GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE VALJARNA I PRED PREIZKUSNIM OBRATOVANJEM NOVE KORAČNE PEČI Osem mesecev in pol je minilo od 15. julija 1979, ko smo v valjarni I s porušitvijo stare plameničrie peči pričeli z rekonstrukcijo obrata. Le-ta jo bila predvidena v treh fazah, od katerih je prva faza v trenutku, ko to poročamo, že v zaključnem delu-oziroma v fazi preizkusnega obratovanja. ‘ Celotna oprema za prvo fazo rekonstrukcije je bila nabavljena in zmontirana s strani domačih proizvajalcev. Načrtovani druga in tretja faza rekonstrukcije po projektu temeljita na uvozni opremi italijanske firme COM iz Udin. Pri tej opremi je mišljena nabava mehanizirane koračne hladilne klopi v adjustaži valjarne in nabava mehaniziranih dvižnih miz na ogrodjih grobe proge š pripadajočimi odvodno-dovodnimi valjčnicami ln^ bidravlič-nimi-škarjami grobe proge. Stabilizacijski ukrepi v gospodarstvu, ki so nas doleteli v začetku letošnjega leta, so nas kljub relativno, majhnim deviznim.; sredstvom (210 mil.LIT) potrebnim, za nabavo opreme druge in tretje faze prizadeli-v toliko, da bomo kasnili pri zaključku celotne rekonstrukcije. Le-ta bi morala biti zaključena do kohca letošnjega leta; trenutna situacija pa keže, da se bo-en del tretje faze rekonstrukcije izvajal še v letu 1981. Kot rečeno, so vzrok za kasnitev restrikcij ski uvozni ukrepi, čeprav TOZD — C s svojim izvozom ustvarja precejšnja devizna sredstva, prepotrebna za izravnavo devizno-plačilnega primanjkljaja DO. ' Žarilna peč pred zgotovitvijo Kljub omenjenim kasnitvam pri izgradnji druge in -tretjo faze rekonstrukcije - smo zaposleni: v valjarni I prepričani, da bo. delovna organizacija podprla in pod prioriteto na vseh odločilnih mestih pospešila-dokončanj e del v valjarni. Vsem je namreč postalo jasno, nam ki delamo v direktni, proizvodnji pa sploh, da je potrebno zastavljeno investicijo cimprej dokončati, kajti delovni pogoji se' morajo izboljšati tudi v valjarni I. Z dokončanjem prve faze pridobiva valjarna I — izključno kot proizvod domače industrije: — novo koračno peč z zakladalho napravo, — žer javno progo z Demagom nosilnosti 5t za prevzem razrezanega materiala na grobi progi in preskrbo zakladalnega dela koračne peči, gSSdovodno valjčnico od koračne peči do prvega ogrodja pred-proge, jH i ':--' | 'V.': y./ : |i||Sštiri trasportne vozove nosilnosti 20.t s .težkim traktorjem FIAT za transport gredic in finalnih izdelkov. ; Novo koračno peč je skonstruirala in zmontirala tovarna CER —: Cačak. To je sodobna koračna peč z dvojnim koračnim dnom, kapacitete 8 ton/uro. Grajena je za asortiment gredic 45—105 mm preseka in dolžine 800—1700 mm. K Demag, žerjav bo v mnogočem zamenjal težko fizično in nevarno delo Od osnovnih gabaridov še podatek, da je peč, dolga 12 m, visoka 0,9 m in široka 2,2 m. Ogrevana bo z mešanico plina protan butan (PBZ) ali zemeljski plin (ZPZ). Celotna obzidava peči razen izolacijske opeke, je proizvod avstrijske firme PLIBRICO. Plinski gorilci;-(montirani v poči, so proizvod Železarne Štore. Zakladalna naprava peči je skonstruirana v domačem' projektivnem biroju, prav tako je domača (konstrukcij a dovodna valjčnica do predproge. Izvajalci del'v prvem primeru so bili CER — Cačak, ‘v drugem pa PANORAMA -8 Ptni- , : - Od izvajalcev je bil pri gradnji v pretežni meri angažiran INGRAD; pri montaži konstrukcije žer javne proge in plinovoda za peč pa TIM — Laško. Pri postavitvi elektro instalacij so aktivno sodelovali delavci iz 'elektro delavnice. Mehanična delavnica se je. angažirala pri montaži mostu žer javne progo z mačkom in dovodne valjčnice od peči k predprogi. Na koncu, naj poudarim, da še je celotna rekonstrukcija prve faze izvajala med (rednim obratovanjem na progah Pri tem je bilo potrebno precej potrpežljivosti in prilagodljivosti tako s strani izvajalcev del kot s strani naših delavcev.- Tu je bila vloga odgovornih pri nadzoru investicije precej zahtevna in odgovorna. Mislim pa-, da nam bo vsem v posebno zadovoljstvo, ko bomo ugotovili, da je prvi del rekonstrukcije uspešno opravljen in da smo končno tudi v stari valjarni stopili na pot modernizacije in zboljšanja delovnih pogojev. : To naj bo obenem spodbuda in naloga vseh v TOZD in odgovornih v DO, da se tudi z drugo in tretjo fazo čimprej nadaljuje začeto delo. , S. V, Slovo od tovariša Dne 8. marca t. 1. smo se na Navju v Ljubljani poslovili od našega dolgoletnega sodelavca, tovariša, prijatelja in znanca, vidnega družbenopolitičnega delavca tov. Janeza Barbo-riča. Delovna organizacija Železarne Štore in vse družbenopolitične organizacije so ob nenadni izgubi tov. Barboriča izrazile zadnje spoštovanje ob slovesu s poslovilnim govorom, ki ga je imel predsednik konference OO ZS tov. Mirko Gozdnikar, z dvema častnima stražama ob žari s posmrtnimi ostanki, sodelovanjem našega pihalnega orkestra »Štorških železar-jev« ves čas pogrebnih svečanosti in s številno u-deležbo železarjev. V Železarni Štore smo spomin pokojnika počastili ía žalni seji v kulturnem domu dne 7. 3. 1980, na kateri so sodelovali vsi koordinacijski odbori TOZD in DS, vodstva DPO Žš, vodilni in vodstveni delavci in ožji delovni sotovari-ši tov. Barboriča;: O liku pokojnika je spregovoril njegov dolgoletni sodelavec tov. Ivan Štefančič. Družini pokojnika, republiškemu in zveznemu Odboru ZSS in ZSJ smo poslali v imenu DO in DPO Železarne Štore sožalne brzojavke. Za naše sodelovanje smo sprejeli zahvalne izraze od republiškega odbora Zveze sindikatov Slovenije in družine pokojnika, ki jih objavljamo. 4k he-jtek 'U' m . A ' . V. /> Ž& ... M - '<-‘i §f|fp/p fr «wat t- >'*«*■ •¿/“M Au-*A 1979 je bila proizvodnja surovega železa 6 % večja1 od letošnje po prvih' dveh mesecih. Tudi proizvodnja surovega jekla je bila februarja boljša kot v januarju; Čeprav še ni na ravni, letnega načrta, ker bo zaostanek ža povprečnim mesečnim načrtom gotovo vsaj 4 %, je za okoli 3.900 tdh večja kot januarska. Dobro so delali v jeseniški marinarhi in v ravenski elektro jeklarni. Večji zaostanek je v e-lektro 'Jeklarni Železarne Jesenice in v Štorah. Letošnja proizvodnja surovega jekla je po prvih dveh mesecih za okoli 6.000 ton večja, kot za isto obdobje lani, kar je ža 5 % več. Seveda je tako povprečje še vedno premajhno, da- bi presegli letnih 800.000 ton. Rezultati dela so v blagovni proizvodnji izdatno boljši,- kot pretekli mesec. Železarne so celo presegle načrtovane količine. V železarnah so proizvedli okoli 6.000 ton izdelkov za prodajo več kot v januarju, čeprav je februar na j kraj ši' mesec v letu. Za letošnja prva dva meseča skupaj tudi velja, da znaša' blagovna prbižvodnj a okoli 5.400 ton več 'kot -po prvih dveh mesecih lani. Tolikšno' količino je že vredno omeniti in upajmo, da tio: še rasla. Tudi predelovalci žice so delali nekaj bolje kot v januarju, čeprav je odstotek izvršitve enak, je pa plan za toliko povedan. Letošnja blagovna proizvodnja je skupno .za Slovenske železarne 5% večja, kot je bila ob koncu februarja 1979. Letošnji načrt izvoza je visok in ga po prvih dveh mesecih ne dosegamo. Gotovo ni nepomembno, da je izvoz po dveh mesecih (Nadaljevanje na 4. strani) Gospodarski načrt 1980 Da bi uveljavili v naši DO »Dogovor o ureshičeVanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980«, smo ponovno izdelali gospodarski načrt za leto 1980. V gospodarskem načrtu so zajeta vsa določila zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje dnevnic za službena potovanja, nadomestil za prevozne stroške na službenem potovanju, reprezentačnih izdatkov, izdatkov za reklame in propagando, izdatkov za intelektualne storitve ter izdatkov po pogodbi o delu v letu 1980. Prav tako so v GN upoštevane vse vrednosti, ki so izhajale iz programov varčevanja TOZD in DS. Na tržnem, proizvodnem, tehnološkem in kadrovskem področju so bile upoštevane vse danosti, znane v času priprav podatkov za ponovno'izdelavo načrta. V planu zaposlenih šo bila upoštevana resolucij ska izhodišča o politiki izvajanja družbenega plana SRS in občine Celje, ki določa samo 1,5% rast števila zaposlenih na povprečje preteklega leta. Letni plan je dokument, v katerem ljudje v delovnih organizacijah zavestno in organizirano usklajujejo odnose v družbeni reprodukciji, odnose pri pridobivanju dohodka, razpolaganju z dohodkom in uporabi sredstev, usmerjajo družbeni razvoj v skladu s skupnimi interesi in cilji vseh udeležencev, planirajo. Nosilci, ki planirajo, so delavci v TOZD in DS, ki uresničujejo pravico in dolžnost planiranja, tako da sklepajo samoupravne sporazume o temeljih planov» samoupravnih organizacij. , Dohodek je temeljna kategorija planiranja, katerega skušamo povečati zlasti z: — boljšim koriščenjem obstoječih in aktiviranjem možnih pogojev dela in razvoja na podlagi znanstvenih spoznanj in tehnološkega napredka, |HHvečjo delovno storilnostjo in dosledno izvajanje načela delitve po delu, ^^9boljšo organizacijo delaj racionalizacijo dela, — racionalnejšo uporabo kadrov, boljšo razporeditev in uporabo delovnega- časa, — spodbujanjem inovatorstva im iznajditeljstva, prilagajanjem obsega in kvalitet proizvodov trgu, — boljšim in učinkovitejšim gospodarjenjem s sredstvi, varčevanjem s surovinami, materialom in energijo in s — skrbio za izobraževanje, raziskovanje. Splošne omejitve Proizvodni programi TOZD morajo sloneti na naslednjih dejstvih: ■ — surovinska in energetska baza je relativno precej oddaljena, — geograska lega ne dovoljuje, širjenje DO oz. TOZD v večjem obsegu, vključno s komunikacijami, |jl oskrba z industrijsko vodo je omejena zaradi tega, ker je metalurška dejavnost velik porabnik vode, — transportne poti so dolge tako pri kupcih kot pri dobaviteljih, — realne možnosti zaposlovanja (v bližni regiji). Zato' je pravilna usmerjenost TOZD v kvalitetnejšo proizvodno jekla in litine, v višji stopnji predelave'jekla in'litine, predvsem pa v specializaciji pri proizvodnih kvalitetnih grupah. S 1. 1. 1980 imamo V Železarni Štore 15 tozdov. 1 TOZD — ELEKTROPLAVŽ Proizvodnja je 40.000 tori surovega železa. Kvalitetna usmerjenost — povečanje kvalitetnejšega grodlja za nodulacijo za livarstvo. Količina SGN kvalitete bo 28.000 ton, ostalih 12.000 ton je SGSP grodelj. Lastna poraba grodlja bo 17.171 ton, za zunanjo prodajo ostane 22.829 ton. Zaradi kvalitetnejše proizvodne usmeritve bo potrebno rudo uvoziti’ (50.815 ton uvožene iz držaV v razvoju in-3.974 ton domače rude);'"'’ Koks je: zagotovljen iz'domačih izvorov.- Vrednost blagovne proizvodnje je 251,054.000 din. Od tega zunanja 145,102.000 din, med TOZD 99,576.000 din. S Izvoz Zaradi problema pokrivanja Uvozne rude si bomo prizadevali grodelj’ izvažati. Produktivnost V primerjavi z letom 1979 se bo zaradi velikega remonta na elektroplavžu produktivnost povečala za 3,2 %. TOZD — JEKLARNA Proizvodnja bo znašala 134.000 ton surovega jekla (124.980 ton gredic). : Kvalitetna usmerjenost Kvalitetna usmeritev bo sledila proizvodnemu programu valjarn s poudarkom na kvalitetnem programu, ki ga bo omogočala lastna žarilna kapaciteta: C kvalitete 76.903 ton L kvalitete 48.077 ton, Skupaj 124.980 ton gredic Celotna proizvodnja bo predelana v lastnih valjarnah (TOZD valjarne I in TOZD valjarni II). Surovinska oskrba je zagotovljena. Od tega iz domačih virov 86.827 ton in iz uvoza 35.000 ton starega železa. Uvozni del bomo pokrivali z izvozom valjanih proizvodov na podlagi .medsebojnega sporazuma o združevanju deviz. Ostale uvozne surovine (elektrodo, ferolegure) se bodo prav tako pokrivale po navedenem principu Za oskrbo domačega dela surovin so že sklenjeni sporazumi z dobavitelji. Investicije . Zgrajen bo dodatek objekta za skladiščne prostore vložka. Prav tako bodo vgrajeni žerjavi predvideni po investicijskem programu izgradnje EOP-2. Skupna višina investicij bo znašala 34,100.000 din. TOZD — VALJARNA I Proizvodnja, bo znašala 29.000 ton profilov. Kvalitetna usmeritev Povečana bo skupna proizvodnja zaradi rekonstrukcije ogrevalnih agregatov in transportnih naprav in bo usmerjena v povečanje delfeža kvalitetnih specialnih profilov in drobno ploščatih profilov. Vložek gredic bo v celoti preskrbljen iz TOZD jeklarne. TOZD ima minimalne potrebe po uvozu (v glavnem rezervni deli). Izvoz je usmerjen na konvertibilno področje in to v vrednosti 52,311.320 din. Investicije Zaključevanje -modernizacije, ki obsega: — nov ogrevalni agregat, —- mehanizacija transportne valjčnice, 5-r- hladilna klop in- dvižne mize. (Potreben delež, uvozne opreme znaša 5,500.000 din od skupne investicije v višini 31,216.000 din. Na predlog vodstva TOZD in komisije za gospodarjenje TOZD transport objavljamo Rappis za idejno rešitev problema pri razkladanju koksa, ,, livarskega, peska in gline 1. Razkladanje koksa Za potrebe livarn razkladamo v. livarni II in na deponiji za livarno I. večje količine koksa granulacije 80 mm. Razkladanje opravljamo ročno, z lopatami. - Delo je fizično težko; zato želimo,preiti,na takšen -način razkladanja,-pri katp-rem-bi odpadlo ročno delo. % Razkladanje livarskega peska in gline Za potrebe livarne I razkladamo „v bunkerje y Samcu večje : količine livarskega peska in-manjše količine -gline. Delo , opravljamo ročno z lopatami. Pesek ; i» glina »prispetg v visp-kostenskih vagonih, zaradi česar-je razkladanje zelo^ naporno. Tudi v tem primeru želimo preiti na, takšen način raz-y .Medania. pri katerem bi odpadlo ¡težko. :ročno delo. V poštev bi prišla tudi izbira drugega skladiščnega prostora. - s .Rešitve; opremljene s, skicami, načrti ipd. pošljite pod, šifro .analitiku za inovacije v 20 dneh, po. .objavi. Posebna komisija bo predloge pregledala in po tri najboljše •iz> vsake skupine, nagradila z: 1 -2.000 din 2. 1:500 din ,3.. 1.00.0 din , Sprejeti. In realizirani .predlogi bodo še posebej obravnavani in nagrajeni, po določilih Samoupravnega sporazuma o izumih in tehničnih izboljšavah, v SOZD Slovenske železarne. TOZD — VALJARNA II Proizvodnja bo znašala 100.000 ton. Kvalitetna usmerjenost predvideva spremembo strukture z znižanjem deleža gladkega betonskega jekla in povečanjem deleža jekel za poboljšanje- in cemen-taci j o. Vložek Glavni del gredic bo zagotovljen iz TOZD jeklarne. Manjkajoča količina vložka v višini 19 % je zagotovljena iz uvoza in pokrita z blagovno menjavo. Vrednost proizvodnje bo znašala 1.203,214.000 din. Vrednost izvoza bo znašala 162,825.440 din, pretežno na konvertibilno področje. Investicije Y letu 1980 se ne planira večjih investicij, razen stroja za čiščenje gredic CENTROMASKIN in stružnice za kalibriranje (rebriče-nje valjev) ter delna zamenjava pogonskih motorjev valjčnic. Dokončna bo izgradnja žarilnice v prvem kvartalu, kar nam omogoča navedeno spremembo asortimana. Višina znaša 21,449.000 din. TOZD — JEKLO VLEK Proizvodnja 9.055 ton vlečenih in brušenih profiov. Asortiman proizvodnje bo predstavljal 43 % brušenih in 57% vlečenih profilov. Nova žarilna kapaciteta bo omogočala proizvodnjo kvalitetnejših svetlo vlečenih in, brušenih materialov, v žarjenem stanju. Vložek je v celoti zagotovljen iz lastnih valjarn. Potrošni material je v količini vezan na, uvoz (brusne plošče, diamantna orodja). Vrednost proizvodnje je 240.856.000 din, Izvoz 36,627.820 din, pretežno na konvertibilno področje. Investicije Prične se z izgradnjo nove proizvodne hale in nabavo opreme po sprejetem investicijskem programu. V letu 1980 je predvidena izgradnja hale, dobave opreme so predvidene v letu, 1981, Višina investicijskih naložb znaša 80,000.000 din. TOZD LIVARNA VALJEV IN KOKIL Proizvodnja bo znašala 22.187 ton, od tega: 3.629 ton , obdelanih valjev 12.497 ton obdelanih kokil 5.061 ton metalurške litine 1.000 ton strojne litine v sivi in KGR kvaliteti. Kvalitetna usmerjenost pomeni povečanje proizvodnje valjev. V tem letu bomo pričeli z novim tehnološkim procesom centrifugalnega vlivanja kolutov. Vložek je zagotovljen od TOZD elektroplavža in iz ostalih domačih virov. Potrebne uvozne surovine so ferolegure, premazi in pomožna livarska sredstva. Vrednost uvoza znaša 36,344.000 din in to iz konvertibilnega področja. Glavni vzrok povečanja uvozne vrednosti predstavlja podražitev feromolibdena, katerega uvozna vrednost znaša 22,667.000 din. Vrednost proizvodnje je, 342,004.500 din. Izvoz valjev je pretežno usmerjen na klirinško področje — 35,305.800 din, na konvertibilno 6,868.500 din. Investicije — Zaključi se investicija v stroje za centrifugalno ,vlit je kolutov »fak instalira- se dnuga -elektro indukcijska peč kapacitete 16 ton. Skupna naložba bo znašala , 8,500,000 din. TOZD LIVARNA STROJNE LITINE Proizvodnja 7.603 ton litine, od tega: , 4,148 ton npdularne 3.355 top sive litine in 1.100 ton konti litine (npdularne). Kvalitetna, usmerjenost f,Povečyje.mo delež-modularne litine, Predvidevamo določeno pre-g slruktuirgnje proizvodnje s selekcijo ulitkov na rentabilnejš.i proizvodni program im uvajanje nove proizvodne litine za . hidravliko. Vložek Je -zagotovljen od TOZD elektroplavža in iz ostalih domačih i virov. Potrebne uvozne surovine so' ferolegure, oplaščeni peski in po-mcEni livarski material, izključno iz konvertibilnega področja, v •' vrednosti 16,848.000 din. Vrednost proizvodnje je 252,171.000 din. ------Izvoz se'predvideva v znesku 14,6 milijona din na konvertibilno področje. Investicije Predvidevamo odstranjevanje ozkih grl v pripravi peška pri for-marskih strojih, j ed-rarni, čistilnici in napravah za odpraševanj e v višini' 18,254.000 din. TOZD MEHANSKA OBDELAVA Obdelano bo 3.629 ton valjev in 814 ton ulitkov ter 59 ton adju-stirane litine. Poleg redne obdelaye valjev in ulitkov, se predvideva v letu 1980 uvedba novih proizvodov, in sicer pogonskih sestavkov za stiskalnice v vrednosti 12,940.000 din. Potrebna količina surovcev za obdelavo je zagotovljena iz TOZD livarna valjev in kokil in TOZD livarna-strojne litine. Potreba po uvoznem materialu je neznatna in- predstavlja 2,7 milijona din. (No.dcil^variTe ric\ '4. Eden največjih mož vseh časov je Lenin Kako smo delali Veliki voditelj Oktobrske revolucije in graditelj prve socialistične države Vladimir Ilijč U-ljanov — Lenin, je bil rojen 22. aprila 1870 v Simbirsku, danes Uljanovskem. Z marksizmom se je seznanil že kot študent prava. Leta 1896 je ustanovil krožek delavcev in začel postavljati temelje ruski socialistični stranki. Na prelomu stoletja je izdal svoje prvo veliko teoretično delo »O. razvoju kapitalizma v Rusiji«. Carske oblasti so Lenina izgnale v Sibirijo, vendar mu je uspelo od tam pobegniti v tujino. Leta 1900 je začel izdajati znameniti časopis Iskra; prek nje je ustvarjal stranko revolucionarnih marksistov in jih pripravljal na družbeni prevrat, čeprav prva ruska revolucija leta 1905 ni u-spela, je vendarle potrdila pravilnost Leninovih dotedanjih teoretičnih dognanj. Po februarski buržuazno-demokratični revoluciji leta 1917 se je Lenin vrnil (Nadaljevanje z 2. strani) količinsko 33% večji, kot je bil po istem obdobju lani, vrednostno pa kar 59 % večji. Zanimivo je tudi, da je vrednost izvoza skoraj pri vseh delovnih organizacijah večja, kot količinski odnos. Tako bi moralo ostati, seveda še pri povečani količini izvoza, vse letošnje leto. Mesečna realizacija vrednosti prodaje je bila februarja dobra. Manjšo prodajo od mesečnega povprečnega načrta so imeli le na Jesenicah in v Verigi. Pri obeh je zaostanek pomemben in ga bo v poznejših mesecih kar težko nadoknaditi. Takšen, je torej pregled delovnih rezultatov v februarju. To je le groba informacija, saj je problematika dela v posameznih tozdih pereča in tudi rezultati dela niso povsod enaki. Oskrbovanje s surovinami, čeprav ponekod s težavami, je doslej potekalo zadovoljivo/ Tudi oskrba z energijo ni bila nič slabša kot normalno \ takem obdobju, čeprav je visela proizvodnja že nekajkrat prav na robu zaradi težav pri oskrbi 's koksom. Doslej dobro prebrodene težave že vnaprej napovedujejo, da bodo pri iz emigracije v Rusijo ih odtlej neposredno vodil vse priprave za zmago v velikem oktobru. Po zmagi socialistične revolucije je postal prvi predsednik sovjeta, ljudskih komisarjev, mlado socialistično državo pa je vodil v letih naj hujših preizkušenj vse do svoje prezgodnje smrti. Zgodovinska vloga, ki jo je o-pravil s svojim ustvarjalnim delom in življenjem, ga uvršča med največje može vseh časov. Praktično in samostojno je Lenin uporabil Marxova in Engelsova dognanja o' nujnosti proletarske revolucije. Znal je čudovito združiti revolucionarno teorijo in prakso, zato je dosegel tako izredne uspehe. Bil je zelo nadarjen človek z neizčrpno energijo, ves predan zmagi delavskega razreda nad izkoriščevalci in zatiralci. Ta resnični genij revolucije je umrl 21. januarja 1924 v Gorkiju pri Moskvi. vseh uvoznih surovinah potrebni veliki napori, da bi obdržali nemoteno oskrbo načrtovane proizvodnje. Verjetno je temu dejstvu treba pripisati, da so že sedaj nastopile težave pri oskrbi vložka za nadaljnjo predelavo iz tujih virov, to je izven Slovenskih železarn: slabov, toplo valjanih trakov ■ in valjane žice. Drug zaskrbljujoč pojav, ki sicer ni običajen za februar, je pomanjkanje delovne sile v nekaterih proizvodnih tozdih. Če je že sedaj odsotnost z dela in pomanjkanje delovne sile navedeno kot glavni vzrok za nižjo proizvodnjo, kaj bo šele v letnih mesecih, v času dopustov in drugih vzrokov za odsotnost. Čeprav je napovedano veliko težav, ki jih prinašajo s seboj nujni stabilizacijski ukrepi, je v akcijskih programih in ukrepih za realizacijo letnega načrta proizvodnje po delovnih organizacijah toliko optimizma, da Vendar lahko računamo, da bo letošnje leto v Slovenskih železarnah uspešnejše kot je bilo preteklo 1979. Seštevek delovnih rezultatov prvih dveh mesecev že kaže na to. Milan Marolt SKUPNA PROIZVODNJA V. februar ju je znašala skupna proizvodnja na nivoju DO 28.284 ton in je bila': — v primerjavi z operativnim planom za 1.715 ton višja oziroma za 6,5 %, — v primerjavi z 1/12 letnega plana je bila nižja za 1.105 ton oz. za 3,8 °/o, — v primerjavi z dinamičnim planom je bila nižja za 2.984 ton oz. za 9,5 %. ELEKTROPLAVŽ Proizvodnja grodlja je znašala 3.263 ton, kar je za 263 ton oz. za 8,8 % nad operativnim planom. Proizvodnja aglomerata je nad operativnim planom za 242 ton oz. za 8,8 %. JEKLARNA Operativni plan je bil postavljen v višini 8.400 ton, proizvodnja pa je znašala 8.987 ton, kar je za 587 ton oz. za 7 % več od planirane količine. Da je plan presežen, je največ prispevala dobra vzdržnost na EOP 2 (en remont manj) in organizacija notranjega transporta, ki je omogočala nemoteno delo zaradi montaže žerjava. Vendar je bila proizvodnja gredic manjša od dinamičnega plana za 20 % in od 1/12 letnega. plana za 23 %. VALJARNA I Skupna proizvodnja valjanih proizvodov je znašala 2.968 ton, od tega 2.329 ton blagovne proizvodnje in 639 ton predprofilov za hladno predelavo, medtem ko je operativni plan predvideval skupno 2.540 ton valjanih proizvodov. Torej je bila dejanska proizvodnja za 428 ton višja (17 %) od operativnega plana. Višja je bila tudi v primerjavi z 1/12 letnega plana za 551 ton (oz. 23 %) in od dinamičnega plana za 248 ton, kar znaša 9%. Dosežena proizvodnja je v mesecu februarju tako količinsko kot kvalitetno zelo ugodna, čeprav so imeli težave s pomanjkanjem delovne sile in odsotnosti z dela zaradi bolniških izostankov. VALJARNA II Skupna proizvodnja valjanih izdelkov je znašala 9.281 ton, od tega 84 ton okroglih profilov za hladno predelavo. Skupna proizvodnja je bila večja za 81 ton (0,9 %) od operativnega plana in 948 ton večja (11,4 %) od 1/12 letnega plana, manjša pa je bila od dinamičnega plana za 49 ton oz. 0,5 %. Največje težave v proizvodnji je povzročalo pomanjkanje gredic. JEKLO VLEK Dosežena je bila skupna proizvodnja hladno predelanih valjanih profilov v višini 925 ton, kar je za 70 ton, oz. za 8,2 % več od planirane količine v operativnem planu. Dinamični plan je presegla prav tako za 70 ton (8,2 %), 1/12 letnega plana pa kar za 758 ton (22 %). Proizvodnja brušenih profilov je bila predvidena v višini- 425 ton. Dosežena je nižja za 22 “ton (5,2 %) zaradi zastojev na brusilnih stro- jih. Proizvodnja vlečenih profilov je bila planirana na 430 ton, dosežena pa je višja za 92 ton (2l,4 %) zaradi preusmeritve na intenzivnejšo proizvodnjo vlečenih profilov (ker so bile okvare na brusilnih strojih). LIVARNA I Operativni plan livarne I je bil postavljen v višini 1.860 ton, realiziran pa v višini 2.146 ton, kar je za 286 ton ali 15,4 % več. V primerjavi z 1/12 letnega plana je bila realizacija višja za 420 ton (24,3 %), v primerjavi z dinamičnim planom pa za 303 ton (16,4 odstotka). Obrat je miroval 14. in 15. 2. 1980 zaradi nepravočasne dobave koksa; v tem mesecu so imeli še 10-dnevni zastoj pri indukcijski peči. Primanjkuje jim valjčne KGR zlomnine, kar povečuje porabo, grodlja in le-gur. Izmeček valjev je bil februarja nekoliko višji — zaradi zimskih pogojev proizvodnje. LIVARNA II Dosežen je bil operativni plan 714 ton. 1/12 letnega plana je bila presežena za 84 ton (13,3 %), v primerjavi z dinamičnim planom pa je bila proizvodnja za 1 tono (0,14 %) manjša. Ubadali so se z nekaterimi težavami v proizvodnji: — velik zastoj stresne rešetke, — stalne okvare na elektronski tehtnici, ■ — pomanjkanje kalcinirane sode, — pomanjkanje bentonita, — fluktuacija delavcev. Dne 29. 2. je ponovno začela obratovati Junker pregrevna peč. OBDELOVALNICA VALJEV Proizvodnja je znašala 328 ton, tako je bil operativni plan presežen za 3 tone (0,9 %), 1/12 letnega plana za 25 ton (8,2 %), dinamični plan ’pa za 5 ton (1,5 %). Zaloga surovcev je v februarju padla za 69 ton in znaša ob koncu meseca 539 ton. Takšna zaloga surovcev onemogoča optimalno programiranje obdelave in realizacijo vseh elementov operativnega plana. OBDELOVALNICA LITINE Proizvedeno je bilo 76 ton obdelane litine in je tako dosežen operativni kakor tudi dinamični plan; 1/12 letnega plana pa je presežena za 13 ton (20,6 %). Velike težave so , imeli s pomanjkanjem surovcev. TOVARNA TRAKTORJEV Operativni in dinamični plan, ki sta bila postavljena v višini 464 kom. traktorjev, sta bila presežena za 1 kom. (0,2 %), dosežena proizvodnja pa je bila v primerjavi z 1/12 letnega plana nižja za 135 kom. (22,5 %). Proizvodnjo jim je ovirala nepravočasna oskrba z materialom, pa tudi pomanjkanje delavcev; tako so imeli občasne izpade v proizvodnji. PRODUKTIVNOST Produktivnost v februarju je bila na nivoju DO za 6,6 % nižja od predvidene, v letnem planu. Najvišjo produktivnost v primerjavi s plansko so dosegli v TOZD livarna I (i = 121,29), najnižjo pa v TOZD elektroplavž (i = 84,26)v GOSPODARSKI NAČRT 1980 (Nadaljevanje s 3. strani) InveSticije V investicije bistvenih vlaganj ne bo, ker so vlaganja po programu že zaključena. Potrebne pa bodo določene zamenjave naprav in opreme v višini 1,980.000 din. TOZD TOVARNA TRAKTORJEV Skupna proizvodnja — predvidevamo 6.000 traktorjev, od tega: tipa 300 1.300 komadov tipa 402 1.900 komadov tipa 404 2.800 komadov Od celotne proizvodnje je namenjeno 53,3 % za inozemski trg, 46,7 % pa za domačo prodajo. Vložek Sestavni deli iz uvoza se vrednostno pokrijejo z izvozom gotovih traktorjev. Domače komponente so zagotovljene po sporazumih z dobavitelji. Vrednost proizvodnje bo znašala 769,886.000 din. Vrednostno je uvoz zravnan z izvozom v kontokorentnem obračunu. Investicije Večje investicije niso predvidene, razen naložb za odpravo ozkih grl in dopolnitev skladiščnih prostorov in dokončanje čistilne naprave v višini 4,000.000 din. Usmerjeno izobraževanje V šesti številki našega glasila smo objavili obširnejši članek o usmerjenem izobraževanju za metalurške pokliqe. Tokrat v tabelarnem pregledu nadaljujemo s tem prikazom pomembnosti in opredelitve za metalurške poklice. Iz programske zasnove za oblikovanje vzgojno-izobraževalnih programov za pridobitev izobrazbe je razvidno, za katere poklice — dela in naloge bo možno v metalurški stroki pridobiti posamezne stopnje izobrazbe. Za naše podjetje je izrednega pomena, ker nam prav na tem področju primanjkuje kadrov. Nismo klonili ZGODOVINSKA ODLOČITEV V NAJHUJŠIH TRENUTKIH PROGRAMSKA ZASNOVA ZA OBLIKOVANJE VZGOJNO- IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE gnaziv ■2ÍS Jr* >N S o &.H Poklici, dela oz. naloge, ki se združujejo v posamezni smeri in njihova razvrstitev po zahtevnosti (4b) Organ, ki je ugotovil opis poklica- oz. dela in haloge ter datum ugotovitve Opredelitev položaja VIP glede na* a) predhodni program (smer) b) zahtevnejši program (smer) č) morebitno interdisciplinarno zasnovanost 1 2 a 2 b 3 4 a 4 b 5 6 — za predelovalca SKR Pripravil alge — pražilec rude II a) izpolnjena osnovnošolska kovin surovin — pripra vij alee obveznost Ctt vložka b) program srednjega floter izobraževanja za U i — razkladalec me- metalurga B talurških peči as — pripravljalee 2 peska g Pridobivalec £3 predelovalec II b) program srednjega mineralurških mineralurških izobraževanja za meta« polizdelkov polizdelkov lurga DOPOLNITEV K VZGOJNO-IZOBRAZB VALNÉM PROGRAMU ZA PREDELOVALCA KOVIN SKR Preoblikovalec — valjavec žice in II a) izpolnjena osnovnošolska polizdelkov profilov 29. 6. 1971 GZ obveznost — valjavec pločevine 29. 6. 1971 GZ b) program srednjega — žičar 29. 6. 1971 GZ izobraževanja za — strojni kovač 29. 6. 1971 GZ metalurga — hladno valjavec 29. 6. 1971 GZ — žarilec 29. 6. 1971 GZ — vzmetar — stiskalec žice in profilov 27. 5. 1976 GZ SKR Upravljalec —■ talilec pri plavžu n 29. 6. 1971 GZ a) izpolnjena osnovnošolska talilnih — talilec pri SM obveznost agregatov peči 29. 6. 1971 GZ b) program srednjega — talilec pri elektro izobraževanja za peči 29. 6. 1971 GZ metalurga — talilec pri rota- cijski peči — elektroliza AL Vzdrževalec — vzdrževalec in- n 'So indusrijskih dustrijskih peči ¡3 peči *tS Izdelovalec — vlivalec metalur- a) izpolnjena osnovnošolska % kalupov in ških polizdelkov obveznost § vlivalec — strojni livar b) program srednjega — livar polizdelkov izobraževanja za —■ strojni kalupar 29. 6. 1971 GZ metalurga — jedrar 29. 6. 1971 GZ Obdelovalec — adjuster méta- a) izpolnjena osnovnošolska metalurških lurških izdelkov obveznost izdelkov — lužilec b) program srednjega —• elukser izobraževanja za meta- lurga - za metalurga SR Talilec -r talilec IV 5. 11. 1968 GZ a) končana osnovna šola končan program za predelovalca kovin , b) nadaljevalni program za delovodja metalur- gi j e SR Livar — —* livar *— kalupar - IV 5. 11. 1968 GZ ai) končana osnovna šola kalupar — livar barvnih as) končan program za kovin predelovalca kovin b) nadaljevalni program sred. izobraževanj a za delovodjo metalurgije Predelovalec barvnih kovin — elektrolizer barvnih kovin IV ai) končana osnovna šola as) končan program za predelovalca kovin b) nadaljevalni program sred. izobraževanja za delovodjo metalurgije Livarski modelar — livarski modelar IV 5. 11. 1968 GZ ai) končana osnovna šola as) končan program za predelovalca kovin b) nadaljevalni program , sred. izobraževanja za delovodjo metalurgije Gradbinec za industrijske peči *— zidar za industrijske peči IV 5. 11. 1968 GZ ai) končana osnovna šola as) končan program za predelovalca kovin b) nadaljevalni program sred. izobraževanja za delovodjo metalurgije Preoblikovalec — valjavec : —■ stiskalec in iz-vlačevalec žice in profilov — kalilec — kovač 5. 11. 1968 GZ 5. 11. 1968 GZ 7. 7. 1968 GZ 7. 7. 1968 GZ ai) končana osnovna šola as) končan program za predelovalca kovin b) nadaljevalni program sred. izobraževanja za delovodjo metalurgije Metalurški tehnik — metalurški tehnik v 26, 4. 1972 GZ l aiX končana osnovna šola as) končan program za predelovalca kovin, b) inženir metalurgije, dipl. ing. metalurgije, dipl. ing. mineralurgije (Nadaljevanje na 6. strani) Po bombardiranju Beograda 6. aprila 1941 so fašistične tolpe z vseh strani vdrle v Jugoslavijo in v teh težkih dneh se je pokazalo, na kako trhlih temeljih je slonela zgradba kraljevine Jugoslavije. Po pobegu kralja in vlade iz države ni vojska nudila nobenega pravega odpora in je kmalu kapitulirala. Ljudstvo je bilo zbegano, preplašeno, nekateri so že pokazali bedno sliko svojega poniževalnega značaja in so pokorno ubogali ukaže nadutih zavojevalcev. Z grozo v srcih so se ostali ljudje spraševali: »Kaj 'sedaj, kaj bo z nami?« Ko so počili prvi streli upornikov, večina še ni vedela nič točnega, se spušča v tako tvegano početje, v »pustolovščino«. Kmalu se je pokazalo, da to ni nepremišljen odpor, nepokorščina. Na pobudo komunistov so se zbrali 27. aprila 1941 v Ljubljani zastopniki Komunistične partije Slovenije, predstavniki levega krila Sokola, ki so postali nosilci demokratičnih teženj med naprednjaki, predstavniki krščanskih socialistov, ki so izražali demokratična in napredna stremljenja slovenskih katoličanov, ter zastopniki slovenskih kulturnih delavcev, tako izpovedovale! naprednega in demokratičnega duha Slovencev. To je bil ustanovni zbor OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA, kot vseslovenske organizacije za boj proti okupatorju! Kakšno o-lajšanje za narod, ki je biL obsojen na poteptanje! Osvobodilna akcija in aktivizacija slovenskih množic pomeni začetek novega obdobja v zgodovini našega naroda, pomeni preoblikovanje našega narodnega značaja. Iz vrst slovenskih borcev za svobodo je zrasla narodna vojska. Organizirana je bila še Narodna zaščita. To je torej pomenilo, da je tudi naš maloštevilni narod napovedal okupatorju organiziran odpor. Osvobodilna fronta se je povezala z osvobodilnimi gibanji v drugih pokrajinah Jugoslavije in z njimi delovala za slogo in e-nostnost naših narodov. Nismo priznali nobenega razkosanja jugoslovanskega ozemlja. Tako smo v tistih usodnih letih, ko so nam nemški, italijanski in madžarski fašistični okupatorji grozili z uničenjem, pokazali, da tudi za ceno naj hujših žrtev korakamo po novi poti, ki je nakazovala osvoboditev in brisanje vsakega hlapčevstva tujim in domačim zatiralcem in izkoriščevalcem, torej odpravo socialnih razlik in krivic. Po zmagi nad fašizmom smo si začrtali pot nove družbene ureditve. Osvobodilna fronta je prerasla v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije, ki pri oblikovanju nove samoupravljalske socialistične skupnosti odigrava še danes važno vlogo. Iz krajevne skupnosti Obravnavane inovacije h čf rn-clro lrraimr- srprliriP marra 9.Fi ITlPSPP.a - Svet skupščine štorske krajevne skupnosti se je četrtega marca sestal desetič v svojem mandatu. Na dnevnem redu so bila poročila predsednikov Svetov (za komunalo, socialno skrbstvo, poravnalni svet itd.), obravnava bilance ter razporeditev sredstev, ki so ostala od lanskega leta, o-bravnavali pa so še'vrsto problemov, ki spadajo v okvir dela sveta skupščine. Na komunalnem področju potekajo dela najprej pri dokončni ureditvi kompolskega pokopališča! Letos bodo dogradili še pet •• enot grobišč in pred dnevom mrtvih naj bi omenjeno pokopališče dobilo svojo končno podobo. Občutno problematiko količinske in kvalitetne preskrbe s hrano in drugimi artikli ima na skrbi potrošniški svet, ki sam ne more: najti izhoda iz slepe ulice. Pritožbe nad-slabo preskrbo in trgovinskimi uslugami se še naprej množijo, čeprav je svet že imel nekaj sestankov z odgovornimi ljudmi — žal ,se zadeva ni izboljšala.1 V zvezi s tem bo formiran odbor, ki bo pripravil izhodišča za rešitev problema, ■ sestanek pa bo-v'aprilu. O aktfijr Hortikultura- 80, katere potek je svetu obrazložil Milan Žibretp smo obširno pisali v prejšnji številki Železarja. Ostane le želja, da se :vsi krajani naše skupnosti vključimo v akcijo dn- -tako prispevamo k lepši podobi našega kraja*. ■ Pozitiven saldo iz prejšnjega leta (66,5 starih milijonov), je narekoval potrebo, da se: ustanovi poseben odbor, ’ ki bo sredstva objektivno porazdelit Sociali, ;kul-: .turi;, komunali in : ostalim ^dejavnostim naše skupnosti. Svet je i-j menoval koordinatorja, ki naj bi z;,odborony. pripravil predlog do (Nadaljevanje s .5. strani) sredine marca, 25. istega meseca pa bo svet skupščine dokončno sklepal o porazdelitvi. Območna SIS za PTT Celje je krajevni skupnosti, poslala v sklepanje dopis s spremembami samoupravnega sporazuma razvoja PTT za obdobje 1976—1980. Besedilo dopisa se glasi: »Podpisniki (uporabniki) PTT storitev se s podpisom tega sporazuma dogovorijo, da bodo namensko združevali del. sredstev za realizacijo sprejetega srednjeročnega plana razvoja PTT zmogljivosti po tem sporazumu, tako da bodo plačevali 33 % od cene vsakega koriščenega telefonskega in telegrafskega impusa.« Svet skupščine je do predlagane. spremembe- sporazuma s sklepom zavzel odklonilno stališče. Utemeljitev: če izvzamemo že tako predrage telefonske tarife, jp vrh vsega tu še dejstvo, da je “HTT štorsko krajevno skupnost izločilo iz programa izgradnje poštnih central, medtem ko so , te. .v., planu.. vseh . okoliških krajev. Imamo še območja,; ki nimajo niti enega telefona in te potrebe šo PTT znane. Na koncu so bila na deseti seji predstavljena še razna razmišljanja in predlogi za aktivnost KS v bodoče. Stare, dotrajane hišama abrnoeju pošte, kulturnega-doma in gasilskega doma bi bilo treba zamenjati z npr.1 dvema1 stolpnicama na.istem območju... S problemi delavcev iz bratskih republik in njihovih družin smo se doslej premalo ali-skoraj nič soočevali. Tudi to je treba spremeniti. . Z rešeyanjem vlog in prošenj je svet skupščine KS zaključil svojo deseto sejo. Jok Komisija za gospodarjenje TOZD Jeklarna je na svoji 1. seji pri obravnavi inovacij, .- sprejela naslednje sklepe: 1. Predlog št. 484 tov. Tomažin Dominika iz TOZD B »Konstrukcija konzol za hladilne loke« se sprejme. Avtorju pripada enkratno nadomestilo. 2. Predlog št; 460 tov. Maček Ivana iz TOZD Jeklarna »Šablona za centriranje'valjčkov kristaliza-torja kv. 100 mm" se sprejme. Faktor ustvaritvene sposobnosti jela. Avtorju pripadajo' tri- posebna nadomestila. Pevo je obračunano na osnovi' prihranka 467.400 din. c) Komisija za .gospodarjenje TOZD Vzdrževanje je na svoji 1. seji pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep:. 1. Predlog št.: 417 -tov. Jug Zdravka iz“ TOZD L »Indikator na •krmilnem instrumentu UN-I-MER 3 in-4« se sprejme. Faktor -jast.var it v ene. - spo s ob no st i je 2 c. Avtorju na osnovi prihranka pripada enkratno nadomestilo. 2. Predlog št. 220 tov-. - Centrih Milana ižTOZD Vzdrževanje »Miza za lakiranje navitij el. motorjev« se sprejme. Faktor ustvaritvene sposobnosti je Za. Avtorju .pripada [enkratno nadomestilo, ki je določeno na osnovi prihranka -19.430,95-din. Komisija za inovacije TOZD Livarna I je na- svoji I- seji pri obr ravna-vi inovacijskih predlogov sprejela naslednji: sklep: _ 1. Za predlog št. 459 tov. Žnidar Jožeta iz.,TOZD Vzdrževanje »Bra-ureditev transporta peska« se odobri izplačilo prvega‘posebnega nadomestila^ ki je določeno'.na osno- 2 a 2 b 4 a 4 b 6 - za delovodje metalurgije NAD Metalurški delovodja ■— delovodja v črni metalurgiji — delovodja .v, bar-vaati metalurgiji a) uspešno-konča« program 3P. 9. 1969 GZ za metalurga smeri IV. zahtevnosti 26. 4. 1672 GZ b) inženir metalurgije, dipl. ing. metalurgije, dipl, ing, mineralurgije — Za inženirja ' VS Inženir . metalurgije (prva :metalurgije atopnja) ■ inženir metalur- VI gije a) uspešno končan program za metalurga smer nie- ....,-taluršfei tehnik, tali za -delovodjo metalurg b) diplomirani inženir metalurgije_______________ — aa diplomiranega VS Diplomirani - inženirju metalur— >■ inženir gije (druga stop-" , metalurgije hi a) ___________________ diplomirani inž. VII metalurgije a) uspešno končan program za inženirja metalurgije .. h), magister metalurgije. • za diplomiranega VS Diplomirani ..inženirja meta- ■ ....... -inženir -lurgije (za strnjen . metalurgije štiriletni študij) — diplomirani inž. VII • metalurgije a) uspešno končan program za metalurga smer metalurški tehnik tali za . delovodjo metalurg b) magister metalurgije . vi prihranka 81.659,33 din -ter faktorja ustvaritvene sposobnosti 3 b. Komisija za gospodarjenje TOZD MO je na . svoji 1. sejL pri obravnavi. inovacij sprejela, naslednje sklepe: 1. Predlog št. 366 tov, Gradič Vlada, Mlakar Vladislava in Do-manjko Ivana iz TOZD MO »podaljšek za konto glavo k .61,« se sprejme. Avtorjem pripadajo tri posebna nadomestila in faktor ustvaritvene sposobnosti 1 c. Prvo je bilo obračunano na .osnovi prihranka 33.929,43 din. 2. Predlog št. 498 tev-. Frece Franca in Kolar Mirka iz TOZD, MO »Podporna plošča na večvre-tenskem vrtalnem stroju« se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno nadomestilo. 3. Predlog št. 496 tov. Frece in Kolar Mirka iz TOZD MO »Vrtanje pest koles za TT« se sprejme. Avtorjema pripada več. posebnih nadomestil in faktor- -ustvaritvene . sposobnosti 1 b. Pr.vo, nadomestilo bo -obračunano po enem letu uporabe predloga. 4. Predlog št. 497 tov. Frece Franca iz TOZD MO »Vrtanje križev ha večvretenskem vrtalnem stroju« se sprejme. Avtorju pripada več posebnih nadomestil in faktor ustvaritvene sposobnosti 1 a. Prvo nadomestilo bo obračunano ,po enem letu uporabe predloga. Odbor za inovacije * V SPOMNIMO SE V dneh od 20. do 23. aprila 1920, torej pred 60 leti je bil v Beogradu Prvi kongres Socialistične stranke Jugoslavije, ki pomeni rojstvo našega komunističnega gibanja. Nova stranka je dobila ime. Socialistična delavska partija komunistov Jugoslavije in -se je na drugem kongresu junija 1922 v Vukovaru preimenovala v Komunistično partijo Jugoslavije. V Sloveniji levica* v.¡prvem trenutku ni dojela nujnosti razcepa s socialdemokrati, ki so med vojno zašli v sodelovanje z buržoa-zijo, zato na prvem kongresu ni imela predstavnikov. * Največji pomen prvega kongresa stranke je bila ustanovitev enotne delavske stranke in njen pristop h Komunistični internacionali. Stranka je leta 1919 štela okoli 60.000 članov. Njen revolucionarni pohod je leta 1920, vendar samo začasno, zavrla prepoved KP z zloglasno Obznano. ŽELEZNIČARSKA STAVKA -r za diplomiranega c. t r inženirja mineralurgije VS Diplomirani inženir mineralurgije dipl. inženir t mineralurgije VII a) uspešno končan program za metalurga smer metalurški tehnik ali program za delovodjo metalurgije b J magister miner alurških znanosti — za magistra me- MAG Magister — magister metalur- VIII a) uspešno končan program talurgije metalurgije gije za diplomiranega inženirja metalurgije b) doktor znanosti —• za magistra’ mi-- MAG Magister -r- magister mine- VIII a) uspešno končan program nenalurgije mineralurgije i halogi je s za dipl. ing. meneralur-gije b) doktor znanosti — za doktorja znat nosti DR Doktor iznanosti — doktor znanosti VIII KRATICE POMENIJO: VIP = vzgojnoizobraževalni program, SKR = skrajšani program, SR,= program srednjega izobraževanja. NAD.= nadaljevalni program, VS = program višje izobrazbe, VIS — program Visokega izobraževanja, MAG = program magisterija, DR = program doktorata. Z zvezdico (*) so označene smeri, ki jih je treba skupno s programom, katerega sestavni deli so, prilagoditi, za izobraževanje mladostnikov z motnjami'v telesnem in duševnem razvoju ter invalidnih osebi ' Opolnoči med 15. in 16. aprilom 1920 se je pričela v Sloveniji velika železničarska stavka, ker vlada ni hotela uresničiti sporazuma glede uslužbenskih in mezdnih zadev. Ko je v dogodke posegla policija, je stavka prerasla v splošno delavsko stavko. Na Zaloški cesti v Ljubljani je kordon policije napadel sprevod delavcev, ki so šli 24. aprila v mesto, kjer naj bi bilo zborovanje. V boju s policijo je padlo 12 odraslih in en otrok, čez 30 delavcev pa je bilo ranjenih. Strokovno gibanje je dokončno zadušila vojska. Železničarji so odšli na delo 28. aprila, rudarji pa šele 2. maja. Takrat so odpustili z dela 404 železničarje. Velik uspeh štorske rokometne selekcije šestih razredov RK Aero in ZTKO sta pripravila zimski občinski turnir v hali Golovec med osnovnimi šolami. Ekipe , so igrale po pokalnem si-^stemu. V predtekmovanju je ekipa Štor premagala osnovno šolo Slavko Šlander s 7:4 v polfinalu osnovno šolo F. Kranjci Polule z 8:6: V finalu je moštvo Štor po zelo dobri igri premagalo OŠ Hudi--,njo z 12:4 in osvojilo prvo mesto ter za nagrado dobilo pionirsko rokometno žogo. Prav tako se bo nadaljevalo tekmovanje po ligaškem sistemu, v katerem sodeluje tudi naša ekipa. Po končanem jesenskem .delu je zasedla zelo dobro drugo mesto. Stanje na lestvici-je naslednje: 1. Hudinja 66:60 12 2. Štore 67:54' 11 3. Prva OŠ 64:65 8 4. V. Vlah’ • . 66:64 8 5. IKE 67:57- 6 6. Sl. Slan. 51:56 5 7. F. Kranjc 49:61 1 8. I. c. četa 42:61 1 j| ■ nas - *7 ^ 1 ' ' * r* I ¡immmmii i ■ I R ■lili S <11 1 ¿fiiii h, i ih: 1 1 1 ■ X ; ' Del članov rokometne sekcije šestih razredov Za naslednje uspehe so zaslužni člani Selekcije; in sicer: Kum-perger Aleš,' Antleji Dušan, Kolar Sandi, Vodovnik Marcel, Sirk Marjan, Bobek Janko, Krempuž Tomi, Jurkbvšek Jani, Malgaj Saši in Gobec Miran. Kot najboljši igralec turnirja, v naši ekipi je bil izbran Malgaj Saši, ki je tudi v. vmesni, ligi kot »golgeter« na visokem četrtem mestu. Delo. v selekciji vodi Nendl Bojan, pomagata pa mu Belak Jože in Turk Anton. TVD Partizan Kovinar Štore. —. rokometna selekcij a • Pohod na Porezen UPOKOJENI Ivan GOLEŽ, rojen 28. 8. 1920, stanujoč Grobelno 39. V železarni se je zaposlil 3. 9. 1952 kot kurjač generatorja v energetskem obratu, kjer je ostal vse do, upokojitve. Invalidsko je bil upokojen 3. 3. 1980. Ivan BUKOVŠEK, rojen 27. 4. 1920, stanujoč Rompole; 132. V železarni se je. zaposlil 16. 5. 1955 kot kurjač generatorjev v energetskem obratu. Po raznih premestitvah je pred upokojitvijo bil premeščen v DS za komercialne posle- za opravljanje del in nalog pomožnega skladiščnika. Invalidsko je bil upokojen 7. I.' 1980. - Stanislav HROVAT, rojen 21. 10. 1925, stanujoč Vrhe 28, p. Teharje. V železarni se je zaposlil 23, 4. 1948 kot vtikalec I ogrodja v valjarni. Kasneje je bil prerazporejen za opravljanje del ih nalog pultista I. Dela in naloge je vestno opravljal do redne upokojitve, 15. 2. 1980. ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega, moža, očeta in starega ata OZEK ANTONA se iz srca' zahvaljujemo vsem prijateljem,' znancem in sodelavcem, ki šte ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo Jožetu’ Kraglju za poslovilne besede ob odprtem grobu in pihalni godbi Železarne Štore za igrane žalostinke. Hvala vsem, ki so nam'v-težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoča' žena in sinova z družinama. V zgodnjem nedeljskem jutru,' ki ni obetal nič, dobrega, smo se člani različnih planinskih -društev zbirali pred Vrtnico v Celju, da se udeležimo .petega spominskega pohoda na Porezen (1622 m), ; ki ga organizira PD Cerkno Skupaj - s krajevno organizacijo ZB NOV- Cerkno. Ob 5. uri zjutraj, je avtobus krenil v smeri Ljubljane :.ih s krajšim postankom v Žalcu, kjer so se nam pridružili ■ še Ostali člani, nadaljevali pot. Po dveh urah vožnje smo prispeli- -do Petrovega brda, kjer smo zapustili avtobus, si naložili .nahrbtnike in krenili na' pot na Porezen. . Pot nas je vodila prek Hoča- na Trniško planino ter mimo Glave na sam vrh. Dolga kolona ■ - planincev, je kljubovala-močnemu sneženju, ki je bilo pomešano z burjo in oviralo te- žaven dostop na vrh Porozna. : Ob 11. uri je bila proslava ob spomeniku, ki nas spominja na tragični 23. marec leta 1945, ko je sovražnik napadel. borce Kosovelove brigade in gorenjskega vojnega -• območja. Po končani proslavi smo se počasi odpravili nazaj; v dolino, se spustili na medgorje Medrce, prek Počan-ske gore na položne senožeti La-: binjske bele. Nekateri pohodniki so krenili v smeri bolnice Franje,, ¡ostali pa smo nadaljevali spust prek Labinja v Cerkno. Od tu smo še peljali do bolnice Franje, kjer so tranšverzalisti dobili žige in nato krenili na dolgo pot do doma, kamor smo prispeli v poznih večgrnih urah. Za marsikaterega udeleženca tega pohoda sta sneženje in bur-ja nudila posebno doživetje. Mali Kul > J ODGOVOREN ZA VARNOST? T!JI,VSI! Velik uspeh tekačev I V Logarski dolini je bilo občin-! | sko prvenstvo v tekih na smučeh. Na; Letošnj em ^ občinskem , sindikalnem prvenstvu v.- smučarskih tekih,, -ki ga je organiziral «odbor za teke pri ZVUT — Čevlje, je bilo ekipno in posamezno tekmovanje. Udeležilo se ga je 138 tekmovalcev in tekmovalk, i Tekmovalci .šo bili -razdeljeni, v dve starostni skupini in trije : najboljši časi so se upoštevali za ekipni plasma. Zaradi pomanj-kanja snega je-bila, proga skrajšana od prvotnih 4,5 km na okoli 2,5 km; Zelo slabo vreme -je močno vplivalo na udeležbo in tudi 'na .kvaliteto proge; - Rezultati: ..mlajši člani (24 ‘tekni.): 1. Bobnič Drago 6,13:0$ (Železarna Štore),. 2. Majaronec Vlado 6,27:94 (Obnova), 3. Zupane Franc 6,46:05 (Železarna štore), ' 5. Vrtovec Branko, 8. Drobne Albin, 21: Pipinič Jože in 22. Gračner Ivan vsi Železarna Štore. Stargjši člani: T Kavka Frane 6,52:39,2, 2.Kavka Marjan 6,58:56, 5. 'Kranjc Srečko in' 8. Rozman Franc vsi Žel.: Štore. Ekipno. (6 ekip): 1. Železarna Štore 19,52:43, 2. NIVO Celje 23,04:84, 3. Cinkarna-Celje 24,06:76 itd. Iz zgorkj' razvidnih rezultatov vidimo, da so naši železarski tekači ' dosegli izredne rezultate, saj- so ekipni zmagovalci, ravno tako pa tudi' posamično. Posebej bi - pohvalil..- odlični plasma pri .starejših- članih tov. Srečka ¡Kranjca, pri mlajših-pa Albina : Drobneta. - Ponovno ugotavljamo, da se. s ' sistematičnim delom dosežejo dobri rezultati,, za kar- ima veliko zaslug trener tov. . Kavka Franc in pa: dobro medsebojno razumevanje med tekmovalci. Sezona teka na smučeh se naglo bliža koncu, zato ponovno vabimo ljubitelje tega Športa, da se nam- v..jesenskem delu kondicij skih.\ priprav pridružij o. Prek našega glasila ali Informatorja vas bomo, pravočasno obvestili o urniku vadbe, oziroma o akciji »ENKRAT TEDENSKO SE DOBIMO«. Mali V mesecu februarju so bile v naši delovni organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe: NAŠE ORGÂf^ÀOÎJE ZDRUŽENEGA DELA Guček Jernej, NK delavec — jeklarna: Kosi Ivanka, administrator — livarna II; Maruša Marjan, PK valjavec —s valjarna II; Borovšak Stanko, KV valjavec — transport; Žerak Alojz, NK delavec — livarna II; Gajšek Alojz, VS dipl. ing. strojništva — jeklovlek; Sehur Franc, NK delavec — jeklovlek; Stojnšek Franc, NK delavec — livarna II; Befisha Ismajl, NK delavec — livarna II; Amon Rozalija, NS administrator jeklarna; Vajdič Ivan, NK delavec — valjarna II; Krobat Martin, KV kalupar — MO valji; Golež Janez, PK strojni ključavničar — valjarna II; Žaberl Jožef, NK delavec — valjarna II; Bevc Franc, NK delavec — valjarna II; Čoki Miran, KV strojni ključavničar — jeklovlek. Klakočar Srečko, KV strojni ključavničar — Tl' obdelava; Kovačič Stanislav, NK delavec TT montaža; Veber Branko, KV valjavec — valjarna II; Rupnik Mirko; KV strugar — MO valji; Strniša Cvetko, NK valjavecHgs-valjarna II; Kovač Anton, KV strojni ključavničar 1-4 vzdrževanje transportnih sredstev; Zajc Branko, KV strugar — elektro-obrat, Jazbec Ivan, KV strojni ključavničar —valjarna I; Hostnik Boris, KV mehanik TK naprav — merilna; Klinar Zvonko, NK delavec —• livarna II; Jurkošek Srečko, KV livar-kalupar — livarna II; Lubej Matjaž, NK delavec jeklovlek; Podhraški Srečko, P K strugar — TT obdelava; Perič Vlado, NK delavec — mehanična m delavnica; Kodrin Milan, KV strugar-kalupar — livarna II; Žafran Jože, NK delavec ^ Jeklovlek; Strašek Jože, strojni tehnik — valjarna II; Novak Franc, NK delavec — vzdrževanje transportnih sredstev; Novak Marko, KV strugar — obde-lovalnica litine; Klavžar Ivan, NK delavec, TT montaža;' Žuknek Božidar, KV kuhar — DPG; Maj-danec Muhamed, NK delavec — elektroplavž. *- Sporazumno so odšli iz podjetja: Sivka Hermina, ekonomski teh-’ mk — DS za ekonomiko in organizacijo; Gligorč Čedo, NK dela-. lavec — livarna II; Lipnik Monika,- čistilka — komunala; Drame Peter, PK premikač — transport; Gobec Roman, gradbeni tehnik — DS-za IR; Trdin Beno, ekdnomist — DS za EO; Sovine Alojz, KV ključavničar — valjarna II; Dolžan Igor, dipl. ing. strojništva — TOZD KK. IZKLJUČENI ZARADI N EOPRAVIČENIH 8 i g IZOSTANKOV Z DELA ¥ w Arhanič Slavko, PK obratni elektrikarelektroobrat; Vasi- i ■ ■ ljevič Rajko, NK delavec — valjarna I; Stiplovšek Zvonko, NK delavec jeklarna; Krk Branko, NK delavec — TT montaža; Ki- "t H tak Marjan, NK delavec -j TT montaža; Drobnak Jožefa, čistil- ka'.' komunala; Omerovič Huso, M Zaradi negativne ocene v poskusni dobi je odšel Džulič Rifet, NK delavec iz elektroplaVža. Tomanovski Ljubo, valjarna II; Milirikovič Anica, transport. ŽELEZAR Jože ŠTOR, rojen 23. 2. 1927, stanujoč Kompote 46. V železarni se je zaposlil 5. 6. 1957 kot delavec I. skupine na ekspeditu. Kas-. ■ neje je bil premeščen v valjarno, kjer je opravljal dela in naloge valj. gr. in f. pr. vse do redne upokojitve, 29. 2. 1980. Kresnik Boris, DS PP; Zec Lu- -ban, valjarna I; Plavčak Franc, TT montaža; Bor jak Anton, elek-trojeklarna; Lah Rajko, transport; Močnik Jože, valjarna I; Šeliga Zdravko, MO; Dorontič Milenko, TT montaža; Drobinc Franc, livarna II; Majdanac Ra-sim, livarna II; Tepež Jože, va-ljarna II; Pungartnik Oto, DS za kadre; Antlej Silvo, transport. Emil POLENŠEK, rojen 2. 5, 1933, stanujoč Nova vas, p. Šentjur. V železarni se je zaposlil 12. 4. 1957 kot transportni delavec II. skupine na ekspeditu. Leta 1976 je bil premeščen v službo zavarovanja kot obhodni čuvaj, kjer je ostal do upokojitve. Invalidsko je bil upokojen 4. 1. 1980., i Karl KOVAČIČ, rojen 18. 10. 1919, stanujoč Kameno 14, p. Šentjur. V železarni se je zaposlil 25. 5. 1948 kot škarjavec v valjarni. Kasneje je bil prerazporejen k opravljanju del m nalog ; skupinovodje adjustaže, kjer je ostal do upokojitve. Redno je bil upokojen 29. 2. 1980. Dopisujte v Jože ŠKOBERNE, rojen: 8. 2. 1926, stanujoč Prožinska vas 83. V železarni se je Zaposlil 11. 12. 1950 kot jam. pomočnik v jeklarni. Leta 1966 je bil premeščen v službo Zavarovanja k opravljanju del in nalog obhodnega čuvaja, kjer je bil vse do invalidske upokojitve, ki jo je nastopil 14. 1. 1980. C ■¡¡¡¡M Sk m Æ À J Stanko SPOLENAK, rojeni. 4. 1926,: stanujoč Lipovec 6, p. Grobelno. V železarni se je zaposlil 12. 1 1950 kot zabijač v valjarni. Kashej e je bil premeščen na elektroplavž. Do upokojitve je opravljal dela in naloge brusilca v valj ara i II. - Redno je bil upokojen 29. 2. 1980. ■ 1 P B 1 Emil ROJC, rojen 16. 4. 1931, stanujoč Bodrež 1, p. Grobelno. V železarni se je zaposlil 19. 4. 1948 kot dvigalee-vtikalec v valjarni. Po odsluženju kadrovskega roka se je ponovno zaposlil v železarni leta 1953 kot dvigalec predproge v valjarni. Kasneje je bil premeščen v službo zavarovanja za opravljanje del in nalog obhodnega čuvaja, kjer je ostal do upokojitve. Invalidsko je bil upokojen 31. 1. 1980. Alojz PESJAK, rojen 16. 6.1927, stanujoč Svetina 17. V železarni se je zaposlil 5. 3. 1963 kot transportni delavec v ekspeditu. Kasneje je bil prerazporejen k opravljanju del in nalog posl. del. str. in naprav. Svoje delo je vestno opravljal do upokojitve. Invalidsko je bil upokojen 26. 2. 1980. S M m fSm, ÊÈÊSm Jože KRIŽAN, rojen 10. 2, 1924, 'stanujoč Štore 74. V železarni se je zaposlil 3. 8. 1949 kot topilec v jeklarni, kjer je ostal do upokojitve. ' Redno je bil upokojen 29, 2. 1980. S- : STORSKI ŽELEZAR . —-' Glasilo OZD Slovenske železarne ZELE-v ŽARNA ŠTORE — Izhaja dvakrat mesečno -r~ Uredniški odbor: Gra-. dišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zelič Franc, ing., Žmahar Ivan — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franci pomočnik urednika: Uršič Rudi; Po . mnenj u republiškega sekretariata zia prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72- z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika Rokopisov ne vračamo.