Učiteljev stik s starši v vzgojnih vprašanjih. Reierat ob priliki IV. sestanka jugoslovanskih naprednih učiteijiščnih abiturientov in abiturientk v Ljubljani v dneh 18. in 19. julija 1913. — Referiral tov. Rojina. (Konec.) V vsaki obitelji se vzgaja drugače, tako da imamo nebroj vzgojnih tipov, katere opisovati bv bilo jako obširno. Da je dom najboljše vzgajališče, to je povsem istina; zakaj pomilovanja vredni so otroci po sirotiščnicah in najdiščnicah, na katere vzgoja nikdar ne vpliva tako blagodejno in ¦ mogočno. kakor pa vzgoja Staršev. Toda pomniti je pri tem, da samo dobrai vzgoja tako vpliva. Teorija v. domači vzgojj je res idealna, a praksa? P. Cronzet) pravi, da je re.s čudno, da je na svetu? tako malo propalic v primeri s tem, kako malo skrbi posvečujejo starši vzgoji svojih otrok. In to govori irancoski proiesor o svolem naprednem narodiu. Kako naj potem pri na.s Slovencih dobimo ideal domače vzgoje? Kdo pouči naše staTše o vzgoji? Tako pa je domača vzgoja tradicionalna, konservativna. Knjig tu'di ni. Zato v naši domači vzgoji ni nobenega napredka. Nič bolje ni s telesno vzgojo. 2e od rojstva se ravna z otrokom1 napačno. Seveda mlada mati posiuša vse razne neum(ne [n škodliive vraže starih ženic in se ravna po mjih. Nadalje mati nima časa za svoje dete. Ni to kruto za našo dcbo? Pa poglejmo v delavske rodovine! Zjutra} hiti mati' na delo in prepusti otroka. samega sebi. Zdaj Iahko dela. kar hoče. No, in gotovo bo otrok naredil1 marsikaj napačnega, ker ie sam' in brez nadzorstva. Toda: vsakemu je gotovo> znano-, kako1 se godi v takih hišah, zato naj spustim slučaje! Kaj pa v takozvanih boljših krogih?' Kdo neguje nežno: dete in skrbr zanje? Po veliki večini mati- gotovo ne. To pač ni opravilo za fino damo. Sa} so posli- za to tukaj. Preveč bi se dalo o tem govoriti, zato naj omenim le še to, kako malo se pazi na otroke glede alkohola in tobaika. Skoro nikjer se otroci telesno ne vzgajaio pravilno. SmdseJ za telesno. vzgojo otrok je pri nas le še malo razvit in tu je točka, kjer je v bodočnosti zastaviti vzvod. Z duševno vzgojo pa pri nas> ni rrmogo bolje. Seveda so tudi častne izjeme, vendar večina staršev ne zasluži pohvale. Intelektualna vzgoja se prepušča popolnoma šoH. Bože miili! Kaj pa more učitelj storiti v tistih par letih, ka hodi otrok v šolo, in pri toliki mnažini otrok, ki jih pride nai eno učno osebo. Saj niti ne more spoznati duše posameznega otroka. Gotovo ni rečeno s tem, da ničesar. Saj skrbe šole bolj za intelekt nego za vsako* drugo duševno stran. Vendar ostaja za dom v tem oziru še mnogo dela. Kako pa naj starši delajo na to, ko so pa nezrtrožni in kažejo- to s tem, da se kolikor mogoče hitro rešijo otroka in ga; žele spraviti v šolo, ne da' bi ga prej pripravili zanjo.. Saj niti pravilno govoriti ne zna. 2e KoTnensky je zahteval y ktijigi »Informatorij materinske šole« pripravo za šolo, toda kje sa taki starši? Misliti se otrok ne uči. Kje neki? Da bi se mu njegovi nelogični zaključki razjasnrli — toda ne! — kratko ^e ga odpravi: »Kako si neumien!« ali pa: »Pustf me, saj nimam časa!« Otrok ima bore malo jasnili predstav in na'zorov. Tu ima šola mnogo1 dela. Z intelektualno vzgojo se razvijajo tudi mnoge dtiševne zmožnosti. kakor domišljija. Kako naj se neki razvijajo? Igra je za otroka velikanskega pomena. Pa kaj se stori v tem oziru? Nič! Otroci bogatih staršev imajo umetne igrače, ki jih pa ne vesele preveč. Koliko večje veselje ima otrok z igračo, ki jo naredi sam, najsi je tudi še tako preprosta. Pri tem ravno se razvijajo dušne znanosti. Nekateri starši ne dovolijo svojim malim nobenih igrač. S čim naj se pa potem peča? Nadalje nas uči vzgajeslovje, kak vpliv ima na otroka pripovedovanje pravIjic in povesti, Če se pripoveduje otrokom, a o samih strahovih in mrtvecih, ni mi treba posebe poudarjati vpliva takega pripovedovanja. Ko gre otrok v šolo, tedaj si pa mislijo starši, da so rešeni skrbi- za nadaljno vzgojo. Za samoizobrazbo se tudi nihče ne zmeni. Ko dovrši učenec ljudsko- šolo, gre (če je toliko srečen) v srednje šole, ali gre h kakemu mojstru. ali pa ostane doma. Kakšna je vzgoja pri nekaterih mojstrih, lahko vsak ugane, doma pa tu'di ni bolje, ker se tupatam nič ne gleda na otrokov intelekt. Kar se je otrok naučil v šoli, kaj kmalu pozabi. In v teh letih, ko otrok najbolj potrebuje opore, se vse obrača od njega. In tako naj raste narod! Zrelih mož ni lahko navduševati, ker imajo skrbi. njih srce zakrkne, in brezuspešno je zbujati to, kar je že ugaslo in uničeno. Teorija zahteva, da se mora zbuditi v otroku vesel čut. Kako? Ali naj zbude in razvijajo to domači prepiri in skrbi polni obrazi okolo otroka? Sočutje gineva, a goji se zavist. Kako krasne (če se smem tako izraziti) zglede trdosrčnosti in neusmiljenja imajo otroci doma pri gospodarju ali pri hlapcih, ko vidijo, kako sc odganja siromaka od hiše in kako se muči nedalžno živino. Otroška psihologija nam pa pove, kako je otrok nagnjen k posnemanju in tudi vse posnema. Samozavest -m samoljubje uniči oče otroku z nečloveškim kaznovanjem za vsako malenkost. Kako se dela za razvoj estetskega čuvstva? In naše »verno« ljudstvo je polno praznoverja1 in vraž. Negojeno čuvstvo se izpreminja v aiekt, razbrzdanost in sirovost. po kateri se odlikuje mladina po nekaterih naših krajih. Najtežje pa je vzgojiti voljo, znaičaj Kako naj se vzgoji, če imia mladitia toliko zgledov v neznačajnosti. Pravi vzroki neznačajnosti so kriva vzgoja voije! Toda koliko je še drugih stvafi. Iz vsega tega bi izhajala, da so rezultati vzgoje slabi. Zato treba iskati vzrokov, te vzroke odpraviti, da bo rezultat boljši. Vzrokov pa je toliko, da je nemogoče naštevati vseh, zato pa se omejimo le na naiglavnejše izmed glavnih. a) 2e vzgoja sama na sebi je tež'ka stvar, in dobri vzgojevalci so1 redki. b) Starši vzgajajo po slabih tradicijah, ker jih nihče ne pouči o vzgoi. c) Nadalje manjka staršem resne volje za dobro vzgajo otrok. č) Tudt sami niso dobro vzgoiieni in jiim manjka prave duševne naobraizbe. d) Posebno manjka v vzgoji dosled'nosti, moralriosti v obitelji, slabo gmotno stanje, razvit alkobolizern (jako vaižno), starši so presbbi, nimajo energije kn niso edini v vzgoji. Pa to ni vse, zakaj vzroki in ovire se stavijo dabrenru vzgojevalcu vedno in v vsakršni oblikL nasproti. Tu sem navedel ja'ko malo vzrokov slabe domače vzgoje. In kaj sedaj? To je treba odpraviti, kar je naloga učiteljeva. In se odpre ogromno polje dela za učitelja. Delo, ki ni lahko in priijetmo. Prvi pogaj tega je, da se naiprej zboljša razmerje med šolo in domom. to se pravi med učiteijem in starši. Kje naj doseže to učitelj? Prvi pogoj k temu je, naj se učitelj ne sramuje kmečfcib staršev, naj gre med nje in naj jih poučuje s prijazno1, zaupno besedo. Naj jih povabi na skupne pogovore k roditeljskim večerom, Edino na ta način bo dosegel, da se izboljša dosedaj sovražno razmerje med šolo in domiom, priidobil si bo zaupanje staršev. Tako bo lahko premagati vse navedene ovire, in sadovi dobre vzgoje bodo boljši, oziroma morajo biti boljši.