ffi
XXIV
ŽALEC, DECEMBER 1970
ŠTEVILKA 12
»HmeJjar« izdaja delavski svet Kombinata, ureja uredniški odbor: predsednik: Kač Karel; člani: Wagner Marija, dipl. inž. agr.; Klančnik Jože, Gubenšek Anton, dipl. inž. agr.; in Kronovšek Ivan. Urednica strokovne priloge Kač Miljeva, dipl. inž. agr. Glavni in odgovorni urednik Vybihal Vili, inž. agr. — Uredništvo je na KK Žalec. Glasilo izhaja v 5.50U Izvodih. — Letna naročnina 12 Jinarjev. — Tisk in klišeji Jeti; Celje
STABILIZACIJA GOSPODARSTVA IN NASE PODJETJE
NA PODLAGI ZNANIH SKLEPOV ZVEZNE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE, KI JE BILA OD 29. DO 30. NOVEMBRA V BEOGRADU, ZE ZAČENJAMO IZVAJATI UKREPE, NAPERJENE ZOPER INFLACIJO (IZGUBLJANJE VREDNOSTI DENARJA). BORBA ZOPER INFLACIJO NI LAHKA IN NE BO KRATKA. PA ŠE NEKAJ JE TREBA DODATI — TA BORBA BO TUDI BOLEČA. NAVADITI SE BOMO MORALI — VSAK OD NAS IN CELA NASA DRUŽBA — DA TROSIMO TOLIKO DENARJA, KOLIKOR SMO SI GA PRISLUŽILI IN NIC VEC TUDI TISTEGA, KI GA JE »PROIZVEDLA« TISKARNA.
Naše gospodarstvo se bo znašlo v težjih razmerah kot doslej. Spet bo težje prodajati, zlasti na domačem trgu.
sanja prodajne cene ne bo mogel prevaliti na kupca;
3.	manj kreditov za poslovanje in za investicije, ker bo denar
postal »dražji« (višje obrestne mere), in ker banke ne bodo več mogle povečevati svojih sredstev za te namene iz emisije Narodne banke. Ce bodo banke skušale olajšati položaj, bodo morale vire sredstev namenjene za investicije uporabiti tudi za kratkoročne kredite za finansiranje tekočega poslovanja in zato ne bo sredstev za investicije. Stopnja zaostritve tega položaja pa seveda zavisi od emisijske politike Narodne banke.
V kmetijstvu lahko pričakujemo drugo leto določene posebne olajšave pri davčni obremenitvi podjetij in popravek nekaterih cen, ki so sedaj v očitnem nesorazmerju (odkupne in prodaine cene mleka in prodajne cene svinine).
Vse to terja, da našo poslovno politiko — zlasti investicijsko, ki je bila doslej prilagojena inflacijskim razmeram, spremenimo in jo vskladimo z razmerami, ki bodo vladale drugo leto.
(Nadaljevanje na 2. strani)
X. REPUBLIŠKO OCENJEVANJE IN RAZSTAVA MLEČNIH IZDELKOV V ŽALCU
Zato bo družba skušala olajšati položaj gospodarstva tako, da ne bi več povečevala davkov in druga bremena gospodarstva; nasprotno celo zmanjšala naj bi se. Na ta način bi se gospodarstvu omogočilo in olajšalo prilagajanje novim razmeram in povečala njegova konkurenčna sposobnost za prodajo na tuja tržišča.
Pri »bremenih« naj opozorim, da razen davkov obstoja še vrsta prispevkov družbenim službam (šolstvo, zdravstvo, soc. zavarovanje), ki so večji od davkov in pa prispevek, na podlagi družbenih dogovorov z občinami, ki v našem podjetju znese okrog enega milijona din, kar tudi ni malo. Tudi ta »bremena«, ne le davki, pritiskajo na podjetje in tudi zanje velja sklep o zmanjševanju.
Tisti, ki delamo v kmetijstvu, smo tako usmeritev vedno zahtevali. Značaj naše dejavnosti je tak, da ni mogoče sproti menjavati proizvodnje. V kmetijstvu lahko usmerjamo proizvodnjo le dolgoročno, zato pa potrebujemo urejene gospodarske razmere.
V naslednjem letu lahko pričakujemo troje:
1.	težjo prodajo — zaradi zmanjšanja povpraševanja na tržišču, ker bo kupna moč manjša; razen pri proizvodnji, ki jih premalo pridelamo (mleko, žito, pa tudi deloma meso) ;
2.	čvrstejše prodajne cene — zaradi umiritve povpraševanja, kar pomeni, da bo proizvajalec sam nosil riziko naraščanja cen reprodukcijskega materiala, ki ga preko povi-
»Poslovno združenje za mlekarstvo« organizira dvakrat letno »Republiško ocenjevanje in razstavo mlečnih izdelkov«. Gostitelj vsakega 'ocenjevanja je po ena slovenska mlekarna. To-
krat je bila vrsta na Mlekarni v Celju.
Priprave na ocenjevanje in zlasti še na razstavo, so bile dolgotrajne in obsežne. Naša želja je bila, da bi našlo mlekarstvo,
ki je na svetu med važnejšimi vejami gospodarstva in se pri nas iz dneva v dan vse bolj uveljavlja, dostojno mesto v gospodarstvu naše republike. Moč-(Nadaljevanje na 10. strani)
Enaindvajsetega novembra je bilo v naši dvorani 10. republiško ocenjevanje in razstava mlečnih izdelkov. Razstava je prikazala številne mlečne izdelke, ki so bili tudi na pokušnjo.
2

Izvleček vsebine
Komisija za notranjo organizacijo in zakonodajo daje statut v javno obravnavo. Pripombe na osnutek statuta morajo podati DE/O in posamezni člani delovne skupnosti do 14. decembra 1970. Statut mora biti dokončno sprejet in potrjen po delavskem svetu podjetja med 18.—20. decembrom letošnjega leta, da bo lahko veljal od 1. 1. 1971 dalje.
podjetja« in v poglavju o sa-muopravljanju.
Vodilni delavci DE/O, kakor tudi predsedniki samoupravnih organov, predsedniki sindikalnih podružnic in aktivov ZK po DE/O so zadolženi, da v svojih delovnih enotah in obratih sprožijo čim širšo javno razpravo osnutka statuta, zberejo predloge in pripombe ter jih dostavijo v proučitev pristojni komisiji.
Statut določa splošna načela interne zakonodaje podjetja, podrobnejša določila posameznih področij pa obravnavajo oziroma bodo obravnavali pravilniki, ki so določeni s tem statutom. Težišče predstavljajo medsebojni odnosi podjetje — delovna enota/obrat, le-ti so v osnutku precizirani v poglavjih »samoupravni položaj delov
Uvodni del statuta v členih 1. do 23. zajema temeljne določbe, kjer je v uvodnem določilu preciziran naziv podjetja in uzakonjen enotni zaščitni znak,. ki je tudi hkrati blagovni znak za vse proizvode podjetja. V bodoče se bo več pozornosti posvečalo temu, da se bo .enoten znak pojavljal res na vseh proizvodih, ki se plasirajo na trg, kar pomeni, da se znaki posameznih enot, kot je bilo še dosedaj v navadi, ne bodo smeli pojavljati na proizvodih podjetja.
V poslih zastopanja ima u-pravnik DE/O pravico samostojno sklepati pogodbe z dru-
STABILIZACIJA GOSPODARSTVA IN NAŠ E PODJETJE
(Nadalejvanje s 1. strani)
Dvoje bomo morali storiti drugo leto, če nočemo, da nas bodo razmere presenetile:
1.	Vso skrb moramo posvetiti zniževanju stroškov, boljši organiziranosti poslovanja in boljši izrabi strojev, zemlje in drugih proizvodnih naprav, pa tudi delovne sile. Tu so naše rezerve, ki jih moramo poiskati. S tem, kar že imamo, moramo bolje gospodariti, z več strokovnega znanja in bolj premišljeno. Samo v tem lahko najdemo izhod in sredstva, da bi obranili svoj dobiček in povečali plače skladno z naraščanjem življenjskih stroškov.
2.	Ker pričakujemo, da bo kredite za tekoče poslovanje težje dobiti, bomo morali vsa svoja sredstva, nameniti za obratna sredstva in ne več pretežno za investicije kot doslej. Naše podjetje še ni imelo doslej blokiranega žiro računa, kar je danes že prava Tedkost in posebna znamenitost. Zato smo lahko redno in brez zamude izpolnjevali svoje obveznosti do delavcev (redno izplačevanje plač) iii do kmetov — kooperantov (redno plačevanje odkupljenih pridelkov). Tako mora o-stati tudi za naprej.- Zaupanje kmetov v naše podjetje temelji prav na tem.
Zaradi tega si moramo vsi prizadevati, vsak po svojih možnostih za boljše poslovanje. To pa bo uspešno le, če bo vsak
vspodbujan k temu, zato moramo brezpogojno vpeljati povsod nagrajevanje po učinku. Vodstveni delavci morajo dojeti, da je to njihova temeljna naloga drugo leto in bolj sprememba, kot posamezna uspešna poslovna poteza. Kajti s primernim načinom nagrajevanja bomo dosegli, da se bo vsak delavec po svojih sposobnostih in možnostih trudil za boljše poslovanje. Ce to dela le posameznik, pa če tudi je na vodstvenem delovnem mestu, je to premalo.
Enako je treba urediti tudi udeležbo kmetov na dobičku v kooperacijskih enotah, ki mora postati sestavni del politike delitve dohodka. Merila za to pa morajo biti naprej določena.
Investicijske želje bomo naslednje leto morali močno omejiti, da bo denar ostal na razpolago za tekoče poslovanje. Glavna skrb nam bo. da bomo tisto, kar že imamo, bolje izrabili. Kolikor bomo drugo leto investirali, bodo to predvsem manjše naložbe, s katerimi bomo izboljšali izrabo že obstoječih proizvodnih zmogljivosti. Izjemno bo potrebno nadaljevati obnovo hmeljišč, ker ne smemo dovoliti, da bi se površine pod hmeljem zmanjšale. Deloma pa bomo morali nadaljevati tudi z izgradnjo naše prodajne mreže, ker je to nujno za zagotovitev prodaje nekaterih naših izdelkov.
Veljko Križnik glavni direktor
osnutka
gimi delovnimi organizacijami do enega leta, kot je navedeno v 17. členu, razen v primerih, če v poslovno razmerje z drugim partnerjem stopa istočasno več OZD. V takem primeru sklepajo pogodbe na nivoju podjetja.
Drugo poglavje statuta (čl. 24.-33.) taksativno našteva pravice, dolžnosti in odgovornosti članov delovne skupnosti, ki jih je potrebno na zborih s člani podrobno obravnavati in dati pripombe. 'Novost v statutu je tudi odgovornost za izpolnjevanje sklepov iz internih predpisov, kar določa čl. 33.
Posebno določilo o pravicah zagotavlja delavcu, da mora dobiti odgovor na postavljeno vprašanje najkasneje v roku 30 dni od dneva, ko ga je podal.
Tretje poglavje (čl. 34. do 44.) natančneje ureja določila glede obveščanja in poslovne tajnosti. Posebej opozarjamo na člene 35., 36., 37., 42. in 43.
Varstvo pri delu načelno urejajo členi od 45. do 51.
V	čl. 50 je določeno, da delavec sme odkloniti delo v podjetju samo, če bi mu na takem delovnem mestu grozila neposredna življenjska nevarnost zaradi neizvedenih varnostnih ukrepov.
V	V. poglavju »organizacija« podjetja (čl. 52.—109.) so navedene oblike organizacijskih enot, ki se oblikujejo v podjetju. Te pa so:
a)	proizvodne oziroma poslovne enote,
b)	delovne enote,
c)	obrati in
č) strokovne službe.
Delovna enota lahko posluje samostojno ali v sklopu obrata. Strokovne službe so organizirane v referatih, oddelkih in centrih oziroma sekretariatu. Proizvodna enota pa se pojavlja v tehnološkem procesu proizvodnje obrata oziroma delovne enote.
Glede na samoupravni položaj (čl. 73) lahko posamezni deli to je organizacije združenega dela pridobijo:
1.	položaj samostojne organizacije združenega dela-pravne osebe,
2.	samostojne organizacije združenega dela brez svojstva pravne osebe in
3.	organizacije združenega dela z drugačnim obsegom samoupravnih pravic.
Ob sprejemu statuta nima nobena OZD položaja samostojne organizacije združenega dela s svojstvom pravne osebe, čeprav pa poslovanje poteka po teh principih.
DE/O lahko dobi položaj SOZD in SOZD/po, če zadovoljuje zakonskim osnovam, do-
statuta
ločbam statuta in če je to v skladu z interesi podjetja. V okviru OZD je razlika med samostojno delovno enoto in delovno enoto v sklopu obrata na področju samoupravnih pristojnosti. Ne glede na to, kakšen samoupravni status imajo posamezni deli podjetja, se poslovna politika odvija na-nivo-. ju podjetja, to je podjetniško.
V	podpoglavju »koordinacija dela v podjetju' (čl. 101.—109.), je opisano koordinacijsko delo na nivoju podjetja in nivoju delovne enote oziroma obrata. Posebnost in novost je koordinator — direktor sektorja. Sektor združuje oziroma povezuje panoge ali iste dejavnosti več enot in koordinira njihovo delo oziroma usklajuje delo istovrstnih dejavnosti v podjetju.
V	VI. poglavju (čl. 110.—212.) so podrobna določila o samoupravljanju in samoupravnih organih ter njihovih pristojnosti. Predlagano je, da bi naj mandatna doba članov samoupravnih organov trajala 3 leta. Za volitve je ohranjen delegatski princip, sindikalna organizacija pa je odgovorna za izbiro kandidatov.
Delavski svet ima kolektivne izvršilne organe — odbore (čl. 143.), ki so:
1.	odbor za poslovne zadeve,
2.	odbor za finančne zadeve,
3.	odbor za kadrovske zadeve,
4.	odbor za splošne zadeve in
5.	odbor za narodno obrambo.
Kot pomožni organi DSP delujejo stalne komisije z določenimi pooblastili na področju odbora za poslovne zadeve, odbora za kadrovske zadeve in odbora za splošne zadeve. V posameznih členih statuta so določene pristojnosti DSP, odborov in komisij.
Posebna komisija za sistem poslovanja (čl. 146/č) skrbi za sistem poslovanja, da poteka skladno z metodami obračuna in obdelave podatkov, sprejema predpise in navodila s tega področja. V zvezi pristojnosti določanja načina obdelave podatkov, je poseben poudarek na pripravi podatkov za obdelavo na elektronskem računalniku, za katerega mora biti dokumentacija pripravljena precizno in po enotni metodi.
Komisija za investicije in osnovna sredstva (čl. 146/a) ima med drugimi pristojnostmi tudi odobravanje predlogov OZD o prodaji osnovnih sredstev izven podjetja.
To določilo je pomembno zaradi tega, ker bo DE/O lahko prodala osnovno sredstvo kupcu izven podjetja šele potem, (Nadaljevanje na 5. strani)

3
Kolikšne plače drugo leto?
S sedanjo ravnijo plač v našem podjetju nismo zadovoljni. Kljub temu, da so letošnje leto plače 10—15 % višje kot lani, so letos življenjski stroški ponovno narastli tako, da je to povečanje dejansko pokrilo nai'ašča-nje življenjskih stroškov le za lansko leto.
Ugotavljamo, da je naša poprečna plača za 15—20 % izpod poprečja plač v gospodarstvu na celjskem področju, pa tudi izpod poprečja plač v kmetijstvu! Ugotavljamo tudi, da zlasti težki fizični delavci, ključni kvali-
ficirani delavci in srednji strokovni kadri zaslužijo v našem podjetju manj kot drugje; pa tudi strokovni kadri so drugje bolje plačani.
Sindikalne organizacije terjajo povišanje najnižjih plač na 800 dinarjev v 1971. letu, med tem, ko je bila pri nas doslej najnižja mesečna obračunska postavka zg plačo 600 din. Take zahteve so — glede na rast življenjskih stroškov — tudi upravičene.
Po mesečnih obračunskih postavkah za plače (po dejanskem zaslužku je položaj ugodnejši) imamo v podjetju 17 delavcev s postavko 600 dinarjev, s postavko med 600 in 700 dinarjev 124 in 452 s -postavko med 700 in 800 dinarjev. To pomeni, da ima ena četrtina delavcev postavko manj kot 800 dinarjev mesečno. -
To, da moramo povečati plače zaradi naraščanja draginje, je več kot nujno. Vprašanje pa je, koliko in na kak način.
Kar na začetku moram reči, da nismo zmožni ustrezno povečati plač, če istočasno tudi ne izboljšamo svojega poslovanja
in gospodarjenja. Ne moremo si privoščiti tega »luksuza«, da bi »pojedli« svoje sklade. Brez sredstev, ki jih iz dobička poslovanja nalagamo v sklade, se ne moremo razvijati naprej; še več, v sedanjih gospodarskih razmerah ne bi mogli niti redno poslovati.
Zato moramo geslo »hočemo večje plače«, ki ne upošteva rezultatov poslovanja in ki odraža mezdno miselnost človeka, dopolniti; naše geslo mora biti: »naredimo to in to, da bomo imeli večje plače«. Tako geslo
odraža samoupravno miselnost zaposlenega.
Zdaj pa pride vprašanje, paj pa je tisto »to in to«, od katerega so sedaj odvisne naše plače? Tisto »to in to« je izboljšanje našega poslovanja, naše notranje rezerve, ki jih moramo poiskati in iz njih ustvariti sredstva za povečanje naših plač.
Sindikalne organizacije morajo pomagati usmeriti voljo in željo zaposlenih za povečanimi plačami v borbo za boljšo gospodarjenje, ki lahko edino zagotovi večje plače. Vsak drug način vodi k slabljenju podjetja, s čimer žagamo vejo, na kateri vsi sedimo.
V tem času ravno pripravljamo gospodarske načrte za poslovanje v naslednjem letu. Kako bomo gospodarski načrt zastavili, (in ga kasneje izpolnjevali), od tega so odvisne tudi plače. To pa mora zanimati vsakega zaposlenega. Zato je zdaj prilika, da se vsi vključimo pri obravnavi gospodarskega načrta v iskanju najboljših rešitev, da bi bilo poslovanje čim uspešnejše. Poudarjam, da se moramo vključiti vsi, še zlasti to ve-
lja za vodstvene in strokovne delavce, ki bomo morali dati pred kolektivom odgovor, če smo ali nismo sposobni zastaviti poslovanje tako, da bomo vsi več zaslužili. Sindikalne organizacije so celo dolžne tako vprašanje zastaviti, istočasno pa mobilizirati ves kolektiv, da se bo vsak po svojih močeh trudil, da bo vsak vedel kaj mora storiti, kakšna je naloga njegove enote, koliko dohodka je treba ustvariti in koliko stroškov sme biti.
Rezerve moramo iskati vsepovsod: mogoče preveč trošimo surovin, pomožnega materiala, goriva, elektrike, mogoče imamo pri delu preveč odpadkov, mogoče ne izrabimo smotrno delovnega časa, mogoče so preveč ohlapni normativi dela in materiala; mogoče pa je organizacija dela slaba in ljudje ne uporabljajo produktivno svojega delovnega časa; lahko je ponekod ljudi preveč; mogoče so ljudje premalo usposobljeni in zato premalo naredijo, mogoče so stroji premalo izkoriščeni in ne delajo polno ves čas; morda nam ležijo nekateri stroji ali pa material neizkoriščen, slabo prodajamo svoje izdelke, dajemo prevelike rabate, dovoljujemo predolge plačilne roke, mogoče imamo prevelike zaloge? Vrsto možnosti bi še lahko, naštevali, kje vse nam denar uhaja iz rok. Potrudimo se, odpravimo slabosti in zadržimo svoj denar!
To naj ne bi bila enkratna kampanja, postane naj naš stalni sistem dela. Pritegnimo več ljudi h gospodarjenju, spodbujajmo jih z boljšim načinom plačevanja k temu! Zlasti pa bo potrebno boljše obveščanje ljudi. Vsaka enota mora vsak mesec obravnavati rezultate svojega poslovanja, ugotoviti, kaj je bilo dobro in kaj slabo. Ljudje morajo vedeti zakaj delajo, kako delajo in od česa je odvisen njihov zaslužek. Moramo pa žal ugotoviti, da nekateri vodstveni delavci temu ne dajejo pravega pomena in nalogo obveščanja kolektiva zanemarjajo.
Ob takem sistemu dela pa moramo zagotoviti še, da bo vsakdo plačan od uspeha svojega dela, če se ta uspeh le da ugotoviti. Uvesti maromo tudi posebno nagrajevanje tistih, ki dajo koristne predloge, s katerimi lahko izboljšamo proizvodnjo in poslovanje.
Kakšen predlog za povečanje plač lahko na podlagi vsega tega damo?
1.	Obračunska osnova za plače naj se v celem podjetju poveča za 5 %; pogoj je le, da zaradi tega enota ne pride v izgubo, v tem primeru mora eno-
ta svojo obračunsko osnovo znižati do višine, ki jo dohodek še dopušča.
2.	Enota, ki svoj gospodarski uspeh (gospodarnost) poveča za 10 % ali več, lahko obračunsko osnovo poveča še za nadaljnjih 10%) skupno je potem za 15 % višja obračunska osnova).
3.	Enota, ki svojo gospodarnost poveča za manj kot 10 %, lahko svojo obračunsko osnovo poveča le za tolika, kolikor je povečana gospodarnost. Če je ne poveča nič, tudi obračunske o-snove ne more nič povečati (razen za osnovnih 5 %).
Gospodarnost dela bi se ugotavljala v delovni enoti za obračunsko razdobje v 1971. letu (kumulativno) in primerjala z doseženo v 1970. letu. Kot merilo gospodarnosti naj bi veljalo: pospešena amortizacija, plus izplačani zaslužki, plus čisti dobiček, vse preračunano na plačano uro. (Efektivno in nadomestila).
Če se ugotovi, da je npr. v januarju 1971 6 % višja gospodarnost kot v celem letu 1970, se k zaslužku, obračunanem po novi obračunski osnovi, doda še 6 % povečanje mesečnega zaslužka. Če bo februarja gospodarnost enaka (6 % večja od lani) ostane dodatek k zaslužku enak (6 %). Če pa bi bila enaka kot v 1970. letu, ne bi bilo nič dodatka za gospodarnost enote. Če pa bi bila celo nižja kot lani, pa bi se nova obračunska osnova morala ustrezno znižati.
Tako bi vsak član delovne skupnosti enote neposredno čutil, če enota dobro gospodari ali pa ne. To ga bo tudi vzpodbujalo, da se bo zanimal za poslovanje svoje enote bolj kot doslej.
Tak način obračuna pa je mogoče le v tistih enotah, ki imajo vse leto enakomerno proizvodnjo (vrtnarstvo, mesnine, mešalnica krmil, mleko, gostinstvo, strojna postaja, komercialni oddelek, hišni sklad), pri vseh drugih tak način ni mogoč, ker se večina proizvodnje ustvari v določenem krajšem razdobju, vlaganja v to proizvodnjo pa tečejo skozi vse leto.
Pri enotah bi morali prilagoditi merila za obračun gospodarnosti tako, da bi med letom pogojno izplačevali na račun povečane gospodarnosti največ polovico dodatka, ki bi bil u-pravičen glede na planirano povečanje gospodarnosti, pod pogojem, da je gibanje stroškov, celotnega dohodka in delovnih ur skladno s predvidevanji gospodarskega načrta. Razlika bi se izplačala konec leta oz. po zaključku proizvodnje, ko bi se u-okviru OZD ze razlika med sa-(Nadaljevanje na 4. strani)
Remontne delavnice Strojne postaje imajo polne roke dela.
4
oS\
DEDEK
Novoletno praznovanje je že dolga stoletja ukoreninjeno pri večini narodov in ver na svetu. To praznovanje je ostalo tudi v vseh sedanjih raznih družbenopolitičnih sistemih narodov in držav.
Za otroke v socialističnih državah pa sta novoletna jelka in Dedek Mraz pridobila na pomenu, saj je za njih miklavže-vanje odpadlo ali ostalo bolj skrito in v pozabi.
Novoletno praznovanje naših malčkov ni samo skrb njih in njihovih staršev, pač pa skrb vseh družbenopolitičnih činitelj ev v naši družbi in s tem vseh delovnih kolektivov. Vsi delamo zato, da bo boljše nam, predvsem pa želimo nuditi mladim ugodno, lepo in prijetno življenje. Skladno s tem tudi naša prizadevanja, da najmlajšim bodočim članom delovnih skupnosti priredimo čim prijetnejše praznovanje Novega leta. Radi bi vsaj ta dan, da bi se vsi naši otroci v okviru ene delovne skupnosti počutili enakovredne in brez socialnih razlik, ki vladajo med njimi v njihovem vsakodnevnem življenju. Prav v tem je smisel organizacije novoletne jelke v naši socialistični družbi.
Za ta praznik skrbijo vse šole, vzgojnovarstvene ustanove, društva prijateljev mladine, sindikati in ne nazadnje tudi socialistična zveza. V naši delovni organizaciji je v zadnjih letih nosil to skrb v glavnem sindikat s pomočjo vodstev delovnih enot — obratov, in tudi za naprej naj ostane ta naloga sindikatom.
Kot vsako leto, bo tudi letos največje vprašanje finančnih sredstev in obdaritev otrok, ki jih bomo pač morali najti le v sindikalnih podružnicah in njim najbližjih virih. Podjetje kot ce-
(Nadaljevanje s 3. strani) gotovila količina in dosežena cena (celotni dohodek).
Ce bi se pri tej ali oni vrsti enot ugotovilo kasneje med letom ali konec leta upadanje gospodarnosti, bi se vsem zaposlenim v enoti obračunali preveč izplačani dohodki. Če bi gospodarnost padla celo izpod tiste v 1970. letu, bi imeli zap'osleni pravico le do nove obračunske o-snove in sé to pod pogojem, da enota ne bi zaradi tega bila v izgubi.
Glede najnižjih obračunskih postavk za plače pa bi bil predlog naslednji:
1.	Vsem delavcem se zagotovi v 1971. letu najnižja mesečna obračunska postavka 700 dinarjev.'
MRAZ NA SINDIKALNIH SANKAH
lota v zadnjih letih nima za te namene in za neposredno obdaritev otrok razpoložljivih finančnih sredstev, pač pa je do sedaj dajalo vsako leto primerno pomoč za skupna darila in organizacijo novoletne jelke osnovnim šolam in varstvenovzgoj-nim ustanovam, kjer le-te obiskujejo otroci naših delavcev in kooperantov.
Prav gotovo bodo tudi letos te potrebe nastale, da bo potrebno poiskati vire finančnih sredstev za te namene.
Iz tega sledi, da se bo moral Dedek Mraz za obdaritev otrok delavcev Kombinata pripeljati samo na sindikalnih sankah, za kar bodo morale poskrbeti sindikalne podružnice same.
Ne smemo se izneveriti tradi-cjii in niti razočarati malčkov, ki do nas pričakujejo vsaj naj-skromnejšo prireditev. V vsaki De so razne možnosti za prebroditev finančnih težav. Predvsem je v to nameniti DEO in njihovih samoupravnih organov za sredstva, ki jih imajo na razpolago, pospraviti pravočasno dvorišča raznega odpadnega materiala, da bo okolica lepša in tudi stare arhive je treba prečistiti, da bodo naše papirnice
2.	V enotah, ki bodo povečale svojo gospodarnost od 5—10 %, je najnižja mesečna obračunska postavka lahko 750 dinarjev.
3.	V enotah, ki bodo povečale svojo gospodarnost 10 % ali več, pa je najnižja mesečna obračunska postavka lahko 800 dinarjev.
Naj na koncu še dodam, da te ugotovitve veljajo tudi za naše kooperante, ki jim je treba v naših kalkulacijah ustrezno vrednotiti njihovo delo: kakor se dvigajo poprečni zaslužki delavcev v podjetju, enako moramo povečevati tudi vrednost kmetovega dela v kooperacijski proizvodnji.
Veljko Križnik glavni direktor
dobile potrebne surovine in podobno in ne nazadnje tudi individualno zbrani dinar bo dobrodošel.
Sindikalne podružnice so dolžne pravočasno podvzeti vse potrebno, da bo organizacija za Dedka Mraza pravočasno stekla in da ne bo delovne enote — obrata, ki ne bi te prireditve imela.
Glede programa prireditve se pogovorite z osnovnimi šolami za razne recitacije, petje, Dedka
Stolpič
Celo največji skeptiki so bili presenečeni, ko je bila dan pred Dnevom republike zabetonirana zadnja plošča našega 20-stano-vanjskega stolpiča v Žalcu. Bolj natančno 28. novembra ob 1. uri ponoči. Takrat se je začelo praznovanje za vseh 25 delavcev Gradbeno obrtnega podjetja »USLUGE« Polzela. Tako je končanih vseh šest etaž težko pričakovanih stanovanj. Toda noč, ki so jo prebedeli ob betonu zadnjo soboto v novembru zidarji in tesarji »USLUG« ni bila edina. Skoraj vsako ploščo so neutrudni delavci betonirali pozno v noč pa tudi v jutranjih urah. Brez ozira na delovni dan ali nedeljo. Če je bilo kdaj postavljeno vprašanje, da se preneha z delom ob dveh, je večina zahtevala, da se nadaljuje tako dolgo, da se konča ena faza dela. Res veselo je delati s takšnimi ljudmi!
Na Ložnici je zrasel stolpič kot gobe po dežju pod rokami delavcev iz USLUG.
Tolikokrat sem se čudil zidarjem Nikolaj Franju, Z akošek Dragu in Varga Stefanu, kako so sposobni v dveh dneh pozidati celo etažo. Ze je tu Miha s svojo skupino tesarjev, da bi
Mraza in dobrih idej iz preteklih let, potrebno je le pravočasno in smelo pristopiti k delu.
Darila naj bodo primerna in praktična, ne sme pa manjkati nekaj, česar se bodo malčki najbolj veselili, kjer so za to možnosti, bo prav prišla skromna pogostitev malčkov.
Otroci bodite pridni in Dedek Mraz bo prišel tudi v DEO, kjer delajo vaši starši!
F. Ivančič
v Žalcu
hitro naredili prostor Braniša Luki in njegovi železokrivski skupini. Ko je bila položena armatura, kakor da nimajo vsak svojega poklica, vsi kot eden so razporejeni pri betoniranju. Kar stalno je Alihodžič pri dvigalu, Završnik Ivan pa je povsod tam, kjer sredi noči morala upada, kajti on bo vedno in ob pravem času povedal smešnico takrat, ko bo le-ta vzpodbudila k še večjemu elanu.
Ravno zaradi tega, ker poznam, koliko napora je vgrajenega v teh šestih naših etažah, se veselim tudi uspeha vseh imenovanih in tistih neimenovanih, ki so ponosni, da smo jim zaupali gradnjo tako zahtevnega objekta.
Prav zato se veselim tudi tistega trenutka, ko bo dokončana streha. Takrat pa še ena čestitka fantom od Uslug; res, uspeli ste in pokazali kaj znate!
Ko se bomo srečevali s čelado na glavi nekje med pritličjem in petim nadstropjem, bodo naše skupne misli pri septembru 1971, ko bomo predali ključe stanovanj vsem tistim, ki na ta trenutek že nestrpno čakajo.
U. M.
PRIHODNJE LETO PRAZNUJEMO 25-LET-NICO HMELJARJA. ŽE ZA NOVO LETO IZIDE PRVA PRAZNIČNA ŠTEVILKA V NOVI OBLIKI. VSE DOPISNIKE IZ PRVIH LET HMELJARJA VABIM, DA OBUDE SPOMINE V ENI IZMED PRVIH
Številk.
K SODELOVANJU VABI
UREDNIK


5
Izvleček vsebine osnutka statuta
(Nadaljevanje z 2. strani) če znotraj podjetja ne bo interesenta za nakup.
Individualni izvršilni organ podjetja je glavni direktor podjetja z nalogami, ki so podrobno navedene v čl. 167.— 170. Glede zasedbe oziroma imenovanja glavnega direktorja je novost v tem, da je lahko imenovana oseba tudi diplomirani ekonomist ali pravnik, ne pa samo izključno kmetijski inženir, kot je bilo to dosedaj v praksi.
Neposredne oblike samoupravljanja so:
1.	zbor delovne skupnosti celega podjetja (čl. 120),
2.	zbor delovne skupnosti OZD (čl. 176. do 181),
3.	zbor kooperantov (čl. 182),
4.	pravica do iniciative (čl. 121. do 124.) in
5.	referendum podjetja (čl. 115. do 119.).
Kot samoupravni organ na nivoju OZD delovne enote oziroma obrata deluje svet organizacije združenega dela. Člani sveta OZD iz svoje srede delegirajo predstavnike v delavski svet obrata in je na ta način dosežena povezava med samoupravnimi organi na nivoju obrata in svetom DE. Pravice in dolžnosti sveta OZD so navedene v 183. členu. V naslednjem členu pa so Razmejene pravice in pristojnosti med svetom DE, ki je v sestavu obrata in svetom obrata. Svetu DE v sestavu obrata ostanejo vse tiste pravice in dolžnosti, ki o njih lahko odloča sam po posebnem sklepu sveta obrata, zlasti pa odloča o predlogu proizvodnega načrta DE, o razdelitvi tistega dela dohodka, ki mu po pravilniku o delitvi dohodka in OD obrata pripada, o zasedbi delovnih mest in drugem.
Pri DE kooperacija deluje svet kooperantov. Način izvolitve in pristojnosti so določene v čl. 197. in 198.
V	podpoglavju »začasna uprava« (čl. 199. do 201.) so navedena določila, kdaj in pod katerimi pogoji se začasna uprava lahko uvede in kdo jo vodi.
V	podpoglavju »naloge in pooblastila vodilnih delavcev« (čl. 202. do 212.) so navedene naloge pomočnika glavnega direktorja, direktorja sektorja, ki je po pooblastilu glavnega direktorja za določeno skupino v sektor vključenih OZD vodi in koordinira poslovanje, usklajuje proizvodnjo in razvojno usmeritev teh OZD, skrbi za koordiniranje proizvodnje in poslovnih odnosov OZD in drugimi OZD in sektorji v podjetju ter s komercialnim centrom, po potrebi pa lahko
odredi začasno premestitev proizvodnih sredstev in delovne sile med OZD v sektorju. Naloge direktorja sektorja so podrobno določene v 203. členu. V naslednjem členu so naštete naloge direktorjev centrov in sekretarja. Naloge upravnika samostojne delovne enote oziroma obrata so navedene v členih 205.—208.
VII.	poglavje (čl. 213. do 229:) vsebuje načela medsebojnih ekonomskih odnosov v podjetju in zunanjih poslovnih razmerij. Pri notranjih odnosih je važno določilo, da je nedopustno oviranje v poslovanju med OZD (zlasti kršitev pogodb, zadrževanje dobav in slično), še zlasti pa so nedopustni pojavi v poslovanju, ki so nasprotni interesom podjetja kot integralne celote. Ce se primeri oviranja ugotovijo in je intervencija za "odškodnino neuspešna, se sproži postopek pri notranji arbitraži. Organizacije združenega dela sklepajo med seboj in "s podjetjem pismene pogodbe, s katerimi urejajo tiste posle, ki niso zajeti v planu in pogodbe na podlagi gospodarskega načrta. Organizacijam združenega dela je zagotovljena enakopravnost v ekonomskih odnosih in poslih znotraj podjetja. Podrobna določila glede tega so določena v 219. čl. S posebnim določilom čl. 221. je urejeno tudi premeščanje delavcev iz ene OZD v drugo, če ti kvalifikacijsko ustrezajo.
V	podpoglavju »notranja arbitraža« (čl. 229.) je določen postopek za ustanovitev notranje arbitraže in delo arbitraže. Tudi spore, ki nastanejo med samoupravnimi organi, ne glede na katerem nivoju, rešuje notranja arbitraža.
V	VIII. poglavju »medsebojna delovna razmerja« (čl. 230. do 244.) je obdelano področje medsebojnih delovnih razmerij le okvirno, podrobnosti pa bodo obdelane v pravilniku o medsebojnih delovnih razmerjih. Dokler ne bo izdelan in sprejet nov Pravilnik o medsebojnih razmerjih, velja dosedanji, razen določb, ki so v nasprotju z določili statuta.
Važno je poglavje IX. (čl. 245.—292.), ki obravnava načela za delitev dohodka in osebnih dohodkov in X. poglavje (čl. 253.-294), ki obravnava sredstva in sklade. V naslednjem so našteti skladi, s katerimi podjetje razpolaga in ki jih mora ustvarjati in uporaba sredstev posameznih skladov. Oblikovanje skladov ostane v glavnem nespremenjeno, izjema pa je pri oblikovanju rezervnega sklada.
Zadeve, ki jih statut konkretno ureja, kot so: podaljšani de-
lovnik (čl. 236.), odsotnosti z dela z nadomestilom do 7 dni (čl. 237.), samovoljna prekinitev dela (čl. 240.), civilno pravno razmerje (243. čl.), in prepoved dopolnilnega zaposlovanja in zasebnega dela v prostorih podjetja (čl. 244.), se izvajajo neposredno.
V	XII. poglavju (čl. 302.—
311.	) so navedene družbeno-po-litične organizacije v podjetju in njihove naloge. Posebna pozornost je dana delovanju sindikalne organizacije in njenim nalogam. Posebej opozarjamo na čl. 303. in 306.
V	predzadnjem delu statuta XIII. poglavju — so določbe o splošnih aktih, ki jih podjetje mora imeti, postopek za sprejem, dopolnitev in spremembo statuta in splošnih aktov (čl.
312.	in 316.). Tudi OZD, če je tako določeno v statutu ali drugem splošnem aktu (čl. 317.— 319.), lahko imajo svoje splošne akte. Statut velja 8 dni po sprejemu, splošni akti pa naslednji dan.
V	čl. 320. in 321. je določeno, da sc pogodbe sklenjene na osnovi statuta med OZD in podjetjem tudi splošni akti in za
*
Plavijo, da so že od nekdaj »udomačevali« v Čuvašiji divji hmelj, ki je rasel po gozdovih.
Danes je Čuvaška ASSR eden od glavnih rajonov Ruske federacije za proizvodnjo hmelja. Do konca letošnjega leta se bo površina nasadov hmelja v tej oblasti dvignila od 2 tisoč na 3 tisoč hektarjev.
Čuvašija se ne imenuje oblast »zelenega zlata« kar tako. Tod je človek vložil ogromno truda, da je dobil tak hmelj, kot je danes. Oni primerjajo v hmelj vložen trud s trudom
nje velja isti postopek za sprejem kot za druge splošne akte.
Vsi splošni akti morajo biti na razpolago ob vsakem času vsakemu članu delovne skupnosti (čl. 322.).
V XIV. poglavju je določeno, da se določbe statuta uporabljajo od dneva veljavnosti statuta, razen določb o samoupravnih organih, ko se ti izvolijo.
Vsi splošni akti se morajo v roku 1 leta uskladiti s statutom. Z dnevom veljavnosti tega statuta preneha veljati statut, sprejet 28. 2. 1966 z vsemi poznejšimi spremembami.
Strokovni delavci DE in obratov skupaj s sveti enot naj še posebej obravnavajo V. do X. poglavje osnutka statuta in dajo svoje pripombe skupaj z ostalimi pripombami.
Na prvi obravnavi osnutka statuta je bil podan predlog za spremembo firme (imena) podjetja. Tudi glede tega se naj podajo v razpravi mnenja in predlogi.
Predlagano je, da bi naj bilo ime podjetja »HMEZAD« ali, da se dosedanjemu imenu doda ta naziv.
iskalcev zlata. Pridelovalcem hmelja plača država za cent ( 100 kg) suhega hmelja prve vrste 700 rubljev. V sovhozu »Volga« so na 30 hektarski parceli imeli donos 17,3 q.
Na tem sovhozu in še drugih imajo črpalne postaje za namakanje hmeljišč. Gojitelji hmelja so ponekod dosegli izredne uspehe, tako je brigada Marije Konstantinove iz kolhoza »Mi-Čurin« pridelala lani na eni parceli 24,2 centa hmelja po hektarju.
(Zemlja Sovjeta 19/70)
Z velikim Steyerjem in 5-brazdnim plugom gre oranje mnogo
hitreje
Zeleno zlato v Čuvašiji
6-------------------
Iz dela samoupravnih organov
Delavski svet je zasedal 13. novembra 1970, navzočih pa je bilo 25 članov. Seji je prisostvoval glavni direktor dipl. ing. Križnik Veljko, pomočnik gl. direktorja tov. Karel Kač, sekretar podjetja tov. Savinek Franc in direktorji centrov.
Na zasedanju, ki je trajalo 9 ur, je delavski svet sprejel naslednje pomembnejše sklepe:
Potrdil je poročilo o 9-meseč-nem poslovanju podjetja kot celote in posameznih delovnih e-not (obratov) ter ukrepe za izboljšanje poslovanja, ki so:
—	delovnim enotam in obratom se morajo v bodoči poslovni politiki določiti limiti koriščenja obratnih sredstev na osnovi letnih proizvodnih programov in določiti rok, v katerem bodo zagotovile obratna sredstva, potrebna za normalno poslovanje;
—	DE/O skupno z razvojnim centrom ugotovijo, katere investicije po investicijskem programu se lahko odložijo in realizirajo v prihodnjem letu. Dolžnost strokovnih služb podjetja in DE/O je, da dosledno izvajajo organizacijski predpis o izvajanju investicij in zagotovijo, da ne bo prišlo do nesmotrnega investiranja;
—	Obrat Mesnine mora notranjo organizacijo in sistem poslovanja prilagoditi novim zunanjim zahtevam gospodarjenja in razširitvi kapacitet, z letom 1971 uvesti nagrajevanje po fizičnem oz. poslovnem uspehu na vseh nivojih, vodstvo obrata pa mora preko svojih ustreznih služb in ob pomoči centrov z gospodarskim načrtom za leto 1971 postaviti osnove boljšega gospodarjenja za prihodnje leto in sanirati neugodni rezultat letošnjega poslovanja;
—	V obratu Mesnine se spremeni višina dnevnice za službena potovanja, ki znaša za poslovno območje obrata 40 din, izven poslovnega območja pa 60 din. Znesek dnevnice se ustrezno zniža glede na čas trajanja službenega potovanja;
•— Vodstvo DE Vital mora ob sodelovanju centrov takoj rešiti organizacijo in zasedbo delovnih mest prodajnih območij oziroma celotno organizacijo prodajne službe, evidenco embalaže, fakturiranje in druge nerešene tekoče naloge, ki onemogočajo ažurno in točno spremljanje poslovanja enote;
—	Odgovorni delavci v DE/O in centrih morajo dosledno spoštovati vse normativne akte s področja delitve osebnih dohodkov. Ekonomski center bo pred delitvijo dobička za leto 1970 u-gotovil vsa neupravičena odstopanja pri izplačilu vkalkulira-
nih osebnih dohodkov in morebitne razlike predlagal, da se obračunajo v breme OD iz delitve dobička. Osebe, ki so odobrile obračun in izplačilo OD mimo določil ustreznih pravilnikov, bodo disciplinsko odgovarjale;
—	vsaka prekoračitev planiranih stroškov režije delovnih enot (obratov in centrov) se pri delitvi dohodka za leto 1970 pokrije v breme sredstev za OD iz delitve dobička te organizacijske enote;
—	za vse pogodbe, ki jih sklepa komercialni center oz. delovne enote (obrati) za večje nabave, si morajo pred podpisom teh pogodb izposlovati glede plačilnih rokov soglasje direktorja finančnega centra.
Z obremenitvami posameznikov za manjkajoča osnovna sredstva po stanju 31/12-1969 se počaka do zaključka popisa o-snovnih sredstev v letošnjem letu oziroma najkasneje do 31/12-1970.
Vodstvu in odboru Hranilno-kreditne službe se naroča, da preko kreditnih odborov izpostav izvede intenzivno akcijo za varčevanje pri interni banki podjetja.
Delavski svet je dal soglasje za najetje kredita pri Kreditni banki Celje, podružnici za kmetijstvo, za Hranilno-kreditno službo KK Žalec za nadaljnje kreditiranje individualnih kmetijskih proizvajalcev.
Delovni enoti Vital je odobreno premostitveno posojilo do 28/2-1971 iz skupnih sredstev podjetja za izdelavo idejnega načrta rekonstrukcije predelave sadja v Mestinju in za nakup osnovnih sredstev od tov. Maček Maksa iz Šentjurja pri Celju.
Odobreno je, da se obračuna biološka amortizacija od gozdov DE Kmetijstvo Šmarje za leto 1969 v breme DE Kmetijstvo Šmarje in da se celoten dohodek dosežen pri prodaji posekanega lesa v letu 1970 in v naslednjih letih prenese v dobro DE Gozdarstvo, ki bi se uporabil za pokritje tekočih stroškov za vzdrževanje gozdov, taksacijska dela in pogozditev goloseka. Gozdovi na področju DE Kmetijstvo Šmarje se s 1/1-1970 aktivirajo sredstva pa prenesejo v korist poslovnega sklada.
Potrjen je predlog o začasnem financiranju hmeljskih žičnic in odobreno premostitveno koristiti 50 % sredstev predračunske vrednosti investicije iz skupnih sredstev podjetja do odobritve kredita; drugih 50 % sredstev pa so dolžne zagotoviti delovne enote (obrat), ki obnavljajo.
V obravnavi predloga bodoče poslovne politike in smernic za sestavo gospodarskega načrta za leto 1971 je potrjen predlog bodoče poslovne politike podjetja in se da v razpravo svetom delovnih enot in obratom:
A.	Na področju PROIZVODNE POLITIKE je izrabiti obstoječe kapacitete in uvajati nagrajevanje po učinku povsod, kjer je to izvedljivo.
Težišče mora biti na razširjanju osnovnih dejavnosti podjetja, na katerih sloni ekonomska moč in sposobnost podjetja.
B.	Na področju finančne in investicijske politike:
1.	omejiti vse investicije, razen:
a)	za hmeljišča in obiralne stroje,
b)	za drobne naložbe, s katerimi izboljšamo izrabo in aktiviranje obstoječih kapacitet,
c)	naložbe v prodajno mrežo;
2.	vsaki delovni enoti-obratu določiti kvoto za drobne investicije, nadomestilo strojev in podobno;
3.	izvršena naročila osnovnih sredstev do 13/11-1970 se realizirajo, po tem datumu pa se vsako naročilo ponovno podrobno prouči;
4.	z razpoložljivimi sredstvi DE/O po zaključnem računu za leto 1970 in po poravnavi vseh finančnih obveznosti je zagotoviti povečan obseg potreb po obratnih sredstvih glede na
—	sedanjo preskrbljenost z obratnimi sredstvi po posameznih DE/O,
—	povečanje obsega proizvodnje v letu 1971,
—	upoštevanje zmanjšanja likvidnosti in daljše vezave obratni)^ sredstev.
5.	Obseg razpoložljivih sredstev za investicije se dokončno določi in ugotovi po sprejetem finančnem planu, ki mora pokazati potrebo po obratnih sredstvih po posameznih DE/O, temelječe na rezultatih poslovanja.
Za določanje razpoložljivih sredstev za investicije v letu 1971 se sprejmejo naslednji instrumenti:
—	za izračun razpoložljivih sredstev poslovnega sklada DE/O za investicije se ne upošteva polovico sredstev pospešene amortizacije in polovico sredstev planirane odprodaje osnovnih sredstev;
—	od akumulacije po zaključnem računu in minimalne amortizacije 1971 se za obratna sredstva izloči 20 % sredstev v vseh DE/O, razen tistih, ki ne pokrivajo svojih finančnih obveznosti;
—	za drobne potrebe DE/O, ki niso v investicijskem načrtu, se pusti največ 20 % sredstev amortizacije od delovnih priprav. O uporabi
tSL^knaH^\
teh sredstev odločajo enote skladno s pooblastili.
6.	V letu 1971 je osnovna naloga aktivirati mrtvi kapital v nedokončanih investicijah in zlasti v obratnih sredstvih.
7.	Za realizacijo investicij se uvedejo naslednji ukrepi:
—	Ob sprejetju investicijskega programa oz. odločitvi ustreznega organa o začetku investicije se določi rok izgradnje in rok aktiviranja osnovnega sredstva.
—	Ce DE/O prekorači postavljeni rok, se vložena sredstva obremenijo z 8 % obrestno mero v breme izrednih izdatkov DE/O in dobro skupnih sredstev podjetja.
—	Za izvedbo vsake gradnje se imenuje odbor, v katerem so pomočnik direktorja razvojnega centra in nadzorni organ razvojnega centra ter upravnik DE/O ali tehnolog (po nalogu u-pravnika), ki odgovarja za pravočasno izgradnjo objekta.
—	Pri sestavljanju vsake investicijske pogodbe mora razen razvojnega centra sodelovati in dati soglasje direktor finančnega centra in upravna služba podjetja.
—	Enak postopek, kot velja za investicije, se razširi tudi na naročila embalaže v DE Vital in Hladilnica.
8.	Angažiranje denarnih sredstev poslovnega sklada za investicije (začetek in dinamika) mora biti usklajeno s planirano likvidnostjo sredstev, kar pa zavisi od angažiranosti in sproščanja obratnih sredstev, ki imajo v letu 1971 prednost.
O času angažiranja sredstev za posamezno investicijo odloča direktor finančnega centra.
9.	DE Kooperacija in DE Kmetijstvo Šmarje morata izdelati predlog usmeritve razpoložljivih sredstev hranilnih vlog za investicije na kmetijah svojega področja.
10.	Potrošnjo deviznih sredstev je omejiti in jih v prvi vrsti angažirati pri najetju dinar- ' skih kreditov za obnovo in povečanje hmeljskih nasadov
Sklep DSP 4. seje z dne 8/8-1969 o dodatnem prispevku za nakup deviz v višini 20 % se do nadaljnjega razširi tudi za nar kup osnovnih sredstev v enotah, ki nimajo dovolj lastnih deviz.
C.	Komercialna politika v letu
1971:
1.	Pri prodaji naših proizvodov je treba voditi dolgoročno politiko in preiti na dolgoročne pogodbe z zanesljivimi in stalnimi kupci.
Posebno pozornost je treba posvetiti bližnjim potrošnim središčem; potrošne centre v krogu 50 km moramo intenzivno obdelovati in na tem področju

7
doseči maksimalno gostoto prodaje. V drugem krogu od 50 do 150 km bi poslovali le s trajnimi kupci, ki so že naši večletni partnerji, kar pa ne bi veljalo za pijače, pri katerih moramo dosegati največjo gostoto prodaje na celotnem področju Slovenije, Istre, Kvarnerja, Zagreba in njegove okolice.
Komercialna služba mora biti pobudnik planirane proizvodnje tako po asortimentu kot količini in je odgovorna za prodajo planirane proizvodnje. Zagotoviti mora odkup vseh tržnih viškov kmetijskih proizvodov in jih plasirati po najboljših tržnih pogojih.
Enotno je treba plasirati preko nabavno-prodajnega oddelka proizvode, ki predstavljajo pomembne tržne viške in ki se proizvajajo v več DE/O.
Prodajne izpostave izven republike je potrebno razširiti v prodajne izpostave vseh naših proizvodov. Te izpostave naj bi pokrivale potrebe z vsemi našimi tržnimi viški na posameznih področjih.
Poenotiti je treba potniško službo.
2.	Nabavna služba se mora u-smeriti v sklepanje dolgoročnih aranžmajev z dobavitelji.
3.	Izvoz moramo povečevati. Razen hmelja so možnosti tudi pri sadju, mesu, gozdnih sadežih in drugih proizvodih.
Krepiti je še treba uvozne storitve za zunanje naročnike.
Prodajo opreme za kmeta je treba poenotiti in jo kanalizirati preko trgovin kmetijske preskrbe.
4.	Izvajanje komercialne politike mora biti usklajeno s podjetniškimi cilji in na nivoju podjetja koordinirano.
Odnose s poslovnimi partnerji moramo razvijati z dolgoročnega vidika in ne kratkoročnega. Odnosi morajo biti resnično poslovni.
Pri enotni podjetniški prodaji je povezovati prodajo tistih proizvodov, ki se lažje prodajajo, s tistimi, ki se težje prodajajo.
Pri prodaji morajo DE/O iskati dobiček izven podjetja in ne v prodaji znotraj podjetja med DE/O.
D.	Kadrovska politika mora zagotoviti izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih. V ta namen se:
na novo sprejemajo samo kadri, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje delovnih mest. Samo izjemno, kadar ni mogoče dobiti u-Streznih kadrov, se lahko odstopi od posamezne zahteve.
Vsem, ki zasedajo delovna mesta in nimajo zahtevane strokovne izobrazbe, se z odločbo naloži, da si to izobrazbo pridobijo v določenem roku.
Kadrom je znotraj podjetja treba omogočiti napredovanje, preprečiti pa je medsebojno prevzemanje delavcev med enotami.
Kadrovska služba je zadolžena, da preskrbi manjkajoče kadre z visoko strokovno izobrazbo in še zlasti za DE Kmetijstvo Šmai'je.
Uvesti je treba evidenco in redna poročila o gibanju kadrov po DE/O in za podjetje ter zagotoviti izvajanje predpisanih postopkov v kadrovanju.
Pomanjkanje delovne sile v eni DE/O je treba najprej pokrivati iz presežkov delovne sile v drugi DE/O, če kvalifikacijsko ustreza.
Potrjene so smernice za izdelavo gospodarskega načrta za leto 1971.
Delavski svet soglaša z ustanovitvijo grupacije za sadje pri Zvezni gospodarski zbornici in z včlanjenjem podjetja v to gru-
—	Nastavitev delavcev po sistemizaciji delpvnih mest v obratu Mesnine za 38 delavcev v letu 1971. Dodatno zasedbo delovnih mest za izvršilne delavce v proizvodnji in prodaji lahko obrat izvrši po sklepu delavskega sveta obrata s predhodnim soglasjem direktorja kadrovskega centra, ki ugotovi upravičenost zasedbe na povečan promet. Ostalo zasedbo delovnih mest po sistemizaciji odobrava za predlog DS obrata upravni odbor podjetja.
—	V obratu Kmetijstvo Vrbje sistemizacijo 5 delovnih mest mehanikov za vzdrževanje strojev, strojnega parka in drugih naprav.
—	V DE Hladilnica sistemizacijo 2 delovnih mest sortirle v
Udeleženci 12. seje DS podjetja so pazljivo poslušali poročilo o 9-mesečnem poslovanju podjetja, ki ga je podala Cizej Ljudmila
pačijo. Za predstavnika v grupaciji je imenovan Debelak Ivo, direktor KoC, za njegovega namestnika pa Selih Alfonz, u-pravnik DE Hladilnica.
Potrdil je tudi dogovor med podjetjem in Skupščino občine Žalec, ki je osnova za urejevanje medsebojnih odnosov pri koriščenju zemljišč splošno ljudskega premoženja, dajanju zemljišč za potrebe javnega interesa in zemljiško-knjižnega prenosa zemljišč splošno ljudskega premoženja v zemljiški fond podjetja.
Na predlog komisije za sistemizacijo delovnih mest DSP z dne 10. 11. 1970 za spremembo sistemizacije delovnih mest v nekaterih DE/O je delavski svet potrdil:
—	korigirano sistemizacijo delovnih mest v delovni enoti Gostinstvo glede na priključitev o-skrbovanja s toplimi obroki Cinkarno, Rudarski center Velenje in tri bifeje, ki predstavlja povečanje za 19 delovnih mest.
—	Dodatno sistemizacijo delovnih mest v DE Strojna postaja za povečanje 34 delovnih mest.
skladišču in v DE Mešalnica 2 delovnih mest skladiščnika.
—	prenos DM blagajnika-likvi-datorja OD v oddelku za finančna sredstva Žalec I v finančni oddelek FiC in preimenovanje v naziv »glavni blagajnik II« in
—	prerazporeditev DM mlečni kontrolor ter DM pospeševalca v DE Kooperacija;
—	Za večja in specialna generalna popravila ter remonte kmetijskih strojev se delovne enote in obrati poslužujejo u-slug specializirane enote Strojna postaja. Delovnim enotam in obratom se načelno dovoljuje ustanavljati samo toliko DM mehanikov za vzdrževanje strojev in naprav v DE/O, kolikor je potrebno za redno vzdrževanje le-teh.
V zvezi z ustanovitvijo novih poslovnih mest in dopolnitve predmeta poslovanja in vpisa le-teh v register gospodarskih organizacij pri okrožnem sodišču v Celju je delavski Svet potrdil:
— ustanovitev	poslovalnice »Mesnica pri Koširju« v Zagorju, ki posluje v sklopu OZD Mesnine;
— ustanovitev	poslovalnice »Mesnica in delikatesa« v Ljub-
ljani, ki posluje v sklopu OZD Mesnine;
—	ustanovitev poslovalnice »Mesnica in delikatesa« v Kobaridu, ki posluje v sklopu OZD Mesnine;
—	ustanovitev prodajalne kmetijske preskrbe v Virštanju in Kostrivnici, ki poslujeta v sklopu DE Kmetijstvo Šmarje;
—	ustanovitev prodajalne cvetlic »Cvetličarna Otok« v Celju, ki posluje v sklopu OZD Vrtnarstvo;
—	ustanovitev poslovnega mesta Vinotoč v Rogaški Slatini, ki posluje v sklopu OZD Vital;
—	razširitev predmeta poslovanja v Samopostrežni mesnici v Žalcu, v poslovalnici »Delikatesa« v Rogaški Slatini, prodajalni kmetijske preskrbe v Bistrici ob Sotli in razširitev predmeta poslovanja podjetja, ki se izvaja v DE Strojna postaja;
—	spremembo naziva DE Hladilnica v: KK Žalec, Združena hladilnica in spremembo naziva obrata Kmetijstvo Vrbje zaradi spremembe sedeža v : KK Žaleč, Kmetijstvo Žalec p. Šempeter.
Glede na problematiko informiranja v podjetju je DS sprejel:
Redni zbori delovnih skupnosti se po delovnih enotah obratih oz. poslovnih proizvodnih e-notah sklicujejo po potrebi mesečno, najmanj pa 4 krat letno in to po tromesečnih obračunih, kjer se obravnava izvajanje proizvodnega plana, delitve dohodka, ukrepi za nadaljnje delo, druge informacije in vprašanja ter predlogi članov kolektiva.
Odgovoren za sklic zborov je upravnik DE/O in vodja PE.
Izredni zbori delovnih skupnosti se skličejo vedno kadar se morajo obravnavati predlogi in osnutki splošnih aktov, statut in drugi pravilniki, prej ko jih sprejme DSP ali sveti DE/O.
Zbore skliče upravnik DE/O ali vo’dja PE.
Izredni zbori se skličejo za obravnavo osnutkov proizvodnih in finančnih načrtov podjetja in DE/O ter za obravnavo zaključnega računa podjetja in DE/O.
Zbore skličejo po nalogu glavnega direktorja upravniki DE/O.
Enkrat letno se na zborih informira članstvo o delu organov upravljanja (DSP, sveta DE/O, kolektivnih izvršilnih organov in drugih organov).
Člani DSP, ki so izvoljeni po DE/O so dolžni na rednih zborih poročati volivcem (zborom) o delu DSP in njegovih organov, sprejetih sklepih, sprejemati predloge in stališča zborov in članov kolektiva ter jih prenesti na seje DSP.
Zbore delovne skupnosti DE Skupne službe sklicuje glavni direktor podjetja.
Na vsakem zboru naj bo točka dnevnega reda »predlogi in vprašanja članov«.
(Nadaljevanje na 8. strani)

8
Prva konferenca
Prvo soboto v novembru so se zbrali mladi podjetja na svoji I. konferenci. Namen konference je bil, da se mladi organizirano povežejo v podjetju. Na konferenci so sprejeli tudi svoj program dela. Zastopana je bila
večina delovnih enot, nekatere delovne enote pa tudi na konferenci niso bile zastopane. Verjetno so bili mladi odsotni prav iz tistih delovnih enot, kjer se njihovo organizirano delo ne čuti. Tam bo novoizvoljeno vod-
Mbdinke in mladinci na I. konferenci mladih v našem kombinatu poslušajo uvodne besede sekretarja OOZK kombinata tov. Mileta
Uranjeka
(Nadaljevanje s 7. strani)
Izredna in nujna obvestila se objavljajo na oglasnih deskah, posebej pa nanje opozorijo neposredni vodje.
Oblika informiranja so tudi množični sestanki, ki jih sklicuje politična organizacija po svoji iniciativi, lahko pa skupaj z vodstvi enot.
Glasilo podjetja izhaja redno
10.	v mesecu.
Vse navedene in druge oblike informiranja se uredijo v statutu podjetja in določijo organi, odgovorni za izvajanje.
Komisiji za delovna razmerja, družbeni standard in izobraževanje DSP je dovolejno od vročenih 250.0Ö0 din za individualno gradnjo stanovanj, v letošnjem letu razdeliti sredstva do višine 50.000 din.
Na predlog komisije za nepremičnine podjetja za spremembo oziroma dopolnitev sklepa DSP z dne 2. 4. 1970 glede odprodaje stavbnih parcel delavcem podjetja, se le-ta dopolni v naslednjem:
Kriteriji, ki se upoštevajo pri prodaji stavbnih parcel delavcem podjetja, so materialni položaj in višina osebnega dohodka zaposlenega interesenta za nakup parcele.
Preveriti je vsak posamezni primer, če ima interesent lastno zemljo primerno za gradnjo, ali kmetijsko zemljišče, primerno za zamenjavo za pridobitev stavbne parcele.
Pridob'telj parcele mora zgraditi stanovanjsko hišo do I. faze najkasneje v treh letih od dneva pridobitve parcele, v nasprotnem primeru je dolžan parcelo vrniti po isti ceni kot jo je pridobil.
Odplačilo kupnine za parcelo se odobri odvisno od navedenih kriterijev za dobo 1 do 10 let z 2,5 % obrestno mero.
Prodaja stavbnih parcel se vrši na javnih licitacijah po prometni vrednosti v času prodaje. Pri nakupu parcele imajo zaposleni pri Kombinatu predkupno pravico.
Kot stavbna parcela se smatra zazidalno zemljišče, velikosti 500—600 m-’. Odplačevanje kupnine se odobri za parcele, ki jih prodaja Kombinat.
Do sprejetja pravilnika o kreditiranju stanovanjske izgradnje in dodeljevanja stanovanj, v katerem je potrebno določiti tudi pogoje za prodajo stavbnih parcel delavcem Kombinata, odloča o pogojih in določa roke -odplačil komisija za nepremičnine.
mladih ,
stvo moralo orati ledino. Razveseljivo je, da so bili na konferenci prisotni mladi iz naslednjih delovnih enot: Gostinstvo, Vrtnarstvo, Mesnine, Hmezad, Strojni postaja, Šmarje, Miro-san, Skupne službe, Kmetijska preskrba Žalec, konference pa so se udeležili tudi mladi kmetijski proizvajalci iz Tabora, Vranskega in Šmarja.
Mladi so svojo prvo konferenco v podjetju že pričakovali, kajti osnovna organizacija ZK je
REFERAT SEKRETARJA OO URANJEK MILETA NA I
11 otfn m naloge nalog r>
Ni slučajno, da se v dneh po prvi konferenci ZKJ kot prvi v podjetju sestajajo mladi.
Sestali ste se z namenom, da se organizirate kot organizacija v podjetju. S tem ni rečeno, da mladi do sedaj niso bili organizirani. Mladina je po posameznih delovnih enotah delala in živela preko svojih aktivov. Pokazala pa se je potreba, da vse napore in stremljenja posameznih aktivov mladih koordiniramo za dejavnost na področju celega podjetja in da s svojimi mislimi, delom in predlogi vplivate na pozitiven razvoj podjetja kot celote in vsake delovne enote posebej. To pa bo kontinuirano mogoče, če boste v podjetju imeli svojo mladinsko organizacijo. Ni namen formiranja mladinske organizacije v podjetju, da bi ločeno od ostalih političnih organizacij razpravljala o nečem imaginarnem, temveč da skupno z ostalimi organizacijami vpliva in mobilizira vse napredne tokove v podjetju, da bodo ukrepi, sklepi in predvsem delo v podjetju prineslo vsakemu posamezniku tudi boljši kos kruha, takrat ko bodo delovne enote in celo podjetje na vseh nivojih še bolje poslovalo.
Vsa stremljenja in želje mladih želimo mobilizirati, kajti znano je, da se pri, mladem človeku vzbudi zanimanje za dogajanje okoli njega, pa naj bo v družini ali v podjetju. Mlad človek želi, da misli in deluje v čim širših okvirih. Mladost je tisti čas, ko se človek iz privatnega zanimanja vključuje v širša družbena doga-janja. Prirodna radovednost mladega človeka se postopoma širi od ozkega družinskega kroga na okolico, kjer dela, kjer živi in končno ni mu vseeno, kaj se dogaja tudi v širši družbeni skupnosti. Vsem svojim stremljenjem pa zna mlad človek dodati svojo voljo, znanje in predvsem polet.
podjetja
želela, da se za vso problematiko zainteresira vso mladino. S tem namenom je sekretariat tudi pripravil poročilo o vlogi in nalogah mladine pri izvrševanju nalog v podjetju. Program, ki so ga mladi sprejeli na konferenci, bo sigurno izvršen uspešno, če bo novoizvoljeno vodstvo s svojim delom uspelo zainteresirati vse mlade. O programu in delu mladih pa bomo verjetno kaj več izvedeli od mladih samih.
U. M.
ZK KOMBINATA TOVARIŠA . KONFERENCI MLADIH
• pri izrršei nnju podjetju
Vprašanje mladine danes ni enostavno in brezznačajno. Tega vprašanja zreli ljudje ne morejo obiti. Kdo je današnja mladina konkretno v našem podjetju? To so mladi kmetijski proizvajalci, mladi delavci v podjetju, učenci, ki se pripravljajo za vse vrste poklicev nujnih za boljši napredek podjetja, tu pa je tudi tista inteligenca, ki se je takoj po dokončanih šolah vključila v problematiko delovnega področja za katerega je teoretično usposobljena. Vso to našo mlado generacijo pa lahko opredelimo delno v lojalno, poslušno, bolj redko borbeno. Mogoče se prevečkrat prehitro prilagodi stanju, nemalokrat pa zna tudi kritično pokazati na tiste probleme, ki bi jih veljalo hitro odpraviti.
Mlad človek zna brez ovinkov povedati tisto, kar smatra, da je nepravilno. Nikoli ni zadovoljen s stanjem, kakršno je. Vedno želi novo, boljše in še boljše. In to marsikdaj z večjim posluhom od starejših. Starejši so že dosegli določeno socialno stanje, moč, urejena imajo osnovna življenjska vprašanja, pa se ne želijo kdo-vekako eksponirati v politični borbi, kajti to bi lahko predstavljalo tudi rizik, da se izgubi že pridobljeno.
Mladi, ki so na dnu socialne lestvice, pa te prepreke ne po znajo, kajti oni lahko najman izgubijo, če pokažejo iskrene na problematiko. In če je temu tako, potem lahko ves tok dogajanj tudi pri nas v podjetju dovedete na višji nivo. Pozitivni programi dela mladih, lahko vzpodbudijo k delovanju na sledečih področjih:
Vsekakor smo v delovni organizaciji zaposleni in verjetno
(Nadaljevanje na 9. strani)
flft Wtn8)l)oA|
9
(Nadaljevanje z 8. strani) bo delo in prizadevnost na delu skoraj sigurno na prvem mestu vseh naših programov.
Da bi bili na svojih delovnih mestih sproščeni in da bi vedeli stalno zakaj sploh delate, bi morali biti na tekočem s programi, načrti podjetja, prav tako pa tudi informirani v rezultatih dela iz prve roke.
Mladi morate vplivati na sestavo samoupravnih organov delovne enote do podjetja.
Stalno bi morali vzpodbujati k izobraževanju vse tiste, ki nimajo zadostne izobrazbe za opravljanje svojega dela.
Zainteresirani bi morali biti, da se pravično rešuje stanovanjsko vprašanje predvsem mladih družin.
Vplivati na politiko štipendiranja po sposobnostih in nagnjenjih.
Vključevati se aktivno v športna društva.
Pokazati na vse primere slabe delovne zaščite mladih.
Mladi bi morali s svojim delom in idejami poživiti delo v sindikatu in Zvezi komunistov.
Ta in še druga vprašanja, ki jih bo osvetlila današnja razprava, bi morala biti v programu mladinske organizacije. Zato pa stoji pred izvoljenim vodstvom velika naloga.
Z ozirom na to, da deluje mladina našega podjetja na področju občin Žalec, Celje, Šmarje in Radlje, bo verjetno vsak aktiv oz. del mladine vezan na mladinsko konferenco v občini, kjer dela in živi.
Namen organiziranja mladine v podjetju pa bi morala biti koordinirana akcija vseh mladih, ki bi morala upoštevati interese in specifično problematiko mladine posameznih delovnih enot.
Že sedaj deluje v našem podjetju na različnih področjih 15 »mladinskih aktivov mladina tj. kmetijskih proizvajalcev. Ti aktivi v nekaterih krajih združujejo mlado kmečko mladino in tisto, ki je zaposlena v podjetju. Verjetno bo to obliko organiziranja na terenu vsekakor potrebno podpirati. V obratu Mesnine je formiran aktiv, ki ima izdelan svoj program dela, vodstvo in izvoljenega mentorja. V delovni enoti Mleko in Vrtnarstvo deluje mladina, programi dela pa niso znani. V formiranju je aktiv mladih v Skupnih službah. Aktivni so mladi v Radljah in Šmarju. Verjetno pa bo po današnji konferenci število aktivov še povečano.
Vodstvo mladinske organizacije, ki bi se lahko imenovalo zbor aktivov, bi moralo kadrovsko pokrivati celo podjetje. Zato bo verjetno potrebno izvoliti predsednika, sekretarja in blagajnika, člani vodstva pa bi bili predsedniki že formiranih aktivov in tistih, ki bodo še formirani.
Tako izvoljeno vodstvo na tej konferenci bi moralo sprejeti program na najboljši način, ob sodelovanju vseh mladih čimbolj približati vsakemu posamezniku in vsak poedinec bi moral po svojih sposobnostih in nagnjenjih sodelovati v realizaciji sprejetega programa.
10-LETNI JUBILEJ
VIŠJA AGRONOMSKA ŠOLA V MARIBORU JE OD 19. DO 21. NOVEMBRA S ŠTEVILNIMI PRIREDITVAMI OBHAJALA 10-LETNICO OBSTOJA.
ŽE ŠTEVILO 271 REDNIH IN 113 IZREDNIH DIPLOMANTOV JE ZGOVOREN DOKAZ ZA OPRAVIČILO NJENEGA OBSTOJA. ZBORA SE JE UDELEŽILO NAD 170 DIPLOMANTOV, PREDVSEM PRVIH GENERACIJ.
KAKO BO V PRIHODNJE?
Že sedaj je čas, da pričnemo misliti na prihodnjo turistično sezono in na regrese za dopust. Letos smo mnogo grešili, zato se mi zdi prav, da s - tem ko povem, kako so v i kranjski občini letos delile re-< grese delovne organizacije, opozorim pred novimi napakami.
Pa poglejmo, kako so delile regrese delovne organizacije: 3 niso izplačale nobenega regresa, ena je izplačala 80 dinarjev, druge pa po 100 din, 120, 150, da celo 800 in 850 din na zaposlenega člana. Tako je bilo razmerje med izplačanimi regresi na zaposlenega 1:10.
Dve tretjini anketiranih organizacij ni izplačalo nezapo-
slenim družinskim članom nobenega regresa, ostali pa so pri izplačevanju regresov upoštevali tudi otroke.
Občinski sindikalni svet sedaj predlaga skupni sklad za regresiranje dopustov. V ta sklad bi naj vlagale delovne organizacije od 300 do 600 din na zaposlenega. Tako bi bil povprečen regres okrog 400 din; na nezaposlenega družinskega člana 100 do 150 din, na otroka pa 50 do 100 din.
Spremljali bodo tudi učinkovitost in problematiko oddiha in regresiranja.
Prav bi bilo slišati tudi naše predstavnike sindikata o regresiranju v prihodnjem letu.
IVOVA MESNICA V KOBARIDU
V želji, da bi naše proizvode nudili potrošniku čim bolj neposredno, stalno razširjamo mrežo MALOPRODAJNIH lokalov. Tako se je mesnici v Ljubljani priključil tudi lokal za prodajo mesa in delikatese v Kobaridu.
Mesnica se nahaja v neposredni bližini centra s približno
obložen z vzorčastimi ploščicami, strop pa z lesenim ladijskim podom. Hladilnica in razsekoval-nica sta do stropa obloženi z belimi ploščicami, ostali prostori pa so ometani in prebeljeni.
Lokal je adaptiralo Gradbeno podjetje »POSOČJE« iz Tolmina pod vodstvom KAVClC Vlada.

Svečani otvoritvi naše Mesnice v Kobaridu so prisostvovali izvajalci del in ugledni predstavniki občine Tolmin.
600 m-’ parkirnega prostora. Z ozirom na to, da je do jugoslo-vansko-italijanske meje samo 9 km in do Čedada 28 km, je vrednost lokala še večja.
Lokal je adaptiran v pritličnih prostorih privatne stanovanjske hiše in ima sledeče prostore:	prodajalna v površini
40 m2 je opremljena z dvema Royal vitrinama in dvema panjema za klasično prodajo mesa. Celo prodajno linijo, ki je razdeljena na prostor za prodajo svežega mesa in delikatese so spretno opremile Loške tovarne hladilnikov. Hladilnica je površine 14 m-, razsekovalnica 10 m2, skladišče za suhomesnate izdelke 10 m2, prostor za embalažo s strojnico 8 m2 in pomožni prostori (garderobe, sanitarije) 8 m2.
Prodajni lokal je privlačno
Opremo je dobavila LTH iz Škofje Loke. Za pravočasno dobavo opreme dolgujemo posebno zahvalo tov. PLESTENJAK Slavku. Načrt adaptacije je izdelal MEJAČ J. Nadzor nad gradnjo pa je vršila delovna enota Hišni sklad.
Mesnica je bila odprta v četrtek, dne 26. novembra. Ob priliki otvoritve so bili povabljeni predstavniki občinske skupščine Tolmin, ki so izrazili posebno priznanje podjetju, ker se je odločilo za gradnjo lokala ne oziraje se na občinske meje.
Lokal je v imenu podjetja otvoril upravnik obrata Mesnine ŠTRUC Jože in zagotovil, da bodo v lokalu zmeraj na razpolago kvalitetni izdelki in meso. Ce bo to res, promet v mesnici v Kobaridu ne bo izostal. U. M.
mzcMcso
Vodja Mesnin in vodja maloprodaje med »posadko« mesnice v Kobaridu.
_____________________________ SL-
Razstava mlečnih izdelkov
(Nadaljevanje s 1. strani) no smo se zavedali, da bomo prvi v zgodovini povojnega mlekarstva, ki to poskušamo doseči. Namenili smo precej sredstev, ki naj bi nam omogočila uspeh pri ureditvi te razstave.
Namen ocenjevanja in zlasti še razstave mlečnih izdelkov je v tem, da mlekarne tekmujejo med seboj, tako v pogledu kakovosti posameznih mlečnih izdelkov, kot tudi pri širjenju svojih proizvodnih programov.
Letošnjo jesensko — jubilejno — X. ocenjevanje mlečnih izdelkov v Žalcu je navdušilo u-deležence in obiskovalce tako v pogledu kakovosti izdelkov, kot tudi v pogledu udeležbe slovenskih mlekarn. Ocenjevanja se je udeležilo, nič manj kot 14 mlekarn iz Slovenije s 86 izdelki.
Ocenjevanje se je pričelo v petek, dne 20. 11. 1970, v prostorih mlekarne v Celju. Sama razstava mlečnih izdelkov in slavnostna razglasitev ocen je bila naslednjega dne, v soboto 21. 11. 1970, v dvorani Kmetijskega Kombinata v Žalcu.
Ocenjevalno komisijo so sestavljali predjednik (direktor »Mlekarskega šolskega centra« v Kranju), podpredsednik (direktor »Republiškega instituta za mlekarstvo« v Ljubljani) ter trije člani (kvalificirani mlekarji s končano mlekarsko šolo v Kranju). Delo komisije je bilo kaj naporno, saj so ves dan, od
8.	ure zjutraj, do 8. ure zvečer. Članom komisije gre vsa zasluga za pravilne, pravične in vzpodbudne ocene, ki so jih dodeljevali mlečnim izdelkom iz posameznih mlekarn.
Zlasti še poudarjamo, da so ocene vzpodbudne zato, ker se
v mlekarnah, udeleženkah na ocenjevanjih, od enega do drugega ocenjevanja razpravlja s ponosom o izdelkih, ki so dobili najvišjo možno oceno »extra«. O izdelkih pa, ki so bili slabše ocenjeni, razpravljajo mlekarji
strokovno-kritično in iščejo vzroke neuspeha ter pripravljajo pogoje, kako bi do naslednjega ocenjavanja izboljšali njih kakovost, da se neuspeh ne-bi ponovil.
Prav zaradi tega zablesti nad izdelki na razstavi iz leta v leto več ocen »extra«, kar vzpodbuja mlekarje k nadaljnjemu i-skanju in širjenju proizvodnje ter izboljševanju kakovosti izdelkov. Že samo s tem da bi bil cilj ocenjevanja in razstave dosežen. !
Mlekarna v Celju si je zadala ■letos še en cilj — pokazati tako proizvajalcem, kot povabljenim, kako visoko postavljajo v svetu industrijsko proizvodnjo mlečnih izdelkov, z željo, da bi se tudi mi povzpeli na enako raven.
V priprave za ocenjevanje in v razstavo smo vložili ogromno truda in veliko materialnih sredstev. Iz pohval, ki so »kar deževale«, sklepamo, da nam je namen zares uspel. Želimo le, da ostanejo naša ocenjevanja na ravni, na katero smo jih uspeli postaviti v Žalcu, dne 21. 11.1970.
Razstavni prostor na Kmetijskem Kombinatu v Žalcu je u-redil naš aranžer, ki je zaposlen pri KK Žalec z vso svojo bogato in pestro domišljijo in strokovnostjo. Prostor je bil u-rejen med vejami in štori ter planšarskimi lesami, zbitimi iz lat. Za lesami so stale stare
kmečke pinje, posnemalniki, oblikovala za maslo in sire, stare lončene posode za mleko in razni drugi pripomočki, katerih so se posluževali kmetje pri predelavi mleka v maslo, sir in mlečne napitke. (Pripomočke za predelavo mleka, so nam dali na razpolago kmetje iz Šmihela in Gornjega Grada, za kar se jim prav prisrčno zahvaljujemo, saj so nam s tem omogočili, da popestrimo našo razstavo. Obenem smo ob tem spomnili obiskovalce, kako se je razvijalo in naglo razvilo naše mlekarstvo, od navadne ročne predelave, do današnje, visoko mehanizirane tovarniške predelave mleka!). Razstavno mizo in razstavni prostor so krasile vaze s prekrasnimi šopki cvetja, kar je dalo videzu razstave slavnostni značaj — saj je to bila razstava, na kateri so pokazale vse slovenske mlekarne, s čim se ukvarjajo, kaj zmorejo!
Obiskovalcem se je nudila priložnost, da vse razstavljené izdelke tudi pokusijo! Pred razstavno mizo, ki se je šibila pod razstavljenimi siri, maslom, mlekom, jogurti, smetano, skuto in sladoledi se je razprostirala miza, na kateri je bilo vseh izdelkov dovolj za pokušnjo; na krožnikih so bili narezani siri vseh vrst ter naloženi jogurti, smetane, skuta itd.
Zakusko, ki je bila priprav-
V JlITEKSt JE G0KEI.0
Zaradi iskre, ki je nastala v stikalu votkovnega stroja, se je vnel prah in odpadni material
18.	novembra 1970 okrog 19.40. Hitri gasilci so požar pogasili, škode pa je vseeno nad 80.000 dinarjev.
ljena izključno iz sirov in ostalih mlečnih izdelkov, je pripravil visoki gost — kuhar iz Brda, ki se je žal ob priliki razstave, skromno umaknil. Pokazal nam je v izdelkih svoje bogato kuharsko znanje ter navdušil oči in radovednost obiskovalcev, ki so segali po njegovih izdelkih. Njemu gre zahvala, da smo imeli priložnost videti, kaj vse se da pripraviti iz različnih vrst sirov !
Ob koncu še nekaj besed o ocenah, ki so bile dodeljene izdelkom »Mlekarne« v Celju; dobili smo lepo zbirko najvišjih možnih ocen »extra« za sir gauda, za surovo maslo, ter za vse vrste jogurtov (navadni jogurt, sadni jogurt z dodatkom malin, jagod in borovnic). Danes si že s sigurnostjo upamo trditi, da predstavlja izdelek »celjski jogurt« pojem kakovosti, saj že vrsti ocenjevanj redno dobiva oceno »extra«. Tudi z drugimi izdelki dosegamo vrh med izdelki, ki prihajajo danes na slovensko tržišče.
Pa še to — razstava je uspela! Bila je, po zaslugi vseh, ki so sodelovali, tako gostiteljev, kot tudi mlekarn, ki so poslale svoje izdelke na ocenjevanje, vredna ogleda in vsi smo je bili veseli. Še dolgo se je bomo z zadovoljstvom spominjali.
Ing. V. K.
OGLAS
Prodam skoraj nov voz z gumijastimi kolesi.
Voh Boris Dobrteša vas 19 Šempeter
Upravnik DE Mleko Celje tov. Lojze Hrušovar otvarja 10. republiško razstavo mlečnih izdelkov
11
jB-HrrW^a^V
SKLEPI UPRAVNEGA ODBORA
Seja upravnega odbora podjetja je bila 11. novembra 1970 v sejni sobi na upravi podjetja v Žalcu. Obravnavano je bilo: informacija o 9-mesečnem poslovanju s predlogi ukrepov, smernice za sestavo gospodarskega načrta za leto 1971, predlog razvojnega programa podjetja, pritožbe delavcev na vrednotenje DM, kadrovske zadeve, odprodaja družinskih stanovanj, informacija o sodnih in upravnih kaznih, poročilo o potova-* njih v inozemstvo in razgovorih s tujimi firmami in predlogi članov.
Sprejeti so bili naslednji pomembnejši sklepi:
Potrjeno je bilo poročilo o 9-mesečnem poslovanju podjetja in informacija o realizaciji investicijskega programa ter poročilo o stanju deviznih sredstev. V zvezi z deviznimi sredstvi je določeno, da se potrošnja takoj omeji in izdatki, ki niso neodložljivi za izvršitev letošnjega investicijskega in proizvodnega programa, odložijo na prihodnje leto. Nabava rezervnih delov in repromaterialov pa naj prioritetno poteka pri dobaviteljih, ki imajo zato GDK, iskati pa je tudi druge ustrezne rešitve.
DE Kooperacija in DE kmetijstvo Šmarje izdelata predlog u-smeritve razpoložljivih sredstev hranilnih vlog za investicije na kmetijah svojega področja.
Upravni odbor je sprejel smernice za sestavo gospodarskega načrta za leto 1971 in jih posredoval v potrditev delavskemu svetu podjetja. Sprejel in potrdil je tudi smernice kadrovske politike za leto 1971.
1. Izpopolnitve kadrovskih postopkov.
a)	Oglašanje prostih delovnih mest je centralizirano v kadrovskem centru.
b)	Sprejemni postopek za delovna mesta z zahtevano izobrazbo vključno KV vodi delovna enota, za delovna mesta z višjo izobrazbo pa KaC. Sklep o sprejemu sprejme vedno pristojna komisija v delovni enoti.
c)	V namestitveno odločbo je nujno vnesti določila poskusnega roka:
—	čas trajanja;
—	imenovati osebo, ki bo no-vosprejetega delavca uvajal v delo;
—	člane komisije, ki bodo o-cenili delavca in njegovo delo v poskusnem roku. Ocenjevanje je pismeno, ocena pa tajna, razen za disciplinskega starešino, komisijo za delovna razmerja in prizadetega. Ocena se hrani v personalni mapi DE ali KaC.
č) Sporazumna odpoved se ne sklepa z nobenim delavcem, ki ima naše stanovanje.
d)	Da bi zboljšali delo našega centra in pojačali skrb za kadrovsko funkcijo v ostalih centrih, predlagamo prenos kadrovske evidence v posamezne centre skupnih služb.
e)	Odpoved zaradi zmanjšanja obsega poslovanja lahko da DE delavcu šele, ko je pri KaC ugotovila, da primernih delovnih mest ni na razpolago v drugih DE podjetja ali če je delavec tako delo odklonil. Postopek se obvezno vodi pismeno.
Medsebojno obveščanje o premikih kadrov je nujno izboljšati.
2.	Štipendije in štipendiranje.
Osnova štipendiranja naj bo
v bodoče ugotovljena potreba po posameznih profilih delavcev in po sistemizaciji primerjana z dejansko zasedbo. Po uskladitvi višine štipendij z družbenim dogovorom naj bi se štipendije gibale v odvisnosti z gibanjem OD v podjetju. Višina štipendij se lahko postavi za deficitarne poklice višja. V bodoče je bolj paziti na višino štipendije in kvaliteto štipendistov na račun števila štipendistov.
3.	Izpolnitve sistema nagrajevanja.
a)	V osebno oceno je vnesti kot element za povečanje faktorja specialna, dodatna znanja, ki izhajajo iz potreb DM.
b)	Za šolsko izobrazbo, ki si jo delavec pridobi in jo izkaže v KaC s spričevalom ali drugim veljavnim dokumentom, se fd spremeni v osebni oceni z naslednjim mesecem in ne z dnem, ko jo je delavec pridobil.
c)	V podjetju bi naj sprejeli stimulans za stalnost v obliki enkratne nagrade ob določenih obletnicah in ob upokojitvi.
4.	Sistemske spremembe na področju stanovanjske izgradnje.
a)	Urediti je razdelitev virov financiranja za namene družbene in individualne gradnje.
b)	Sredstva, namenjena za individualno gradnjo, morajo biti na razpolago komisiji, ki jih dodeljuje individualnim graditeljem pod pogoji, da varčujejo in v omejenem znesku.
c)	Prispevek individualnim graditeljem naj bi bil različen; 1 :1 za prosilce, ki imajo večji OD in 1 : 2 za prosilce, ki imajo nižje OD.
č) Točkovni sistem, ki ga uporabljamo za izračun prioritete je izpolniti z novimi elementi:
—	prosilec, ki je že enkrat prosil za sredstva, pridobi nekaj točk ob naslednji prošnji;
—	korigirati je točke za število službenih let;
—	korigirati je število točk za prosilce, kjer sta iz družine zaposlena dva člana ali več;
—	večjo podporo skozi točke dati prosilcu, ki ima nizke dohodke na člana družine.
5.	Vključiti v pravilnik o dodeljevanju stanovanj merila in osnove za prodaje stanovanj iz družbene lastnine (individualnih in etažnih stanovanj). Zlasti je urediti, ali se etažna lastnina sploh proda ali ne. Kako se določa cena za predmet prodaje, prodajni pogoji in eventuelna pomoč podjetja ob taki prodaji, ki ne sme presegati bonitet, ki jih ureja pravilnik za individualno gradnjo.
Proučiti je možnost sodelovanja pri graditvi podjetniškega doma upokojencev (30 % udeležba, ki velja za dobo 2 let).
Nujno je dopolniti pravilnik o dodeljevanju stanovanj s kriteriji.
6.	Varstvo pri delu.
a)	Smernice za dopolnitev pravilnika o delitvi OD:
—	pri nesrečah, ki se pripetijo na poti ali odhodu z dela, se pojavlja sporno vprašanje, kako jih obračunavati;
—	evidenčno bi se te nesreče, za potrebe statistike, obračunavale sicer kot nesreče pri delu. Vir in vzrok za tovrstne nezgode je zelo težko ugotoviti, ker se obravnavajo več ali manj subjektivno, ker je edini vir informacij poškodovana oseba;
—	v pravilnik o delitvi OD je vnesti kriterije obračunavanja nadomestil za odsotnost z dela zaradi nezgode, ki se je pripetila na poti na delo ali z dela;
—	v pravilnik o delitvi OD je vključiti določilo, po katerem bi obračunavanje za sporne nezgode klasificirali kot nezmožnost za delo, kot nezmožnost zaradi vsake druge bolezni.
b)	Izvajati dosledno zakonsko določila in določila pravilnika o delovnih razmerjih in varstva pri delu, da neposredni vodstveni strokovni delavci smejo biti praviloma razporejeni na DM s podrejenimi DM, ki so kategorizirana kot nevarnejša ali zdravju škodljiva le, če predhodno o-pravijo preizkus znanja iz varstva pri delu.
c)	Potrebe narekujejo spremembo pravilnika o varstvu pri delu glede konkretizacije odgovornosti (stopenjska odgovornost) in dopolnitev posebnih določil.
Obravnavana je bila informacija o predlogu srednjeročnega programa razvoja podjetja. Predlog je dostaviti vsem DE/O z nalogo, da ga dobro proučijo in podajo svoje pripombe k predlogu, o katerem bo upravni odbor razpravljal in odločal na eni od prihodnjih sej.
Ugodno se rešita pritožbi na analitično oceno delovnih mest Pravdič Stanetu in Špes Francu, negativno pa: Žagar Marjanu, Obrul Francu, Jošt Ivanu, Vovk Francu, Černelč Stanislavu, Mu-žina Francu, Pilko Milanu, Rajkovič Stevu, Viher Jožu in Kampošek Ivanki.
Na predlog komisije za družbeni standard, delovna razmerja in iz braževanje DSP je upravni c bor odobril štipendijo na osnovi ponovnega razpisa za šolanje na:
—	fakulteti za naravoslovje in tehnologijo 1 štipendijo
—	ekonomski fakulteti 1 štipendijo
—	biotehnični fakulteti 3 štipendije
—	višji ekonomsko komercialni šoli v Mariboru 1 štipendijo
—	upravno-administrativni šoli 1 štipendijo
—	gostinski šoli 7 štipendij
—	šoli za kmetovalce 22 štipendij
—	šoli za kmetovalce — kmetijsko gospodinjski oddelek 9 štipendij
Štipendije se za šolsko leto 1970/71 povečajo v poprečju za
34,5	% od 1. 10. 1970 dalje, nagrada za dober učni uspeh pa se izplačuje v višini enkratne štipendije, enkrat letno na koncu šolskega leta.
Odobren je status izrednega študenta I. kategorije 5 delavcem podjetja, II. kategorije pa 3 delavcem podjetja. Status izrednega študenta je ukinjen 1 delavcu.
Predavateljem podjetja se honorar poviša za 15 %, razen za enkratna predavanja strokovnim delavcem, kjer je predavateljska ura od 20—30 dinarjev.
V	zvezi s predlogom DE Hišni sklad za odprodajo dveh družinskih stanovanj, se le-ta odloži do sistematsko sprejetih načel o pogojih, cenah, rokih in načinu prodaje družbenih stanovanj individualnim interesentom. Predlog načel pripravi kadrovski center do konca meseca novembra.
Upravni odbor je potrdil informacijo o sodnih in upravnih kaznih, ki jih je do 30. 10. 1970 plačalo podjetje in poročilo o odobrenih ter opravljenih potovanjih v tujino v času od 6. 7. do 5. 11. 1970.
Odobrena je bila enkratna finančna pomoč prizadetim družinam za pokojne Alihodič Ivanko, Hudič Janka in Novak Franca. Vsi trije so bili delavci našega podjetja.
UO je obravnaval vlogo Gradbenega podjetja Obnova Ljubljana, za odplačilo na osnovi samoupravnega sporazuma med gradbenimi podjetji Slovenije o najnižjih kalkulativnih postavkah in ponudbah poslovnega združenja Rudis Trbovlje o nakupu lokala v novem poslov-no-stanovanjskem objektu v Trbovljah.
V	zvezi s pritožbo delavcev DE Hmezad bodo v menzi Hmezad preverili cene brezalkoholnih pijač in piva ter v primeru večjih odstopanj ustrezno ukrepali.
{EliHhmotya*i
12
PROGRAM KMETIJSKE
V prejšnji številki smo obdelali osnovne tendence razvoja kombinata.
Da bi se čim širši krog članov kolektiva in kmetov — kooperantov podrobneje seznanil s programom razvoja, bomo v naslednjih številkah prikazali predvidene tendence razvoja posameznih enot kombinata. V tej številki bomo obdelali program razvoja kmetijske proizvodnje.
Na podlagi osnovne projekcije perspektivnega razvoja republike Slovenije in Jugoslavije, ki predvideva porast narodnega dohodka na prebivalca, povečanje števila prebivalcev in povečanje nekmečkega prebivalstva, lahko pričakujemo povečanje povpraševanja po kmetijskih proizvodih na notranjem trgu, prav tako pa lahko pričakujemo realne možnosti povečanja izvoza.
Za intenzivnejše vključevanje v mednarodno tržišče pa je potrebno doseči večjo konkurenčnost tako v kvaliteti kot v proizvodni ceni izvoznih artiklov.
Za dosego teh ciljev bo potrebno proizvajati le tiste artikle, ki jih trg zahteva. Predvsem bo potrebno specializirati tako družbeno kot tudi kooperacijsko proizvodnjo, ker le specializirana proizvodnja omogoča hitrejše razvijanje in uvajanje novih tehnoloških postopkov, povečanje produktivnosti dela, s tem pa tudi povečanje dohodka. Prav gotovo še na tem področju ni vse narejeno in bo potrebno v prihodnjih petih letih izkoristiti notranje rezerve, da bi lahko namenili več sredstev za zvišanje osebnega standarda delavcev, zaposlenih v kmetijstvu, ki je pod povprečjem v ostalih panogah gospodarstva, in ustvarjali dovolj sredstev za razširjeno reprodukcijo.
Prizadevanja kolektiva za povečanje proizvodnje in za doseganje boljših rezultatov bo u-spešno le, če bo tudi širša družbena skupnost s srednjeročnim planom in ustreznimi predpisi
RAZVOJNI
začrtala drugačno delitev družbenega proizvoda, ugodnejšo za kmetijstvo. Vedeti moramo, da so za hitrejši razvoj kmetijstva in njegovo modernizacijo potrebna velika materialna vlaganja, ki jih kmetijstvo danes ne ustvarja.
Kmetijska proizvodnja je v kombinatu organizirana v petih organizacijskih enotah in sicer:
—	Obrat Kmetijstvo Žalec
—	DE Kooperacija
—	DE Kmetijstvo Šmarje
—	DE Kmetijstvo Radlje
—	DE Sadjarstvo Mirosan
Pri tem vključuje obrat Kmetijstvo Žalec lastno kmetijsko proizvodnjo na področju občin Žalec in Celje, na istem območju vključuje DE Kooperacija kooperacijsko proizvodnjo z individualnimi kmetijskimi proizvajalci. DE Kmetijstvo Šmarje vključuje celotno kmetijsko proizvodnjo na področju občine Šmarje, DE Kmetijstvo Radlje pa le lastno proizvodnjo, medtem ko kooperacijska proizvodnja še ni razvita. DE Sadjarstvo Mirosan je specializirana sadjarska enota.
Obrat Kmetijstvo Žalec
Program proizvodnje obrata se bo v prihodnjih 5 letih odvijal na 2.400 ha kmetijskih zemljišč. Predviden je nakup ca. 200 ha zemljišč, ki so v večini že vzeta v zakup (v kompleksih) in vključena v družbeno proizvodnjo tako, da bo dejansko povečanje znašalo le 50 ha. Nadaljnja naloga je s hidro in agromelioracijami usposobiti manjvredna zemljišča za proizvodnjo. Letno naj bi usposobili 100 ha zemljišč in s tem dosegli povečanje tržne proizvodnje.
Program proizvodnje upošteva obnovo dotrajanih hmeljišč in
delno razširitev te proizvodnje s povečanjem površin pod hmeljem. Fizični obseg hmeljarske proizvodnje se bo povečal za 32 %, na kar ima vpliv že omenjeno povečanje hmeljišč, povečanje hektarskih pridelkov in postopno uvajanje nove sorte hmelja, ki bo dajala znatno višje hektarske pridelke.
Predvidevamo, da bo leta 1975 obrat imel 1.070 ha žičnic, od katerih bo 800 ha rodnih nasadov, na 270 ha premenjalnih površin pa bo posejana lucerna in delno fižol.
Poljedelska proizvodnja se bo v načrtovanem obdobju povečala za 12 %. Na nizek porast te
proizvodnje ima vpliv zmanjšanje površin v korist hmeljišč. Poleg proizvodnje osnovne krme za potrebe živinoreje bo pomembna proizvodnja pšenice in koruze za zrno. Poljedelska proizvodnja se bo še nadalje specializirala, večji obseg bo zavzela proizvodnja semenskega blaga.
Živinorejska proizvodnja kaže največji porast in to za 58 %. V tem času predvidevamo povečanje staleža krav od 850 na
1.000	kom. t. j. za 150 krav, ki jih bomo zredili iz lastnega remonta. Prav tako predvidevamo povečanje mlečnosti pri celotni čredi krav in sicer od 4.200 1 na
5.000	1 po kravi. Glede na neizkoriščene hlevske kapacitete predvidevamo ponovno uvedbo pitanja govedi.
Potrebne investicije
Za realizacijo gornjega programa bodo potrebna znatna investicijska sredstva:
V hmeljarstvu bo potrebno obnoviti 285 ha hmeljišč. Poleg te-
ga bo potrebno nabaviti 6 obi-ralnih strojev, urediti sušilne komore, dopolniti linijsko mehanizacijo in urediti namakalne sisteme za nadaljnjih 200 ha. V poljedelstvu bb osnovna naloga postopna ureditev površin, poleg tega pa bo potrebno dopolniti linije spravila sena in izpopolniti notranji transport.
V živinoreji bodo potrebna znatna sredstva za remont in razširitev osnovne črede, za u-reditev hlevov in dopolnitev opreme.
Za izvedbo tega bo obrat moral vložiti v 5 letih okrog 22 milijonov din.
DE Kooperacija
Perspektivna usmeritev proizvodnje v kooperaciji bo zajemala predvsem razvoj obstoječih glavnih dejavnosti in to proizvodnjo hmelja in živinorejo (mleko, pitanci, piščanci, jajca itd.).
Predvidevamo, da se bo obseg kooperacijske proizvodnje povečal za 52 % do leta 1975.
V	hmeljarstvu je večina hmeljišč dotrajanih, zato bo potrebno v prihodnje vložiti precejšnje napore v obnovo 550 ha dotrajanih in delno razširitev hmeljišč. Najvažnejša naloga pri obnovi bo ureditev in združitev (komasacija) zemljišč v večje komplekse. Zaradi pomanjkanja obiralcev bo potrebno tudi v kooperacijski proizvodnji uvajati
obiralne stroje." del hmeljišč o-premiti s sistemi za namakanje in izpopolniti ostalo opremo. Za izvedbo hmeljarskega programa bo potrebno okrog 30 milijonov din.
V	poljedelski proizvodnji predvidevamo delno povečanje
JAVNA LICITACIJA
zo^mljišč v k. o. Virštanj in k. o. Verace naslednjih parcelnih
številk
1.	pare. št. 580 gozd v izmeri 5125 m2
pare. št. 579 njiva v izmeri 1169 m2 vpisane pri vi. št. 470 k. o. Virštanj.
2.	pare. št. 1994 njiva v izmeri 2312 m2 pare. št. 1995/1 njiva v izmeri 384 m2 vpisane pri vi. št. 563 k. o. Verace .
Izklicna cena zemljišča je din 2,00 za m2.
Javna licitacija bo dne 18. 12. 1970 ob 9. uri v pisarni naše DE v Šmarju pri Jelšah.
Vse ostale informacije lahko dobite na naši upravi soha št. 21/11 v Žalcu ali v pisarni PE Imeno pri vodji poslovne
enote.
Kmetijski kombinat Žalec
Letos nam dolgo prizanaša.

PROIZVODNJE
odkupa krompirja, fižola in drugih proizvodov. Pomemben delež pa bo imela proizvodnja jagod in ribeza.
Živinoreja ima perspektivno največje možnosti razširitve in to za 94 %. Predvidevamo znatno povečanje obsega pitanja, kot tudi proizvodnje mleka. Osnova za takšen dvig tržne proizvodnje je specializacija rejcev, ki bodo redili večje število živine in dvig proizvodnosti po glavi. Močno razširitev predvidevamo tudi na področju perutninarske proizvodnje (piščanci, jajca).
Za realizacijo zastavljenih ciljev je potrebno, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
—	stimulativne odkupne cene,
—	sposobnost prodajne službe, da vse tržne viške plasira,
—	za takšno razširitev so potrebna znatna investicijska sredstva pod ugodnimi plačilnimi pogoji.
Razen v organizirano hmeljarsko proizvodnjo so v večini primerov nosilci investicij kmetje — kooperanti. Vlaganja so predvsem potrebna v izgradnjo in adaptacijo hlevov, ureditev kmetij, dosuševalne naprave, silose in ostalo opremo. Za kreditiranje kooperantov bo potrebno okrog 5 milijonov din.
DE Kmetijstvo Šmarje
Osnova razvojnemu programu te enote je izdelan sanacijski . program. Od sedanjih 600 ha se bodo zemljišča v družbeni proizvodnji zmanjšala za polovico. Vzrok za to je v veliki razdrobljenosti in velikih razdaljah med parcelami. Zato je te površine racionalneje obdelovati v kooperaciji, ker konfiguracija terena in razdrobljenost omogoča le kmetom, da s svojo manjšo in prilagojeno mehanizacijo racionalno izkorišča ta zemljišča v kmetijsko proizvodne namene. Odnosi, ki se bodo razvijali na tèh zemljiščih, slonijo na kooperacijskem sodelovanju s kmeti, ki bodo kooperirali v vedno večjem obsegu tudi z ostalimi svojimi zemljiškimi in drugimi kapacitetami.
Glede na to se bo program lastne proizvodnje skrčil, povečal pa se bp program kooperacijske proizvodnje. Tudi v sami kooperaciji se bo program spremenil in sicer ne toliko v vrsti proizvodov temveč predvsem v obliki sodelovanja. Vedno bolj se bo manjšal prosti nevezan odkup v korist načrtnega kooperacijskega sodelovanja. Tako se bo kooperacijska proizvodnja povečala za 55 %.
Lastna proizvodnja se bo površinsko zmanjšala, vendar se bo finančni obseg povečal za 17% zaradi intenzivnejšega izkoriščanja preostalih kapacitet — predvsem plantažnih sadovnjakov, ki so v izgradnji. Skupno se bo obseg proizvodnje enote povečal za 50 %.
Predvidena sredstva, potrebna v kooperaciji, bodo porabljena predvsem za urejanje in o-premljanje kmetij, za nabavo plemenske živine itd. Letno bo potrebno zagotoviti 1,5 milijonov din.
V lastni proizvodnji bodo potrebna sredstva za dokončanje obnove sadovnjakov in vzdrževanje do rodnosti, za urejanje hlevov, opremo itd. v višini 3,8 milijonov din.
DE Kmetijstvo Radlje
Zaokroženost in ugodna struktura zemljišč daje enoti dobro osnovo za nadaljnji razvoj. Osnovna naloga enote v prihodnjih letih bo pospešeno širjenje hmeljišč od sedanjih 34 ha na 90 ha.
Zaradi obnove hmeljišč in zaradi tržnih pogojev se bo bistveno menjal proizvodni program. Program proizvodnje semen se bo zožil predvsem na semenska žita.
Program živinoreje predvideva povečanje krav molznic na 100 kom in povečanje vzreje piščancev.
Kooperacijske proizvodnje e-nota še nima, vendar bo v prihodnjih letih dan poudarek tudi razvoju kooperacijskih odnosov s kmeti, predvsem v živinoreji (mleko, pitanje govedi).
Fizični obseg proizvodnje delovne enote se bo povečal za 45 %, na kar ima glavni vpliv povečanje hmeljarske proizvodnje.
Za izvedbo celotnega programa bo enota potrebovala okrog
5,5	milijonov din sredstev.
DE Sadjarstvo Mirosan
Enota je specializirana in je tudi v prihodnje njen program začrtan v smeri večanja sadjarske proizvodnje. Po obsežnih investicijah v preteklih letih v plantažne nasade jabolk je večina nasadov na pričetku rodnosti.
Nadalje predvidevamo vključitev 25Jia plantažnih sadovnjakov* po sistemu Pilar, ki daje znatno višje pridelke.
Čebelarstvu daje perspektivo osvojitev proizvodnje medice.
Obseg proizvodnje se bo v 5 letih povečal za 114%, za izvedbo celotnega programa pa bo potrebno 2,5 milijona din.
Škafar Polde
v
” DE Hmezad je svet enote obravnaval poročilo o desetmesečnem poslovanju in potrdil predlog investicijskega programa za leto 1971. Nadalje so določili najvišjo povprečno mesečno mero za prekoračitev norm, nad katero se OD po učinku ne bodo obračunavali. Imenovali so komisijo za popis obratnih sredstev, iz nerazporejenih investicijskih sredstev za leto 1970 pa odobrili nabavo fotokopirnega aparata in garderobne obešalnike. Glede povečanja osebnih dohodkov so zavzeli stališče, da odstopajo od kakršnega koli linearnega povečanja OD v enoti in predlagajo, da se kvota 10 % uporabi v celoti za korigiranju obračunskih postavk po novi ocenitvi delovnih mest.
OD ENOTE
Sklenili so centralnim vodstvenim organom posredovati pritožbe delavcev in članov delovne skupnosti DE Hmezad zaradi kvalitetno slabih malic in visokih cen brezalkoholnih pijač in piva. Smatrajo, da DE Gostinstvo ne more spremeniti obrat družbene prehrane v gostinski obrat odprtega tipa in uvajati v tem obratu tržne prodajne cene.
V	obratu Kmetijstvo Vrbje je delavski svet sklenil spremeniti naziv obrata zaradi spremembe sedeža v »Kmetijski kombinat Žalec, Obrat Kmetijstvo Žalec, p. Šempeter«. V Hmeljarski dom Šempeter se bo preselila uprava obrata in DE Govedoreja. Od DE Gostinstvo so prevzeli osnovna sredstva v menzah DE obrata. CDSP so predlagali potrditev prenosa stroškov vzdrževanja žičnic in obiralnih strojev v letu 1971. Investicije v hmeljarstvu bodo pokrili (razen žičnic) sami z lastnimi sredstvi. Na novo so sistemizirali 5 delovnih mest za vzdrževanje strojev in ostale kmetijske mehanizacije. Usluge kooperantom bodo opravljali samo na podlagi pismene naročilnice področne PE Kooperacija. Odobrili so odprodajo nerazporejenih traktorjev na licitaciji, ki je bila 21. 11. 1970.
V	obratu Mesnine je DS ob-ravnal poročilo o 9-mesečnem poslovanju in sprejel nekatere ukrepe za izboljšanje poslovanja, kot povečanje proizvodnje mesnih izdelkov, racionalizacijo delovnega časa, izboljšanje priprave dela, znižanje dnevnic za službena potovanja, poseben poudarek pa je dan splošnemu varčevanju v obratu. Nadalje mora strokovna služba proučiti utemeljenost non-stopa prodajaln glede delovnega časa in proučiti eventuelne dodatne namestitve delavcev v klavnici oz. maloprodaji. Rok za pridobitev
13
polkvalifikacije je 2 leti od zaposlitve v obratu, polkvalifika-cija pa je vezana tudi na krajši seminar in končni izpit, potrdili so poslovnik o čistilnih napravah, predlagali ponovno spremembo pravilnika o varstvu pri delu, predlagali prenehanje poslovanja mesnice v Kozjem. Glede kontrole delavcev, ki so v staležu bolnih, pa zavzeli stališče, da naj kontrolo opravi neposredni vodja delavca. Centralnemu delavskemu svetu predlagajo, da bi v letu 1971 ne smel noben delavec prejemati manjši osebni dohodek kot 800 din za redni delovni čas; da se naj za leto 1971 spremeni najnižji odstotek nadomestil za čas bolezni do 30 dni od 50 do 70 % ; glede regresiranja
DO ENOTE
predlagajo izdelavo tozadevnega pravilnika na nivoju podjetja, ki bi za vse delavce enotno urejeval oblike regresiranja; po enotah bodo imeli redne mesečne sestanke kolektiva, katere bo sklicevala osnovna organizacija sindikata. Menijo, da je skrajni rok za vskladitev interne zakonodaje s XV. ustavnim amandmajem 31. 12. 1970.
V	letu 1971 bodo na osnovi si-stemiazcije in potreb v proizvodnji na novo zaposlili 38 delavcev.
V	DE Kmetijstvo Radlje so imeli 24. 10. 1970 zbor kolektiva, na njem so obravnavali poročilo o 9-mesečnem poslovanju in druge tekoče zadeve iz proizvodnje.
V	DE Mleko je svet potrdil predlog o doplačilu mleka za
III.	tromesečje KK Šentjur, ker jim druge mlekarne ponujajo višjo ceno. Razlika se bo razdelila med proizvajalce mleka, znaša pa 0,05 din po litru mleka za mesec april, maj in junij. Odobrili so kredit za sofinanciranje molzne naprave v posestvu Dob pri Mirni na Dolenjskem in predvidevajo, da bodo s tem pridobili najmanj 600 litrov mleka dnevno. Malim odjemalcem mleka bodo dostavo ukinili.
Na zboru kolektiva DE Mleko dne 26. 10. 1970 so poleg analize 9-mesečnega poslovanja obravnavali vprašanje višine osebnih dohodkov. Sklenili so, da se koncem novembra izplača vsem zaposlenim delavcem pol mesečnega osebnega dohodka na račun dobička iz poslovanja v prvih 9 mesecih letošnjega leta.
Tudi svet DE Strojna postaja je obravnaval analizo 9-mesečnega poslovanja letošnjega leta.
V	nadaljevanju seje so potrdili povišanje cen storitvam. Namesto nabave novega Fiata Cam- * pagnole so sklenili kupiti 4 rabljene Fiate Compagnole pri GG Slovenj Gn dec.

OBVESTILO
o podaljšanju registracije motornih In priklopnih vozil za leto 1971.
I.
Fo določilih pravilnika o registraciji motornih in priklopnih vozil (Uradni list SFRJ, št. 20/67) so dolžni vsi lastniki motornih vozil (osebni avtomobili, tovorni avtomobili, traktorji, tovorne in traktorske prikolice, motorna kolesa, mopedi), katerim je do 31. 12. 1970 potekla veljavnost prometnega dovoljenja, podaljšati redno registracijo za leto 1971.
II.
Podaljšanje registracije motornih in priklopnih vozil bo opravil oddelek za splošne zadeve in družbene službe Skupščine občine Žalec v času od 7. 12. 1970 do vključno 28. 12. 1970, vsak delovni dan, razen sobote od 9. ure do 15, ure in ob sredah do 17. ure po naslednjem razporedu:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
KRAJEVNA SKUPNOST ANDRAŽ KRAJEVNA SKUPNOST PONIKVA KRAJEVNA SKUPNOST GALICIJA KRAJEVNA SKUPNOST GOTOVLJE KRAJEVNA SKUPNOST BRASLOVČE KRAJEVNA SKUPNOST LETUŠ KRAJEVNA SKUPNOST VINSKA GORA KRAJEVNA SKUPNOST GRIŽE KRAJEVNA SKUPNOST PETROVČE KRAJEVNA SKUPNOST LIBOJE KRAJEVNA SKUPNOST ŠEŠČE KRAJEVNA SKUPNOST GOMILSKO KRAJEVNA SKUPNOST TABOR KRAJEVNA SKUPNOST TRNAVA KRAJEVNA SKUPNOST PREBOLD KRAJEVNA SKUPNOST POLZELA KRAJEVNA SKUPNOST ŠEMPETER KRAJEVNA SKUPNOST VRANSKO KRAJEVNA SKUPNOST ŽALEC
KMETIJSKI KOMBINAT ŽALEC
AVTOPREVOZ ŠEI -PETER
dne	7.	12.	1970
dne	8.	12.	1970
dne	9.	12.	1970
dne	10.	12.	1970
dne	11.	12.	1970
dne	14.	12.	1970
dne	15.	12.	1970
dne	16.	12.	1970
dne	17.	12.	1970
dne	18.	12.	1970
dne	21.	12.	1970
dne	22.	12.	1970
dne	23.	12.	1970
dne	24.	12.	1970
dne	28.	12.	1970
Zamudniki, ki iz upravičenih razlogov ne bodo mogli podaljšati registracije v rednem času, pa lahko to storijo od 4. 1. 11/71 do vključno 15. 1. 1971.
Registracija motornih in priklopnih vozil bo v prostorih Skupščine občine Žalec (II. nadstropje, soba št. 54).
Vsa pojasnila in tiskovine v zvezi s podaljšanjem registracije motornih in priklopnih vozil dobijo stranke vsak dan v sprejemni pisarni Skupščine občine Žalec.
III.
Za podaljšanje registracije motornih in priklopnih vozil je vsaka stranka dolžna priložiti:
a)	priglasnico, ki mora biti čitljivo napisana
b)	potrdilo o obveznem tehničnem pregledu, s katerim je ugotovljena brezhibnost vozila
c)	potrdilo o plačani pristojbini za javne ceste (cestnina)
d)	potrdilo o vplačilu obveznega zavarovanja avtoodgo-vornosti
e)	upravna taksa v znesku 14 din (kolek)
f)	zasebni lastniki tovornih avtomobilov in prikolic ter kombi vozil morajo predložiti potrdilo (od davčne uprave), da so plačani vsi zapadli davki in prispevki. Podaljšanje registracije motornih vozil je obvezno samo
za tiste lastnike motornih in priklopnih vozil, katerim bo veljavnost prometnega dovoljenja potekla 31. 12. 1970.
Pripominjamo, da se bodo neregistrirana vozila, za katere se v 30 dneh po preteku veljavnosti prometnega dovoljenja zahteva podaljšanje registracije, črtalo iz evidence registra motor :h vozil in odvzele registrske tablice.
Referent za promet Milko Medvešek
ROJČANI SO BILI PRED KAMERAMI RTV BEOGRAD
Pozor, snemamo prizor iz družinskega življenja našega kmeta
Doka je snemal prvo sejo prve strojne skupnosti za obiralne stroje v Rojah, Dušan pa je razgovor posnel na magnetofonski trak
Kooperant Ribič Franc iz Roj in dipl. inž. Anton Horvat v razgovoru o vlogi pospeševalne službe in njenih uspehih
Sh ‘rOtno-C^a^
15
Razgovor s
Na PO Celje sem se v razgovoru s pospeševalci odločil obiskati kooperanta Ervina Lima v Liscah.
Komaj sva z vodjo PO Celje Julkom Kožuhom zapeljala na dvorišče, že nama je stopil naproti. Podala sva si roki. »Kajne, da ste vi tisti Lun, ki se je pred vojno večkrat oglasil pri nas z BMW s prikolico?« sem ga povprašal: »Da, oče me je dal učit za komija. Vedno mi je pravil: izuči se poklica, kmet si še vedno lahko. In vidite, po tolikih letih je res tako.«
Povedal mi je, da ima okrog 5 hektarov arondirane zemlje, da so mu jo vzeli in da mu jo še bodo več, ker je tu na desnem bregu Savinje zazidalni
kooperanti
okoliš. Že 3 leta pita za nas teleta.
»In kakšen je uspeh pitanja pri vas?« povprašam.
»Zadnjo partijo enajstih pitancev sem oddal 7. novembra. In ker vas zanima uspeh, povem na kratko: 11 komadov sem dobil v teži 1 945 kg in vrednosti 14.782 N-din, oddal pa sem prav tako 11 komadov v teži 4.929 kg in vrednosti 34.432 N-din. Tako je znašal prirast 23.872 N-din. Za pitanje sem porabil 4.440kg krmil za 4.455,20 din in če še prištejem vrednost dobljenih telet in oboje odštejejo. od prirasta, dobim dohodek 20.194,80 din, ki mi za 12 mesecev pitanja plača delo in davek.
Upravnik DE Kooperacija, tov Vlado Plaskan čestita kooperantki Zofiji Maloprav ob izročitvi srebrne plakete, ki jo je prejela za razstavljeni vzorec hmelja. Posneto v Taboru.
V Taboru so na seji sveta kooperantov slavnostno podelili plakete za razstavljene vzorce hmelja.
Prihodnji teden dobim zopet partijo iz Šoštanja in z odkupa v Celju«, je nazorno obrazložil uspeh pitanja skrben in skromen kooperant.
»Še to bi vama povedal«, je povzel tovariš Lun, »da nameravam adaptirati svinjake tako, da bom skrajšal čas oddaje od 12 rta 9 mesecev s predčasno vselitvijo druge partije.'
Razpravljali smo še o higieni v hlevu in nje vplivu na prirast, o prednosti arondiranega posestva in o traktorju, ki ga je Lun kupil menda že pred sedemnajstimi leti.
Od prijaznega kooperanta in njegove žene sva se z Julkom prekmalu poslovila, ker so naju k'icale druge dolžnosti.
Med potjo mi je Julko omenil, da imajo na teritoriju PO Celje v pitanju nad 340 bikcev, da bodo letos zbrali nad pol milijona litrov mleka.
Kajne, lep uspeh za fante in občino, ki ima komaj nekaj nad 9 odstotkov kmečkega prebivalstva.
Lep pozdrav
urednik
StùrinooflmniJis
ZA DECEMBER
6. XII. Lesjak Milan, dipl. vet., Prebold, telefon 72-201 13. XII. Florjane Julij, dipl. vet., Braslovče, telefon 72-027 20. XII. Ocvirk Franc, dipl. vet., Vransko, telefon 72-107 27. XII. Lesjak Milan, dipl. vet., Prebold, telefon 72-201
I.	2. 3.1. Sribar Edvard, dipl. vet., Šempeter, telefon 71-080
II.	I. Florjane Julij, dipl. vet., Braslovče, telefon 72-027
1.	januarja ne osemenjujemo.
2.	januarja osemenjujemo redno.
3.	januarja osemenjuje dežurni veterinar.
Dežurstvo prične v soboto ob 12. uri in se konča v ponedeljek ob 7. uri zjutraj.
Veterinarska postaja Žalec
I. seminar nredsednikov aktivov ZMS, ki sodelujejo v »akciji 75«
Trodnevni seminar v Bohinju, ki je trajal od 19.—21. 11. 1970, je bil prvenstveno namenjen izobraževanju predsednikov aktivov ZMS sodelujočih v »Akciji .75«.
Prvi del seminarja je bil posvečen predvsem obravnavi sprememb političnega sistema v SFRJ. V razgovoru, ki ga je vodil tov. Andrej Marinc, sekretar CK ZK SRS, je bilo nadalje govora tudi o interesih in nalogah federacije ter republik. V svojem izvajanju se je tov. Marinc še posebej dotaknil problema družbeno ekonomskih odnosov in gibanj v federaciji. Ker pa je bil časovno omejen je svojo razpravo razširil še v diskusiji s predstavniki aktivov ZMS in še naknadno pojasnil nekatere pereče probleme v naši socialistični družbi, ki so jih nakazali diskutanti. V popoldanskem nadaljevanju seminarja je toy. Mitja Gorjup, predsednik RK ZMS, v svoji razpravi go-
voril o mladinski organizaciji in mladinskih gibanjih v svetu. Posebno pozornost je v svojem referatu posvetil problematiki mladinske organizacije in mladinskih gibanj pri nas v Jugoslaviji.
V nadaljevanju seminarja je v razgovoru s predsedniki aktivov LMS sodeloval magister ekonomije Janez Škerjanec. Njegov referat, ki je imel poudarek in .nakazila rešitev nekaterih vsakdanjih, a vendar zelo pomembnih ekonomskih vprašanj, ki zadnje čase tarejo naše gospodarstvo. Še posebej se je opredelil na razlago svojevrstnega tipa socialističnega gospodarstva, ki ga gradimo pri nas in nakazal razlike, ki nastajajo v primerjavi tržnega mehanizma v zahodnem kapitalističnem svetu in centralno plansko upravlajnje v vzhodnih socialističnih državah. V popoldanskem nadaljevanju razgo-
(Nadaljevanje na 16. strani)
16


Preberite ludi to
Evropa ima okoli pet milijona sivorjavih živali, največ jih je v Italiji.
Jugoslovani porabimo vsako leto pet milijonov ton žita ali 250 kg na prebivalca, to pa je kar dvakrat več od povprečne evropske porabe.
V juniju so proizvajalci jajc v Zahodni Nemčiji dobili le 5.5 do 6 pfenigov za jajco, kar je za okrog 5 pfenigov manj kot poprej. Njihova sedanja proizvodnja znaša 3,8 milijard jajc.
« ♦ ♦
: : z : :
: ♦
+ *
Pred petimi leti je bilo v Jugoslaviji še 196 bank, danes pa jih je še 67. Od teh pa petnajst bank drži v rokah štiri petine vloženega kapitala.
Na svoj 80. rojstni dan
17.	septembra je umrl naš veliki pisatelj France Bevk.
Gospodarska zbornica SR Slovenije je dala soglasje — res z vso rezervo — za uvoz 16,5 milijona litrov mleka, ki ga nameravajo uvoziti slovenske mlekarne.
Terglav Ivana iz Taroba že lahko štejemo med novatorje in racio-nalizatorje. Na sliki ga vidimo kako s sinom s preprosto napravo nakladata gnoj na prikolico.
(Nadaljevanje s 15. strani) vora, pa se je v svojem izvajanju tov. Škerjanc omejil še na pojasnila nagrajevanja po delu, opredelitve gospodarskih organizacij in delitve dohodka v gospodarskih organizacijah. V razpravi, ki je bila zelo živa je magister odgovarjal na vprašanja, zastavljena od sodelujočih predstavnikov aktivov ZMS.
Tretji dan seminarja, ki je bil praktično najpomembnejši za vse prisotne predsednike aktivov, pa je spregovoril tov. Dagmar Šuster, sekretar RK ZMS o vlogi mladine v gospodarskih organizacijah. V svojem referatu je poudaril pomembnost mladinske organizacije v podjetjih, saj statistika kaže, da predstavljajo mladi do 27. leta starosti dobro tretjino vseh zaposlenih v naši republiki. V nadaljevanju referata in v raz-
pravi, ki mu je sledila, je bilo govora o uresničevanju programa »Akcija 75«, v kateri sodeluje tudi naš aktiv ZM. Vsi prisotni predsedniki so dobili pojasnila za izpolnitev nalog, ki izhajajo iz programa dela »Akcije 75«. V dogovoru, ki je bil sklenjen na koncu seminarja, so se vsi predstavniki aktivov ZM sodelujočih v akciji obvezali, da po svojih najboljših močeh pripomorejo k uresničitvi obširnega in zelo zanimivega programa akcije.
Zato s tega mesta pozivam vse mlade v podjetju, da se združimo v aktiv ZM našega Kombinata in da z uresničevanjem programa akcije spoznamo, kje je mesto mladim in kolikšne so naloge ter cilji ZM v okviru gospodarskih organizacij.
Drago Žlender
Veterinar Umek Ciril pregleduje neoporečnost blaga v razseko-
valnici.
Kokoš noju: »Predlagam, da izmenjava izkušnje ...«
ČESTITKA
Na Višji pravni šoli v Mariboru je diplomiral Jože Franko iz obrata Mesnine.
Čestitamo prijatelji
IZREKI
V slogi bo takrat svet, ko se bo hodila muha s pajkom na sonce gret.
Ako človek ne more biti lep in bogat, kakor bi rad, lahko je dober in pošten.
Ljudske napovedi
Gruden — malokdaj priljuden.
Ce je na Barbaro mraz, bo trajal ves zimski čas.
O Božiču za steno, Veliko noč pa za pečjo.

LOGIČNO
—	Za svoje majhne izkušnje zahtevate precej visoko plačo.
—	Res je. A zame je delo dosti težje zato, ker se nanj tako malo spoznam.
Renoviran hlev na Seneku nad Polzelo je danes že poln.