREDNIKI Jože Rovšek (-30)....kultura, slovensko zamejstvo Sonja Wakounig (-34).politika, manjšinska družba Tajništvo...................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba ............Milka Kokot (-40) Prireditve ..............Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 VSI Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec VESTNIK čestita! RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE ČETRTEK, 11. 3.___________ 18.10 Rož - Podjuna - Zilja PETEK, 12. 3._____________ 18.10 Utrip kulture SOBOTA, 13. 3.____________ 18.10 Od pesmi do pesmi - od srca do srca NEDELJA, 14. 3.___________ 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! Duhovna misel (mag. K. Einspieler) 18.10 Dogodki in odmevi PONEDELJEK, 15. 3. 18.10 Kratek stik TOREK, 16. 3._____________ 18.10 Otroška oddaja SREDA, 17. 3._____________ 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Srednjeevropski obzornik DOBER DAN,KOROŠKA NEDELJA, 14. 3._______________ 13.30 0RF 2 Po deželnozborskih volitvah: nič ni ostalo pri starem? • Knjižne zbirke, krajevne monografije in etnološke monografske študije slovenskega narodopisnega inštituta »Urban Jarnik« za strokovno in širšo javnost • 21. zimski pohod »Arihova peč« v spomin na padle borce in ob 50-letnici SŠZ • »Oblaki. Dom.« - v dveh jezikih v celovškem mestnem gledališču • Kaj takega: v postu še posebno teknejo »polenta in žganki« PONEDELJEK, 15. 3. 2.45 0RF 2 (Ponovitev) 16.30 TV SL01 (Ponovitev) OKVIRNI PROGRAM 6.00 Dobro jutro, sonce 8.00 Domače viže in zborovska glasba 8.30 Živa 14.00 V taberni 16.00 Od štirih do šestih - informacije o dnevnih dogodkih. NEDELJA, 14. 3.___________ 8.00 Zajtrk s profilom - gost rektor doma Sodalitas Jože Kopeinig- 0KVIRNI PROGRAM OD PONEDELJKA DO PETKA: 10.00 Kalejdoskop 11.30 Infoteka 12.00 Poročila BBC 12.10 Divan (glasba) 13.00 Magazin PO: Alpe-Adria, TO: V pogovoru, SR: Po Koroškem, ČE: Radio Aktiv! PE: Kultura, SO: Die Welt ein Dorf 18.00 PO: CD tedna, TO: Šport, SR: V pogovoru, OSTALI DNEVI: Glasba. 18.45 Poročila BBC 19.00 Otroški kotiček 19.15 vsako drugo sredo: stay tuned 20.00 Glasba SOBOTA: 10.00 Forum 11.30 Campus Radio (14-dnevno) NEDELJA: 10.00 Evropa v enem tednu (BBC) 11.00 Literarna kavarna (ponov. TO 22.00) Preteklo sredo se je velika množica žalnih gostov na kapelskem pokopališču poslovila od priljubljenega Mikejevega očeta, Mihe Sadoška iz Lobnika. V imenu posojilnice, zadruge, kapelskih lovcev in Zveze koroških partizanov mu je ob odprtem grobu spregovoril Peter Kuchar: » Miha je že kot mlad fant rad prepeval. Bil je član moškega zbora, ki sta ga vodila Karel Prusnik in tedanji kaplan Nagele. Prepevali so na prireditvah in tudi v cerkvi. Leta 1940 se je poročil k sosedu Mikeju. Z ženo Hajmi sta se trudila, da sta reševala vsakdanje težave. S svojo pridnostjo pa sta si ustvarila lep dom. Prišla je vojna. Miha je bil leta 1942 vpoklican k vojakom. Leta 1943 so izselili Mi-kejevo družino. Stara mati je policistom pravočasno ušla v les. Ženo Hajmi so odgnali in jo zasliševali. Vodili sojo po Lepeni in hoteli s pomočjo nje odkriti partizanske bunkerje. Na Mikejevih njivah se je iztrgala od 80 policistov in srečno ušla. Leta 1943 so policisti zažgali Mikejevo domačijo. Rajni Miha je izrabil prvo priliko in zapustil Hitlerjevo vojsko ter se priključil partizanom. Leta 1944, v visoki zimi, smo bili obkoljeni na Veliki planini nad Kamnikom. Uspe- Slovo od Mikejevega očeta Mihe Sadolška lo se nam je prebiti skozi nemški obroč. Po dolgem času smo spet prišli na Koroško. Kljub trpljenju je Miha vedno rad prepeval. Mikejeva družina se je srečno vrnila na svoj požgani dom. Kljub naporom pri obnovi svojega požganega doma Miha ni prenehal s svojim narodnim delom. Že leta 1947 je bil prvič izvoljen v odbor posojilnice. Leta 1961 je postal podpredsednik te pomembne gospodarske ustanove in ji zvesto služil vse do leta 1984. Prav tako je prevzel funkcijo v Kmečki gospodarski zadrugi, ki je bila med vojno od nemškega rajha zaplenjena. V dobi najhujšega povojnega razhajanja, ko so bili organizirani šolski štrajki, je bil Miha Sadolšek predsednik SPD Zarja in občinski odbornik občine Bela, kjer je zastopal naše narodne interese. Pred 19 leti je Mikejevi družini umrl sin Franci. Koliko žalosti in dušev-nege trpljenja je morala Mikejeva družina prestati. Rajni Miha je bil preprost, a velik mož, zvest svojemu narodu. Prejel je številna odlikovanja. Odlikoval ga je tudi dr. Kirchschläger z medaljo za zasluge za osvoboditev Avstrije. V imenu vseh naštetih organizacij izrekam rajnemu globoko zahvalo z obljubo, da bomo njegovo delo nadaljevali. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Ženi, hčerki, Mikejevi družini in vsem sorodnikom izrekamo globoko sožalje!« Zä h V3 Id! Ob smrti mojega moža Mihe Sadolška iz Lobnika se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja domačemu župniku Poldiju Zundru za pogrebna opravila, predsedniku Zveze koroških partizanov inž. Petru Kucharju za poslovilne besede ter domačim pevcem za pesmi v cerkvi in ob grobu. Prav tako se zahvaljujem vsem darovalcem cvetja in vencev. Žena Ivanka-Heimi Zmeraj ko se srečujemo v druščini, nam manjka Lene s svojimi veselimi, vendar tehtnimi komentarji. Lencija smo pokopali v začeteku januarja tega leta. Umrl je za zahrbno boleznijo in mu ni bilo več mogoče pomagati. V starosti 69 let je prerano zapustil svojo lepo urejeno kmečko domačijo pri Mačku na Preblah. Velika množica pogrebcev je izkazala spoštovanje do rajnega in izrekla sožalje Mačkovi družini. Pevci Gorjancev pod vodstvom Jožka Packa so Lencu v slovo zapeli lepo žalostinko »Polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v grobu spal«. Lene se je rodil na Rožano- vi domačiji v Slovenjem Plaj-berku. Njegov oče Peter je bil leta 1943 zaposlen še kot rudar v plajberški fužini. Od Rožana se je družina Struger preselila k Jožefu na Žingarje. Ker je Hitlerjeva vojska požirala delavce, je moral že 14-letni Lenci poprijeti za žago in sekiro. Spoznal je, da mora pomagati očetu pri odplačevanju najemščine za grofovo hišo pri Jožefu. Ko so nacisti proti koncu vojne že pobirali 15-let-ne fante za »Heldentod in Kanonenfutter«, je bil tudi tedaj 15-letni Lenci vpoklican v nemško vojsko. Za te mladince se je začela kratkoročna šola krutega spoznanja preživetja. Vsak drugi od teh mladincev se iz vojne ni več vrnil domov. V posebnem so bili v prvi vrsti kontrolirani Slovenci za točen odhod v vojsko. Angažiran »landwachkomandat« na Sent-janškem kolodvoru je Lencija in Hanzija že pričakoval in jima rekel: »No puhlej te dva Svavenca oj hresta - naš Bilan pa oj dare se doma«. Lenci in Hanzi sta prvi strah dobro po-gruntala. S praznima kovčkoma sta šla na vlak, da jih je videla »landwache«, na drugi strani vlaka pa spet ven in v gozd k partizanom. Vedela sta, da bo preživljanje pri partizanih vse drugo kot izlet na kako Lenca Strugerja ni več med nami planinsko kočo. Toda mladeniča kljub temu nista pričakovala skrajno stradanje, premagovanje lakote in mraza. Mladinsko naivnost zapustiti trdo preživetje pri partizanih in se skrivati doma bi mladeniča gotovo plačala z eksekucijo in smrtjo, če ju ne bi ujeli partizani domačini. Spet med partizani je Lenci spoznaval politiko tedanjega Plajberka. Dan na dan, ko se je bližal konec vojne, so postali nacisti še bolj kruti. Zapirali so Slovence na vsak namig, pošiljali na partizane esesovske policijske akcije, ki so na obeh straneh zahtevale velike žrtve. Ni šlo drugače, treba je bilo pobrati petico nacistničnih skrajnežev, ki so kljub pozivom naprej terorizirali 80 plajberških domačij. Videl je Lenci, kako so nacisti izgnali Sošlnovo družino, ko so Sošlnovi pred križem na polju klečali in prosili boga za obstoj. Lenci je dostikrat rekel, da so plajberški partizani pri pogovorih izprosili življenje nemčur-skih sorodnikov. Tudi Lenci je izprosil življenje svojega strica. Vedel je tudi, da so nacisti za-strelili Vestrovega sina v nogo in ga nato ubili. Ta kratka življenjska doba je ukrojila Lencija. Na vsaki korak pri partizanih je bil ponosen. Zmeraj je hvalil in našteval vse dobre ljudi v Plajberku, ki so partizanom pomagali razbijati mreže smrtonosnih nacistov. Pri nacistični vladi je bila izbira za preživetje Slovencev skromna - ali v taborišče ali pa v partizane. Nobena cerkev ali vera ni bila varna pred nacisti. Vsakemu je Lene ponosno povedal: »Če bi se časi vrnili, bi bil spet v vrstah partizanov.« Nacist Plajberžan je osumil tudi Mačkovo družino, da podpira partizane. SS-policija je Mačkova dekleta z mamo vred odgnala v celovške zapore. Transporta v Mauthausen jih je rešil znani policist Mitterer, ki je bil sošolec Mačkove mame. Veliko je Lene pripovedoval in veliko bi bilo še za napisati. Lene je vedel, da mu kot mlademu partizanu ni bilo mogoče ustavljati topove, a zavedal se je', da je bil pomemben in trd kamen proti nacistični mašineriji. Slava Lencu, Mačku na Prebljah. Joži Pack RAVNE - KONFERENCA BORČEVSKE ORGANIZACIJE Povezani bodo močnejši Občinski odbor ZZBU NOB na Ravnah šteje okrog tristo včlanjenih, od tega se je dobra tretjina pridružila v zadnjih petih letih in prav mlajših somišljenikov so borci najbolj veseli v svojih vrstah. Že tradicionalno se na letnem sestanku dobivajo zadnjo nedeljo v februarju, ko se seznanijo z dogodki povezani z veteransko organizacijo v minulem letu in sprejmejo program za naprej. Med stalnimi dejavnostmi izstopajo pozornost do ostarelih in bolehnih članov ter nenazadnje slovo za pokojnimi, negovanje častnega spomina in zgodovinskih resnic o NOB iz časa nacifašizma kot tudi spominskih obeležij oz. spomenikov, pridobivanje novih članov in novih bralcev revije Svobodna misel, sodelovanje z veteranskimi organizacijami in raznimi društvi, številne družabnosti in podobno. Razburkana politična scena je tokrat v času pred letno konferenco postregla z izjavo prvaka Slovenskih krščanskih demokratov Lojzeta Peterleta, češ da na Poljani pri Prevaljah niso bili zadnji boji druge svetovne vojne na tleh Evrope temveč naj bi to bil masaker. Tudi zaradi tega napada na NOB so se na seji dogovorili, da bodo odslej proslave pri spomeniku na Poljani pripravljale vse borčevske organizacije Mežiške doline, povezane v območnem združenju. Zboru je prisostvoval tudi predstavnik Zveze Koroških partizanov Lipej Kolenik iz Pliberka, znan polemik, ki je vedno vesel podobnih srečanj. Menil je, da se bo treba v Sloveniji bolj energično upreti klevetanju NOB, zbranim pa je ponudil svojo knjigo iz tistih časov z naslovom Mali ljudje na veliki poti. Knjižne nagrade je prejelo trideset članic in članov, predsednico ravenske borčevske organizacije Vero Horjak pa so republiškemu odboru ZZB NOB predlagali med letošnje prejemnike zlate plakete ob 27. aprilu, Dnevu upora. S. Š. Lipej Kolenik v Žalcu Na povabilo tamkajšnjega področnega odbora Zveze borcev NOV je pretekli četrtek v občinski knjižnici v Žalcu o svojih spominih, zbranih v knjigi Mali ljudje na veliki poti, go- Lipej Kolenik in Karel Štorman voril koroški partizan in aktivist Lipej Kolenik. Na zelo lepo pripravljeni predstavitvi, ki jo je vodil novinar Ivan Jur-har, se je zbralo precejšnje število ljudi, med njimi tudi župana žalske in vojniške občine. Interes poslušalcev je bil prav spodbuden, Lipej pa jih je ob tej priložnosti tudi povabil na 20. jubilejni pohod po poteh Domnove čete letos na Kom-lju. Po 54 letih pa so organizatorji Lipeju pripravili tudi srečanje z nekdanjim soborcem Karlom Štormanom (slika) iz okolice Žalca. Prijetno sta obudila tedanje spomine na kruti čas pod hitlerje-vim jarmom. ■ Pismo braka »Povej mi, s kom kontaš, in povem ti,...« V časopisu »Format«, štev. 8/99, str. 148, pod Friedhelmom Fri-schenschlagerjem med drugim berem: «... Dann wird ein Natoschlag erforderlich, der möglicherweise ohne UN Mandat und ohne Zustimmung des betroffenen Jugoslawien durchgeführt werden muß. Da es hier ausschließlich um Verhinderung weiteren Blutvergiesens und von Kriegsverbrechen geht,...« Zdaj pa »pobarajte« vašega »Korija«, ki je nadomestil zgoraj omenjenega, njemu dobro znanega parlamentarca, ki sedaj sedi v evropskem parlamentu in ga Kori zastopa v avstrijskem, ali ni ravno ta Frischenschlager sprejel gospo- da Reederja, ki je zaradi zgoraj omenjenih dejanj med drugo svetovno vojno v Italiji »kasiral« dolgoletno kazen? Zdaj pa drugo vprašanje: Koliko je vredna dana beseda odraslega? V Kotmari vasi smo imeli pri občinskih volitvah domačo listo z imenom »Volilna skupnost Kotma-ra vas«. Ob neki priliki se oglasi dobri znanec in mi predlaga, da bi glavo te skupnosti zamenjali s takratno KEL. Na to sem pristal pod pogojem, da se med domačine ne »vlači« politika. Žali bog je ta »Slovenec« na dano besedo pozabil. Kot pričo razgovora pa lahko navedem prof. Jožo. Zato je lista 4 »Demokracija 99«, po domače povedano, »spva-vava po Dravi«. Marinjak, Kotmara vas SLOVENSKI VESTNIK ŠPORT P?#} ODBOJKA Zmaga in poraz SK Dob Kvalifikacijske tekme za obstoj v 1. zvezni ligi so se za SK Zadruga Dob začele z razočaranjem, moštvo je namreč gladko z 0 : 3 podleglo ekipi iz Fürstenfelda. Igralci so se seveda po tem šoku morali močno popraviti, kar jim je tudi odlično uspelo v drugi kvalifikacijski tekmi v pli-berški dvorani proti zgornje-avstrijski ekipi Steyra. Dobljani so v tej tekmi pokazali razpoloženje, s katerim naj bi bili spet resen kandidat za obstoj v 1. zvezni ligi. Z močno defenzivo in kontrolirano ofenzivo so zmagali kar s 3 : 0 (19/14/12). S to zmago je ekipa tudi popravila precej nepričakovani poraz proti Fürstenfeldu. Naslednji dve tekmi bodo Dobljani odigrali na Dunaju proti Döblingu (sobota, 13. marca ob 19. uri) oz. v Gleis-dorfu (sobota, 20. marca). REZULTATI 2. KROGA: SK Zadruga Dob - Steyr 3 : 0, Linz - Fürstenfeld 0 : 3, Gleisdorf - Döbling 1 : 3 LESTVICA PO 2. KROGU 1. Fürstenfeld 2 2 0 6:0 4 2. Gleisdorf 2 1 1 4:3 2 3. Steyr 2 1 1 3:3 2 4. SK Dob 2 11 3:3 2 5. Döbling 2 1 1 3:4 2 6. Linz 2 0 2 0:6 0 Nad 300 udeležencev na 21. zimskem pohodu Arihova peč '99 ?2//m Skupina pohodnikov iz Gorenjske na startu 21. zimskega pohoda Arihova peč '99 ŠAH Močan turnir v Novi gorici Četrti odprti novogoriški šahovski turnir je bil v vseh pogledih zelo uspešen. Med 90 šahisti je sodelovalo 13 velemojstrov in kar 17 mednarodnih mojstrov. V tako močni konkurenci so prvi štirje velemojstri imeli več kot 2600 ra-tinških točk; prvih deset pa moč 13. kategorije FIDE. Zmagovalec turnirja je hrvaški velemojster Kožul s 7 točkami. Pol točke za njim so bili Oll - 2630, 1. šahovnica olimpijske reprezentance Estonije; Miles - 2609, legen- darni angleški velemojster; Atalik - 2560, 1. šahovnica Turčije; Beljavski - 2641, 1. šahovnica Slovenije; Šabalov - 2620, 2. šahovnica ZDA; Romanišin - 2572, 3. šahovnica Ukrajine. Od slovenskih šahistov je pol točke za zmagovalcem zaostal tudi mednarodni mojster Pavasovič, ki je kar šestkrat zmagal, enkrat remiziral in izgubil partiji z Milesom in Ollom. Organizatorji so za najboljše pripravili nagradni sklad v višini 25 tisoč DEM. 5. K. KOŠARKA Rezultati zadnjih tekem KOŠ-a IX ljub slabim vremenskim l\ razmeram - čez noč je zapadlo precej novega snega, se je 21. zimskega pohoda »Arihova peč ’99« preteklo nedeljo s startom in ciljem na Čemernici pri Šentjakobu v Rožu udeležilo nad 300 udeleženk in udeležencev iz treh držav. Poleg domačinov iz Roža, Podjune in Zilje so se vabilu tudi tokrat odzvali številni udeleženci iz vse Slovenije (največ z Jesenic, iz Kranja, Ljubljane, Celja in Slovenj Gradca), ena skupina pa iz prišla celo iz Sa-mobora na Hrvaškem. Med častnimi gosti je na Čemernico tudi letos prišel Drago Druškovič iz Ljubljane, borec za svobodo, ki je preživel hajko pod Arihovo pečjo 9. februarja leta 1945. Prireditev je letos potekala še posebej v znamenju 50-letni-ce Slovenske športne zveze, krovne organizacije slovenskih športnih društev na Koroškem, kot že lansko leto pa tudi v podporo kandidaturi treh dežel za zimske olimpijske igre leta 2006 na tromeji Avstrija-Slove-nije-Italija. K uspehu tradicionalne prireditve, ki že dve desetletji združuje Slovence s Koroške, Slovenije in Italije ter tudi nemško govoreče prijatelje, so svoj delež prispevali tudi organizatorji pohoda, ki so kljub težkim razmeram pripravili pot do Koče na Bleščeči planini (1.086 metrov) ter pri okrepčevalnih točkah in na cilju pri Polancu, kjer so pohod zaključili z zabavnim srečanjem, skrbeli za telesno dobro udeležencev. Organizatorji tradicionalnega pohoda so Slovenska športna zveza. Slovensko planinsko društvo Celovec ter krajevno Slovensko prosvetno društvo »Rož« Šentjakob, vsak udeleženec/udeleženka pa prejme listino o udeležbi in spominsko značko. Za 20. udeležbo na zimskem pohodu je prejel zlato odlikovanje starosta slovenskih planincev na Koroškem in častni predsednik SPD Celovec Lubo Urbajs, za 15-kratno udeležbo pa Franci Černut iz Loč ob Baškem jezeru. Za 10-kratno udeležbo so prejeli značke: Albin Rozman iz Litije, Stane Štorman iz Polzele, Rudi Burgar iz Kranja, Ludvik Lužar iz Šentvida (vsi Slovenija) in Ra-dislav Aleksič iz Samobora na Hrvaškem. /. L. MINI I: KOŠ - Wörthersee Piraten 17 : 60; Benetik A. (8), Rozman C. (4), Wicher (3), Sturm (2) JUNIORJI: Šentandraž - KOŠ 59 : 55; Ka-risch (34), Krevs (12), Valenti-nitsch (4), Toth (3), Gomez (2) MLADINCI: KOŠ - ALF 78 : 63; Vavti (21), Štukelj (15), Trifunovič (12), Schiemann (10), Ošlak in Gomez (8), Brumnik M. in J. (2) MINI I: KOŠ - SU Celovec 24 : 28; Sturm (10), Rozman C. (8) Predstavnika SŠZ Danilo Prušnik in Ivan Lukan sta v okviru priprav na 21. zimski pohod v Ljubljani počastila preživele borce pod Arihovo pečjo Bogdana Mohorja-Stona, Draga Druškoviča in Jožeta Koširja. ŠAHOVSKI OREH 54 Rudakovski - Botvinik (SZ 1945) Na odprte linije in diagonale je črni usmeril delovanje svojih figur, medtem ko so bele figure pasivno postavljene. Velemojster Botvinik, ki je na potezi, je pravilno ocenil slabost v beli poziciji in z menja- □ b c d e f g h vami dosegel zmagovito pozicijo. Analizirajte pozicijo, mogoče boste strli oreh in odkrili zmagovito nadaljevanje črnega! Rešitev št. 53 Napadena črna dama se ne umika s polja c6, temveč v ogenj pošilja belopoljnega lovca s potezo l...La6! Napadena je bela dama in motiv črnega je šibka prva vrsta belega. Po 2.Da6: sledi zaključni udarec 2...b5!! Sedaj belemu grozi Tdl mat ali pa izguba dame, zato seje beli vdal! Po 2.Lc6: Le2: in črni ima prednost kvalitete. Silvo Kovač