GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan ŠT. 20 LETO 18 10. DECEMBER 1979 Center usmerjenega izobraževanja odprt CENA 3 DIN Pred praznikom republike smo v naši občini slavili pomembno delovno zmago, ki jo lahko štejemo med najpomembnejše dosežke pri nadaljnjem razvoju šolstva. Na prisrčni slovesnosti, ki so se je udeležili predstavniki družbenopolitičnega življenja naše občine in jo popestrili mladi s svojim nastopom, smo namreč odprli prvo stopnjo izobraževalnega centra Rudolfa Maistra, ki ga bomo prihodnje leto, ob sofinanciranju republiške izobraževalne skupnosti - ta je namreč na osnovi potrjenega programa usmerjenega izobraževanja, ki ga je pripravila posebna komisija pri našem izvršnem svetu, namenila za dokončanje centra 254 starih milijonov dinarjev - dokončali. Slavnostni govornik na slove-snusti je bil Franc Svetelj, sekretar medobčinskega sveta ZKS za ljubljansko regijo, ki je v svojem govoru poudaril pomen nove pridobitve, spregovoril pa tudi o pomembnih nalogah, ki nas čakajo pri prehodu na usmerjeno izobraževanje. »Naredili smo velik korak naprej pri uresničevanju srednjeročnega programa razvoja kamniške občine za obdobje 1976-1980 na področju izobraževanja in uresničili večji del programa, ki so ga sprejeli občani z referendumom o krajevnem samoprispevku marca 1976 leta, ko so se odločili, da polovico 2% krajevnega samoprispevka namenijo gradnji šolskega centra, polovico pa za financiranje programov krajevnih skupnosti. Pravzaprav je bilo to le nadaljevanje že decembra leta 1973 začete akcije, ko so se delovni ljudje v organizacijah združenega dela z referendumom odločili, da bodo za gradnjo šolskih in otro-skovarstvenih ustanov prispevali iz svojega dohodka 0,8% od bruto osebnih dohodkov,« je dejal slavnostni govornik in nadaljeval: »Zavestna odločitev občanov 'n delovnih ljudi, da z lastnimi sredstvi zagotovijo podlago za nadaljnji razvoj poklicnega usposabljanja in izobraževanja v občini je omogočila, da smo lahko za Dan mladosti 1977 položili 'emeljni kamen in da smo danes bogatejši za 2700 m2 oz. 28 novih učilnic, kar je več kot polovica površine vseh naših dosedanjih učilnic v občini. Zato lahko trdimo, da ta objekt pomeni doslej največjo pridobitev kamniškega šolstva, v katerega so naši-delovni ljudje in občani vložili blizu 7 milijard starih dinarjev. V njem je ta trenutek našlo mesto 556 učencev gimnazije, pedagoške gimnazije in oddelkov poklicne in srednje administrativne šole, od tega 194 iz domžalske občine, 45 iz ljubljanskih občin. Prek delavske univerze se bo v okviru izobraževalnega centra letos izobraževalo ob delu 323 delavcev, prek 600 občanov pa bo nabiralo svoje znanje prek različnih izobraževalnih tečajev in seminarjev. To pomeni, da je izobraževalna dejavnost v tem centru že na samem začetku presegla okvire občine, in da se s svojimi izobraževalnimi oblikami že vrašča v združeno delo. Prav sedaj, ko smo sredi oblikovanja novih srednjeročnih razvojnih usmeritev na vseh ravneh, se moramo v združenem delu čimbolj konkretno dogovoriti, kakšne kadre in koliko delavcev posameznih poklicev bomo potrebovali v naslednjem petletnem oziroma desetletnem obdobju. Če se moramo o kakšnem izmed skupnih interesov dogovarjati in dogovoriti na ravni medobčinskega sodelovanja, potem je to prav gotovo usmerjeno izobraževanje. Če govorimo o usmerjenem izobraževanju, potem obsega posameznih izobraževalnih usmeritev ne smejo več določati zmogljivosti posameznih šol, pač pa predvsem potrebe združenega dela. Z izgradnjo prve faze šolskega centra smo naredili šele prvi korak v ustvarjanju pogojev za preobrazbo šolstva. Pred nami so konkretni dogovori glede oblikovanja bodoče mreže šol usmerjenega izobraževanja v republiki. Pri tem bo potreben tvoren in strpen dogovor o racionalni organiziranosti šolskih centrov, enot in dislociranih oddelkov, pri čemer bo seveda treba upoštevati policentrično usmeritev našega razvoja. Nesprejemljivo in družbeno škodljivo bi bilo vsako zapiranje v občinske meje, in pojavi lokalizma z zahtevami, da se v vsaki občini izobražujejo vsi potrebni poklici itd. Prav tako nesprejemljive pa bi bile težnje po koncentraciji šol v republiškem središču. Prav je, da je ob tej priliki spomnimo, da smo leta 1976 v občinski srednjeročni plan poleg programa gradenj šolskih ustanov zapisali tudi tole: »Z novim centrom za usmerjeno izobraževanje se bodo zelo povečale prostorske možnosti za usmerjeno izobraževanje, vzporedno pa moramo v Kamniku, skupaj z občino Domžale, opre- deliti potrebe gospodarstva po kadrih in možnosti izobraževanja.« Šolski center Rudolfa Maistra, ki ga danes odpiramo, pomeni dragoceno darilo naši sedanji in bodočim generacijam, ob 750-letnici Kamnika in ob letošnjih partijskih jubilejih in jubileju SK0J, pomeni pa hkrati naš največji prispevek k počastitvi rojstnega dne naše republike, je strnil svoje misli Franc Svetelj in zaželel učencem in pedagogom uspešno delo v novih prostorih. Zadovoljiva preskrba Pomanjkanje nekaterih izdelkov široke potrošnje tudi naše občine ni obšlo, a skromna primerjava bi pokazala, da nas še zdaleč ni tako presenetilo kot marsikatero drugo občino. Nedvomno tudi zato, ker v občini že vse leto posebno pozornost namenjamo prav preskrbi prebivalstva z osnovnimi živili in ostalim blagom, saj je izvršni svet o preskrbi že nekajkrat razpravljal in sprejel več učinkovitih ukrepov, dosledni smo pri blagovnih rezervah za izjemne razmere, ki jih povečujemo tudi za enomesečno zalogo mesa. Tako kot v vseh slovenskih občinah je tudi naš izvršni svet posredoval republiškemu komiteju za tržišče in cene poročilo o problemih preskrbe, ki v naši občini nastajajo predvsem pri preskrbi s kavo in pralnimi praški, medtem ko je-preskrba z ostalimi izdelki zadovoljiva. Nakupovalna mrzlica je sicer zajela tudi našo občino, vendar osnovnih živil, kot so moka, sladkor, olje in še nekatera ni primanjkovalo. Občasno se pojavljajo le težave pri preskrbi z mlekom, predvsem alpskim, za katerega manjka embalaže. Zadovoljni pa ne moremo biti s preskrbo s tehničnim blagom. Preskrba z mesom ni kritična, zlasti pred prazniki v prodajalnah ni manjkalo ne mesa in ne mesnih izdelkov. Pomanjkanje pralnih praškov smo v občini nekoliko ublažili s sklepom izvršnega sveta, ki je dovolil intervencijsko prodajo 4,8 ton pralnih praškov konec novembra, že pred tem pa intervencijsko prodajo bele moke. Poleg inšpekcijskih služb, ki poostreno spremljajo preskrbo prebivalcev, so v Kočni, ki je nosilec preskrbe v občini, imenovali poseben odbor za preskrbo. Ta po potrebi ukrepa in sodeluje z izvršnim svetom, inšpekcijskimi službami, odgovornimi službami pri občinskem upravnem organu in s komercialno koordinacijo v sklopu sozda ABC Pomurka. JANA TAŠKAR MfMrMMM [iiaiiniwi"iiiniiiiiw wiiw ■ iimhwiipi m'^wiiiiiwuiiiwiii'wirTHiM nwwnnniini.—ii wmwhwKA- So bile ozke ulice srednjeveškega Kamnika, ki so budile neustavljivo željo po širokih obzorjih, je bila ta tesnoba, ki jc gnala ljudi v svet, ali pa na morda še bolj pustolovsko pot znanosti in spoznanj; je bil svež piš s planin, ki je tem znanstvenikom bistril misel, da so jasno razbirali pojave v živem in neživem svetu; je bilo križišče cest, ki je navajalo prevajalce, da so med rojake prestavljali svetovno literaturo; so bile starinske stavbe starega mesta, ki so navduševale zgodovinarje za neprekinjeni tok časa; je bila živa govorica občana, ki je prevzela igralke in igralce, da so se odločili pretakati žlahtne umetnine v živo besedo in jo v luči reflektorjev sejati med obiskovalce gledališč; so bile ostro zarisane konture gor in zamolkla zelen livad, ki so se vtisnile v oči slikarjev, so bili tihi romantični gaji kamniške okolice, ki so navdihovali pesnike, da so prisluhnili vase in v bridkosti tistih, ki jim -zatiranim, ni bilo dano govoriti; in končno: je bil ta kamen, ta trdi kamniški kamen, ki je dal vojaku pred šestdesetimi pa tudi pred štiridesetimi leti trdnost in trdoto moupravno uredili vprašanja kulturnega življenja v kolektivu. Analize vprašalnikov nismo spravili v statistične predalčke, saj bi številke zaradi nepopolnih odgovorov dale kaj čudne rezultate. Zaključki, ki smo jih navedli, naj bi obvezovali občinski sindikalni svet, samoupravne organe v DO in TOZD, sindikalne organizacije in vse člane sindikata. Pa tudi ostale družbenopolitične organizacije ne bi smele ostati ob strani pri teh ugotovitvah. Komisija za kulturo meni, da je potrebno še boljše sodelovanje s Kulturno skupnostjo, v okviru katere naj bi čim prej zaživela tudi ZKPO kot povezovalec in usmerjevalec vseh kulturnih prizadevanj, tako v delovnih kolektivih kot tudi v krajevnih skupnostih. IVICA OGOREVC v zgodovinskem trenutku? Kdo bi vedel? Eno pa vemo zagotovo: malo je mest na tem čudovitem koščku sveta, ki se imenuje slovenska zemlja, da bi se lahko ponašali s tolikimi kulturnimi delavci, ki bi segali daleč prek mestnih, prek narodnih mej v svet, kakor Kamnik. Zdi se, da je moral biti že začetek v obdobju protestantizma nadvse obetaven. Celo pesem, ki so jo s toliko ljubezni gojili protestanti, je imela svoj razkošni odmev tudi na drugem bregu v baročni glasbi Janeza Krstnika Dolarja. - In že se je pojavil Kamničan Mihael Paglovec, ki je prvi učil Slovence prav brati. Njemu ne gre več samo za smiselno nizanje glasov v besede, ampak za vsebino, za vpliv, ki naj ga ima ta beseda na bralca. Takole pravi: »Beri počasi, inu nikar prehitru, rajši mejn, koker veliku; v časi malo prejenej ino prenehej ter v srci to, kar si bral, spremisli!« - Potem Japelj, ki je med prvimi Slovenci segel že tudi po tuji visoki literaturi in jo hotel približati svojim rojakom. - Fra-njo Pire, na videz samo skromen, pobožen župnik in misijonar, iz današnje perspektive pa neverjetno podjeten mož, umen sadjar in vrtnar. In kar je najpomembnejše: svojega znanja ni širil samo med Slovenci, ampak tudi med ameriškimi Indijanci, ki jim je znal pomagati s tem, da je bivše lovce naučil poljedelstva ter jih tako branil pred nakanami pohlepnih kapitalističnih prekupčevalcev s kožami, ki so se hoteli polastiti indijanske zemlje. Niso zaman imenovali v Minne-soti mesta po tem neupogljivem Kamničanu. - Prevajalci, pisatelji ter politiki Benkoviči. Morda je danes ta ali oni prevod že zastarel, ta ali ona politična misel zbledela, a bil je začetek! Coo-prov Poslednji Mohikanec in Manzonijeva Zaročenca - to so bile knjige, ki so širile slovensko branje. - In kaj naj rečem o kamniških pesnikih: o nežno čutečem, s sabo in s svojim položajem v družbi sprtim Antonom Medvedom, o zanosnem Alojzu Peterlinu - Batogu, potepuško razposajenem Radivoju Peterli- nu - Petruški, ki je prepotoval Rusijo po dolgem in počez, o upornem pesniku Franu Albrehtu, ki je kot urednik dajal tudi delavcem tisto literaturo, ki so je bili žejni? Vem, da jih je mnogo med vami, ki vse to bolje poznajo od mene. - Če jc Pire segel na Zahod, nam je Josip Suchy razgrnil Vzhod. Eden kakor drugi jc širil naše obzorje. - Rad bi vam šc govoril o znanstvenikih: o kemiku Maksu Samcu, čigar sloves jc morda v inozemstvu večji kakor pri nas, o pravniku Janku Polcu, ki nam je razgrinjal našo, slovensko pravno zgodovino -toda tu je moja beseda, beseda nestrokovnjaka prešibla. - Moral bi vam - gotovo ne nazadnje, pripovedovati o Francetu Stele-tu, ki je pred Slovenci odkril bogastvo slovenske likovne zgodovine. - In še in še. Na primer o vašem rojaku Alojziju Bolharju, ki se poglablja v slovensko narodno blago. - O Milanu Grošlju, ki je dolga leta preučeval jezikoslovne zakone antičnih jezikov in razlagal vrednote klasičnega sveta. - Vem, da o svetovnem potniku, pedagogu in zgodovinarju Ljudevitu Stiasnvju in o zgodovinarju Ivanu Ziki veste sami dovolj, saj ste se z njim še srečevali. - Tudi starega zemljepisnega profesorja in strokovnjaka v he-raldiki profesorja Karla Prijatelja, ki se že bliža svojemu stotemu rojstnemu dnevu in ki je bil tudi moj ljubljeni učitelj, še lahko skoro vsak dan srečate na ljubljanskih ulicah. In zadnji: Rudolf Maister, ki svojega rodoljubja ni pisal samo s peresom, ampak z mečem. Čeprav se sam svojega zgodovinskega dejanja ni mogel zavedati, je za nas danes jasno. Ni namreč zakoličil samo meje svobodne Slovenije, ampak je tu na jugu Evrope postavil mejnike socializma daleč na Zahod. In še in še bi moral pripovedovati. Govoriti o vseh živečih, ki jih nismo mogli upoštevati in o vseh, ki so tako ali drugače zapisali svoje ime v zgodovino... O čem sem govoril? Sem govoril o kamniških kulturnih delavcih ali o slovenski kulturni zgodovini? Ko sem govoril o enem, sem pripovedoval o drugerrl. Obveščanje v združenem delu Pred dobrim mesecem je odbor republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za obveščanje in politično propagando pripravil v Radencih srečanje organizatorjev obveščanja, novinarjev in urednikov glasil v delovnih organizacijah. Namen srečanja je bil, da bi iz dolge vrste odprtih vprašanj v zvezi z obveščanjem izbrali tista, ki jim bo treba v prihodnosti posvetiti več pozornosti in jim dati prednost. Obveščanje v združenem delu še vedno ni zaživelo kot enakovredna prvina celotnega družbenega sistema obveščanja. Vzrok za to je premajhna zavest o pomenu, ki ga ima obveščanje v samoupravnem odločanju. Neposredni proizvajalec je premalo subjekt obveščanja, saj ne sme biti le sprejemnik informacije, ampak tudi njen vir. Vendar za edinega krivca ne smemo progla- šati informacijskega sistema, ker bi taka obravnava izzvenela površno. Informacijski sistem je namreč plod konkretnega okolja in je torej soodvisen od njega. Zato pa dober obveščevalni sistem vpliva tudi na okolje, iz katerega izhaja! Torej niso le neposredni proizvajalci tisti, ki potrebujejo informacijo od strokovnih in poslovodnih delavcev, ampak mora biti med njimi sklenjen komunikacijski tok. Udeleženci srečanja so se dogovorili, da je nujno preprečevati, da bi ostal sistem informiranja v združenem delu zaprt, premalo podružbljen. Postati mora sestavni del celovitega družbenega sistema obveščanja. Za izvedbo takega sistema, za njegovo opredeljenost pa so odgovorne tudi osnovne organizacije družbenopolitičnih organizacij. Še posebno odgovornost ima- jo ob tem vsi delavci, ki se ukvarjajo z obveščanjem, in poslovodni organi, kot je to določeno v zakonu o združenem delu. Njihova odgovornost bo pripomogla k uspešnemu, objektivnemu, hitremu in temeljitemu sistemu obveščanja v vsaki delovni sredini. S prizadevanjem vseh odgovornih bomo uspehe prav gotovo dosegli. Vendar pa pobude včasih ne najdejo pravega razumevanja. Pred nedavnim je namreč uedniški odbor glasila v Alpremu organiziral pogovor ob okrogli mizi, v katerem naj bi uredniki izmenjali izkušnje v zvezi s to problematiko v kamniških delovnih organizacijah. Vendar je bilo prijavljenih tako malo udeležencev (en sam!), da okrogle mize ni bilo. Kriva je bila menda spet slaba obveščenost! MARIJA MALEŠIČ Mladost v besedi in spretnosti pesmi, Mladina in JLA sodelujeta na vse več področjih. Ena od oblik sodelovanja je tudi kviz tekmovanje »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti«, na katerem sodelujejo ekipe, sestavljene iz treh vojakov in treh mladincev. V Domžalah je bilo novembra regijsko tekmovanje, na katerem so sodelovale ekipe Litije, Splošne srednje vojaške šole Franc Rozman-Stane, Moste-Polje, Bežigrada, Domžal in Kamnika. Ekipo Kamnika smo sestavljali vojaki vojašnice Staneta Žagarja iz Kranja Janez Gjura, Ivan Mladenovič, Mustafa Krdjovič ter dijakinje ICRM Mojca Šavelj, Helena Vrtačnik in Andreja Krt. Tekmovalci smo pokazali svoje znanje o revolucionarni poti partije - o 60 letnem razvoju in borbi KPJ (ZKJ) in SKOJ-a. Dopoldne je bil v Jamarskem domu v Gorjuši pri Do-bu pismeni del tekmovanja, zvečer pa v kinodvorani v Domžalah zaključni del, na katerega so se uvrstile tri najboljše ekipe. V pismenem delu tekmovanja je bila najboljša SSVŠ Franc Rozman-Stane z 48 točkami, druga je bila ekipa Domžal s 47 točkami, tretja ekipa Moste-Polje s 36 točkami. Kamničanom je uvrstitev v finalni del ušla le za las, saj smo dosegli 35 točk. Manj uspešni sta bili ekipi Litije s 25 točkami in Bežigrada z 22 točkami. Zvečer je nepričakovano zmagala ekipa Moste-Polje s 6 točka-mi, druga druga je bila ekipa SSVŠ Franc Rozman-Stane s 5 točkami, tretja ekipa Domžal z 2 točkama. Tekmovanje je obogatilo sodelovanje mladine in JLA, ^Silvestrovanje K v Kamniku Najdaljša noč v letu, noč, v kateri bomo namesto 1979 napisali letnico 1980, je vse bliže. In če se morda še niste odločili za silvestrovanje, si ga lahko omislite kar v Kamniku - v novi, večnamenski dvorani, ki jo bomo slovesno odprli v tem mesecu. Silvestrovanje bo seveda v zadnji letošnji noči, vsa dodatna pojasnila in rezervacije pa dobite v turističnem biroju na Titovem trgu (telefon 831-249). Bilo Je mesto majhnih delavnic V Sloveniji je zelo malo mest, ki bi se lahko merila s Kamnikom. V prvi vrsti bi dejali, da je to mesto, ki s svojim izgledom in Pomniki preteklosti sega precej daleč v zgodovino. Prebivalci Kamnika se ne moremo pohvaliti z najmodernejšimi objekti, prav tako bi ne mogli trditi, da je to mesto sedanjosti, kajti o tem bi nas takoj prepričale nizke hišice, zgrajene tudi pred več kot tristo leti. Takrat so bile kamniške ulice nekaj posebnega. Skrivale so veliko vrat, ki so vidila v svet pravih m°Jstrov-obrtnikov. Nekdaj,, ni b|'o prav nič posebnega priti v °brtniško delavnico, samo, če si lmel kaj v žepu. Danes je vse drugače. Denar ne odpira več teh rria'ih vrat, kajti zaprla so se za zmeraj in izginila skupaj s svoji-m' mojstri. V mestu se precej govori o starih obrteh in ljudje se sprašujejo, kje so tisti časi, ko je na vsakem vogalu stala majhna delavnica. Ne smemo trditi, da so izginili prav vsi obrtniki, kajti krojače in čevljarje bi v Kamniku še lahko našli. Kaj pa kovači? Tu bi pa že malo pomišljali, kam bi se obrnili. Žal nam je, ker naše mesto izgublja stare obrti in s tem tudi svojo zgodovinsko znamenitost. Stroji so zamenjali mojstre in namesto njihovih delavnic imamo tovarne. Čas ima svojo pot in soočiti se moramo z njim. Prinaša nam novosti, katerim se morajo večkrat umakniti stare tradicije. Pri tem pa smo se pozabili vprašati le to; ali je res treba pozabiti stare obrti, ki so imele v zgodovini Kamnika tako pomembno vlogo? TATJANA PEČEČNIK navezali smo nova prijateljstva; ta dan bo marsikomu še dolgo ostal v spominu, čeprav smo nekateri odšli razočarani. Toda nekdo zgubi, drugi zmaga! ANDREJA KRT Bravo, Kamnik! Težko je bilo, celo malce za nohte je šlo, ampak' na koncu se je naša, kamniška ekipa, le odrezala. Dijaki tretjega razreda gimnazije Rudolfa Maistra Izidor Grošelj, Andrej Klemene, Meta Lah, Goran Peršin in Ksenija Zeilhofer so se pod vodstvom svojega profesorja zgodovine Jožeta Levca na oddajo Spoznavajmo svet in domovino pošteno pripravili in tudi zasluženo zmagali. Zagorjani so bili močni nasprotniki. A kdo bi si mislil, da so poleg znanja tudi bogati lastniki prešernega humorja. Pred tekmovalnim srečanjem v kamniški dvorani so v svoji zadnji številki glasila Mladi poročevalec objavili naslednji članek: MRZLIČNE PRIPRAVE NA RADIJSKO ODDAJO SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO Ekipa OK ZSMS Zagorje bo sodelovala na javni radijski oddaji Spoznavajmo svet in domovino. Prvi preizkus znanja bo novembra v Kamniku. Ekipa šteje 5 članov, poleg njih je še kopica »su-flerjev«, ekipa prve pomoči ... Teme so zelo obširne: kultura, politični dogodki, glasba, domači kraj, gospodarstvo in zunanja politika Jugoslavije ... Upamo, da boste naše tekmovalce podpirali v čim večjem številu - ne le preko radijskega sprejemnika, temveč tudi »v živo«! (Pa še tole karikaturo so narisali.) Kdo bo naslednji nasprotnik kamniške ekipe, se še ne ve. Vsekakor ima pet dijakov na izbiro samo dve poti: poraz ali zmaga. Držali bomo pesti za drugo. Če pa bo prvo, upam, da bodo prenesli poraz tako nasmejani kot Zagorjani. SONJA HRIBOVŠEK Mala slovenska popevka Menda ga ni naroda, ki bi toliko in tako rad prepeval kot slovenski. V zborih, na koncertih, festivalih, na cestah, v oštarijah, od srca, od veselja, od vina, od svetobolja slovenskega ... Kdor bi želel živeti od poslušanja ( velikokrat tudi gledanja, he, he!) petja in sviranja, bi si lahko privoščil kar štiriindvajseturne dnevne užitke. Vsaj kar se poplave ročk, pa punk, pa narodnozabavnih in kaj jaz vem kakšnih še festivalov tiče. Zvrhano porcijo take glasbe so sredi novembra prejeli obiskovalci že 16. srečanja pevcev amaterjev na dupliških odrskih deskah. Glas mladih 79 je zvabil popevajočo mladino iz bližnje in daljne okolice, celo iz Sevnice so se pripeljali (pripeljale!). Ni kaj, organizatorji - Stolovi mladinci - so se spet enkrat izkazali! Celo humoriste iz znanega ljubljanskega mopedšoua so povabili, a žal so Tof, Rifle in Brane pokazali kaj malo njim dane štoserske izvirnosti. Očitno do pručk ni težko priti, po petstotem butiku te pa že čaka gugalnik (če si seveda Tof!). Malo mešano, bi lahko rekli za repertoar nastopajočih. Največ sta peli sestri Jerman, ki sta na tej prireditvi pred leti tudi začeli svojo popevkarsko pot, pevce pa je spremljala skupina Plava kuverta s Perom Kunaverjem. Tričlanska strokovna žirija in poslušalstvo v dvorani je največ nagrad podelilo Kamničanom in okoličanom. Zoran Križman je zapel splitsko Ljetu je mome kraj in odnesel prvo nagrado žirije, občinstvo pa je bilo najbolj hvaležno ob pesmi Voulezvous Dragice Kovačič in Smiljane Sabolovič. Brez nagrad niso ostali tudi srečni izžrebanci iz dvorane, torbe s praktičnimi darili pa so odprle kamniške delovne organizacije. SONJA HRIBOVŠEK Kotiček najmlajših bralcev Svobodne aktivnosti na naši šoli Na začetku šolskega leta je bila izvenšolska dejavnost na osnovni šoli Frana Albrehta komaj omembe vredna. Učenci pa smo želeli veliko krožkov, zato smo v dogovoru z mladinsko organizacijo pripravili anketo in svoje sošolce povprašali, katere krožke bi radi obiskovali. Nastal je zajeten seznam, ki je pričal o tem, da so mladi ljudje še kako pripravljeni svoj prosti čas koristno porabiti. Posvetovali smo se tudi s tovarišem ravnateljem, ki nam je povedal, za katere krožke so možnosti in za katere ne. V tem šolskem letu naj bi delovalo štirinajst krožkov: šahovski, zgodovinski, jamarski, zemljepisni, dramsko recitacijski, angleški, literarno novinarski, biološki s poukom prve pomoči, matema- tični prometni, foto, akvaristični, likovni in knjižničarski. Poleg tega bodo najmlajši imeli ure pravljic, že več let pa na šoli uspešno deluje šolsko športno društvo, ki združuje več sekcij. K sodelovanju bomo poleg učiteljev mentorjev povabili tudi nekaj zunanjih sodelavcev, ki bodo s svojimi izkušnjami in znanjem popestrili delo krožkov. Odkar smo sami na šoli, je prostora dovolj, težave so s časovno razporeditvijo krožkov, saj so vsi mentorji obremenjeni z rednim šolskim delom. Kljub temu vsi učenci upamo, da bo delo hitro steklo. Dokaz da nismo zaspanci, je naš krožek, saj delamo s polno paro. EMA KRT literarno novinarski krožek, OŠ Frana Albrehta Dve milijardi otrok, štiri milijarde čudovitih kresnic in več otrok je pri hiši. Kdo bi vedel, s čim so se zamerili zemlji, da jih kaznuje na vsakem koraku. Oblaki jim niso naklonjeni. Vrstijo se številne poplave. Voda jim uniči še tisti del zemlje, na katerem bi lahko pridelali razne pridelke in s tem vsaj nekoliko ublažili prekletstvo, ki se je zrušilo nadnje. V drugih deželah so na dnevnem redu vojne in spopadi. Ljudje bežijo. Nekateri so svoje življenje zaupali morju in dneve in tedne plujejo po njem. V teh deželah otroci umirajo, njihova trupla ležijo po cestah. Otroci s svojimi življenji plačujejo za nesporazume med odraslimi. Kaj so vendar kriva ta bitja, kaj so storile te oči, da v njih ugaša lesk? Zakaj se drobne ročice ne smejo več igrati? Kako mi skrbimo, da bi ti otroci imeli lepše življenje? S čim jim skušamo pomagati? Kakšen delež imamo pri ublaževanju gorja? Kaj smo storili letos, ob mednarodnem letu otroka? Veliko je pomagala Nobelov nagrada.. Letošnja dobitnica j mati Terezija. Pravi, da to ni sa mo njena nagrada. To je nagrad za vse lačne otroke sveta,, Zara< te nagrade bo umrlo manj ljudi Kako jim mi-, njihovi vrstniki pomagamo? Vsako leto sodeli) jemo v raznih akcijah. Organizs cije, kot so UNESCO, UNICEf in Rdeči križ zbirajo prispevke ki vsak dan nasitijo mnogo lačnit otrok. Če se mi kdaj odpovem! sladoledu, žvečilnim in drugiit razvadam ter pošljemo ta dena človekoljubnim organizacija^ bo marsikak lačni otrok na dru1 gem koncu sveta dobil kozarei mleka... Moje želje otrokom sveta naj se uresničijo. Oči vseh otrok naj zasijejo v zadovoljstvu! Iz nji! naj govorijo besede veselja. « njihovi igri naj ne bo strahu pre( sovražniki! Njihova dela naj bo do dela svobodnih misli! EMA HABE 8. Oš TOMO BREJ( Jožica Grkman: 750 let Kamnika mala grafika »Mama, lačen sem!« Besede, ki jih je izrekel nebogljen otroški glasek. Besede, ki jih dan za dnem izgovarjajo v mnogih deželah sveta, v mnogih ra- f / ........... . -MM,- ,, zličnih jezikih. Besede, ki iz srca izvabljajo sočutje. Besede, v katerih se skriva gorje tistih, ki v svojem življenju še niso pili iz čaše sreče,. Zakaj lahko samo nekateri uživajo sladkosti matere zemlje, medtem ko nekje na drugem koncu sveta ljudje umirajo zaradi lakote? Ali moremo biti tisti, ki živimo v izobilju, en sam dan brez očitkov vesti? Ali se nam lahko, ali se nam na ustnicah sploh sme prikazati nasmeh? Pri nas v Evropi in Jugoslaviji bede ne poznamo, toda obstajajo dežele, v katerih je lakota vsakdanji gost. Med najrevnejšimi predstavnicami teh dežel so Indija, Vietnam in še veliko jih je. Zakaj ravno te? Kaj je tam tako drugače, da ne morejo pregnati tega najhujšega sovražnika? Družine so številne. Po deset Skupka skrb za toplo malico V krajevnih skupnostih Komenda, Križ in Moste učenci že od leta 1977 zbiramo poljske pridelke za"šolsko mlečno kuhinjo. Akcija je uspešna, saj krajani radi pomagajo za boljšo malico šolarjev. Zbrani krompir, zelje, fižol, rdečo peso in ostalo zelenjavo ter sadje namreč koristno uporabimo za kuhanje enolončnic in drugih toplih jedi, ki obogatijo šolsko malico. Ko iz šolske kuhinje prijetno zadiši, učenci vemo, da ne bomo jedli senviča in pili čaja, ampak da nas čaka nekaj boljšega, skoraj pravo kosilo. Tudi letos so učenci z vozički pripreljali vse od krompirja do jabolk - vse poljščine smo shranili v kleti. Mnogi kmetje so pri- spevali lepe, zdrave pridelke, ne kateri so se vključili v akcijo tud z manj lepimi in zdravimi pridel ki. Nekmetovalci so za boljši malico prispevali po 30 ali še vef dinarjev. Vsem smo zelo hvaleŽ ni, saj bi bila brez te akcije na$ šolska malica dražja, toplih obro kov pa sploh ne bi imeli. Prihodnje leto se bomo moral nekoliko bolj potruditi z organi zacijo akcije. Želimo pa si seve da, da bi krajani tudi v prihodnj' s pridelki in sredstvi tako radodarno pomagali šolarjem do tople malice. i JANI SLAPNIK, BERNARDA GROŠELJ OLGA KRIŽEIJ 8. b., osnovna šol* Komenda-MosK Ste že videli pravega živega ježka? No, če se zdajle odpravite v gozd, da bi ga morda srečali, bo pot zaman. Ježki so si namreč na bodicah že znosili v svoje zimsko prebivališče dovolj listja za mehko posteljo in dovolj sočnih sadežev, da bodo preživeli zimo. Na pomlad pa, takrat jih bomo spet srečali.; Tudi tegale, saj je bil na kratkem obisku v kuhinji še pred odhodom na zimsko spanje. • Iz Doma upokojencev Obiskali so jih otroci šole Homec Na šoli s prilagojenim programom v Homcu je 226 učencev, ki jih vzgaja in pripravlja za življenje 27 defektologov,učitelj praktičnega pouka, logoped in likovni pedagog. Pouk se odvija po posebnem programu, obiskujejo pa ga učenci iz kamniške in domžalske občine. Cilj pedagogov je, da učenci do razvijejo njihove sposobnosti, saj jih tako usposobijo za samostojno delo in življenje. Pomemben je osebnostni razvoj otroka, zato se trudijo, da bi se sleherni izmed otrok uveljavil na katerem koli področju. Veliko možnosti nudi učencem prav likovna vzgoja, ki jo na šoli že četrto leto poučuje Lojzka Kovač. Učenci so v preteklem letu dobili številna priznanja in nagrade ob raznih likovnih manifestacijah v republiškem in jugoslovanskem merilu. Delo s temi učenci terja veliko potrpljenja, metodičnega in didaktičnega znanja, saj imajo učenci slabe predstave in zaznave, težko se skoncentrirajo, mno-gi imajo tudi motorične kvare l!d. »Ob koncu šolskega leta smo se z likovnimi deli predstavili v Domžalah. Ne morete si zamisliti srečo otrok, katerih dela so visela va razstavnem prostoru. Letošnjo jesen pa želimo z likovnimi izdelki razveseliti še vas. Upam, da smo dosegli, kar smo želeli. O pedagoškem delu in uspelih risbicah pa presodite sami. Lepo vas pozdravljamo učenci naše šole in Lojzka Kovač«. To pismo je bilo naslovljeno na novinarski Dom upokojencev, na našo Marijo. Razstava je bila čudovita. Otvorili so jo otroci s priložnostno akademijo, petjem in recitacijami. Tako so bili prijetni in tako doživeto so recitirali, da so nam silile solze v oči. Zahvaliti sem se morala jaz. Ni se mi še zgodilo, kar se mi je takrat, saj nisem spravila iz grla niti besede, čisto se mi je stisnilo, iz oči so mi polzele solze in nos je bil moker. Tovarišica je bila ganjena in mi je dala roko, ter rekla: »Saj ravno tako velja, morda še bolj«. Slike, ki so razstavljene, so zelo lepe; to so lepljenke iz blaga, linorezi, gvaš, tapiserije itd. Zares so nas otroci iz Homca razveselili. NATALIJA LAVRIČ Čudovita tapiserija Še pogled na razstavo. fotografije: Marija Lavrit Novice kmetijskih, obertnijskih in narodnih reči pred 126 leti o zdravilnih vrelcih na Vasenem VNovicah kmetijskih, obertnijskih in narodnih reči, tečaj XI. list 76 z dne 21. septembra 1853., je zapisal L. D. - imena še nisem mogel ugotoviti -takole zanimivo o zdravilnih vrelcih na Vasenem: NOVIČAR IZ SLA-VENSKIH KRAJEV Iz Tuhinske doline. Pred dvema letama sim v »Novicah« razglasil, da bi se v naši dolini dale toplice narediti. Na Potoci poleg ceste, ktera na Štajersko pelje, pol drugo uro hoda od Kamnika na lepem travniku (ljudje ga imenujejo toplica) je gorak studenec močnega vira, kjer bi se dale toplice narediti. Predolgo bi bilo razkladati zaderžke, ki so ta čas overale, da nisim te tako koristne reči po našem listu dalje razglasil, in to zdej storim, ter povčm, da sta to poletje z gosp. žl. Bek-om, c. k. okrajnim zdravnikom v Kamniku, gor-koto tega vira pretehtala in najdla, da ima dvajset stopinj (20 Grade) in še več, ako bi se dotok vse hladne vode za-deržal, kar nama ni bilo prav natanjko mogoče, kar bi se pak zgodilo, ako bi kdo zid okoli studenca napravil. Pomanjkanje denarjev, slaba letina, nevednost ali nevkretnost, maloserčnost in pomanjkanje delavcev za domače dela zaderžuje, da se nihče na Potoci ali na Lase-nem ne vloti toplic napraviti, ali vsaj kak začetik narediti, da bi se zvedilo: ali ima ta voda tako zdravilno moč, ali je le gorka kopel1. Ves pripraven je ta kraj za toplice: 1. je tako blizu Ljubljane, 2. v prijazni dolni za pri-jatle hribov in gora, 3. pri cesti, 4. dvč gostivnici ste na Potoci za postrežbo, 5. mestnjan se naveliča mestnega zraka, in se na deželi v sredi tako čiste sape na novo oživi, ker tukej ni kakor pri Ljubljani navadne jesenske megle, ne mrazence pozimi. Naj se torej kak premožin gospod, domoljubin, serčin mož sem podi, naj ogleda in spraša, morebiti mu ne božal truda, in bo več dobička shajalo, kakor bi ob pervi misli se mu dozdevalo. Že toliko časa teče ta gorak vir, in ni k drugemu pridu, kakor da ženske ložje pozimi v ti vodi perč. Gotovo je božja previdnost ga sem postavila, da bi se toplice za bližnje in daljne ljudi, morebiti tudi za bolnike napravile, in nam izpeljavo tega dela izročila. L. D. 1 To zvedeti je treba na-tanjčnega kemijskega prei-skanja, ki se zamore le v lekarni« ali kemijskem laboratoriji opraviti. Preiskovavec potrebuje v ti namen več steklenic čiste vode, da po množin skušnjah sledi nje obstojne dele. Pošlite nam kakih 10 bokalov tiste vode v steklenicah, ki se morajo koj pri studencu, kjer se voda zajema, dobro zamašiti in s smolo za-kaniti, da nič gaznih delov ne izhlapi, ako so kteri v nji. Bomo skusili moža dobiti, ki bo preiskal to vodo, ktera po svoji toploti že zdravilno moč obeta. Pervo je pa ta kemijska preskušnja. Blizo BELA-KA na Koroškem so tudi pred nekimi leti na vodo zadeli zlo enake toplote - napravili so toplice, ktere smo v letu 1848 se memo peljaje še neizdelane ogledovali; - letos je bilo že veliko bolnikov tam. Ne opešajte tedaj gospod v hvalevredni prizadevi, da z gosp. Bek-om doženeta to reč do konca. Kar mi za-moremo, Vama bodemo radi pomagali, da zvemo: kako in kaj je s to vodo. PRIJAZNA TUHINSKA DOLINA JE SCER VSA PRIPRAVNA ZA PRIJETNE TOPLICE. Vred(nik dr. Janez Bleiweis) Bistri opazovalec L. D. je torej že pred skoro 130 leti opozoril Slovence na naše Vaseno, od takrat pa se ni še nič spremenilo. Korošci so bili mnogo podjetnejši, saj so po piščevih ugotovitvah v sedmih letih uredili v bližini Beljaka toplice, danes znamenite Bel jaške toplice. Kdaj bo naša »hvaležna prizadeva dognala to reč do konca«? Ali bo še dolgo odtekala zdravilna vasenska voda brez koristi? Ali bo še dolgo tekel ta gorak vir le k »pridu, da ženske lažje pozimi v ti vodi pero?« Vabimo občane, da pošljejo v zvezi s tem zanimivim starim opozorilom za ureditev toplic v Vasenem svoje misli, nasvete in predloge Turističnemu društvu Kamnik. S. FRANTAR Nekateri si, s čopičem v rokah, Vaseno predstavljajo drugačno kot je Bomo zavarovali naravne lepote? Kamniška občinska skupščina je na pobudo družbenih organizacij in društev že pred tremi leti sklenila republiški skupščini predlagati sprejem zakona o Ka-mniško-savinjskem narodnem parku. Tak predlog so delegati Kamnika leta 1977 tudi posredovali v zborih republiške skupščine. Republiški izvršni svet je takrat odgovoril, da bo predlog obravnaval skupno s pripravo predloga zakona o naravni in kulturni dediščini. Osnutek tega zakona je bil v republiški skupščini že obravnavan. Takrat so kamniški delegati ponovno predlagali, da bi zavarovanje Triglavskega pogorja in Kamniško-Savinjskih alp uredili s skupnim zakonom. Zdaj že nekaj časa čakamo na predlog zakona o naravni in kulturni dediščini. Zato je predsedstvo kamniške občinske skupščine menilo, da bi bilo treba do takrat, ko bo skupščini posredovan predlog zakona, pripraviti konkreten predlog za zavarovanje najlepših predelov Kamniški alp. To vsekakor ne more biti samo stvar kamniške občinske skupščine. Zato bo potrebno v dogovoru z občinama Mozirje in Kranj ter ob sodelovanju republiškega zavoda za spomeniško varstvo izoblikovati skupen predlog. Z njim pa ne bi smeli predolgo odlašati, saj je nujno potrebno zavarovati naravne le- pote, dokler še niso uničene. Črne gradnje vikendov na zahodnem območju pod Kamniškimi planinami, pa tudi že na območju naše občine pod Kamniškim vrhom, so samo eno izmed resnih opozoril, da ja treba hitro ukrepati. Seveda pa bo treba za različne predele upoštevati različne ukre- pe zavarovanja in preučiti vse posledice in vplive, ki bi jih posamezna stopnja zavarovanja lahko imela na normalno gospodarjenje in življenje v teh predelih. Zato bodo pri obravnavi predlogov morale kar najtesneje sodelovati tudi krajevne skupnosti, kmetijsko-zemljiške skupnosti, lovske organizacije in drugi! F. S. Tekmovanje ljubiteljev ptic Na letošnjem republiškem tekmovanju v Zagorju so sodelovali tudi člani Kamnika s 23 pticami in dosegli zavidljiv uspeh. Tako je Anton Turk nastopil z dvema kolekcijama kanarčkov vrste LIZARD, z njima dosegel I. in III. mesto ter z vrhunsko kvaliteto dosegel še priporočilo za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo od 16. januarja do 4. februarja 1980 v Olomoucu na Češkem. Z edinim križancem ZELENČEK x KANARKA je v zelo močni konkurenci križancev dosegel III. mesto in dobil bronasto odličje. Drago Kovačič je nastopil s kolekcijo PASTEL kanarčkov in prejel zlato medaljo, Franc Ku-belj pa v konkurenci standard in srednjih papig posamezno 2 sre- brni in eno bronasto medaljo. Kljub komaj triletnemu obstoju društva deluje v polnem zamahu, saj je letos, kljub republiškemu tekmovanju v Zagorju, priredilo zdaj že tradicionalno razstavo ptic vseh vrst na osnovni šoli Toma Brejca v Kamniku od 29. novembra do 20. decembra in si s tem zagotovilo najnujnejša sredstva za zimsko prehranjevanje zunanjih ptic, kar je za člane tega društva prva dolžnost in naloga. Seveda gre pri vsem tem polna zahvala kamniškim družbenopolitičnim in delovnim organizacijam, ki s polno mero razumevanja in dobre volje pomagajo pri takih in podobnih dejavnostih, ko gre za ohranjanje naravnega življa okrog nas. Iz življenja in dela krajevnih skupnosti V krajevni skupnosti Križ nismo zaspati Čeprav se dolgo nismo oglasili, družabno življenje pri nas kljub temu ni zamrlo. Povedati moramo, da je v letošnjem letu najbolj aktivno gasilsko društvo, ki praznuje 25-letnico svojega dela. To je kar lep jubilej, še posebej, ker je precej članov aktivnih že od njegove ustanovitve. Zato smo 11. in 12. avgusta praznovali naš krajevni praznik. Sodelovale so tudi enote civilne zaščite. Predsednik sveta KS in gasilskega društva Vinko Petek je podal poročilo o napredovanju gasilskega društva in naše mlade krajevne skupnosti, dolgoletni člani društva pa so dobili priznanja. Ob tej priložnosti smo slovesno odprli del asfaltirane ceste do gasilskega doma. Uspeh je tudi novo košarkarsko igrišče, ki smo ga mladinci najbolj veseli. Seveda se moramo zahvaliti predvsem gasilcem, ki so pri delu pomagali in krajevni skupnosti, ki je dela delno finansirala. Minil je 29. november. Ko smo pripravili kulturni program, smo pokazali, da ne spimo. Prireditev je bila skromna, kajti prostori, ki jih uporabljamo za naše delo, so premajhni. Pa nič zato. Ljudje vseeno radi pridejo, da si . ogledajo nastope mladine. Pozimi, ko imajo ljudje več časa, bo treba pripraviti marsikaj zanimivega. Spet bodo oživeli kvizi in namizni tenis. Tu je še kriški »bajer«. Čeprav je ribnik pod oskrbo domžalskega ribiškega društva, imamo na njem veliko veselja. Veselilo nas bo, če bomo letos na zamrznjeni površini srečali nove obraze z vseh koncev naše občine. MOJCA OGOREVC Ne vije - Priznanja OF za prizadevno delo Petru VRTAČNIKU iz Vrhpolja 73, predsedniku odbora za gradnjo vodovoda za Spodnji Hrib, zgornji del Vrhpolja in spodnji del Pore-bri. Vodil je vsa strokovna dela pri gradnji tega vodovoda in tudi sam delal. Ob sodelovanju krajanov in dobri organizaciji dela so zgradili zajetje, rezervoar in hidrante za pet in pol krat manjši znesek, kot je bilo predvideno, t. j. za 130.000 din. Francu VRHOVNIKU iz Hriba 8, predsedniku odbora za gradnjo vodovoda na Hribu. Leta 1978 in letos je vodil in delal pri gradnji omenje- nega vodovoda. Zgradili so zajetje in rezervoar. Naložba je stala 130.000 din, kar je enkrat in pol manj, kot je bil predračun. Andreju KOŽELJU iz OLŠEVKA, predsedniku odbora za rekonustrukcijo ceste NEVUE-OLŠEVEK. Vodil je vsa dela na tej cesti do asfaltiranja in nato še pri ureditvi bankin. S tem je ob sodelovanju krajanov pocenil ureditev ceste od predračunske vrednosti 1,400.000 din na 750.000 din. Iskreno čestitamo z željo, da bi o tako požrtvovalnem delu lahko kmalu spet pisali. KAREL SVETIC Izvršni odbor SZDL NEV-LJE se je odločil, da na svečani seji 23. novembra podeli priznanja OF štirim zaslužnim krajanom, ki so se posebej izkazali pri naložbenih delih in z dobro organizacijo dela ob sodelovanju krajanov prihranili KS NEVLFE okrog 1,500.000 din. Priznanja so podelili na slovesnosti, ki je obeležila ob sodelovanju učencev šole tudi praznik republike in sicer: Francu KLEMENCU iz Hriba 6, predsedniku vaške skupnosti HRIB-PORE- BER, ker je v letih 1976 in 1977 organiziral gradnjo vodovoda za Spodnji Hrib, zgornji del Vrhpolja in spodnji del Porebri v dolžini 1400 m za 16 gospodinjstev. Predračun za to naložbo je znašal 730.000 din, porabili pa so le 130.000 din, seveda ob sodelovanju krajanov. V letih 1978 in 1979 je organiziral gradnjo vodovoda na Hribu v dožini 700 m za 6 gospodinjstev. Predračun je znašal 320.000 din, vodovod je bil zgrajen za 130.000 din. Tudi tu so sodelovali krajani. Obnova ceste na Komendsko Dobravo V obširnem programu in izvajanju del, ki so jih v letošnjem letu opravili v krajevni skupnosti Komenda, si je ta KS te dni zadala še eno nalogo. Pričela so se zemeljska dela pri obnovi in rekonstrukciji občinske censte II. reda Podborš-Komendska Dobrava. Želja po ureditvi te ceste je stara že vrsto let. V krajevni skupnosti, kjer so posamezne vasi precej raztresene po okolišu, so sredstva, ki dotekajo iz samoprispevka preskromna, da bi v kratkem času lahko asfaltirali vse ceste. Program krajevne skupnosti je tak, da bodo v naslednjih nekaj letih asfaltirane tudi ceste, ki do sedaj niso prišle v prednostni program t. j. cesta proti Komendski Dobravi, cesta Podborš-Mlaka in del ceste v novem naselju Ko- menda. Seveda pa v dolgoročnem programu ne bi izostale ceste na Klancu, Mlaki, Potoku in del ceste v Nasov-čah. To pa bo možno doseči le s samoprispevkom občanov, ki so se do sedaj še vedno odzvali in prispevali svoja sredstva. Cesta Podboršt-Komend-ska Dobrava je zaradi obsežnosti trase in izredno težkega terena skozi gozdove zelo težka naloga za krajevno skupnost. Pri pripravljanju trase je bilo potrebno odstraniti precej dreves. Predvidoma bo del ceste predan namenu 11. junija, ko bo Krajevna skupnost Komenda prvič praznovala svoj praznik. Tako bi se oddolžili občanom Komendske Dobrave za njihov velik prispevek v NOB. Prav zaradi ob-širnosti del in zaradi pomena, ki ga je imela ta partizanska vas^med NOB, v KS-pričaku-jejo pomoč tudi od drugod, predvsem od SKS Kamnik, Gozdnega gospodarstva Kamnik, Kmetijsko zemljiške skupnosti in organizacij združenega dela. Tako zbrana sredstva bodo namenjena ne le rekonstrukciji ceste ampak tudi obnovi partizanske bolnišnice, da bo taka, kot je bila v času NOB. »occccoeeooococcooosoooaooooaoooeoooccoccoocoocoow Šahovski turnir V počastitev dneva republike je občinska šahovska zveza v organizaciji šahovskega kluba Komenda priredila brzoturnir za pokal 29. novembra. V prenovljeni dvorani krajevne skupnosti v Zadružnem domu v Komendi se je brzoturnirja udeležilo 42 šahistov. Med njimi sta bila dva mojstrska kandidata, 8 I. kate-gornikov in 8 II. kategornikov, ki so bili skupaj z ostalimi šahisti razporejeni v tri predtekmovalne skupine po 14 tekmovalcev. Rezultati finalne skupine: (zmagovalec je prejel pokal) 1. Bračič 12 točk, 2. Karnar 11 točk, 3. Blas 10 točk, 4.-5. Bavčar 9,5 točke, Mrak 9,5 točke, 6.]. Vojičič 8,5 točke, Trebušak 8,5 točke, 8. Lanišek 7,5 točke, 9. Križelj 7 točk, 10. Štrajhar6,5 točke Tolažilna skupina: 1. Osolin 15 točk, 2. Troha 13,5 točke, 3.-4. Jusafi 13 točk, 5. Miklavec 12,5 točke, 6.-7. Košir 12 točk, Suhadole 12 točk J. Komendski košarkarji zelo uspešni Sredi novembra je bilo v mali dvorani kulturnega doma na Duplici občinsko prvenstvo sindikalnih šahovskih ekip, ki so štele po štiri člane. Ker so se prijavile le štiri ekipe, je bilo tekmovanje dvokrožno. Končni vrsti red: Stol 19,5 točk, Titan 14,5 točk, Stol II 10,5 točk in Eta 6,5 točk. Naslednji dan so se šahisti pomerili še za naslov občinskega prvaka. Nastopilo je štirinajst šahistov iz petih delovnih organizacij. Zmagal je Boris Bavčar z 11 točkami in s tem postal občinski šahovski prvak. Naslednja mesta so zasedli Bračič (11 točk), Bre-mec in Trebušak (9,5 točk), Ni-količ, Ravnikar, Bergant, Suhadole, Lanišek in ostali. Dan republike so šahisti proslavili z ponovnim srečanjem, saj je bilo tega dne v organizaciji šahovskega kluba Virtus na Duplici tekmovanje. Udeležilo se ga je dvanajst šahistov iz Duplice in okolice. Zmagal je Marjan Karnar (10 točk), drugi jc bil Bavčar (9 točk) tretji Trebušak (8,5 točk), sledili so Lanišek, Bergan in Nikolič. -JONE TREBUŠAK Kreditiranje zasebnega kmetijstva Hranilno-kreditna služba je'v letu 1979, odkar posluje pri Emona-Kmetijska kooperacija, odobrila kredite kmetom kooperantom za nakup kmetijske mehanizacije in gradnjo gospodarskih poslopij-hleve nad 10 milijonov novih dinarjev. Odbor Hranilno kreditne službe je že razpravljal o kreditiranju zasebnega kmetijstva za leto 1980 in sprejel sklep, da bodo sprejemali prošnje za kredite do 1. februarja pri pospeševalni službi, ker bodo le tako pravočasno zaprosili za dodatna denarna sredstva pri Ljubljanski banki. Po sporazumu o kreditiranju zasebnega kmetijstva, ki velja za vso Slovenijo, bodo dajali posojila za naslednje namene: 1. NAKUP KMETIJSKE ZEMLJE Kmetu-kooperantu se lahko odobri posojilo za nakup zemlje, ki jo kmet po zakonskih predpisih lahko poseduje, če gre za zaščiteno kmetijo na višinskem območju. Rok vračila posojila jc 5 let s 3% obrestno mero. 2. MELIORACIJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ a) Namakanje (vodno zajetje in zadrževalniki, jarki, polstabil-ni in stabilni namakalni sistemi). b) Osuševanje (drenaža, melioracijski in obrambni jarki -brez regulacij vodotokov, razen tistih, ki služijo kot odvodni na melioracijskem območju). c) Agromelioracije (spremembe kulture, na primer: krčenje grmovja, zasipavanje jarkov in izravnava zemljišča, ureditev gospodarskih poti, globoko oranje, apnenje in založno gnojenje). Kmetu-kooperantu se odobri posojilo za agromelioracije, če gre za višinsko kmetijo. Višinska kmetija je tista, ki je nad 600 metrov nadmorske višine ali če imajo kmetijska zemljišča nad 25% povprečni nagib. Rok vračila posojila je 5 let s 3% obrestno mero. - Če gre za večje površine zemljišč brez urejanja vodotokov (hidromelioracije) je odplačilna doba posojila največ 6 let s 3% obrestno mero. - Če agromelioracije zajemajo tudi večje zasipanje jarkov in ureditev gospodarskih poti, izravnavo terena ter preskrbo z vodo je odplačilna doba posojila 10 let s 3% obrestno mero. - Za melioracije večjega obsega z ureditvijo vodotokov (hidromelioracije) je odplačilna doba posojila 20 let s 3% obrestno mero. č) Urejanje planinskih pašnikov (gratjnja staj, oskrba z vodp, ureditev poti, postavitev ograje, krčenje grmičevja ali druga podobna dela ter agromelioracije). Rok vračila posojila je lahko 20 let s 3% obrestno mero. 3. GOVEDOREJA a) Posojila za gradnjo hlevov. Kmetu kooperantu se odobri kredit, če je za kmetijo izdelan načrt ureditve kmetije in zagotovljena zadostna proizvodnja krme, če gradi po načrtu, ki upošteva minimalne tehnične in tehnološke osnove in če izvedbo nadzira kmetijska pospeševalna služba ter da ima najmanj 5,00 ha obdelovalne zemlje. Načrt ureditve kmetije mora obsegati poleg popisa kmetijske zemlje, obdelovalne zemlje, glede na namestitev proizvodnje tudi koliko in katere kmetijske stroje, kapaciteto hlevov in skladišča osnovne krme. Rok vračila posojila za višinske kmetije je 12 let s 3% obrestno mero, za nižinske kmetije je rok vračila 8 let s 3% obrestno meri. b) Krediti za nabavo plemenskih krav in telic, se dajejo le za tiste z rodovniškim poreklom iz A in B kontrole. Rok vračila posojila je 6 let s 3% obrestno mero. 4. PRAŠIČJEREJA • a) Posojilo dobijo kmetje kooperanti, ki imajo izdelane načrte ureditve kmetije: če je pra-šičjereja predvidena kot dopolnilna dejavnost, če gre za rekonstrukcijo ali adaptacijo obstoječih objektov hlevov in je osnovna krma zagotovljena v pretežni meri iz lastne proizvodnje na kmetiji. Rok vračila posojila za višinske kmetije je 12 let s 3% obrestno mero, za nižinske kmetije 8 let s 6% obrestno mero. b) Kreditira se nabava plemenskih svinj, če jih kupijo v priznanem vzrejališču (npr. IHAN). Rok vračila posojila je za višinske kmetije 3 leta s 3% obrestno mero, za nižinske kmetije 3 leta s 6% obrestno mero. 5. OVČJEREJA a) Kreditira se kmete kooperante za izgradnjo hlevov za ovce. Rok vračila posojila je za višinske kmetije 12 let s 3% obrestno mero, za nižinske kmetije 8 let s 3% obrestno mero. b) Krediti za nakup plemenskih ovac. Rok vračila posojila je 3 leta s 3% obrestno mero. 6. PERUTNINARSTVO Posojila za gradnjo perutninskih hlevov lahko dobijo le kmetje kooperanti na zaščiteni kmetiji, če je po načrtu ureditve kmetije perutninarstvo predvideno kot dopolnilna dejavnost. Rok vračila posojila je za višinske kmetije 7 let s 3% obrestno mero, za nižinske kmetije 7 let z 10% obrestno mero. 7. KMETIJSKI STROJI Kmetje-kooperanti dobijo kredit za kmetijske stroje (za proizvodnjo in spravilo) v poljedelski in travniški proizvodnji le, če so predvideni z ureditvenim načrtom kmetije. Rok vračila posojila je za višinske kmetije 5 let s 3% obrestno mero, za nižinske kmetije 5 let s 6% obrestno mero. Posojilo lahko dobijo tudi strojne skupnosti za kmetijske stroje, če kapaciteta stroja presega potrebe kmetije kmeta-koo-peranta (na primer: žitni kom-. bajn, silokombajn itd.) Rok vračila posojila je 5 let s 3% obrestno mero. 8. ZBIRALNICE MLEKA Kreditira se lahko gradnja ali ureditev zbiralnic, ki vključujejo tudi hladilne naprave na zbirnih mestih ob progi za prevzem mleka. 9. KMEČKI TURIZEM Kreditira se preureditev kmečkih stanovanjskih in drugih poslopij za potrebe kmečkega turizma v hribovskih in gorskih območjih na urejenih kmetijah. Odobrava se tudi posojilo za novogradnjo, če gre za organiziran pristop k uvajanju kmečkega turizma. Odplačilna doba je 10 let s 3% obrestno mero. Kmetom-kooperantom smo opisali vse možnosti kreditiranja zasebnega kmetijstva. Točnejša navodila dobijo kmetje-kooperanti pri HRANILNO KREDITNI SLUŽBI Domžale ali pri pospeševalni službi. Pripravil ANTON DEMOJZES Osrednje košarkaško tekmovanje v letošnjem letu je bilo za Komendčane kamniško-domžal-ska liga. Tekmovalo je 8 ekip dvokrožno. Končni vrstni red je bil naslednji: DOMŽALE 25 točk (-1) KOMENDA 22 točk MENGEŠ 18 točk KAMNIK 16 točk DOMŽALE 79 16 točk VIRTUS 10 točk MORAVČE 6 točk RADOMLJE 2 točki Ekipa Komende je izgubila le tri tekme: dvakrat z Domžalami in doma z Mengšem. Spodrsljaj z Mengšem so popravili, ko so jih v zadnjem kolu premagali v.Meng-šu. Zelo lep uspeh je tudi zmaga proti Kamniku v Kamniku, saj Kampičani sedaj tekmujejo v I. slovenski ligi. V Moste Kamniča-ni niso prišli. K uspehu so največ pripomogli Brane Maren, Cveto Hafner, Peter Juhant, Brane Košir, Marko Lah, Janez Koželj in Aleš Oce-pek. Našteti so tudi najboljši komendski košarkarji. Nekateri med njimi igrajo celo v I. slovenski ligi: Juhant, Lah in Košir za Kamnik, Maren za Domžale. Letos se je 25-članska ekipa Komende udeležila košarkaškega maratona v Mengšu. Mengša-ni so bili precej boljši, Komend-čani pa so imeli v Marnu in Lahu prvega in tretjega najboljšega strelca. Poleg fantov se letos redno zbirajo in trenirajo mladinke, ki so pred leti že tekmovale kot pionirke. Tako je košarkaška dejavnost v Komendi iz leta v leto množič-nejša in uspešnejša. Spet pa je treba poudariti, da je brez telovadnice težko kaj več doseži. SREČO LAH Zaključni račun alpinistov Prišel je čas, ko moramo tudi na alpinističnem odseku narediti svoj »zaključni račun« o naši aktivnosti. Čas je, da pregledamo bero vzponov, ki smo jih opravili od 29. 11. 78 do.29. novembra letos. V tem času je bjlo opravljeno 497 vzponov, 25 pristopov in 14 turnih smukov, ki tudi spadajo med našo aktivnost. To je skupno 536 tur, ali povprečno kar 19,9 tur na aktivnega člana. Razvrstitev vzponov pa je taka: 63 vzponov I. stopnje 95 vzponov II. stopnje 108 vzponov III. stopnje 106 vzponov IV. stopnje 74 vzponov V. stopnje 51 vzponov VI. stopnje V delu našega društva beležimo nekaj visokih uspehov. Ne moremo mimo dejstva, da je naš AO prispeval kar 3 člane uspešni odpravi na najvišjo goro sveta: Tone Škarja - vodja odprave, dosežena višina 7150 m Bojan Pollak, dosežena višina 8120 m Dušan Podbevšek, dosežena višina 8300 m. Še en viden uspeh je bil opravljen v francoskih Alpah, kjer sta Janko Plevel in Janez Benkovič preplezala v Les Droites smer Cornaue-Devaille, zahtevno kombinirano smer, ocenjeno s VI. težavnostno stopnjo. Opravljeno je bilo tudi nekaj prvenstvenih vzponov: Kogel: Spominski steber Ce-neta Kramarja (ocena V, V+), plezala Milan Gladek in sopleza-lec iz AO Mengeš; Rzenik: Varianta Centralnega stebra (ocena V, VI, Al, A2), plezala Janez Benkovič in Janko Plevel; Planjava: Bolana Varianta (ocena IV, V-), plezali Janko Plevel, Dušan in Lado Podbevšek; Veliki greben: Smer zlomljene bajle (ocena IV+ Al), plezala Bojan Pollak in Marjan Kregar; Sinji slap pod Češko kočo: plezala Janko Plevel in Dušan Podbevšek; Pelješac Sv. Ilija: Dopustniška smer (ocena F? III), plezal Bojan Pollak; Velebit Kota 370: Deževna smer (ocena III—I V), plezali Franc Vetorac, Dušan in Lado Podbevšek, Irena Markuš; Planjava: Kratkohlača I. zimska ponovitev, plezala Marjan Kregar in Bojan Pollak; Paklenica, Anica kuk: Forma ZTKO Kamnik pa uspešno TRIM akcijo - pohod na Kamniško sedlo. Delovne akcije v okviru AO in PD so bile organizirane za gradnjo mostu in popravilo poti pri žičnici na Kokrško sedlo, delo na žičnici, za pripravo drv in opremljanje sobe nad skladiščem pri žičnici, ki so nam jo velikodušno odstopili gospodarski in gradbeni odsek matičnega društva. IRENA MARKUŠ Brana in Planjava - stražarja Kamniškega sedla viva (ocena VI), plezal Janez Benkovič s soplezalcem iz Ljubljane. Druga plat medalje in drugo delo, ki ga je bilo tudi veliko, je obsegalo vzgojo, udeležbo na delovnih akcijah in organizacijo lastnih akcij. Za vzgojo je bila lansko jesen organizirana plezalna šola, ki se je je udeležilo 10, končalo pa jo je 5 tečajnikov. Obsegala je 10 vaj v plezalnem vrtcu in 15 predavanj. V sodelovanju z GRS smo organizirali tradicionalni Štuparjcv memorial. V sodelovanju z KAMNIŠKI OBČAN KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK -Ureja uredniški odbor -glavna in odgovorna urednica Jana Taškar - tehnični urednik Franc Mihevc -Izhaja dvakrat mesečno -Uredništvo in uprava - Kamnik, Japljeva 6, telefon 831-124 - tekoči račun 50140-678-57156 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.