:!S;S:®:SS i:;:::::::::: IŽIIIIIi; i:::::;::::::::::: iii: i:;;;:;:;;;;;;;:;;;;;;;;;;;:;;;;;;;;;;;; 1 x::::v: :;::Xv: M : llfllf* :X:x;x: : : : :;X;X;X;:vX s:;: : ■ CT GLASILO DELAVCEV TOSAME TDgDfrJD ... .. .-.v,. ............................................................. , . .•X,:’XiX"X-X-X' IZHAJA OD OKTOBRA 1965 • ŠT. 6 • JUNIJ 1988 • LETO XXIII J— i n d i i Ien' prišel do DEMOKRATIČNEGA CENTRALIZMA. To z drugimi besedami pomeni. da sc mora manjšina podrediti oziroma vzeti za svoje, mnenje večine. Pogosta napaka je, da se 51 % večina okvalificir3 kot absolutna večina. Tu nekaj ni v redu-V samem DOKAZOVANJU prednosti večinskega mnenja nekaj ni bilo v redu. N teh razmerij na hitro lahko nastane 49 • Toda v praksi je veljavno samo skromnih 51 %. Vedno je nekaj posameznikov, ki ne sledijo skupnemu cilju, toda teh mora biti čim manj. Torej ni »večina« bila sposobna DOKAZATI pravilnost večinske odločitve. ove Možnosti gospodarskega sodelovanja SPREJEM PRI AMBASADORJU velike Britanije Razni članki v dnevnem časopisju in druge aktivnosti kažejo, da se je trgovsko gospodarski del Velike Britanije pričel resneje zanimati za možnosti povečanja gospodarskega sodelovanja s Socialistično republiko Slovenijo. Ena takih aktivnosti je bila v tednu od 16. do 21. maja, ko so predstavniki ombasade Velike Britanije iz Beograda obiskali cca 50 delovnih organizacijv Slo-veniji z namenom navezati prve stike, ki naj bi kasneje prerasti v neposredno gospodarsko sodelovanje z angleškimi podjetji. ^ TO SAMI smo imeli na obisku g. Milivoja Milovanoviča, svetnika za komer-Cla[ne Posle v angleški ambasadi. V razgovorih so bile izmenjane informacije o naših željah in možnosti izvoza naših izdelkov na angleško tržišče ter možnostih avoza angleške opreme v našo delovno organizacijo. Posredovani so bili podatki o naših izdelkih in prospektni material. Seveda so bili to le uvodni razgovori, ki ne morejo dati trenutnih rezultatov. Pričakujemo lahko dodatne razgovore s kon-fetnimi zainteresiranimi kupci ali dobavitelji iz Velike Britanije, tla je bila omenjena akcija zastavljena precej resno, kaže tudi to, da je ambasa-or Velike Britanije, g. A.M. Wood pripravil poseben sprejem za predstavnike elovnih organizacij, katere so, obiskali sodelavci ambasade. Sprejem, ki sem se ga udeležil v imenu Tosame je bil v četrtek, 19. maja ob 18.00 uri v hotelu Lev v Ljubljani. Poleg predstavnikov delovnih organizacij so bili na sprejemu prisotni tudi predstavniki Izvršnega sveta SR Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije, prejem je potekal v prijetnem vzdušju. Predvsem je bil zelo aktiven ambasador e like Britanije ■ g. Wood, ki se je osebno predstavil vsakemu udeležencu posebej 'n ob tej priliki povprašal o osnovnih informacijah iz delovnih organizacij, katere LrftLtavljcdi. O morebitnih konkretnih rezultatih te akcije pa morda kdaj Edvard Peternel, direktor DO a gre še za nekaj drugega. Zakaj ;P0^o 49 %. Zato, ker sc cilji F RLAJO. To je pa nenehen proeet lnfZnarno nova dejstva - dobivamo i "ornracije. Preverjamo pa tudi zato enehno iščemo BOLJŠO REŠITEV. cna stvar in prepričanje ni od nekda ° tn tudi ne bo trajalo vekomaj. Ti p’g odločitev SPREJETA, je že v .. vERJENA zato, da bi bila našle odločitev BOLJŠA. KRlT^ o^očitev je torej izpostavi ni. in najslabšc je trmasto vzh Ve r/1 ^oLtocni odločitvi, ko nova dej sev»'lr^C zahtevajo drugačno odločitev kot3 ne /,omcn'> da odločitve menj m Srj>jcŠ’ toda srajco kljub temu zame °’ ho je umazana. ° VODJI nto^1, praskupnosti naprej si ljudje izbira-D , v°djc, tudi pri živalih teče podoben "opek, vsaj pri nekaterih, ne °^a narn Pome"‘ identifikacijo skupi-da’.naroda (Tito-Jugoslavija). Skupina ra-vo70 - 500 „ 5 1 1 4 4 3 2 2 1 1 3 1 7 1 500 - 530 1 4 1 1 6 2 2 10 28^____ _Ž2°-Ž60 _ 1 .. 1 6 2 3 1 3 5 6 1 30 360-390 2 _5_ 3 2 _ 1 1 2 2 3 3 6 14 1 1 41 590 - „620 2 —.3. . 2. 3 3 1 . 1 3 e —12— 620 - 650 2 1 1 1 2 1' 4 4 650 - 680 2 1 1 i 5 3 2 680 - 710 2 2 1 1 1 1 1 1 1 2 710 - 740 1 1 _5_j 4 2 --Ji— 740 - 770 1 1 2 l 2 3 2 1 15 770 - 800 1 ^ 2 2 2 _z 800 - 830 1 1 1 1 4 JI — 83Q - 060 ? — 860 - 890 1 2 - 890 - 920 3 1 920 2 1 1 1 2 1 1 9 SKUPAJ 26 51 34 27 24 144 96 53 76 7 37 28 92 81 9 2 ■' 807 POVPREČNI OD MAJNI Žjf OD NAJVIŠJI OD 445.064 301.203 1.P46.416 s skupnim vodjem skupin. Če pa vodja sprevidi skupni cilj in o tem motivira svojo skupino z dejstvi skupnega cilja (deluje privatno), to pomeni dialog ali dogovarjanje. Ves ta proces je v bistvu DEMOKRACIJA, ki jo imamo venomer na jeziku, pa jo z lastno nevednostjo, nerodnostjo ali kljubovanjem tolikokrat teptamo. Največkrat je vprašljiva kultura dialoga. O KULTURI DIALOGA O tem problemu bi lahko rekli tudi nivo civilizacije, način komuniciranja med različno mislečimi ljudmi. Različnost je v bistvu pozitivna stvar, ker se v različnosti zlahka najde prava rešitev - t.j. najbolj optimalna. Ljudje smo in tudi na t.i. optimalno rešitev gledamo različno. Če je predlog naš, ga seveda gledamo z največjo simpatijo, če je to predlog prijatelja, se tudi zanj ogrejemo hitro. Če pa je to rešitev človeka, s katerim tudi sicer nismo v dobrih odnosih, potem tudi njegovo zamisel nekritično zavračamo. Tako ravnanje je vsajeno v ljudeh. Realno gledano je lahko najboljša rešitev iz tega razloga neupravičeno prezrta, zavrnjena. Premagovanje teh predsodkov zahteva širino čoveka. Zahteva premagati čustvenost na račun racionalnosti. Razumsko reagiranje pa zahteva tudi veliko razuma - to je znanja in še več samokrontroK' tudi samokritičnosti. Toda ne. Naredim0 prav vse, da sogovornika niti ne poslušamo, kaj šele, da bi razumsko sprejemal' njegova dejstva. Če je to posameznik v skupini, ni velika nevarnosti, ker ga skupina navadno sama izloči ali mu vsaj nekaj časa ne pripisuJe nikakršne teže. Huje pa je, če ima to lastnost vodja ("U glede na nivo). Tak vodja pride v konfltk z drugimi vodji in kar je še slabše - svoj0 skupino motivira v »svoje« razreševanje problema. Vztrajanje na »svojem« je sicer pozitivno samo v primeru, če to lahko ccz čas dokaže, da je interes njegove skupi"0 dejansko interes vseh skupin. Toda tudi to pomeni predvsem razumski pristop do zadev, tista pot, ki vodi - kar k skupnem" cilju. Z eno besedo DEMOKRACIJA je nekakšna mačka, ki prede, če z njo pravil"0 ravnaš - in ima tudi kremplje, če se ne pokoravaš njeni zakonitosti. Kaj pa v Tosami? Nam prede ali morda praska? Tudi odgovor ni preprost. Milan Drčar Illlfl Ustreči vsem je nemogoče |ža se čas dopustov. Kje ga bomo pre-'Vcb, sm° se večinoma že odločili. Iščemo Poceni in zanimive variante. Kompas, Slo-cnijaturist - uf, kakšne cene! Za hotel bo yna PlačČ££9i£{i& 33 m aJve^j' naval je med šolskimi počitnica-'v*0 imajo pri razporeditvi prednost ^ arsi s šoloobveznimi otroki. Junij in sep-ember sta manj zanimiva, čeprav je vcli-0 rat vreme takrat še lepše kot v sezoni, -etos seje za letovanje v naših kapacitetah PriJavilo 289 delavcev. V prvi fazi jih je zPadlo približno 100, ko pa je bilo treba Poravnati račune, seje izkazalo, da vsi pri-(‘iv Jcn' nimajo namena (ker jim ne ustreza črnim ali pa iz drugih razlogov) vztrajati u 1 razp°reditvi. Zato se je v »igro« lahko vrstila tudi večina »izpadlih«. Jezimo se cveda vsako leto, ker bi radi letovali prav »ločenem času in v določenem kraju. _ nas nihče ne upošteva - druge da, nas ne! Vendar moramo razporejevalcem Se !v je bilo že kar nekaj napisanega v raznih Publikacijah. Tudi v naši DO smo v lan-.em Istu objavili o tej temi članek v Toša-' inem glasilu, pa tudi v komentarjih fi-uancmh rezultatov za posamezna obdobja. er je bila s strani nekaterih sodelavcev zrazena želja, da o revalorizaciji in njenem P 'vu na naše rezultate še kaj napišemo, anienjamo ta prispevek vsem, ki jih to anima s strokovne plati ali pa za boljše ^»zumevanje učinka revalorizacije v naši I Y ^*conu ° celotnem prihodku in do-r,° .V' -!0 v Posebnem poglavju predpisana va orizacija vseh oblik sredstev in ponovnega sklada. Njen cilj je ugotoviti in Pokazati realnejše stroške obračunske do-_ 'n s ,cni tudi realnejši dohodek ter real-ejšo velikost premoženja. To pomeni, da v , sJr°ški porabljenih surovin in materiala 1 anci uspeha ne izkazujejo le po nabav-i vrednosti, ampak se povečajo za stati-,lcno ugotovljen indeks rasti cen industrij-1 Pr°izvodov. Na ta način se porabljena e stva obračunajo v realni vrednosti in s m m možno povečanje dohodka na račun zji i cen v primeru, daje bil material kup-Jcn p0 bistveno nižji ceni, oziroma je bil '.J Cclsa na zalogi. Težnja po čim nižjih ol 'e nuina' kajti zaloge nam vežejo 'mina sredstva in s tem vplivajo na slabšo vmnost. Težka likvidnostna situacija vodi v najemanje zelo dragih kreditov, r nam povečuje revalorizacijske odhod-obveznosti iz dohodka, nm i no s Prcctp's' o revalorizaciji pa je l trebno realno vrednotiti tudi naše pre-ozenjc. Cc znaša ugotovljena inflacija v ra'lCrn tromeseoju 12,4 %, pomeni, da mo-,ltl tutl' realna vrednost našega premo-ko^.1 23 to'‘*co vefija. Iz tega razloga se tro?cc vsakega tromesečja ugotovi kon-Če nd |rcv;dorizacija poslovnega sklada, oh V °. finskem obdobju nismo uspeli raniti realne vrednosti osnovnega skla- siVHrn°ramo za raz*'ko povečati porabljena stva oz. zmanjšati dohodek. varV- ^ *>rav'biiku o načinu obračuna-nio?U rcva'or'zacije sredstev revalorizira- r Ob periodičnih obračunih in zaključnem ‘•cunu se revalorizirajo: "a lavna vrednost in popravki vrednosti ^snovnih sredstev ob zaključnem raču- sedanja vrednost osnovnih sredstev ob _ p®ri°dičnih obračunih; - ^ računana amortizacija; ^aiogc surovin in materiala, nadomes-m delov, drobnega inventarja, avto-~ p °, skih gum in embalaže; Porabljene surovine in material, nado- mestni deli, drobni inventar, avtomobilske gume in embalaža - zaloge nedokončane proizvodnje, polizdelkov in gotovih izdelkov - porabljene zaloge polizdelkov in gotovih izdelkov (materialni stroški v prodanih proizvodih in storitvah) - dinarske terjatve in obveznosti, če je dogovorjeno v pogodbi ali SaS - trajni viri poslovnih sredstev (poslovni sklad). Ker sc v razpravah o finančnih rezultatih pogosto omenjajo različni strokovni izrazi o revalorizaciji, je prav, da jih vsaj v grobem obrazložimo. Največkrat sc uporabljajo: revalorizacijski prihodki, revalorizacijski odhodki, revalorizacije na rezultate poslovanja, kontrolna revalorizacija, nekriti revalorizacijski odhodki, revalorizacijska rezerva ipd. Revalorizacijski prihodki in odhodki Revalorizacijski prihodki se ugotovijo pri revalorizaciji osnovnih sredstev, amortizacije, zalog reprodukcijskega materiala, porabljenega reprodukcijskega materiala, zalog nedokončane proizvodnje, polizdelkov in gotovih izdelkov, materialnih stroškov v prodanih proizvodih in storitvah. V skupino revalorizacijskih prihodkov se štejejo tudi prihodki od prejetih revalorizacijskih obresti in pozitivne tečajne razlike. Revalorizacijski prihodki, ki so ugotovljeni pri revalorizaciji porabljenega reprodukcijskega materiala, porabljenih surovin in materiala v prodanih proizvodih in storitvah, amortizacije in nekriti revalorizacijski odhodki neposredno zmanjšujejo dohodek. Revalorizacijski odhodki se sestojijo iz negativnih tečajnih razlik in plačanih revalorizacijskih obresti. Kontrolna revalorizacija Kontrolna revalorizacija se ugotovi z revalorizacijo poslovnega sklada. To pomeni, da poprečno stanje poslovnega sklada povečamo za kumulativni indeks rasti cen industrijskih proizvodov. To revalorizacijo moramo pokriti z revalorizacijskimi prihodki, zmanjšanimi za revalorizacijske odhodke. V kolikor je znesek kontrolne revalorizacije večji od preostalih revalorizacijskih prihodkov, nas zakonski predpisi zavezujejo, da ta primanjkljaj nadomestimo iz celotnega prihodka. Nekriti revalorizacijski odhodki in revalorizacijska rezerva Nekriti revalorizacijski odhodki sc ugotovijo pri kontrolni revalorizaciji v primeru, da ne pokrivamo revalorizacije poslovnega sklada. Revalorizacijska rezerva je tisti del revalorizacijskih prihodkov, ki nam ostanejo potem, ko pokrijemo kontrolno revalorizacijo poslovnega sklada. In kaj izvajanje teh zakonskih predpisov pomeni za našo DO? Kot je vsem znano, smo imeli v letu 1987 zaradi učinkov revalorizacije med letom bistveno slabše rezultate. Ker je bila podobna situacija v skoraj celem gospodarstvu, je zakonodajalec 30. decembra predpisal nekaj sprememb, ki so se nanašale predvsem na možnosti prenašanja nekritih revalorizacijskih odhodkov v letu 1988. Ta ukrep je bil dobrodošel tudi za našo DO, saj smo prenesli 1,6, mlrd din nekritih rev. odhodkov in s tem bistveno izboljšali rezultate v zaključnem računu. Omenimo naj, da bi ta primanjkljaj revalorizacijskih prihodkov lahko nadomestili z zaračunavanjem meničnih obresti našim kupcem, kar pa je glede na prodajne pogoje konkurenčnih delovnih organizacij neizvedljivo. V letošnjem prvem tromesečju so nekriti revalorizacijski odhodki znašali 966 mio din, kar predstavlja 1/4 prenesenih iz leta 1987, preostali del pa je rezultat tekočega obdobja. Neposredni učinek revalorizacije za to obdobje znaša 1,78 mlrd din. kar povečuje stroške za 24,4 %, po drugi strani pa povečuje tudi vrednost sredstev. Kot je razvidno iz podatkov, moramo po sedaj veljavnih predpisih pokrivati prenesene in tekoče rev. odhodke, vendar je glede na situacijo v gospodarstvu pričakovati, da bo do konca leta prišlo do novih sprememb zakonskih določil. Za konec naj navedemo še nekaj kritičnih misli, ki jih je doživel sedanji sistem obračuna revalorizacije. Glede na to, da so sredstva valorizirana v vsaki fazi, kjer se nahajajo, menimo, da je revalorizacija večkratna in tako sredstva izkazujejo previsoko vrednost. Drug pomemben argument je ta, da si vsak gospodarstvenik po možnosti vkalkulira v ceno tudi revalorizacijski del stroškov. V to ga sili zahteva po visoki akumulativnosti, ki je ostala na nivoju doseganja iz časa inflacijskega dohodka, saj sicer ne more zagotavljati normalnih osebnih dohodkov. Po- leg tega naj opozorimo še na medsebojno primerljivost gospodarskih subjektov. Ker je zakonodajalec vnesel vrsto sprememb obračuna revalorizacije z več variantami, so kazalci uspešnosti gospodarjenja med delovnimi organizacijami neprimerljivi. Zaključimo naj z mislijo, da bo moral biti temeljni cilj vsake zamisli revalorizacije tak, da bo preprečeval rast inflacije, saj nam sicer ugotavljanje realnega dohodka kaj malo pomeni. Sestavila: Marinka Repnik, oec. Ustanovitev hranilniške službe ---------------------------------N V skladu z dano obljubo ob priliki priprav za reorganizacijo DO Tosama v novembru 19X7 s tem gradivom predlagamo ustanovitev in obliko delovanja hranilne službe v okviru finančne službe DO Tosama. Predlog pravilnika o združevanju prostih sredstev delavcev je priložen temu dopisu, v nadaljevanju tega gradiva pa naj v preprosti obliki pojasnim zamišljeni način delovanja obravnavane novosti v DO Tosama. v________________________________> 1. Način združevanja rednih mesečnih OD Predlagamo enotni princip za vse zaposlene v DO Tosama, da se neto izplačilo mesečnega neto OD odslej deli na naslednja dva dela: 70 % na knjižico LB Domžale oz. na tekoči račun in 30 % za združevanje preko hranilne službe v DO Tosama. S tem torej predlagamo tudi ukinitev gotovinskega izplačila v višini 5.000 din. 2. Dopolnilno združevanje Vsak delavec DO Tosama bo lahko posebej združil tudi dodatna sredstva in sicer tako, da jih bo preko LB-Banke Domžale nakazal na ZR DO Tosama. 3. Obrestovanjc združenih sredstev Združenim sredstvom se bodo dnevno pripisovale obresti. Višina obrestne mere naj bi znašala 80 % veljavne revalorizacijske obrestne mere. 4. Odpoved združevanja oz. dviganje vlo-8« Združevalci bi združevali sredstva za nedoločen čas z odpovednim rokom 1 dan. To pomeni da bodo združevalci (oz. varčevalci) dolžni 1 dan pred predvidenim dvigom na posebnem obrazcu sporočiti svojo odločitev svoji poenterki oz. tajnici, ta pa bo vse zbrane obrazce svojega oddelka do 13h posredovala referentki hranilne službe v finančni službi. Združevalec bo lahko dvignil predvideni znesek naslednjega dne od 13. do 14. ure v blagajni DO. 5. Način informiranja združevalcev o stanju njihove vloge Vsi združevalci bi vsak mesec dobili v plačilni kuverti tudi računalniški izpis stanja njihove vloge na določen dan. Takšno informacijo bo dobil vsak varčevalec tudi ob vsakem dvigu sredstev. Vse osebe, ki bodo na kakršen koli način seznanjene s stanjem združenih sredstev posameznega varčevalca, ali ki bodo v posesti izpiska o stanju združenih sredstev, bodo morale podatek čuvati kot uradno tajno, in ga bodo smeli sporočiti samo združevalcu ali njegovemu pooblaščencu, drugim osebam pa samo na osnovi sodnega sklepa. 6. Tehnika dela hranilne službe Zamišljeno delo hranilne službe je izvedljivo s pomočjo računalnika vrste PC. Menimo namreč, da je s stališča možnosti računalniških okvar ta varianta bistveno varnejša od variante s centralnim računalnikom, ker imamo v načrtu nabavo več računalnikov vrste PC. Omenjeni PC bi bil nameščen v prostoru finančne službe, kjer bo tudi delovno mesto referenta hranilne službe. S tem bo dana tudi možnost uporabe tega računalnika vrste PC za namene delne avtomatske obdelave meničnega poslovanja finančne službe. 7. Kadrovska vprašanja V finančni službi sta predvidena dva finančna referenta in en referent hranilne službe. Težava je v tem, da v maju odideta na porodniški dopust obe fi- Bolilnico — Prav je, da se kdaj pa kdaj v Tosami pojavi tudi kakšen članek o proizvodnji. Pa ne o tistih podatkih s procenti, metri, kilogrami. Pokazati na oddelek, ki sc otepa s kakšno težavo, za katero drugi ne vedo ali pa jo razumejo narobe. Belilnica je Tosamino ozko grlo. To je že stara in večkrat ponovljena ugotovitev. To je bilo očitno tudi, ko je zrasla zaloga surovin tkanin. Nikakršna skrivnost ni, da se praktično vsaka ura zastoja takoj odrazi v predhodni proizvodnji (pripravljalnica, tkalnica), kot tudi v proizvodnji, ki predeluje naše polproizvode (konfekcija, mikal-nica). Če pa je zastoj povzročen izven be-lilnice (kot je bil slučaj v začetku maja, ko je bila kotlovnica v remontu), pa to pomeni isto, kot če sami »pridelamo« zastoj. Zato je razmišljanje o drugačni organizaciji dela in širitve kapacitet venomer prisotno, tako v tehnološkem smislu, kot tudi v razvojnem. V razvojnem še toliko bolj, ker je treba ob snovanju razširitve proi- nančni referentki, s porodniškega pa se prav tako v maju vrne delavka, ki je predvidena za referentko hranilne službe. Dokler ne bomo za določen čas (do vrnitve finančnih referentk s porodniške) zaposlili še ene delavke, hranilna služba še ne bo mogla pričeti z delont, ker bo vse dotlej delavka, ki je predvidena za referentko hranilne službe, pol" no zaposlena z delom finančnega referenta. Zaključimo lahko, da bo delo hranilne službe lahko steklo, ko bodo izpolnjeni naslednji pogoji: 1. nabava računalnika PC s pripadajoč« opremo za finančno službo, 2. nabava pisarniške opreme za referentko hranilne službe, 3. vrnitev delavke - referentke hranilne službe s porodniške, 4. zaposlitev finančne referentke za določen čas, 5. izdelava računalniškega programa, 6. samoupravna potrditev Pravilnika 0 združevanju prostih sredstev delavcev, 7. obdelava OD na novem računalniku KOPA 3500. Menim, da ob ustrezni zavzetosti vseh, ki vplivajo na izvedbo zgoraj navedenih pogojev, ne bo možno pričeti z delom hranilne službe pred II. polletjem 1988. Zato predlagam strokovnemu kolegiju in delavskemu svetu, da čimprej zavzameta stališče do obrazloženega predloga, saj postavljeni optimistični termin ne vsebuje nobenih časovnih rezerv. ozko grlo nJc vcj',ev Jc ycčja prelomnica v živi " kol si običajno mislimo. ,\avar, <>v/roci upokojitev vrsto problemov, z nrorinjo o »upokojitvenem šoku« al bokojitečnem bankrotu«. Upokojitev zahteva od ljudi veliko i cnjvke spretnosti. Po mnenju strokovn "■'!/ bi se ljudje držali naslednjih na' £ m napotkov: Upokojitev je drug izraz za odpusti, z dela. Zato se je potrebno nanjo f Povijati pravočasno in se naučiti živ °lj skromno. Pred upokojitvijo je / rebno poravnati vse večje dolgove, »vajo« pa živeti najmanj 6 mesecc\ dohodki, kakršne se pričakuje v upol Bolje ne računati na druge in imeti zt Panje vase. Znan psiholog je napis duševna naloga, ki si jo lahko in mi zadati človek, ni čutiti se varnega, f Pa prenašati negotovost brez panike 0 Pfcl'ranc bojazni. °trebno je redno hoditi med ljudi "aeti krog znancev in prijateljev. Oh, nJati in poglabljati je treba stara zn; s,Va in vzpostaviti nova. Zato je potrt n° iti ven iz hiše. Ljudi najdemo ta, Jcr ic z njimi možno govoriti: na kloi • r/,ar^u' v klubih, na izletih itd. obro je, da sc ne postopa in nerga, 'si ter skuša biti koristen za vsako t n<)- S tem zakon nc postane sodob 9 °blika ljudožerstva. animati se je potrebno za dogajat P° svetu. Kdor ljubi živali in rože, / SU'h nabavi, goji in vzgaja. Stvari, kat 'c koli, se je potrebno lotiti z vso i s n os tj o in zagnanostjo. 0 Izračunali so, da si povprečen človek privošči na leto do deset tisoč majhnih in velikih užitkov, seveda, če zna živeti. 0 Določiti je potrebno nov življenjski ritem. Kdaj vstati, zajtrkovati, kaj obleči, kdaj hoditi med znance... 0 Proti negotovosti nc pomaga le življenjsko zavarovanje in bančni račun. Svojo socialno varnost se okrepi s stiki z ljudmi, z dobrimi odnosi s svojimi otroki in z ohranjanjem svojih sposobnosti in svojega zdravja. Povzetek iz revije Zdravje PAVLIČ ZOFKA 1 1 V majskih dneh je svoj zadnji delovni dan v Tosami pričakala in preživela PAVLIČ Zofka. Pravi, da se ga je kar malo bala. Težko se je kar čez noč posloviti od sodelavcev, s katerimi si preživel toliko let. Občutek imaš, kot da se poslavljaš od svojcev in že v naprej veš, da jih boš pogrešal. Zofka se je upokojila starostno, s 55. leti in 25. leti delovne dobe, katero je vso preživela v Tosami. Prve delovne izkušnje si je nabirala v konfekciji, potem pa je po dveh letih »presedlala« k filtrom. Delo tam ji je bilo v resnično veselje, pa čeprav je bilo treba včasih delati v treh ali štirih izmenah. Vendar pa je tovariško vzdušje in dobro počutje v kolektivu odtehtalo vse druge tegobe. Zofka pravi, da je o predčasni upokojitvi razmišljala že prej, precej laže pa se je zanjo odločila po poškodbi kolena, ki ji je v zadnjem času precej ponagajala. Na vožnjo v službo s kolesom ni bilo mogoče več misliti, zato je bila vedno odvisna od domačih in njihovih jeklenih konjičkov. Čeprav bo sedaj kar naenkrat več kot osem ur v dnevu »viška«, pa je Zofka prepričana, da ji ne bo dolgčas. Kako tudi, ko pa ima okrog sebe vse svoje najdražje -moža, hčer in sina z družinama. Mož, tudi že upokojen, jo je že kar težko pričakoval, skupaj bosta lahko urejala hišo, vrt... Da bi bila ves dan z njimi, so težko čakali tudi vnuk in štiri vnukinje, od teh verjetno najteže najmlajša, stara osem mesecev, ki ji bo Zofka v dopoldanskem času za varuško. Zaželimo vsi skupaj naši Zofki zdravja, vse ostalo si bo z ljubeznijo, razumevanjem in dobro voljo uredila sama. JAVLJA SE BOŠKO JOVIČIČ Najiskreneje se zahvaljujem za prijazno povabilo Kluba upokojevcev Tosame z dne 27. 5. 1988 na izlet. Vse upokojence lepo pozdravljam in jim želim prijetno počutje. Zelo mi je žal, ker na srečanje ne morem priti. Posebno še zato, ker ne bom imei priložnosti po dolgem času obiskati prelepih slovenskih krajev. Dolina Krke mi je že od nekdaj pri srcu kot nekaj lepega in nepozabnega. Zahvaljujem se Klubu in vsem iz Tosame, ki se me spominjajo, vabijo in pošiljajo pozdrave že ves čas, odkar sem upokojen. Vsem, ki so še aktivni želim, da tako kot jaz dočakajo penzijo, saj bodo šele takrat spoznali, kaj ti pomeni, če te sredina, v kateri si delal, ne pozabi. To je čudovit občutek! To pomaga ohraniti vero v ljudi. Vsekakor si želim, da vsaj še enkrat pridem v tovarno, da vidim sodelavce, druge komercialne predstavnike in svoje šefe - z drugimi besedami - svoje prijatelje. Če je to mogoče, me prosim, obvestite! Prejmite lepe pozdrave in želje za uspešno delo ter dobre rezultate. Boško Jovičič Možje gradijo hiše, No, čisto v dobesednem smislu ta trditev danes ne velja več, je pa v njej vseeno veliko resnice. Še kako res pa je tudi to, da za oboje potrebujemo ogromno časa, dobre volje, potrpljenja - da o poznanstvih (vezah) in denarju sploh ne razglabljamo. Vendar pa si pri gradnji hiše ali urejanju lastnega doma lahko marsikaj olajšamo, skrajšamo marsikatero pot in prihranimo tudi precej denarja z organiziranim nastopom - t.j. kot član zadruge. V Domžalah že od leta 1983 zelo uspešno deluje Stanovanjska zadruga Domžale, v katero je že vključeno tudi precej Tosamovcev. Za tiste pa, ki se v gradnjo hiše, adaptacijo ali nakup stanovanja šele spuščajo, bo verjetno zelo dobrodošla. INFORMACIJA IN NAVODILO O PRISTOPU IN ČLANSTVU V STANOVANJSKI ZADRUGI DOMŽALE Stanovanjska zadruga Domžale deluje na osnovi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Stanovanjske zadruge in statuta Stanovanjske zadruge Domžale. Oba akta sta na vpogled na sedežu Stanovanjske zadruge Domžale. 1. DEJAVNOST ZADRUGE /. Zbira in združuje sredstva svojih članov za graditev ali nakup stanovanj in družinskih stanovanjskih hiš in sklepa pogodbe o posojilih za te namene. 2. Organizira razne oblike stanovanjskega varčevanja in pridobiva kredite za zadrugo oz. svoje člane. 3. Pridobiva in komunalno opremlja stavbna zemljišča, potrebna za gradnjo stanovanj in družinskih hiš. 4. Opravlja invenstitorske posle in nadzorstvo pri gradnji in rekonstrukciji stanovanj in družinskih stanovanjskih hiš za svoje člane. 5. Nabavlja gradbeni material in drugi material ter stavbne elemente za gradnjo in rekonstrukcijo stanovanj in družinskih hiš svojih članov. //. NA VODILO O VPISU Član zadruge lahko postane vsak, ki ni član druge stanovanjske zadruge in ki: 1. Podpiše pismeno izjavo, da sprejme samoupravni sporazum in statut Stanovanjske zadruge Domžale in ostala določila aktov SZ Domžale. 2. Vloži pismeno prošnjo za sprejem v članstvo. 3. Izpolni anketni list. 4. Poda izjavo o faznosti že pričete gradnje ali že kupljenega gradbenega materiala. 5. Izpolni formular o specifikaciji potrebnega materiala za izgradnjo stanovanjske hiše v skladu s projektom. Formular mora podpisati nadzorni organ in član zadruge. žene ustvarjajo dom 6. Predloži se veljavno gradbeno dovoljenje ali dovoljenje za priglasitev del. 7. Plača pristopni delež v primeru adaptacije. .. din, če ima svoje zemljišče v višini din..., brez zemljišča v višini din... ter 5 % članarine od pristopnega deleža za vsakega člana na žiro račun: 50120-662-23056. V kolikor se gradbeno dovoljenje ali priglasitev del glasi na dve ali več oseb, se članarina plača za vsako osebo, pristopni delež pa le v enkratnem znesku. OPOMBA: Formularje od 1-5 prejme kandidat za vpis v zadrugo na samem sedežu zadruge, DO Razvojni zavod Domžale v ustanavljanju, na Ljubljanski 76, Domžale. Vloge prosilca bo obravnaval Upravni odbor SZ Domžale in ga sprejel v članstvo zadruge, v kolikor so izpolnjeni vsi predpisani pogoji. Pogodba vsebuje vse pravice in obveznosti Stanovanjske zadruge Domžale in članov v skladu s statutom SZ Domžale (56. -72.člen). Po podpisu pogodbe mora za- družnik na žiro račun Stanovanjske zadruge Domžale v skladu z vsebino pogodbe nakazati potrebna finančna sredstva. IH. FINANČNO POSLOVANJE Član zadruge, ki je sklenil s stanovanjsko zadrugo Domžale za izgradnjo ali adaptacijo stanovanjske hiše v lastni režiji in je vplačal potrebna finančna sredstva, lahko dvigne naročilnico za nabavo materiala v višini vloženih sredstev in v količini, ki je vpisana v naročilnici in v skladu s specifikacijo materiala. V kolikor bo nabavljena količina gradbenega materiala večja, kot je navedena na naročilnici, bo račun zavrnjen (lahko pa je manjša količina). Celotno finančno poslovanje urejuje Stanovanjska zadruga Domžale s svojimi strokovnimi službami. S tem je možen nakup gradbenega materiala v skladu s 5. in 4. odstavkom 6. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (za določene proizvode brez prometnega davka, drobni instalacijski material pa podleže plačilu temeljnega prometnega davka). Za svoje storitve in usluge zaračunava Stanovanjska zadruga Domžale od prejetih računov zadružni delež (manipulantne stroške) v višini povprečno 5 %. Vsak član zadruge mora voditi tudi svojo evidenco o finančnem stanju glede vplačanih avansov na žiro račun Stanovanjske zadruge in izdanih računov. V primeru neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, finančnih prekrškov ali naročanja materiala nad količino, ki je določena v naročilnici, lahko upravni odbor SZ Domžale člana zadruge izključi (24. člen statuta). IV. NADZOR Faznost že pričete gradnje ob vstopu f Stanovanjsko zadrugo, gradnjo, nakupu M porabi materiala, strokovna služba preverja na kraju samem oz. na kraju graditve. 0 datumu terenskega ogleda člane zadruge obvestimo, napravi se pismena zabeležka ugotovljenega stanja ter po tem datumu tudi zadružnik lahko prične s poslovanjem. V. URADNE URE STANOVANJSKE ZADRUGE DOMŽALE ponedeljek: od 8. do 12. ure sreda: od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure petek: od 8. do 12. ure VSE INFORMACIJE LAHKO PREJMETE PR! STROKOVNI SLUŽBI V DO RAZVOJNI ZAVOD DOMŽALE V USTANAVLJANJU ali PO TELEFONU NA ŠT. 721-919 in 723-378. Pri prvem delu imamo torej kot člani zadruge zagotovljeno strokovno pomoč-Kako nam uspeva pa drugo - ustvarjanje-ureditev doma? Enkrat bolj, drugič manj - vsi pa se trudimo. Pa pri tem sploh ni pomembno ali je hiša nova, balkoni v mar' morju, zavese po zadnji modi...Pomembno je vse kaj drugega. Vemo, kako prije' ten je pogled na lepo urejeno okolico hiše. na cvetlične gredice, rože po oknih in balkonih. Vemo pa tudi, koliko veselja, časa in truda je potrebno vložiti v to, zato sm° veseli, če kdo ta naš trud opazi, pohvali-če mu je naš dom všeč. Zato ga pokažimo tudi drugim - nam vsem - ne zato, da bi se hvalili, ampak zato, ker vsakdo od nas rad vidi kaj lepega, tudi zato, da iz tega potegne kaj koristnega zase, dobi idejo.. Vabimo vas, odstopite nam za objavo v naši »Tosami« fotografije česa lepega v vašem domu ali okolici. Vseeno, ali je to pogled na celo hišo, gredo vrtnic, cvetoče korito na oknu ali balkonski ograji. Ker pa vemo. da sami sebe težko prijavimo za kaj takega, prosimo, »zatožite« drug drugega. Če nimate možnosti fotografirati sami, pridemo lahko tudi mi. Predloge lahko oddate v skrinjico pri vratarnici ali zaupate kateremu koli članu uredniškega odbora. Na POMOČ! P()gled y zgodovino gasilstva S požarno varnostjo ima človek opraviti R t!S^lčletj!t- Stara ljudstva, kot so Kitajci. a , onci- Perzijci in Egipčani so se na raz-e načine bojevali proti požarom. Podatek cm šepa v drugo stoletje pred našim šte-cni. £a prvo gasj/gko črpalko zvemo iz aptsa v Ktesibiosu. kije v prvi polovici rugega stoletja pred našim štetjem izdelal ' vo črpalko v Aleksandriji. Vzporedno z azvojem gasilskega orodja se je izpopol-Jevala tudi gasilska služba, ki je biki v ‘■asu Rimljanov že močno razvita. Za orga-.'^ijo gasilstva jih je gnala skrb za svoje lc ,,c- ker so bdi v tem času v Rimu zelo Pogosti požari. Poleg gasilske državne studi S° 'mc^ žc tedaj tudi prostovoljno ga-stvo. /v jc Ščitilo gospodarstvo in obrt "cd požari, da se je lahko !e-to nemoteno Ovijalo. Propadu rimskega cesarstva zvemo ckaj več o gasilski službi še/e v devetem z°j^U' ^0 za časa Karla Velikega zopet 'ls rdimo nočne čuvaje oziroma straže. ^ ri,zvojcm srednjeveških mest pa so Požarne varnosti prevzeli cehi. ki o ih odločujoči dejavniki v mestnih sve-ž’so z oblastno močjo predpisovali po-arne rede. ki so natančno določali, kaj Ojj' kdo storiti ob požaru. Predpisovali so: kdor zapazi ogenj, mora kričati:»Go-"■ «■ pazniki v stolpu pa morajo ob izbruhu ognja takoj biti plat zvona, trobiti alarm itd. 2. Ob požaru sta potrebna strog red in disciplina. Mestna vrata se zapro, meščani si nadenejo oklepe in zasedejo obzidja. Pijača se toči v najnujnejših primerih, tatvina pa se kaznuje najstrožje s smrtjo. J 1» 1 11"" lilllllillU 3. Na požarišče pridejo različni mojstri obrti kot so mizarji, tesarji in to s svojini orodjem. Vodo v sodih pa dobavljajo viničarji in nosači. Gašenje požara se izvaja pod vodstvom mestnega sodnika ali mestnega sveta. V Nemčiji so požarno varstvo organizirali cehi. v Franciji pa redovniki ah celo vpeljane društvene gasilske službe. Zelo veliko skrb pa so namenjali že tudi gradbenim in podobnim predpisom, kot so oprema. orodje itd. Največjo pozornost so posvečali brizgalnam. le-te po odkritju Neronove buče tja do 17. stoletja niso doživele kakega večjega napredka. Tedaj je Nizozemec Jan Van der Heyden izpopolnil Neronovo bučo z ve trnikom, tako da bat ni več sunkovito brizga! vodo v ogenj. Izumil j c tudi gasilske cevi izjedrovine in usnja, dotlej so bile kovinske in zato zelo nerodne pri delu. Večji napredek jc bi! dosežen šele v 18. stoletju. Nadaljevanje prihodnjič. Marjan D. Delavec pri špricanju tal pred delavnico dobi vprašanje: »Ti, ali bi si upal za gaj bo piva pošpricati tega pa tega svojega sodelavca?« Ta zapre vodo in gre vprašat dotičnega: »A si ti zato, da dobiva gajbo piva, samo s »šlaufom« te moram pošpricati.« Ta malo pomisli in reče: »Takoj.« Sleče svojo obleko, se obleče v kombinezon, pride na dvorišče, se široko vstopi in reče: »Špricaj!« Pozdrav iz vojske Marko Merkužič je pri služenju vojaškega roka zahrepenel po glasilu Tosama in ga zelo pogreša za branje. Če je možnost, da bi se mu ga pošiljalo, jc njegov naslov: Marko Merkužič V. P. 6719 42300 Čakovec Pripis uredništva: Marko, ta številka To-same te bo že čakala med ostalo, tako težko pričakovano pošto. Kdo ho napolnil korita? VSI NA KOLO... Lc kaj hi bilo, če bi to geslo v TO-SAMI vzeli zares! Kolesarji se nad našo kolesarnico že sedaj hudujejo, ker je pretesna. Zlasti ob menjavi izmen nastane huda gneča, kolesa ležijo vsevprek, pa tudi sami se hudo malomarno obnašamo do tuje lastnine. Treba bi bilo razmisliti o razširitvi, saj danes tudi kolesa niso več tako poceni, da bi jih kar brez skrbi prepuščali premetavanju. LIM TOSAMA 14 UTRINKI... Poljska Narobe sem napisal zadnjič - »na vzhodu nič novega«, kajti na Vzhodu je vedno kaj novega, največkrat pa se ponavlja staro -kot na Poljskem. Praznovanje I. maja je tam potekalo najbolj identično prazniku -s stavkami. Pravimi, dalavskimi za boljši sedanjik, da o prihodnosti ne bi govoril. Poljakom so pošle luknje na zategnjenem pasu. Sta Mikulič in njihov Messner imela v pogovorih tudi to v mislih. Francija Socializem po francosko je uspel. Mit-terrand je zmagal na volitvah. Kar sedem (7) let bo imel krmilo v rokah. Skoro smo se zanj zanimali, kot za svoje predsednike, ki pa so »dežurni« samo eno leto. Predsednik je javno predstavil svoje osebno imetje. Prav ste prebrali, ampak francoski. Za našega seveda še ne vemo (šušlja se o Neu-mu). Ker pa so to najstrožje strateške, vojaške, državne, poslovne in osebne skrivnosti - tega tudi ne bomo zvedeli. Važno, da vemo za Mitterranda. 15. maj Previharili smo tudi 15. maj. Tako usoden, kot za Jehove priče potop. Toda za Jugoslavijo prelomen datum. Dobimo nove predsednike, toda predsednik vlade ostane z izzidom 6 : 2 (na nogomet se izgloda razumemo !!!). Pa se močno bojim, da predsednik ne zna računati bolje, vzame tako osnovo, ki je zanj bolj ugodna. Slovenija pridela 25 % konvertibilnega izvoza in 15 % nacionalnega dohodka Jugoslaviji in če k temu prištejemo še Hrvatsko, je razmerje čisto drugačno. Obsojanja je vredna slovensko-hrvatska »zveza« kot v času kmečkih puntov. Samo Gubca še potrebujemo. A kaj, ko se tak človek rodi le na 3(X) let. Predsednik ni kriv, vsaj pravi tako, krivo je ljudstvo. Da ne uporabim tisti izrek, ki pravi: »Narod ima tako vlado, kakršno si zasluži.« Letalo V tem trenutku je vse v zraku, tudi predsednik še skriva ase v rokavu. Tudi letalo je v zraku. MIG 29 super letalo, o katerem smo zvedeli iz tujine. Šušljalo se je pa že prej in tako je dolg velesile poplačan - s predujmom. Govorice o naših avionih pa nikakor ne potihnejo. Izgleda, daje to najpomembnejša zadeva za Jugoslovane. Kruha in iger Geslo iz starega Rima. Toda kruha bo izgleda čedalje manj. Važno, da imamo igre in igrice. Tudi pri Dnevu mladosti ne moremo brez uvoza, kako neki, drugače se ne da simbolizirati naš lepi sedanjik. Mavrične barve z umetnim gozdom, umetni dež, upam, da bo tudi mladina postala umetna. Umetniki pa bodo morali biti, po vsem kar se jim piše, še preživeti. Ukrepi Nekdo je zvito dejal, da ima beseda ukrep svoj izvor v glagolu KREPNITI, KREPATI. Torej stanje tik pred smrtjo. Da smo v agoniji, kaže tudi vest o nekakšnem vojaškem udaru v neki naši republiki, ki pa ga ni bilo. Torej se gremo specialno vojno v sistemu 6 : 2. Ubogi notranji in zunanji sovražniki, spet bodo vsega krivi. Demokracijo naj bi zamenjali za DEMON kracijo. Preventivno predlagam, da se SZDL v Sloveniji spet preimenuje v OF -za vsak primer. Ustava Pravijo, daje razprava o ustavnih dopolnitvah stala 2 milijardi USD. Predsednik je moder, kar po hitrem postopku bi jo sprejemali - bi manj zapravili. Ljubi hitrost, tako zelo jo ljubi, da je za las manjkalo, da ni 4-letni mandat končal v 2 letih. Sicer pa gre sedaj tudi na Japonsko, bolj mi je všeč, da gre tja, kot v Libanon. Poljske razmere bi še nekako prenesel, libanonskih pa nikakor ne. Pa še drugič kaj. Lahko se zgodi tudi, da jaz prehitro »končam« svoj mandat. Milan Drčar UMETNIKOM! Pisatelji, pesniki: umetniki! Veliko črnila ste prelili, veliko listov popisali, da resnico bi odkrili in ljudem umetnost dali. Mnogo se jih ni zmenilo, veliko se jih stran je obrnilo, a nekateri so vas poslušali; tisti, ki resnico so iskali. Vaše pesmi so vabilo, ki skozi stoletja se je ohranilo; ritem vaš je naš pogum, ko z nesmisli bije boj razum. Resnica včasih nas boli, bolje nam je, če je ni; četudi odkriti vsak jo mora sam, pomagale nam, ko ne vemo, kod, ne kam. JOKATI OD SREČE! Si kdaj videl človeka od sreče jokati? Takega človeka je treba z lučjo iskati, kajti malokdo joče od sreče, saj velikokrat srce je trpeče. Človek, ki od sreče joče, iz globin srca veselje pokazati hoče. Vse on ljubi hrepeneče, njegovo srce veliko je od sreče! Človek, ki od sreče joče, vse ljudi ljubili hoče, nikogar pozabiti noče, saj srce je vroče, vroče... KOT V PRAVLJICI Daleč stran od vseh ljudi, živiva jaz in ti. V pravljico odeta sva kot pesem neizpeta. Stran od vseh ljudi narava naju ljubi, kakor jaz ljubim tebe in me ljubiš ti. TEBE NI... V ogledalu gledam svoj obraz... Sem to jaz? Objokane oči, srce trpi... Nekoč bilo veselo vse, a kar naenkrat sreča poruši se... v ogledalu gledam svoj obraz... Sem to jaz? Meni je hudo, a tebe ni, da bi me držal za roko... MARJANA LAVRIČ darUofn° Vam ^hvaljujem za poslano Dehn‘neni Vam Ž('h>n mnogo delovnih us-v m vas prisrčno pozdravljam! Maksa Slapar delkim S°^e^avcem >n ^delavkam iz od-dari! m[^n‘ce’ se najlepše zahvaljujem za hodu - *l 5,0 >n‘ P0^l°ndl ob mojem od- v Pokoj. lovn f nem l>a vsem skupaj telim veliko de-1 uspehov ter osebnega zadovoljstva. Ivanka Pavli Ob smrti moje drage mame KRISTINE ROPOŠA se mojim sodelavkam in sodelavcem iz oddelka in vodstva mikalnice iskreno zahvaljujem za venec, izraženo sožalje in vso pomoč. Posebej se prav lepo zahvaljujem tudi sindikalni organizaciji Tosa-me za prejeto denarno pomoč. Gizela Vrhovnik Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka medicinskih sredstev za lepo cvetje in denarno pomoč. Enaka zahvala tudi OOS Tosama za finančno pomoč ter ostalim članom kolektiva, ki so se poklonili njenemu spominu. Mira Hribar Belilnica Drčar Milan Vlaknovinski oddelek Mihelčič Dušan, Nakrst Peter, Stražar Dragan Tkalnica širokih tkanin Hren Darja, Hudmal Ivan, Križman Oto, Kos Sabina, Bonšek Milena, Lipovšek Marija Komercialni sektor Cerar Franc, Grošelj Rok, Hafner Marija, Juhant Vera, Jemec Ivica, Mushica Bajram, Rozman Janez, Stare Janez, Štrukelj Minka, Volčini Peter, Vrenjak Ivan !o nt”h’Se zadvaljujem za obisk in dari-i/ale oru upokojencev DO Tosama Dom- vja'Sem Skupai zeHm mnogo sreče in zdra- Upokojenka Ivanka Urbančič cev STniv‘ orSanizaciji in klubu upokojen-den SAME se iskreno zahvaljujeva za “rno Pomoč in vsem želiva delovnih us-p uov in osebne sreče. Tončka Paliska in Pepca Lamut ni sodelavkam in sodelavcem iz dari,kih ,kanin se ^hvaljujem za Z sem ga prejela ob odhodu \ knr-k>Vni orSunizaciji se zahvaljuje) liJ!Zn?. dard0’ celotnemu kolektivu p veliko delovnih uspehov. 0 Rojstni dan v mesecu juniju praznujejo Proizvodni sektor Proizvodnja medicinskih sredstev Barlič Marjeta, Breznik Dušan, Kočar Peter, Lenček Ivica, Miketič Mojca, Petrovič Breda, Ručigaj Olga, Zajc Anica, Burja Renata ''sem 0<*k°du v pokoj bi se rada zahvalila filtr SOl^davkam in sodelavcem iz oddelka yV,za Prelepo darilo in dobre želje. Pih ! n° $e ^0m z vesetiem spominjala le-renutkov, ki smo jih preživeli skupaj. lov tu™ skupaj še enkrat želim veliko de-1 uspehov in osebne sreče. Zofka Pavlič Pripravljalnica Kušar Antonija, Keršič Pavla, Lavrič Janez, Požar Anton, Svetlin Marjan Sanitetna konfekcija Ficko Zora, Hribar Alojzija, Jerin Antonija, Tomažič Olga, Urbanija Marta, Zajc Metoda, Gril Petra, Simčič Renata o ahvaljujem se sodelavcem iz pomožnih Ofo.. z • '»v. zr« f/isrrlisuri Mz\tOV ln organizaciji TOŠA- bolr-," 0^‘ske in pozornost v času moje Milan Ceglar URaJ,^14^' moje drage mame IVANKE l(lv, riKAR se najlepše zahvaljujem sadeža ^ ‘n sodelavcem iz oddelka mikalnice iZr ? “rjeno cvetje, finančno pomoč ter za kal Ce,,° s°ialje. Zahvaljujem se tudi sindi-1 orKanizaciji za pisno sožalje in finan-no Pomoč. Zadnjfa vsem, ki ste jo pospremili na njeni Pavla Dečman Mikalnica Blatnik Slavka, Čcvka Cirila, Dimic Marija, Jeras Tatjana, Judež Alojz, Kovačič Ana, Kveder Vida, Lebar Pavla, Lenček Marta, Orehek Jože, Pavli Ana, Ravnikar Štefan, Šorn Jelislava, Šum Marija, Štirn Milan, Urankar Sonja, Vehovec Marjeta, Vehovec Boris, Žulič Vida, Cencelj Marija Otroška konfekcija Hafner Marta, Klopčič Irena, Škarja Marija, Urankar Ivanka, Zupanc Marta Tkalnica ovojev Kerč Ljudmila, Keržan Ani, Petrič Igor, Smrekar Frančiška, Stare Olga, Šimenc Ani Splošno kadrovski sektor Breceljnik Nuša, Hafner Marjan, Kerč Olga, Rožič Alojzija, Vodlan Feliks, Novak Igor Tehnično razvojni sektor Andrejka Anton, Belcijan Franc, Ceglar Milan, Capuder Alojz, Kump Ciril, Kamin Pavla, Kerč Joži, Novak Franc, Poznič Marjan, Rems Janez, Šarc Janez, Brodar Srečko, Škrjanc Stanislava, Jelnikar Terezija Ekonomsko računski sektor Peterka Simona, Rode Brigita • Rodili so sc: Vidmar Marti - hči 0 Poročila se je: Potočnik Mojca - por. ŽELEZNIK rNj/vc-i>f^ Izmed reševalcev križanke iz prejšnje številke je žreb razdelil naslednje nagrade: 1. nagrada: IVANKA KODERMAN, upokojenka 2. nagrada: VANJA PELE, nabava 3. nagrada: VOJKO SAVKOVIČ, sanitetna konfekcija ČESTITAMO! Uredniški odbor Tosame: Berlec Vladka, Kokajj Zdenka, Šarc Irena, Podpeskar Jože, dipl. ing., Vidergar Jana, Avbelj Danica • OOZSS, Drčar Milan-00ZK, Svetlin Darko-00ZSMS, i Korošec Nada • blagajnik, , Matjana Lubinič, dipl. inr. - glavni urednik. Glasilo TOSAMA izdajajo delavci delovne 'j!1' organizacije TOSAMA, Vir, Saranovičeva 35, Izhaja enkrat mesečno v 1500 izvodih. Tisk: TCP »Djuro Salaj«, TOZD Papirkonfekcija Krško. V _____________________y št, 6-junij 1988