KRAŠKA BIFURKACIJA PIVKE NA JADRANSKO ČRNOMORSKEM RAZVODJU PIVKA KARST BIFURCATION ON ADRIATIC BLACK SEA WATERSHED PETER HABIČ Acta carsologica, XVIII (1989), 233-264, Ljubljana, 1989 Izvleček UDK 556.34.04(497.12) Habič, Peter: Kraška bifurkacija Pivke na jadransko c!rnomonkem razvodju Prikazani so rezultati sledenja Pivke pri Trnju in Stržena pri Postojni (Slovenija, Jugoslavija) v sušnem poletju 1988. Prvič je dokazan podzemeljski odtok iz Javornikov in Pivke, ki pripada črnomor­ skemu porečju v izvire Vipave in z njo v Jadransko morje. V razpravi so omenjeni še drugi primeri kraške bifurkacije v vadozni in freatični coni krasa. Podčrtan je pomen znanja o obsegu in režimu površinskega in podzemeljskega raztekanja za varovanje kraških vodnih virov. Ključne besede: sledenje voda, kraška bifurkacija, jadransko-črnomorsko razvodje, Pivka, Slove- nija Abstract UDK 556.34.04(497.12) Habič, Peter: Pivka Karst Bifurcation on Adriatic - Black Sea Watenbed The results of Pivka near Trnje and Stržen near Postojna ( Slovenia, Yugoslavia) water tracing in dry summer 1988 are presented. The underground runoff from Javorniki and Pivka, belonging to Black Sea water basin, towards Vipava springs and further on to Adriatic Sea was evidenced for the first tirne. Other examples of karst bifurcation in vadose and phreatic karst zone are mentioned in the treati- se. The importance of knowledge on extent and regime of superficial and underground flows for the karst water springs protection is underlined. Key words: water tracing, karst bifurcation, Adriatic-Black Sea watershed, Pivka, Slovenia Naslov - Address Prof.dr. Peter Habič, dipl. geogr. Inštitut za raziskovanje krasa Titov trg 2 YU - 66230 POSTOJNA UVOD Ugotavljanje zaledja kraških izvirov je vedno bolj povezano s prizadevanji za zavaro- vanje zajetih ali perspektivnih vodnih virov v kraških vodonosnikih. Kras hrani pri nas in po svetu pomembne zaloge pitne vode, ki pa je izpostavljena različnim škodljivim vplivom in s tem ogrožena. Za določitev najman~ izdatnosti izvirov, le ta je za oskrbo odločilna, je treba poznati velikost zaledja, še potrebne~ pa je znanje o dejanski razsežnosti zaledja kraškega vodnega vira za njegovo učinkovito varovanje. Znano je, da se v krasu vode podzemeljsko in površinsko raztekajo iz istega območja hkrati, ali pa ob različnih vodostajih, na več strani. Pri hidroloških analizah in pri varovanju k(aških vodnih virov moramo zato resno upoštevati površinske in podzemeljske bifurkacije. S to problematiko smo se znova srečali pri preučevanju sestavljenega zaledja kraškega vodnega vira v Malnih na Planinskem polju, iz katerega se oskrbuje Postojna z okolico. V izvirih Unice \ se pojavijo vode iz Cerknice, Javornikov in Pivke. Del voda iz tega zaledja, kot je bilo že ~ večkrat dokazano z barvanjem, odteka iz Cerknice mimo Planinskega polja neposredno v izvi- re Ljubljanice, Ljubije in Bistre. Z novim sledilnim poskusom pa smo prvič dokazali podze- meljsko odtekanje Pivke iz zahodnega obrobja Javornikov pod flišno Pivško kotlino v izvire Vipave in Timava. S tem je dokazano novo območje podzemeljske kraške bifurkacije na jadransko črnomorskem razvodju. V razpravi so omenjeni še drugi znani primeri kraškega raztekanja v različna povodja, predstavljeni so rezultati zadnjih sledilnih poskusov na Pivki in ocenjene praktične posledice novih ugotovitev na hidrološke razmere in zavarovanje vodnih virov Unice, Vipave in Timava. KRAŠKA PODZEMELJSKA IN POVRŠINSKA BIFURKACIJA F.Jenko (1959, 57) omenja, da so kraške bifurkacije zelo pogostne, lahko so površinske, podzemne ali nekako mešane., površinsko podzemne. Sploh je kraška povodja najprimerneje obravnavati kot bifurkacijska. Znana je površinska bifurkacija na Cerkniškem polju, kjer poplavne in jezerske vode ponikajo v različne požiralnike in odtekajo proti Bistri in proti Pla- ninskemu polju. Površinsko se razdvajajo tudi vode na Ribniškem polju, kjer odtekajo skozi Tentero in ponikve pod Ribnico v Krko, najvišje vode pa se prelivajo v Rinžo in z njo v Kolpo. Po Jenku je največje površinsko razvodje na Dinarskem krasu na Popovem polju v Hercegovini, kjer odteka Trebišnjica skozi vzvodne ponikve v Dubrovačko reko in v morje, večje vode pa skozi skrajne nizvodne ponikve v Neretvo. Med največje kraške bifurkacije v Evropi pa uvršča raztekanje Donave pri Immendingenu v Nemčiji, kjer ponika del Donave v številnih ponorih, izvira pa v 12 km oddaljenem Aachu, ki odteka v Bodensko jezero in s tem 235 Acta carsologica, XVIII (1989) v Ren. Tej bifurkaciji je bila namenjena posebna pozornost ob 2. mednarodnem simpoziju o sledenju voda leta 1970. Rezultati predhodnih raziskav in kombiniranega sledilnega poskusa so objavljeni v Steirische Beitrage zur Hydrogeologie, Graz 1970. Ponikanje Donave, ki izgub- lja vodo črnomorskega povodja na račun severnomorskega, omenjajo številni kraški hidrološki učbeniki (ZOtl, 1974; Bogli, 1978) pa tudi geomorfološke enciklopedije (Fairbridge, 1968, 1222). Nanjo so ponovno opozorili HOtzl, Maurin in ZOtl (1976, 177), ko so ob kombiniranem 'I sledilnem poskusu v porečju Ljubljanice pred 3. mednarodnim simpozijem o sledenju voda prvič dokazali tudi raztekanje Hotenjke in sosednjih ponikalnic Pikel~ice in žejskega potoka v izvire Ljubljanice in v Podrotejo ob Idrijci. Dokazana bifurkacija na jadransko črnomor­ skem razvodju je bila najzanimiveii in regionalno pomembni rezultat tega sledilnega poskusa. Dodan je bil nov prispevek k razmejitvi poglavitnega evropskega povodja med Jadranskim in Črnim morjem. Kraško podzemeljsko raztekanje je tu povezano z narivno geološko zgradbo (Mlakar, 1969), ko površinske vode s krovnega triasnega dolomita ponikajo v jurske in kredne apnence v podlagi, od koder hkrati odtekajo v jadranske in črnomorske pritoke. Raztekanje vode v visokem krasu med Idrijco in Sočo je bilo dokazano z barvanjem ponikalnice v Čepovanu (Habič, 1982). Obarvana voda je odtekla v treh smereh, na sever proti Idrijci v izvir Hotešček, proti zahodu v izvire ob Avščku in proti jugu v Mrzlek in izvire ob Soči v takratni gradbeni jami za HE Solkan. K takemu raztekanju so verjetno pripomogle izdatne padavine skoraj mesec po vlitju sledila, ki so oprale obarvano podzemlje in pospešile odtok iz osrednjega dela visoke kraške planote na vse tri možne strani. Podobno raztekanje je bilo dokazano z barvanjem majhnih ponikalnic na Vodicah in pri Črnem vrhu nad Idrijo. Iz obeh ponikalnic odteka voda v izvire ob Idrijci na eni ter v izvir Hublja, z Vodic najbrž tudi v Vipavo, na drugi strani visoke Hrušice in Trnovskega gozda. Večji del sledila iz obeh požiralnikov se je pojavil v izvirih ob Idrijci, manfoi sled uranina z Vodic pa je bila ob tem poskusu ugotovljena tudi v izvirih Ljubljanice v Močilniku pri Vrhniki (Habič, 1987). Sledovi uranina v Močilniku so se pojavili šele po močnejšem dežju, ki je očit­ no pospešil odtekanje vode in izpiranje sledila z razvodnega predela visokega krasa na več strani. Raztekanje voda v visokem krasu se sklada s predstavami o oblikovanju osrednjega vodnega telesa (KarstwasserkOrper, Bogli, 1978, 124) z razvodnim fleksibilnim temenom (Karstwasserscheitel, ZOtl, 1974, 89). Na tak način so skušali pojasniti presenetljive rezultate sledilnih poskusov na Dachsteinu in na drugih gorskih enotah Severnoapneniških Alp (ZOtl, 1974). O načinu raztekanja prenikajoče vode v vadozni coni smo se prepričali s sledenjem curka nad Planinsko jamo (Kogovšek, Habič, 1981), kjer se deževnica z ene točke na površju, na primer iz dna vrtače, pahljačasto razteka v različne curke, hkrati pa se kapljice iz različnih točk združujejo v skupne curke. Poleg raztekanja vode pri navpičnem prenikanju skozi vadozno cono, ki je v visokem dinarskem in alpskem krasu lahko debela od 300 do 2500 m, so speleološke raziskave opozori- le tudi na raztekanje ali bifurkacijo sklenjenih podzemeljskih tokov v epifreatični ali poplavni coni krasa. V nasprotju s prevladujočim združevanjem ponikajoče vode v širši ponorni coni, v 236 1 P. Habič, Kraška bifurkacija Pivke na jadransko črnomorskem razvodju dnu ali na obodu kraških polj in slepih dolin, so znane tudi cepitve že sklenjenih tokov. Raz- tekanja so bodisi lokalnega ali širšega regionalnega značaja, stalna pri vseh vodostajih ali le občasna pri višjih oziroma le najvišjih vodah, ko se te prelivajo iz enega v več ločenih vodnih spletov ali celo povodij. Lokalno podzemeljsko raztekanje je znano v Postojnskem jamskem spletu, kjer se del Pivke ob višjih vodah preliva po Perkovem rovu proti Črni jami, del pa odteka skozi Magda- leno in Pivko jamo proti Planini. Oba kraka se spet združita nekje v nedostopnem podzemlju med Pivko in Planinsko jamo, kar je dokazano s sledenjem. Ločen odtok skozi Črno in Pivko jamo se v Planinski jami pokaže z dvojnim barvnim valom, odtok skozi Črno jamo nekoliko zamuja, koncentracija sledila pa je nižja kot v prvem valu skozi Pivko jamo (Avdagic, Preka, 1 1976). V Karlovicah, najpomembnej.§h vodnih jamah na Cerkniškem polju, se podzemeljski vodni rovi večkrat cepijo (Gospodarič, 1970). Z barvanjem je ugotovljeno, da odteka voda iz Karlovic ločeno v Rak skozi Zelške jame, delno pa po drugi poti v Kotliče. Tja odtekajo tudi vode Cerkniškega jezera, ki ponikajo v Svinjski jami, zaradi višje lege Karlovic pa voda iz Svinjske jame ne doseže Zelških jam, prelivanje je tedaj možno le iz višjih rovov v nižje (Gospodarič, Habič, 1979). V Kačni jami pri Divači je ugotovljeno raztekanje Notranjske Reke v dva ločena jam- ska spleta, nižje vode se iz sklenjenega Škocjanskega rova usmerijo bolj proti zahodu, po višjih prelivnih rovih pa odteka visoka Reka proti severozahodu (Mihevc, 1984). Vzroki za podzemeljsko raztekanje so različni, poleg geološke zgradbe in razpokanosti kamnin ima pomembno vlogo mlada tektonika in premikanje blokov, podiranje in zasipanje rovov ter splošni razvoj vodnih poti v širšem območju. K razporeditvi podzemeljskega odtoka ter k površinski in podzemeljski bifurkaciji pomembno prispeva tako imenovana maksimi- ranost kraškega podzemlja (Gams, 1970), ki vpliva na zastajanje vode in dviganje njene gla- dine. Višinska razporeditev izvirov, razpokanost, mlada tektonska dinamika in erozijsko kora- zijsko širjenje votlin vplivajo na smer in količino odtoka iz globoke freatične cone krasa. Z njo so povezana poglavitna bifurkacijska območja visokega dinarskega krasa, ki mu pripada tudi celotna Pivka. Kraško bifurkacijo na jadransko črnomorskem razvodju je prvi omenil že Jenko (1959, 57-61). Na gornji Pivki naj bi bila vodna gladina, razen ob poplavah, v podzemlju nagnjena od Knežaka in Bača proti Koritnicam, kar sklepa po gladinah v vodnjakih pri Baču in v vrti- nah za pitno vodo pri Koritnicah. Na podzemeljsko odtekanje iz Knežaka proti Bistrici sklepa Jenko tudi po nagnjenosti dna kotline med Koritnicami in Knežakom. Trdnejšega dokaza za bifurkacijo pa ne navaja, zato ni povsem jasno, ali gre za dejansko raztekanje podzemeljske kraške vode proti Pivki in proti Notranjski Reki, ali pa le za podzemeljsko pretočitev v prvot- nem povirju Pivke nad Bačem. Po reliefnih razmerah namreč precej zanesljivo sklepamo, da so vode iznad Koritnic prvotno odtekale površinsko v Pivko čez prag med Bačem in Zagor- jem. V kvartarju je bila dolina Pivke poglobljena od ponorov pri Postojnski jami do Zagorja in prav v povirnem delu okrog Zagorja je nastala vrsta plitvih kraških globeli, ki se občasno 237 l / / Acta carsologica, XVIII (1989) spremene v jezera (Habič, 1975; 1986). Med Knežakom in Koritnicami je dno kraške globeli prekrito s kvartarnim drobirjem, ki so ga nasule hudourniške vode izpod Milanje (1099 m) in prispevale k hitrejkmu korozijskemu poglabljanju globeli v prvotnem pedimentnem ravniku. Poglobitev pa ni segla nižje kot pri Zagorju, zato je možno, da se kraška voda na območju Knežaka preliva proti Pivki, kot je dokazano z barvanjem Kneških ponikev (Habič, 1968) ali proti Podstenjščku pri šembijah, ali proti Bistrici. Med Zagorjem in Knežakom je znano flišno okno (Pleničar, 1959), kjer se pokaže fliš izpod krovnih apnencev razmeroma visoko, medtem ko ga v globlji reliefni vrzeli pri šembi- jah ni videti. Verjetno je flišna podlaga ostala skrita pod dnom uvale med Knežakom in šem- bijami, kjer se ob visokih vodah pojavi manjše kraško jezero z gladino do višine 560 m. O drugi bifurkaciji na jadransko črnomorskem razvodju v Pivški kotlini je poročal Habe (1976,166). V studenskem flišnem zatoku je opazil zanimivo hidrološko posebnost. Del voda ponikalnice ~ice se preliva v Belščico in z njo v Vipavo, del pa odteka v podzemeljsko Pivko in z njo proti Črnemu morju. Bifurkacija nastaja le ob visokih vodah, ko se dvignejo vode v podzemeljskih kanalih pred Belsko žago do bruhalnikov, ki odvajajo vodo v Belščico, delno pa tudi v požiralnik v Matičkovi ogradi, medtem ko nizke vode odtekajo v sistem pod- zemeljske Pivke. Tretjo bifurkacijo na Pivki smo opazili v zatrepni dolini Biščevci pri Hruševju. Tam se ob višjih vodostajih prelivajo vode iz robnega krasa v površinsko Nanoščico, ki se steka s fliša okrog Razdrtega. Nizke vode iz zaledja Biščevcev se po vsej verjetnosti pridružijo podzeme- 1 jskiJ!l_ vodam Sa je;-šč1ce,-iaponika· pol--kilometra .. vzhodne je v požiralnikih" Sajevškega polja (Habe, Hribar, 1964) j,i odtekajo v izvire Timava, kot je bilo dokazano z barvanjem leta 1987 (Habič, 1989). Četrto najobsežnejše bifurkacijsko območje na Pivki je bilo ugotovljeno z barvanjem požiralnikov Stržena pri Rakitniku in Pivke pri Trnju. S sledilnim poskusom v sušnem poletju 1988 je bilo dokazano, da del podzemeljskih kraških voda s Pivke med Prestrankom in Rakit- nikom ob zahodnem obrobju Javornikov stalno odteka proti Vipavi in del tudi proti Timavu, del pa v izvire Unice na Planinskem polju. Poleg podzemeljske pa obstaja tudi površinska bifurkacija, saj se ob višjih vodostajih del javorniških voda preliva v površinsko Pivko, ki skupaj z Nanoščico napaja postojnsko podzemlje in po tej poti tudi izvire Unice (slika 1). Slika 1 Pivka, hidrogeološka skica I) erozij.5ka diskordanca, 2) stratigrafska meja, 3) domnevni prelom, 4) prelom, 5) nariv, 6) domnevni nariv po U.Premru, 7) domnevni nariv in prelom po L.Placer, 8) z barvanjem dokazane zveze ponikalnic, 9) ponikalnice, 10) cona skritega krasa s podzemelpkim odtokom Pivke proti Vipavi, 11) bifurkacijsko območje Fig.l Pivka, hydrogeological sketch 1) erosion discordance, 2) stratigraphic border, 3) supposed fault, 4) fault, 5) overthrust, 6) sup- posed overthrust according to U.Premru, 7) supposed overthrust and fault according to L.Placer, 8) connections o[ sinking streams evidenced by water tracing, 9) sinking streams, 10) zone of hidden karst with underground runo(( of Pivka towards Vipava, 11) bifurcation area. 238 1 I' Jf l\ lr 1 N \;J \O V ,, ... . ·• 1l K!'3 Hrušiški nariv A 2 1 STUDENO J,~J1J, __; ~ E K}3 P. Habič, 1989 Palško jezero K,., "1 K,.2 r----:,_ Matijeva \__TJama PIVKA PO OGK SFRJ list POSTOJNA IN GORICA M. Pleničar s sod.1970 S. Buser 1973 in o. c. U. Premru 1980 L. Placer 1981 Q E,., Pc,E K,Pc f(~,3 K,.2 J3 J1,2 J~ T2.3 3 1= 2 --~-- 3-- 4- 5 ,..-...,,... 6 =r=-::;::=- 7 -r·-,- 8 +-- g---, 10 [ZZj 11~ o 1 2 3km 1 '." ::r:: "" er p; ~ ~ ... "" ~ !; ... ~ ii' '"c :;· ... " 0 .. -s· 0. .l " ~o go ~ s o ;;i ~ s .l :;; 8. "il' Acta carsologica, XVIII (1989) KRATEK PREGLED DOSEDANJIH RAZISKAV PIVKE V povodju kraške Pivke so bile vodne razmere doslej že večkrat obravnavane. Jenko (1959 a) je prvi dokazal zvezo ponikalnice v Breznu na Kremenci pri Postojni z izviri v Mal- nih in Planinski jami. Za razdaljo 8,5 - 9,9 km je obravnavana voda potrebovala 444 - 475 ur, tekla je torej s hitrostjo 0,5 - 0,6 cm/s. V letih 1967 do 1969 so bile opazovane vodne razmere Pivke od Zagorja do Stare vasi pri Postojni. Rezultati teh opazovanj in meritev so podani v študiji o vodnih virih za oskrbo Postojne (Habič s sodelavci, 1968, Arhiv IZRK) in delno objavljeni (Habič, 1969; 1975). S sledilnimi poskusi je bila dokazana zveza Kneških ponikev z izviri pri Zagorju, Palškega jezera z izviri pri Trnju ter Petelinjskega jezera z izviri v Mlakah pri žejah. Z raziskavami Orehov- škega krasa v zaledju izvira Korentan je bila dokazana visokovodna zveza Sušice z izviri Pod Poličkam pri Prestranku (Gospodarič, Habe, Habič, 1970). Nepojasnjena je ostala zvem ob nizkih vodah, ko izvir Pod Poličkam presahne, Sušica pa še vedno ponika na Prestranškem ravniku. Opazovanja vodnih gladin v vrtinah pri žejah, Stari vasi in v Kobiljih grižah ter v Mati- jevi jami {Habič, 1985) so nakazala splošno usmerjenost odtoka nizkih voda iz povirja Pivke pod Javorniki proti izvirom Unice na Planinskem polju. Takoj pa moram opozoriti na razliko v gladini vode v Kobiljih grižah po novi izmeri. Stare podatke je treba povišati za 13,37 m. Dosedanje speleohidrološke raziskave podzemeljske Pivke v Postojnski in Planinski jami (Gospodarič, 1976, Preka in dr., 1976) niso dokazale neposredne povezanosti Pivke z izviri v Malnih. Večkrat je bila potrjena le zveza Pivke s Pivškim rokavom Planinske jame. Razlike v pretokih so pripisane vmesnemu dotoku iz kraškega podzemlja. Zveze studenskih ponikalnic s podzemeljsko Pivko še niso dokazane s sledenjem. - - V Rakovem rokavu Planinske jame naj bi se mešale javorniške in cerkniške vode. Ob visokih vodah se prelivajo na površje skozi Planinsko jamo, ob nizkih vodah pa naj bi javorni- ške vode prečkale skrajni del Rakovega rokava in odtekale proti izvirom v Matnih. Ta zveza je bila dokazana z barvanjem (Michler, 1955), pozneje pa še večkrat potrjena s hidrokemič­ nimi in temperaturnimi meritvami {Gams, 1966; Habič, 1987). Z barvanji so bile ugotovljene tudi zveze izvirov v Malnih s ponori v Rakovem Škoc- janu in na Cerkniškem jezeru (Habič, 1987). Dokazan je bil odtok s severnega flišnega obrob- ja Pivke pri Predjami v izvire Vipave (Habe, 1963). Leta 1987 je bila z barvanjem med dru- gim dokazana tudi zveza Sajevškega potoka z izviri Timava (Habič, 1989). Po neuspelem sledenju Stržena (Habič, 1983) smo preverjali razne možnosti in vzroke nepojasnjenega podzemeljskega odtoka iz zahodnega obrobja Javornikov. Ker je ob Pivki več trajnih virov onesnaževanja, podzemeljske vode pa so stalno ogrožene s škodljivimi snovmi, ki jih prevažajo po cesti in železnici med Postojno, Prestrankom in Pivko, je pojasnitev hidrološ- kih zvez Pivke odločilnega pomena za učinkovito zavarovanje kraških vodnih virov, ki se napajajo iz Javornikov. 240 P. Habič, Kraška bifurkacija Pivke na jadransko črnomorskem razvodju PRIPRAVE IN KOMBINIRANI SLEDILNI POSKUS Po predhodnih speleoloških raziskavah smo ugotovili, da se zniž.a gladina kraške vode ob zahodnem obrobju Javornikov za 10 do 20 m pod prelivni rob Pivke in njenih kraških prito- kov od Zagorja do Stare vasi. Ob splošnem zniževanju gladine kraške vode, navadno v pozni pomladi in začetku poletja, se v Pivko steka jo le kratki površinski pritoki s fliša od Radohove vasi mimo Petelinj, Selc in Slavine do Prestranka. Podobno se s fliša odtekajo proti Pivki tudi vode Stržena med Postojno in Rakitnikom. Površinski pritoki ponikajo bodisi v strugi Pivke, ali pa se izgubljajo v lastnih strugah predno dosežejo Pivko (Sl. 2). Od višine vodne gladine v kraškem podzemlju je odvisno, ali bodo onesnažene površinske vode poniknile v podzemlje, ali pa bodo površinsko odtekle s Pivko skozi Postojnsko jamo. Slika 2 Izgubljanje nizkih voda v strugi Slavenskega JX)toka Fig.2 Disappearing of low waters in the Slavenski JXllOk bed Komunalne in industrijske odplake iz Pivke so speljane v strugo Pivke brez predhodnega čiščenja. Ko kraška Pivka presahne, se odplake stekajo po strugi proti Trnju, kjer se izgubljajo v manj.šem požiralniku. Del voda se izgubi v strugi že pred požiralnikom. Če je pretok manji od 5 1/s, odplake sploh ne dosežejo požiralnika. Pri pretoku nad 50 1/s pa vode zalijejo poži- ralnik in delno odtekajo naprej po strugi Pivke. Za barvanje je primeren pretok okrog 10 1/s, ko odplake nemoteno ponikajo v požiralniku sredi struge. 241 Acta carsologica, XVIII (1989) Slavenski potok, Sušica, Selšček in drugi manii pritoki, se izgubljajo v lastnih stugah v širšem požiralnem območju, kjer je zakrasela skalna podlaga prekrita s flišno naplavino. Mesto požiranja je odvisno od dotoka in propustnosti podlage. Za barvanje so ti pritoki manj pri- merni, ker se voda izgublja na dalfem odseku struge. Ugodnefe so razmere ob Strženu, kjer pretok ob suši uravnavajo odplake iz Postojne. Te pa je mogoče poljubno preusmeriti v požiralnik ob strugi. Pozimi leta 1982 se je pojavil prvi grez sredi Stržena pri Rakitniku. Ta se je v naslednjih letih zamašil, nov grez pa se je pojavil dobrih deset metrov stran od struge. Vanj smo lahko napeljali Stržen po izkopanem jarku. Leta 1984 so regulirali strugo Stržena med Staro vasjo, Postojno in Rakitnikom. V skal- ni strugi Pivke med Matenjo vasjo in Prestrankom je znanih še več mest, kjer površinske vode uhajajo v podzemlje. Požiralnik pri Rakitniku leži ob strugi, tako da je za oceno hidroloških zvez njegov položaj zelo pomemben (Sl. 3). Slika 3 Požiralnik v strugi Stržena pri Rakitniku pozimi 1982. Kasnepi grez se je pojavil ob ogradi na desni strani slike. Fig.3 Swallow-hole in Stržen river bed near Rakitnik in winter 1982. Sinkhole appeared later near the fence in the right corner of the picture. Za sledenje smo izbrali dva najbolj razmaknjena požiralnika ob Pivki, da bi tako oprede- lili hkrati zveze celotnega požiralnega območja med Pivko, Prestrankom in Rakitnikom. Ob spremljanju usihanja spomladanskih voda smo se odločili za poskus v wčetku avgusta 1988, 242 P. Habič, Kraška bifurkacija Pivke na jadransko črnomorskem razvodju ko so bile vremenske in vodne razmere razmeroma ugodne. Dokazovanje podzemelj.skih zvez ob nizkih vodah daje izredno pomembne informacije, je pa nekoliko negotovo glede na vreme in zahteva več časa in sledila. Pri izvedbi sledenja so sodelovali člani Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU in zunanji sodelavci. Mag. Janja Kogovšek in M. Luzar sta opravila kemične analize, F. Drole, M. Zlokolica, T. Slabe in N. Zupan so izvedli injiciranje rodamina, L. Drame in S. šebela sta pomagala pri injiciranju uranina. Vzorce vode so zajemali v Planini A. Milavec, v Vipavi F. Radman, v Bistrici so se menjavali L. Možina, D. Vovk, M. Puhelj in F. Logar, v Pivškem rokavu Planinske jame je zajemal vzorce F. Drole, v Rakitniku A. Černač in v Prestranku F. Bole. Vzorce Timava sta nam ljubeznivo posredovala dr. F. Gemitti in M. Milič. Pri opazovan- ju vodostajev v Matijevi jami in v vrtinah pri Stari vasi in v Kobiljih Grižah so mi pomagali T. Slabe, F. Drole, A. Mihevc, J. Rajna in M. Zlokolica. Vsebnost uranina in rodamina v vzorcih so po ustaljeni metodi opravili na HMZ SRS v Ljubljani, pod vodstvom ing. Martine Zupan. Povečan dotok v požiralnik pri Trnju so omogo- čili ing. M. Žmak iz Komunalnega podjetja Postojna ter ing. S. Torkar iz Javorja v Pivki. Graf- ične priloge je oblikoval L. Drame. Vsem se za pomoč in sodelovanje najlepše zahvaljujem. Kljub precej.faji razdalji do izvirov in razmeroma majhni hitrosti nizkih voda smo že pred obarvanjem organizirali zajemanje vzorcev v izvirih Unice in sicer v spodnjem izviru v Malnih, ob iztoku iz Planinske jame in v izviru Olarice pod naseljem Planina. Poleg izvirov Unice smo opazovali tudi izvir Bistrice v Ilirski Bistrici in izvire Vipave, da bi tako zajeli vse možne iztoke iz območja Pivke. Ko se po daliem času ni še nikjer pojavila vidna sled barvila, smo zaprosili tudi za vzorce vode iz izvirov Timava. Ob Pivki pa smo zajemali površinske vode v času, ko se je po dežju v septembru Pivka prelila na površje. Vzorčevali smo Pivko pri Prestranku, Stržen pri Rakitniku in nekaj časa tudi Pivko v Pivškem rokavu Planinske jame. Pred in med sledenjem smo spremljali hidrološke razmere v podzemlju z opazovanjem gladine v Matijevi jami in v vrtinah pri Stari vasi ter v Kobiljih grižah. Ponovno so bile tudi premerjene nadmorske višine izhodiščnih točk za določanje višine vode. Hkrati z meritvami višin smo zajemali tudi vzorce vode za kemične analize. Rezultati analiz in meritev so prika- zani v posebnem poglavju. Višina vrtine pri Stari vasi je bila pravilno določena na 527,52 m. Bistveno pa je popravljena višina vrtine v Kobiljih grižah. Po novem merjenju je višina 588,34 m, kar je za 13,37 m višje od višine, ki smo jo prevzeli po podatkih Geološkega zavoda. Novo izmero je izvedel F. Drole, za izhodišče je izbral reper št. 1163 pri Domu upokojencev na Kremenci v Postojni z višino 543,33 m. SLEDENJE PIVKE v ·POŽIRALNIKU PRI TRNJU Odplake iz Pivke so se v toplih poletnih dneh izgubljale v strugi Pivke že pred požiralni- kom (Sl. 4). V podjetju Javor smo se dogovorili za dodatno vodo iz tovarniških rezervoarjev in s Komunalnim podjetjem Postojna za dodatno vodo iz vodovodnega omrežja. Tik pred injiciranjem 20 kg uranina, raztopljenega v 100 1 vode, smo k 5 1/s normalnega odtoka iz kana- 243 7 l Acta carsologica, XVIII (1989) lizacije dodali še okrog 5 1/s iz Javorja in iz vodovoda, skupno 430 m3 • Ob povečanem preto- ku iz kanalizacije so odplake kmalu dosegle požiralnik in ko je ta požiral 5 1/s, smo dne 9/8-1988 ob 21. uri vlili barvo v skalno odprtino v strugi Pivke. Barva je takoj odtekla, nismo pa mogli ugotoviti, koliko pod površjem se zadržuje gladina kraške vode. V Matijevi jami je bila tedaj gladina na 516,4 m, v Kobiljih grižah na 517,8 min v vrtini pri Stari vasi na 512,8 m. Nihanje gladine v naslednjih mesecih je prikazano na sliki 5. Slika 4 Odplake iz naselja se izgubljajo ob nizkih voda v strugi Pivke predno dosežejo požiralnik v Trnju Fig.4 During the low waters the wastes from the settlement disapper in Pivka river bed before rea- ching the swallow-hole near Trnje Po dežju 22. in 23. 8. se je nekoliko povečal dotok iz kanalizacije, vendar Pivka ni pritek- la iz izvirov pri Zagorju in Par ju. Ob povečanem dotoku (50 1/s) je bil požiralnik pri Trnju zalit, toda voda ni odtekala naprej po strugi. Pivka se je dvignila iz podzemlja po dežju šele sredi septembra, ob koncu tega meseca pa je ponovno presahnila in vse do začetka marca 1989 se ni več pojavila v strugi. Ves ta čas so odplake iz Pivke ponikale v podzemlje in, kot kažejo rezultati sledenja, odtekale neposredno v zajetja v Malnih. 244 1. !, 1 · l, l 1 P. Habič, Kraška bifurkacija Pivke na jadransko črnomorskem razvodju H P AVG SEPT OKT NOV DEC JAN FEB MAR m 530 50 . \ I \ -+ \ I \ I I I I 1 I 525 100 \ I \ I mm I \ I I 1 I I \ I I 1 , I .. • \ 1 I \ I 520 1 \ --· I 1 1 -- ' · - X ' I ' / ' Kobilje griže I ' ·, ' ,, ' • ·---·----· X ' I ' 515 - Stara vas • _; x-JC--------• 510 -------.-- --.--- - -.-- ----.-----.-- - -,----.-----, AVG SEPT OKT NOV DEC 1988 JAN 1989 FEB MAR Slika 5 Nihanje vodne gladine v vrtinah pri Stari vasi in pri Kobiljih grižah v primerjavi s padavinami v Postojni od avgusta 1988 do marca 1989 Fig.S Water leve! oscillations in the bore holes near Stara vas and near Kobil je griže compared to pre- cipita tions in Postojna from August 1988 to March 1989. 245 Acta carsologica, XVIII (1989) SLEDENJE STRŽENA V POŽIRALNIKU PRI RAKITNIKU Stržen napajajo kraške vode iz izvirov ob robu Javornikov med Staro vasjo pri Postojni in Rakitnikom. Ko dotok iz krasa preneha, hranijo Stržen vodice s fliša južno od Postojne in mestne odplake, ki jih sedaj delno očistijo na skupni čistilni napravi. V strugi Stržena pri Rakitniku se je 10. februarja 1982 prvič pojavil grez, ki je nekaj časa požiral vso, takrat še neočiščeno vodo postojnske kanalizacije. O grezu nas je prvi obves- til Zmago Žele, uslužbenec Postojnske jame iz Prestranka. Pojav smo si ogledali 16.2.1982 in ugotovili, da je nastal grez v mladih naplavinah Stržena, ki v tem delu doline prekrivajo zakra- sele apnence. Dolina Stržena je sicer izoblikovana ob stiku apnenca in fliša, pri Rakitniku pa se zoži prav tam, kjer je ujeta v apnence. Tu je dolina Stržena najožja, zato jo tam tudi naj- lažje prečka cesta Postojna - Pivka. Ob robu nizke skalne police na levem bregu Stržena, na kateri je nameščena večina hiš Rakitnika, je dvoje polkrožnih zatrepov. V njih zastajajo vode, ki se tja stekajo po plitvih strugah iz Stržena. Nakopičena umazanija ob robu nakazuje mesto izgubljanja Stržena v podzemlje. Ponikve ob robu ravnice so očitno že dalj časa aktivne, nanje pa dotlej nismo bili posebno pozorni. Gre z v strugi Stržena je požiral do 50 1/s, pri več jem dotoku se je napolnil in voda je tekla naprej po strugi. Požiralnik se je sredi februarja 1982 večkrat zamašil in ponovno odprl. Dne 23.2.1982 smo po dogovorih s Komunalnim podjetjem in občinsko upravo Postojne izvedli sledilni poskus z 10 kg uranina. Opazovali smo oba rokava Planinske jame, izvire v Matnih, Škratovko in Kotliče v Rakovem Škocjanu. Vzorce smo zajemali od 22.2. do 4.3. dvakrat dnevno, od 4.3. do 26.3. štirikrat dnevno, le v Škratovki in Rakovem Škocjanu enkrat na dan. Skupno smo zajeli v 21 dneh 392 vzorcev. Vodna gladina je bila ob začetku sledenja februarja 1982 pri Stari vasi v višini 513,6 m, pri Žejskih izvirih 515 min v Kobiljih grižah 517,3 m. Po vodomeru Pivke pri Postojnski jami (H=80) je znašal pretok 1,27 m3 , Unice pri Hasberku (H=47) pa 7,36 m3 • Vode v tistem času niso bile posebno nizke, vendar je bila gladina v krasu ob strugi Pivke vsaj 10 m pod površ- jem. Zajete vzorce je po ustaljeni metodi analizirala ing. Martina Zupan iz HMZ SRS v Ljub- ljani. Zelo šibke sledove uranina je ugotovila v vzorcih Škratovke in Raka. V vzorcih iz Pla- ninske jame in Malnov ni bilo nobenih sledov uranina. Kasneje smo izvedeli, da so v tistem času z uraninom barvali neki potok na Blokah in ni izključeno, da so sledovi v Raku in Škra- tovki z Blok in ne iz Stržena. Po neuspešnem sledenju leta 1982 se je pojavila vrsta vprašanj in pomislekov o more- bitni razgradnji uranina v komunalnih odplakah ali o daljšem zadrževanju od treh tednov, ali o povsem drugi smeri odtoka. Po kritičnem pretresu raznih možnosti smo se leta 1988 lotili ponovnega sledenja z razširjeno mrežo opazovanja. Požiralnik v strugi Stržena se je ob koncu marca 1982 zamašil in se kasneje ni več odprl. Pred tremi leti pa je nastal prav v bližini, le dobrih 10 m vstran od struge, na njenem levem bregu nov grez, širok 2 m in globok 4 m. Pod dober meter debelo plastjo ilovice je bila vidna 246 P. Habič, Kraška bifurkacija Pivke na jadransko črnomorskem razvodju zakrasela skalna podlaga. Očitno je bil to že star, z ilovico in drobirjem zasut požiralnik. Niha- joča gladina kraške vode pod strugo Stržena je počasi spodkopavala naplavino in končno se je skrita votlina odprla na površje. Ob regulaciji Stržena so grez že nameravali zasuti, vendar smo se z domačini in urejevalci struge iz VGP HIDRO iz Kopra dogovorili, da bomo prej skušali ugotoviti, kam lahko odtekajo vode iz tega požiralnika. Ob visokih vodah je bil grez popolnoma preplavljen (Sl. 6), ob nizkih pa je voda iz njega odtekala v neznano podzemlje. Dejanskega znižanja gladine ni bilo mogoče opazovati globlje od 4 m, spremljali smo jo lahko le posredno v vrtinah pri Stari vasi in Kobiljih grižah. S pos- kusnim dovajanjem vode iz Stržena smo ugotovili, da požira grez do 100 1/s. Pri višjih dotokih ga voda sicer zalije, vendar se njegova požiralnost bistveno ne zmanjša. Le pri zelo visokih vodah nismo mogli ugotoviti, ali grez deluje tudi kot izvir. Slika 6 Ob višjih vodah je bil požiralnik ob Strženu pri Rakitniku poplavljen Fig.6 During higher waters the swallow-hole Stržen near Rakitnik was flooded V začetku avgusta 1988 smo pred poskusom ponovno preskusili požiralne lastnosti greza z umetnim uravnavanjem dotoka iz Stržena. Dne 9.8.1988 ob 12. uri smo nato v poži- ralnik, s pretokom 10 1/s, vlili 20 kg raztopljenega rodamina. Obarvana voda je nemoteno odtekla, v požiralnik pa smo nato še dober mesec odvajali 10 1/s vode iz Stržena (Sl. 7). Sredi oktobra so delavci VGP grez zasuli s kamenjem, še prej pa vanj vgradili 4 m dolgo cev za opazovan je gladine. 247 Acta carsologica, XVIII (1989) Slika 7 V požiralnik pri Rakitniku je iz Stržena odtekalo po umetni strugi ves avgust 1988 okrog 10 1/s Fig.7 From Stržen during the August 1988 about 10 1/s of water flew into swallow-hole near Rakitnik by the artificial river bed Zajemanje vzorcev je bilo organizirano skupno s sledenjem Pivke z uraninom. Ves čas smo spremljali tudi nihanje gladine v vrtinah pri Stari vasi in v Kobiljih grižah. Podatki so prikazani v tabeli 2 in sliki 5. DOKAZANE ZVEZE PIVKE PRI TRNJU Izviri v Malnib Prva sled uranina je bila v izvirih Malenščice ugotovljena 7.9.1988 ob 6. uri, to je po 28 dneh in 9 urah ali skupno 681 urah. V 15,3 km oddaljenem izviru se je prva sled pojavila v koncentraciji 0,02 mg/m3 • Pri povprečnem strmcu 5,5 °/00 je znašala navidezna hitrost 0,62 cm/s. Prvi vrh barvnega vala se je pojavil šele po petih dneh, to je 12.9., s koncentracijo 0,7 mg/m'\ drugi pa 14.9. s koncentracijo 0,9 mg/m 3 • Tretji vrh se je pojavil 17.9., vendar s precej nižjo koncentracijo 0,05 mg/m3 • Prvemu valu s tremi viški je sledilo 10-dnevno upadanje koncentracije, tja do 26.9. (0,006 mg/m3 ), nato pa je 10 dni koncentracija spet naraščala in dosegla vrh med 6. in 8.10.1988 (0,4 mg/m 3 ) . Enakomerno upadanje drugega, nižjega, a dalj- šega barvnega vala smo zasledovali do začetka novembra. 248 ~·· 1 \/ / P. Habič, Kraška bifurkacija Pivke na jadransko črnomorskem razvodju Prvi sklenjeni val s tremi viški se je torej pojavil v Malnih po dobrem mesecu od vlitja uranina v požiralnik pri Pivki. Trajal je dobrih 10 dni, nakar je sledilo izdatno razredčenje, po naslednjih desetih dneh oziroma 50 dni od vlitja se je pojavil drugi val, ki je trajal dober mesec. Podobne razmere smo ugotovili tudi v vzorcih Unice iz Planinske jame, kar nakazuje skupno zaledje in razmeroma sklenjen dotok nizkih voda s Pivke pod Javorniki v izvire Unice na Planinsko polje. Izvir Unice v Planinski jami V Unici iz Planinske jame se je prva sled pojavila 5.9. 1988 ob 16. uri v koncentraciji 0,009 mg/m3 • Za komaj 300 m krajšo zračno razdaljo je potrebovalo sledilo 38 ur manj kot v Malne. Navidezna hitrost znaša 0,65 cm/s ali 23,3 m/uro. Razlika na celotni poti ni bistvena, je pa značilna za že znane razlike v odtoku iz Planinske jame proti Mainom in po Rakovem rokavu na površje (Habič, 1987 a). V splošnem je razpored koncentracij uranina v Unici zelo podoben kot v Malenščici (Sl. 8). V prvem desetdnevnem višjem valu so prav tako izraženi trije viški, le da prehitevajo one v Matnih za okrog 30 ur. Drugi, nižji in daljši val je skoraj v celoti skladen z drugim valom v Matnih, kar je očitna posledica skupnega hidrološkega zaledja oziroma skupnega napajanja iz javorniškega toka. Znižanje koncentracije med prvim in drugim valom povezujemo z vplivom septembrskega dežja in povečanim dotokom neobarvane vode iz javorniškega zaledja. Ta dotok je vplival na izdatnej.~e razredčenje v času od 40 do 50 dni po vlit ju uranina v požiral- nik. Drugi, nižji val je razumeti kot normalno iztekanje sledila po siceršnjem razredčenju, vendar ob usihanju neobarvanega dotoka. V krivuljah koncentracij uranina v Malnih in v Unici iz Planinske jame se kažeta le dve pomembnejši razliki. Tretji višek v prvem valu je v Malnih precej nižji kot v Planinski jami, podobna je tudi razlika v začetku drugega vala. Domnevamo, da je na nižje koncentracije v Matnih vplival dotok cerkniških voda, ki sicer odrivajo javorniške vode v Rakov rokav Pla- ninske jame. Pivka pri Prestranku Dobrih deset dni po vlit ju uranina v požiralnik Pivke pri Trnju ni bilo omembe vrednih padavin. Nekaj več je bilo dežja 22. in 23. avgusta, nato še 26. in 30.8.1988, ko so v Postojni namerili skupno 180 mm padavin. Razsušena zemlja je vpila precej vlage, zato se kraške vode niso prelile iz Javornikov na površje. Šele izdatnejši dež sredi septembra, ko je s 13. na 14.9. padlo prek 100 mm, je napolnil kraško Pivko. Z opazovanjem Pivke pri Prestranku smo želeli ugotoviti, če se lahko del sledila iz poži- ralnika pri Trnju pojavi v površinski Pivki. Prvi vzorec Pivke je bil pri Prestranku zajet 14.9. ob 8. uri in v njem je že sled uranina v koncentraciji 0,01 mg/m3 • V vzorcu naslednjega dne ni bilo sledu uranina, dne 16.9. ob 8. uri pa je bil zabeležen že prvi višek koncentracije z 0,645 mg/m3 , čez dva dni pa drugi s koncentracijo 0,380 mg/m3 . Barvni val je v površinski Pivki upadel do končne presahnitve Pivke, dne 27.9.1988. 249 N v, o 1,0.., mg/m3 •/Malni 0,1 0.01 5 ~ G) :s CIO CIO O) ,.. CX) c,; .!!?. :: > I :-" I \"' /\,,+ \, ;;:--;Planinska jama / 1/i--Pivka Prestranek + . / •1 l /, 1 1-- Brez vzorcev Vipave I 1 - ~ I ' l"'\ / ........ 1 1 ' ' i ,\ '\ ' 0 / / \ ~ • ' , .. 1 / ~ ✓ --. 1 . '. " • --/ I P~. Jamc(; h \ \/ /~JI?\ /'- ~ 1 Pivški , \, /' •.• J ; ""-<.. ; rokav ,'~ \ /\ j \,,/·"·.. 1/ ~~ / 1 li \ 'I \ \ / C '' s X *-I 1 ! d I tržen --*, "--, *--- 30 40 50 60 70 SEPTEMBER OKTOBER ZVEZE - CONNECTIONS -· +--+--0--0 A·······il. D--0 *--* 1988 Pivka, Trnje Uranin Stržen, Rakitnik Rhodamin + /\ I \ 80 1 --,90 dni NOVEMBER days Slika 8 Primerjava koncentracij uranina in rodamina v opazovanih izvirih ob sledenju Pivke pri Trnju in Strženu pri Rakitniku Fig.S Comparison of uranine and rhodamine concentrations in the observed springs during the Pivka near Trnje and Stržen near Rakitnik water tracing > ~ .. ~ l ~- :,,: < s -.... j P. Habič, Kraška bifurkacija Pivke na jadransko črnomorskem razvodju Razmeroma pozen pojav uranina v komaj 5 km od požiralnika oddaljenem Prestranku in dobrih 10 dni po prvem pojavu tega sledila v 15 km oddaljenih Malnih in Planinski jami je nedvomno posledica posebnih vodnih razmer in dolgotrajnega zadrževanja sledila v ožjem zaledju požiralnika. Zelo podobne koncentracije v površinski Pivki pri Prestranku kot v Unici na Planinskem polju to še posebej potrjujejo, čeprav gre v obeh primerih vendarle za različno stopnjo razredčenja ob dotoku čistih voda, ki so praktično oprale podzemlje pod požiralnikom in spravile vlito barvilo spet na površje. Del uranina je po zaslugi narasle vode potoval s povr- šinsko Pivko skozi Postojnski jamski sistem proti Planinskemu polju. Tega barvnega vala na poti skozi Postojnsko jamo nismo v celoti spremljali, čeprav bi nam lahko prinesel nekaj novih spoznanj. Nanj enostavno nismo bili pripravljeni, tudi zaradi drugih obveznosti. Vzorčevanje Pivke v Prestranku smo zastavili še v času, ko o pojavu uranina v Unici in Malenščici še nismo nič vedeli, analize vzorcev pa so v HMZ v Ljubljani opravili šele kasneje. V prihodnje bi morali sproti ugotavljati prisotnost sledil v vzorcih. Pivški rokav Plaoimt:e jame Z vzorčevanjem Pivke v tem rokavu smo začeli hkrati kot v Prestranku, vendar že ob naraščanju vode po dežju med 13. in 14.9.1988. V prvem vzorcu ob 12. uri še ni sledu urani- na, v drugem ob 20. uri pa je že izdatna sled s koncentracijo 0,032 mg/m3 • Sled uranina se v naslednjih dneh, verjetno zaradi razredčenja, izgubi, zadnji dan vzorčevanja v Pivškem rokavu pa koncentracija uranina spet zraste (Sl. 8). Zal je bilo vzorčevanje Pivke v Planinski jami zaradi nepredvidenih ovir prekinjeno. Po izkušnjah o hitrosti pretakanja Pivke skozi Postoj- nsko jamo lahko domnevamo, da se je dne 18.9.1988 začel pojavljati v Pivškem rokavu obar- vani val površinske Pivke. Najvišja koncentracija ob 22. uri je znašala 0,046 mg/m3 , kar pa najbrž še ni višek vala, ki bi ustrezal višku pri Prestranku, dne 16.9. ob 8. uri s koncentracijo 0,645 mg/m3 • Sicer lahko računamo z vsaj 10-kratnim znižanjem koncentracije ob sploščenju vala pri pretoku skozi postojnsko podzemlje. Vodostaji Unice v Planinski jami nakazuje jo postopno upadanje pretoka po nalivu v noči na 14.9.1988: Stri.en pri Rakitmb.J 14.9.1988 ob 12h H=3,20 16.9.1988 ob 14h H=2,65 18.9.1988 ob 10h H=2,43 Po dežju v septembru smo pričakovali, da se bo iz požiralnika ob Strženu vrnil na povr- šje del vlitega rodamina. Z vzorčevanjem Stržena pri mostu, dobrih 100 mod požiralnika, smo začeli ob naraščanju vode 14.9.1988. Namesto pričakovanega rodamina pa se je v Strženu pojavil uranin. Prva sled je zabeležena 15.9., naslednji dan je uranin izginil in se 17.9. znova pojavil. Višek je sledil 18.9. ob 8. uri, nato pa je val trajal do zadnjega dne prelivanja kraške vode iz Javornikov v Stržen. 251 Acta carsologica, XVIII (1989) Sočasne sledi uranina v Strženu in v površinski Pivki skušamo razložiti z vzporednim podzemelj.skim tokom kraških voda med požiralnikom pri Trnju in izviri Stržena. Nekaj nižje koncentracije v Strženu je mogoče pojasniti z vmesnim razredčenjem z dotokom kraške vode. Preseneča pa skoraj sočasen pojav uranina v Strženu in v Pivškem rokavu Planinske jame, podobne pa so tudi koncentracije uranina. Domnevamo, da gre za vzporeden tok z glavnim tokom javorniških voda med Trnjem in Malni, ki je že pred dežjem skoraj dosegel Pivški rokav Planinske jame. Najbrž je ta tok ob naraslih vodah obarval tudi Stržen. Sočasen pojav uranina v različnih krajih je seveda mogoče pojasniti tudi drugače. Do zanesljivejših ugotovi- tev pa bi prišli le z večkratnim sledenjem v različnih hidroloških razmerah. Zveze, ki izhajajo iz sledenja v suhem poletju 1988, so prikazane na sliki 9, sočasen pojav uranina v različnih delih zaledja Unice pa na sliki 8. UGOTOVLJENE ZVEZE STRŽENA PRI RAKITNIKU Izvir Vipave Rodamin se je pojavil v izvirih Vipave. S tem je dokazana presenetljiva zveza javorniš- kih voda z vipavskimi, pojasnjen pa je tudi neuspeli poskus z uraninom leta 1982. Po vsej verjetnosti je uranin "ušel" naši kontroli, ker smo ga napačno pričakovali v izvirih Unice. Takrat še nismo niti pomislili, da se pod flišem Postojnske kotline pretakajo kraške vode iz Javornikov v Vipavo. Ta bifurkacija med črnomorskim in jadranskim porečjem je bila z dru- gim poskusom v Strženu leta 1988 prvič dokazana. Čeprav smo zastavili opazovanja in zajemanja vzorcev v Bistrici in Vipavi, s to mož- nostjo nismo resno računali. še vedno smo bili prepričani, da se vse vode iz Javornikov ste- kajo proti Mainom. Ker do konca septembra ni bilo še nikjer nobene sledi o rodaminu, smo že skoraj obupali. V takšnem razpoloženju smo se obrnili še na sodelavce ACEGA iz Trsta dr. F. Gemittija in M. Miliča s prošnjo, da nam posredujeta vzorce iz izvirov Timava. Ker smo za nekaj časa prenehali z vzorčevanjem Vipave, nimamo vzorcev za čas od 26.9. do 3.10. V zadnjem vzorcu z dne 15.9. ni bilo sledi rodamina, v vzorcu od 4.10. pa je rodamin že dosegel najvišjo znano koncentracijo in sicer 0,06 mg/m3 (Sl. 8). Slika 9 Shematični prikaz podzemeljskih zvez in mešanja voda v zaledju Unice in Vipave na podlagi sledenja v poletju 1988 1) požiralnik, 2) izvir, 3) meja med flišem in apnencem, rob polja, 4) podzemejske zveze, 5) esta- vela, 6) opazovana vrtina, 7) eocenski fliš Fig.9 Shematic presentation of underground connections and water mixing in Unica and Vipava hinter- land on the base of water tracing in Summer 1988 1) swallow-hole, 2) spring, 3) border between flysch and limestone, border of the polje, 4) under- ground connections, 5) estavella, 6) observed bore-hole, 7) Eocene flysch 252 P. Habič, Kraška bifurkacija Pivke na jadransko črnomorskem razvodju .·>>>J VIPAVA · KRAS (5) Gabranca / JAVORNIKI 2 ....__ 3 -4 =• ---+ 5 (5) 6 ,C 7LJ O 1 2 3km 1989, P. HABIČ IZRK ZRC SAZU 253 Acta carsologica, XVIII (1989) V naslednjih dneh se je koncentracija znižala, po 20 dneh pa je spet nekoliko narasla in val je nato trajal vse do konca decembra. Domnevamo, da se je prvi val pojavil v zadnjih dneh septembra ali najkasneje l. oktobra. Rodamin bi tako potreboval od Rakitnika do Vi- pave vsaj 50 dni ali 1200 ur, to je najmanj 20 dni več kot uranin do Planine. Navidezna hit- rost 18 m/uro ali okrog 0,5 cm/s ni bistveno man~. Znižanja koncentracije rodamina v Vipavi med 7. in 16. 10. ustrezajo znižanim koncen- tracijam uranina v izvirih Unice. Tudi glede na trajanje jih lahko primerjamo z razredčenjem, ki je sledilo septembrskemu deževju. Drugi val rodamina v Vipavi po 16.10. lahko upravičeno primerjamo z drugim valom uranina v Unici. Podobni potek barvnega vala z nižjimi konc- netracijami in večjo razvlečenostjo v smeri proti Vipavi kot proti Unici lahko z vso zaneslji- vostjo pripišemo podobnim hidrološkim razmeram ob postopnem praznjenju kraškega pod- zemlja v dolgem sušnem obdobju od poletja 1988 do začetka marca 1989. Navidez neugodne vodne razmere za sledenje so dale nekatere presenetljive podatke in dokaze, ki bi jih sicer v normalnih, srednjih in visokih vodah nikoli ne spoznali. Izvir Timava V vzorcih Timava, ki sta nam jih ljubeznivo posredovala dr. F. Gemitti in M. Milič v času od 30.9. do 15.11.1988, se nakajkrat pojavijo sledovi rodamina v zelo nizkih koncentraci- jah. Zaradi velike razredčenosti, saj so pretoki Timava v primerjavi z Vipavo desetkrat večji, več kot dvakrat je večja tudi razdalja od Rakitnika do Timava, je le občasna določitev sledila v Timavu razumljiva. Zanesljivo zvezo bi seveda dobili šele z dalfo) sklenjeno krivuljo kon- centracije. Po izkušnjah s sledenjem Sajevškega potoka, Senožeškega potoka in Raše v poletju 1987 (Habič, 1989) lahko tudi občasne sledove rodamina v izvirih Timava povezujemo s sledenjem Stržena. Prve sledi so zabeležene med 7. in 10.10., nato še 18. 10., 21. in 25.10 (Sl. 8). Te sledi se časovno skladajo s pojavi rodamina v Vipavi, kar govori v prid neposredne povezanosti Stržena z Vipavo in Timavom. Takšna zveza je možna tudi po geološki zgradbi, kakor jo je nakazal v svoji zadnji razpravi Gospodarič (1986), kjer nakazuje pod flišem možen stik apnencev treh različnih gradbenih enot: javorniške, nanoško-hrušiške in komen- ske. Poleg dokazane zveze Sajevškega potoka lahko bogatijo vodnati Timav tudi javorniške vode. Zaledje Timava je po znanih podatkih veliko premajhno glede na njegovo minimalno izdatnost. Za okrog 9 m" nizkih voda bi po minimalnem specifičnem odtoku 3 l/s/km2 , ki je značilen za kraško porečje Ljubljanice, pričakovali kar 3.000 km2 veliko zaledje. Po površin- skih in hidrogeoloških razmerah pa mu lahko pripišemo le okrog 1.000 km2 • Ob tem se odpira dvoje vprašanj, ali ima zaledje Timava morda trikrat večji minimalni specifični odtok, ali pa odteka v Timav več vode iz neznanega zaledja. 254 P. Habič, Kraška bifurkacija Pivke na jadransko črnomorskem razvodju Tabela 1: Sledenje Pivke in Stdena Pregled razdalj (D), časa (T), hitrosti (V), koncentracij (K) in razredčenosti (R) Uranin - Pivka pri Trnju, vlit je 9.8.1988 ob 21. uri, 20 kg km~ h T Vl v2 K R mg/m3 X 10-12 Malni 15,3 681 0,62 0,50 0,900 45 Planinska jama 15,0 643 0,65 0,45 0,430 20 Pivka, Prestr. 5,0 852 0,16 0,15 0,645 30 Pivški rokav 15,0 852 0,48 0,45 0,032 16 Stržen 6,8 900 0,22 0,20 0,038 19 Rodamin - Stržen pri Rakitniku, vlit je 9.8.1988 ob 12.uri, 20 kg km0 hT vl v2 K R mg/m3 X 10-12 Vipava 21 1200 (0,5) 0,44 0,60 3 Timav 47 1360 0,92 0,012 0,6 NIHANJE VODNE GLADINE V ZAHODNEM OBROBJU JAVORNIKOV V razpravi o vodni gladini na Notranj.skem in Primorskem krasu Slovenije smo skušali na podlagi razpoložljivih speleoloških podatkov prikazati vodne razmere v zaledju Malnov in pod Javorniki (Habič, 1985). Nakazani so tudi nekateri problemi, ki so nas vodili k sklepni ugotovitvi, da brez novih podatkov in dognanj lahko o razmerah v podzemlju le ugibamo. Razpolagali smo s podatki o nihanju vodne gladine v vrtinah pri Stari vasi, Kobiljih gri- žah in Žejah. Zaradi napačno določene višine vrtine v Kobiljih grižah smo domnevali, da se ob srednjih vodah območje zgornje Pivke in zahodnega obrobja Javornikov prazni mimo Kobiljih griž proti Mainom. S to domnevo se niso v celoti skladale vodne razmere v vrtini pri Stari vasi. Ob nizkih vodah naj bi bila gladina nagnjena od Stare vasi proti Žejam in ne proti Mainom. Prav tako si nismo znali razložiti razlik ob visokih vodah med Staro vasjo in Kobi- ljimi grižami, saj bi normalno pričakovali, da pritekajo v Stržen vode iz okolice Kobiljih griž, gladina pa je bila, sodeč po višinah vode v vrtinah, nagnjena pod Javornike. To neskladje nas je prisililo, da smo naročili ponovno niveliranje vrtin v Stari vasi in v Kobiljih grižah. Po novi izmeri se je pokazalo, da je bila višina vrtine v Stari vasi pravilna, v Kobiljih grižah pa za 13,3 7 m prenizka. S tem popravkom so postale razmere v pivškem obrobju Javornikov razumljivej&!. V Kobiljih grižah je gladina stalno višja od gladine pri Stari vasi. Primerjava obeh gladin pri raz- ličnih vodnih razmerah nakazuje precej skladno nihanje, manj&! razlike izhajajo najbrž iz lo- kalnih razlik v poln jen ju in praznjenju krasa ob vrtinah. Ob nižjih vodostajih je gladina nagnjena od Kobiljih griž in Stare vasi tudi proti Žejam. 255 Acta carsologica, XVIII (1989) Ta usmerjenost je sedaj lažje razumljiva, ko vemo, da se kras med Rakitnikom in Prestran- kom ter Žejami prazni pod flišem Pivške kotline proti Vipavi. Omenili smo že razlike v zniževanju gladine v posameznih vrtinah. Pri žejah se zniža gladina v krasu za dobrih 20 m pod prelivni rob, pri Stari vasi le za 10 m, razlika v Kobiljih grižah pa znaša po nepopolnih podatkih ob najvišjih vodostajih za 15 do 20 m, v Matijevi jami na Palškem jezeru niha gladina za 40 m. Za podrobnejše poznavanje hidroloških razmer v krasu ob zahodnem obrobju Javorni- kov kot tudi za opredelitev vpliva jadranskega porečja v krasu črnomorskega povodja na Zgornji Pivki, bi morali sistematično meriti nihanje vodne gladine v nedostopnem podzemlju. V predelu med Pivko, Prestrankom in Rakitnikom, na Palškem in Petelinjskem jezeru, v Jero- dovcih, pri Počku in še kje bi morali imeti piezometrske vrtine, opremljene z ustreznimi in- strumenti. Koristna bi bila tudi strukturna vrtina v flišu pri Hruševju, ki bi poleg zgradbe lahko osvetlila tudi vodne razmere v skritem krasu pod flišem. Predlagane vrtine bi omogočale tudi preučevanje vplivov onesnaženja in njihovo širjenje od ponikalnic proti zajetjem. Pri varo- vanju tako pomembnega vodnega vira, kot so Malni, bo prej ali slej potrebna razvejana mreža kontrolnih točk po vsem zaledju in še posebej v najbolj ogroženih predelih. Tabela 2: Primerjava vodnih gladin v vrtinah pri Stari vasi in v Kobiljh grmh Datum Stara vas Kobilje griže H2-H1 H1 H2 10/8-88 512,86 517,87 5,01 22/8-88 512,98 516,74 3,76 25/8-88 513,90 (517,41) 3,51 26/8-88 516,20 521,24 5,04 16/9-88 522,59 529,44 6,85 4/10-88 516,76 519,14 2,38 2/11-88 519,00 520,04 1,04 1/12-88 513,41 517,04 3,63 26/12-88 513,24 516,84 3,60 20/1-89 512,86 516,44 3,58 21/2-89 512,81 514,64 2,03 28/2-89 518,26 7/3-89 521,87 527,64 5,77 ONESNAŽENOST PONIKALNIC NA PIVKI IN NJIHOV VPLIV NA ZAJETJA V MALNIH IN V VIPAVI Vzorce za analizo onesnaženosti smo vzeli dan pred sledilnim poskusom. Predpostav- ljamo, da gre za enakomerno onesnaženost skozi celotno sušno obdobje, od julija 1988 do 256 P. Habič, Kraška bifurkacija Pivke na jadransko črnomorskem razvodju marca 1989. V tabeli so prikazane koncentracije c1-, N03 - , PQ4 3 -c, S04 z-, KPK in BPK5 voda iz kanalizacije Pivke, Stržena kot odvodnika delno očiščenih odplak iz Postojne in Sla- venskega potoka, v katerega se steka del vaške gnojnice iz Slavine. S tem niso zajete vse kemične in biološke obremenitve podzemeljskih voda na območju Pivke, v Malne in Vipavo odteka še druga nesnaga. Za primerjavo s podzemeljskimi vodami so prikazane koncentracije izbranih kationov v kraških podzemeljskih vodah Matijeve jame, Kobiljih griž in v vrtini pri Stari vasi. Razlike v kemični sestavi (Tabela 3) ne nakazujejo medsebojne povezanosti teh površinskih in pod- zemeljskih voda. Onesnažene ponikalnice neposredno ne vplivajo na kakovost podzemne vode v opazovanih jamah. Nobenega dvoma pa ni, da so z omenjenimi ponikalnicami prispele v podzemlje znatne količine snovi, ki negativno vplivajo na kakovost pitne vode. V tabeli so prikazane skupne količine snovi, ki so jih vode v sušnem obdobju odnesle v podzemeljske žile, te pa, kot je dokazano z barvanjem, napajajo zajetja v Malnih in v Vipavi. Tabela 3: Kcmi)ka sestava vode Vzorec Stržen pri Ra- kitniku Sla venski potok Pivka, požir. pri Trnju Matijeva jama Stara vas Kobilje griže Datum 8/8-88 8/8-88 8/8-88 10/8-88 25/8-88 10/8-88 23/8-88 25/8-88 26/8-88 2/11-88 10/8-88 23/8-88 26/8-88 2/11-88 er mg/1 42,3 36,4 29,9 3,6 3,0 3,0 6,0 6,0 4,0 2,2 7,3 2,0 3,0 2,5 NO 3 • mg/1 7,4 8,3 5,1 0,4 1,3 0,3 0,6 0,5 0,6 0,4 0,2 0,5 0,9 1,2 PO 4 3- so 2- 4 KPK BPK 502. mg/1 mg/1 mg/1 mg/1 mg/1 14,6 41,6 29 25 10,5 7,3 20 128 5,0 3,8 11,4 26 70 2,5 3,5 0,05 6,0 0,03 5,0 0,05 5,7 0,04 6,4 0,03 7,0 0,03 7,0 0,04 5,3 0,16 7,3 0,04 6,9 0,03 5,0 0,04 5,2 257 Acta carsologica, XVIII (1989) Tabela 4: Trdote voda v Stari vasi, Kobiljh grmh in Matijevi jami T°C S cm-1 h -ITI Karb. Kalc. -- -- Celokup. mgCaC03/J Stara vas 22/8-88 11,5 420 0,37 213 215 224 2/11-88 9,8 370 6,39 200 211 225 1/12-88 8,9 414 0,80 208 221 227 26/12-88 9,3 401 0,63 208 211 219 20/1-89 9,1 410 0,25 216 217 223 21/2-89 9,0 405 o 208 220 223 7/3-89 9,5 385 9,26 173 174 180 Kobiljegme 22/8-88 9,8 255 2,1 128 124 137 2/11-88 9,3 271 5,4 134 132 147 1/12-88 9,1 268 2,4 131 131 136 26/12-88 8,7 275 2,2 136 133 147 20/1-89 9,1 274 1,8 145 140 151 21/2-89 8,9 287 o 142 146 160 7/3-89 9,1 300 3,8 150 144 155 Matijeva jama 18/1-89 8,2 396 0,4 212 212 219 21/2-89 7,9 387 o 206 194 218 Tabela 5: Skupna obremenitev pod7.CIJlilih voda z odplakami Pivke od julija 1988 do konca februarja 1989 Volumen vode vm3 c,- N03- P043- so 2-4 KPK v kg Stržen pri Rakitniku 26.000 1.000 200 380 1.000 750 Sla venski potok 40.000 1.500 330 290 800 5.000 Pivka pri Trnju 104.000 3.000 530 1.200 2.700 7.000 107.000 5.500 1.060 1.870 4.500 12.000 258 P. Habič, Kraška bifurkacija Pivke na jadransko črnomorskem razvodju Tabela 6: Primerjava vmn vodne gladine Datum Žeje Stara vas Kobilje griže 22/2-82 515,03 513,61 517,34 23/2-82 513,41 517,0 25/2-82 509,43 513,37 516,94 9/3-82 509,10 513,02 514,69 11/3-82 515,8 517,9 12/3-82 510,03 516,9 519,0 15/3-82 513,53 516,6 617,5 31/3-82 529,88 521,97 Datum Stara vas Kobilje griže Matijeva jama 10/8-88 512,86 517,87 516,45 25/8-88 513,90 (518,5) 521,70 18/1-89 512,86 516,44 .516,00 21/2-89 512,60 514,60 515,60 PREGLED UGOTOVITEV IN SKLEP V razpravi so navedeni primeri raztekanja ali bifurkacije kraških voda v Sloveniji, ki so podobno kot drugod povezani z različnimi vzroki in posledicami. Poglavitni vzrok vsake kraš- ke bifurkacije je prepustnost in zakraselost kamnin na različnih razvodjih. Ker so razvodja pogostejša na višjih predelih, so bifurkacije izrazitejše v visokem krasu, niso pa izključene tudi v nižjih kraških predelih, le da gre tam za manjša lokalna razvodja. V hidrološkem pogledu ločimo predvsem dva tipa kraških bifurkacij. Prvi je povezan z raztekanjem voda v debelejši vadozni coni, kjer se v ožjem ali širšem pasu visokega krasa razteka prenikajoča deževnica v manjših ali večjih curkih, podobno kot tudi voda visečih ponikalnic, v dvoje ah več povodij ali porečij. K temu tipu prištevamo dokazane bifurkacije r} !:l.9ten j)s.e, Pikeljšice in-1:_e js_k