obvestila
za delegate in delegacije občine kamnik
10. december
1979
OSNUTEK
Na podlagi 37. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list SRS, št. 18/74) sklepajo OZD, druge samoupravne organizacije in skupnosti družbenopolitične skupnosti, državni organi ter druge družbenopravne osebe, ki imajo razpolagalno pravico na družbenih stanovanj (v nadaljnjem besedilu stanodajalci) naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O MERILIH ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE V DRUŽBENIH STANOVANJIH V OBČINI KAMNIK
t splošne določbe
1. člen
S tem samoupravnim sporazumom (v nadaljnjem besedilu: sporazum) se stanodajalci sporazumevajo o enotnih merilih o oblikovanju splošnega akta o oddajanju stanovanj delovnim ljudem in občanom, ki so ga dolžni sprejeti po prvem odstavku 37. člena zakona o stanovanjskih razmerjih. Ta merila bodo uveljavljali v svojem splošnem aktu o oddajanju stanovanj.
2. člen
Stanodajalci se sporazumevajo, da bodo na podlagi tega sporazuma v svojih splošnih aktih o oddajanju stanovanj predpisali enotna merila finančne soudeležbe pričakovalcev stanovanj in ostala merila kandidatov.
3. člen
V primeru, da sta prosilca za dodelitev družbenega stanovanja zaprosila pri različnih stanodajalcih, se stanodajalca medsebojno dogovorita o skupnem reševanju stanovanjskega vprašanja prosilcev.
II. MERILA ZA OBLIKOVANJE SPLOŠNIH AKTOV
4. člen
Stanodajalci s tem sporazumom določijo naslednja merila za prednostni red, po katerem bodo oddajali stanovanja pričakovalcem stanovanj:
- stanovanjske razmere »
- delovna doba
- socialno stanje
- zdravstveno stanje.
5. člen
Stanodajalci lahko s svojim splošnih aktom o oddajanju stanovanj dolo-cijo še druga merila, ki so za njih specifična in niso v nasprotju s tem sporazumom.
6. člen
Zaradi enotnega vrednotenja meril pri dodeljevanju stanovanj, se stanodajalci sporazumejo, da za merila iz 4. člena tega sporazuma določijo točkovno vrednost po številu točk, katere bodo stanodajalci uveljavili v svojem splošnem aktu o oddajanju stanovanj.
HI. FINANČNA SOUDELEŽBA
7. člen
Osnova za finančno soudeležbo posojila pričakovalca bo odvisna od doseženega dohodka na družinskega člana, izračunanega iz skupnega dohodka v primerjavi s povprečnim mesečnim dohodkom na zaposlenega v srs.
Pri pridobitvi pravice uporabe na ostalih družbenih stanovanjih pa bodo stanodajalci upoštevali naslednjo višino finaiftne soudeležbe pričakovancev
Finančna soudeležba na nabavno vredn. stanovanja
1% 2% 3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 11% 12% 13% 15% 17% 19%
Skupni mesečni dohodek na družinskega člana od 2O%-30% od31%-35% od 36%-43% od 44%-50% odSl%-60% od61%-70% od71%-80% od81%-90% od91%-100% od 101%-110% od lll%-120% od 121%-130% od 131%-140% od 141%-160% od 161%-180% od 181% in več
8. člen
Ne glede na višino skupnega osebnega dohodka na člana gospodinjstva se dodeli brez finančne soudeležbe stanovanje:
- socialnemu podpirancu
št. 8
- občanu, kateremu se dodeli novo stanovanje zaradi rušenja starega
- občanu, ki je po pravnomočni odločbi preseljen v najpotrebnejše prostore
- v primerih, ko imetnik stanovanjske pravice zamenja stanovanje za manjše.
9. člen
Pričakovalcu, kateremu se dodeli staro konfortno stanovanje, se šteje kot nabavna vrednost stanovanja - knjižna valorizacijska vrednost in vplača finančno udeležbo po lestvici v skladu s 7. členom tega sporazuma. V primeru selitve v drugo družbeno najemno stanovanje pred določenim rokom za vračilo lastne udeležbe, se opravi poračun, pri katerem je osnova razlika v površini in kvaliteti stanovanja, pri starem stanovanju pa njegova knjižna valorizacijska vrednost.
10. člen
Za lastno udeležbo se smatrajo privarčevana zasebna sredstva in na privarčevana sredstva pridobljeno posojilo iz bančnih sredstev.
11. člen
Lastna finančna soudeležba mora biti vplačana v korist stanovalca do 1/2 višine soudeležbe pred vselitvijo v stanovanje, druga polovica višine pa v največ 24 mesečnih obrokih.
Mesečni obrok ne more biti manjši kot 400 din.
Občan, ki dobi od stanodajalca stanovanje ob prvi zaposlitvi ali po odsluženju vojaškega roka, plača lastno finančno soudeležbo v korist stanodajalca v največ 24 mesečnih obrokih.
Mesečni obrok ne more biti manjši kot 400 din.
12. člen
Finančna soudeležba pričakovalca stanovanj je posojilo stanodajalcem za dobo 5 do 10 let in se obrestuje z minimalno 3% obrestno mero od vplačila zadnjega obroka dalje.
Po desetih letih bo dobil imetnik stanovanjske pravice sredstva vrnjena v enkratnem znesku ali s 5-letnim moratorijem, tj. v petih letnih obrokih od šestega do desetega leta. V kolikor imetnik stanovanjske pravice prej zapusti družbeno stanovanje, se mu sredstva vrnejo po izpraznitvi stanovanja, a najkasneje v 12 mesecih po izpraznitvi stanovanja.
Soudeležba se ob selitvi lahko uporabi za popravilo stanovanja, ali pa se prenese kot soudeležba ob dodelitvi drugega stanovanja.
13. člen
Vplačana sredstva finančne soudeležbe vodijo stanodajalci v svojem skladu skupne porabe, stanovanjska skupnost pa na računu sredstev družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Stanodajalci obračunajo ta sredstva v stanovanjska sredstva in se uporabljajo za gradnjo in nakup novih družbenih stanovanj.
14. člen
Pred dodelitvijo družbenega stanovanja in plačilom finančne soudeležbe, stanodajalec in prosilec skleneta ustrezno pogodbo o finančni soudeležbi (posojilu), v kateri se določijo pravice in obveznosti iz posojilnega razmerja. Zlasti je treba upoštevati:
- dobo vračila soudeležbe (posojila)
- obrestno mero
- način vračanja posojila.
Stanodajalec določi v svojem splošnem aktu konkretno dobo, (obrestno mero) in način vračila posojila.
15. člen
Določila tega sporazuma glede finančne soudeležbe pri pridobitvi stanovanja se uporabljajo tudi za mlade družine, ki bodo pridobile stanovanja od Stanovanjske skupnosti kot stanodajalca po razpisu. Ti prosilci ob prvi pridobitvi stanovanja pri Samoupravni stanovanjski skupnosti ne plačajo soudeležbe, ker morajo izpolnjevati pogoj namenskega varčevanja ves čas, dokler so v stanovanju. Varčevanje mora biti zagotovljeno z administrativno prepovedjo na osebni dohodek. V primeru, ko po preteku 7 let od pridobitve stanovanja od samoupravne stanovanjske skupnosti, drugi stanodajalec dodeli stanovanje mladi družini v skladu z jamstveno pogodbo, mora mlada družina prispevati finančno soudeležbo po določilih tega sporazuma, če ni s predhodno pogodbo finančna soudeležba drugače dogovorjena.
16. člen
Stanodajalci se obvezujejo pred podpisom jamstvene pogodbe za skupno reševanje stanovanjskega vprašanja mlade družine skleniti ustrezno pogodbo po obveznosti mlade družine do skupnega reševanja stanovanjskega vprašanja. Zlasti se je s pogodbo potrebno dogovoriti o:
- rešitvi stanovanjskega vprašanja z nakupom stanovanja v etažni lastnini ali dodelitvijo stanovanja ali gradnjo individualne stanovanjske hiše,
- roku, do kdaj bo rešeno stanovanjsko vprašanje iz prejšnje alinee, o višini lastne finančne soudeležbe, če bo prosilčevo stanovanjsko vprašanje rešeno z nakupom družinskega stanovanja
- izvajanje kontrole pri varčevanju.
17. člen
Stanodajalec lahko dodeli stanovanje lastnim strokovnim kadrom ali drugim najnujnejšim prosilcem stanovanj, če je to v interesu delavcev stanodajalca ali v splošnem interesu občanov v KS.
, Pri taki dodelitvi stanovanja se upoštevajo določila tega sporazuma glede plačila finančne soudeležbe.
18. člen
Pričakovalec lahko dobi glede na število družinskih članov naslednje stanovanje:
OBČINSKA SKUPŠČINA bo na skupnem zasedanju vseh zborov, ki bo v sredo, 26. decembra 1979, ob 16. uri, v mali dvorani kina Dom v Kamniku, predvidoma obravnavala
- Predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1976-1980
- Predlog odloka o proračunu občine Kamnik za leto 1980
- Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o davkih občanov
- Informacijo o višini prispevnih stopenj SIS družbenih* dejavnosti za leto 1980 na osnovi sprejetih aneksov k samoupravnim sporazumom
- Predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih organov ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev
- Predlog samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Kamnik
- Predlog odloka o povišanju stanarine za stanovalce, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Kamnik
- Predlog odloka o poprečni gradbeni cepi in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Kamnik
- Predlog odloka o določitvi stopnje za obračun obveznosti združevanja sredstev rezerv TOZD s področja gospodarstva v občini Kamnik
- 1 oseba - garsonjero ali manjše cnosobno
- 2 osebi - enosobno
- 3 osebi - enoinpolsobno
- 4 osebe - dvosobno
- 5 in več oseb — tri in več sobno.
Izjemoma se lahko dodeli pričakovalcem tudi večje stanovanje, če tako sklene pristojni organ upravljanja stanodajalca in če pričakovalec plača 100% finančne soudeležbe med pripadajočim in željenim večjim stanova-
19. člen
Stanodajalci se obvezujejo v skladu s 85. členom Zakona o stanovanjskih razmerjih, da bo njihov splošni akt o dodeljevanju stanovanj vseboval tudi določila o reševanju stanovanjskih problemov tistih pričakovalcev, ki zasedajo stanovanja v zasebni lasti, katerih lastniki živijo v težkih stanovanjskih razmerah.
IV. TOČKOVNI SISTEM
20. člen
Pristojni organ stanodajalca objavi najmanj enkrat letno razpis za stanovanja ter točkuje vse pričakovalce za dodelitev družbenih stanovanj in imetnike stanovanjske pravice z neustreznimi stanovanji, ki prosijo za stanovanja oz. zamenjavo ter jih uvrsti na prednostno listo pričakovalcev.
Poimensko sestavljena prednostna lista mora biti javno objavljena in dostopna vsem delavcem stanodajalca.
21. člen
Stanodajalci bodo merila iz 4. člena tega sporazuma vrednotili v enotnem točkovnem sistemu. Točkovni del je sestavni del tega sporazuma.
V. KONČNE DOLOČBE
22. člen
Sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina stanodajalcev in ga podpišejo pooblaščeni predstavniki.
23. člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma lahko predlaga najmanj ena desetina podpisnikov, sprejete pa so, če jih sprejme večina podpisnikov.
24. člen
Podpisniki imenujejo 5 člansko komisijo za spremljanje in izvajanje tega sporazuma pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kamnik. Podpisniki pooblaščajo komisijo, da v primeru kršitve razpravlja s prizadetimi kršitelji za sporazumno odpravo kršitve. V kolikor ne doseže sporazumne odprave kršitve, lahko sproži spor pri pristojnem sodišču združenega dela.
25. člen
Postopek za ugotavljanje kršitve tega sporazuma lahko prične katerikoli podpisnik, če meni, da je kdo od njih kršil določbe sporazuma.
26. člen
Stanodajalci se obvežejo, da bodo sprejeli ustrezen splošen akt o oddajanju stanovanj ali uskladili že obstoječega z določili tega sporazuma najpozneje v 6 mesecih od sprejema tega sporazuma.
27. člen
Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SRS. Kamnik, dne 3. 12. 1979
UDELEŽENCI:
PRILOGA K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU O MERILIH ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE V DRUŽBENIH STANOVANJ V OBČINI KAMNIK
TOČKOVNA VREDNOST MERIL IZ 4. ČLENA SPORAZUMA:
A. STANOVANJSKE RAZMERE 1. imetnik stanovanjske pravice
- zelo vlažno stanovanje
- delno vlažno stanovanje
- stanovanje brez vodovoda
- manjkajoča pritiklina
- manjkajoča pritiklina kopalnica
- manjkajoča pritiklina WC in soup. WC
- slaba izolacija
b) Velikost stanovanja na člana družine:
- na osebo do 4 nr
- na osebo od 4-5 nr
- na osebo od 6-7 nr
- na osebo od 8-10 nr
c) Lega stanovanja:
- v pritličju ali nadstropju
- podstrešno stanovanje
- kletno stanovanje
ST. TOČK
6 4 3 3 2 2 2
6 4 2 1
0
i 2 3
(Nadaljevanje s 5. strani)
d) Čas trajanja takšnih razmer
- do 6 mesecev 1
- od 6 mesecev do 1 leta 2
- od 1 leta do 3 let 4
- nad 3 leta do 5 let 8
- nad 5 let 16 2. ni imetnik stanovanjske pravice
- brez stanovanja 40
- podnajemnik 14
- kletno, vlažno in neprimerno stanovanje, ki se po zakonu ne šteje
kot stanovanje 12
B. DELOVNA DOBA
1. Skupna delovna doba pri stanodajalcu
- za vsako neprekinjeno dopolnjeno leto delovne dobe do 5 let 1
- za vsako neprekinjeno dopolnjeno leto delovne dobe od 5-10 let 1,5
- za vsako neprekinjeno dopolnjeno leto delovne dobe nad 10 let 2
2. Skupna delovna doba
- za vsako dopolnjeno leto 0,5
C. SOCIALNO STANJE
1. Število družinskih članov
- 1 član 1
- 2 člana 2
- 3 člani 4
- 4 člani 8
- 5 ali več članov 16
2. Skupni dohodek na družinskega člana
- od 30% povprečnega OD na zaposlenega v SRS za preteklo leto 15
- od 31-40% povprečnega OD na zaposlenega v SRS za preteklo
leto 12
- od 41-50% povprečnega OD na zaposlenega v SRS za preteklo
leto 9
- od 51-60% povprečnega OD na zaposlenega v SRS za preteklo
leto 5
3. Socialne razmere
- zakonca živita ločeno zaradi stanovanjskih razmer 4
- samohranilec 5
- otroci živijo ločeno od staršev 5
D. ZDRAVSTVENE RAZMERE
- zdravstveno stanje zaradi stanovanjskih razmer 6
- druž. član poklicno ali težko ozdravljivo bolan ali invalid 5
- prosilec ima poklicno ali težko ozdravljivo bolezen, priznano
inval. II. ali III. stopnje 5
- kronična ali težja bolezen družinskega člana 3
OBRAZLOŽITEV
Vse OZD in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične skupnosti, državni organi ter druge družbenopravne osebe, ki imajo razpolagalno pravico na družbenih stanovanjih oz. stanodajalci se morajo v skladu s 37. členom Zakona o stanovanjskih razmerjih sporazumeti po enotnih merilih o oblikovanju splošnega akta za oddajanje stanovanj delovnim ljudem občanom.
S samoupravnim sporazumom so določena osnovna merila za oddajanje stanovanj pričakovalcem, vendar lahko stanodajalci s svojim splošnim aktom določijo še druga merila, ki so za njih specifična in niso v nasprotju s predlaganim samoupravnim sporazumom.
Glede na sprejeta stališča in sklepe republiške skupščine ter novi sistem financiranja stanovanjske gradnje se uvaja kot pomemben vir financiranja tudi lastna udeležba delavcev in občanov.
Z uvedbo obvezne lastne udeležbe delavcev in občanov se bodo postopoma izenačili pogoji za pridobitev stanovanjske pravice.
Višina lastne udeležbe je odvisna od ekonomskega in socialnega položaja občana in njegove družine ter od politike in potreb združenega dela.
Osnove in merila za določene višine lastne udeležbe kot pogoj za pridobitev družbenega stanovanja temeljijo na naslednjih kriterijih:
- višina lastne udeležbe znaša 5-19% od vrednosti stanovanja, razen pri pridobitvi pravice uporabe solidarnostnega stanovanja za katera bo znašala lastna udeležba 1—4% od vrednosti stanovanj.
- osnova za obračun lastne udeležbe je vrednost stanovanja (izražena v m3 stanovanjske površine pomnožene s ceno)
-višina lastne udeležbe je odvisna od doseženega dohodka družinskega člana v primerjavi s povprečnim mesečnim dohodkom na zaposlenega v SRS
- za lastno udeležbo se smatrajo privarčevana zasebna sredstva in na privarčevana sredstva pridobljeno posojilo iz bančnih sredstev
- lastna udeležba je obvezna pri vsaki selitvi v družbeno najemno stanovanje
- pri selitvi v drugo družbeno najemno stanovanje pred določenim rokom za vračilo lastne udeležbe se opravi poračun
- finančna soudeležba se opredeljuje kot posojilo za dobo 5-10 let in se obrestuje s 3% obrestno mero
- po 10 letih bo dobil občan sredstva vrnjena v enkratnem znesku ali s 5-letnim moratorijem t. j. v 5-letnih obrokih. Če se bo izselil pred pretekom 10 let, mu bodo sredstva v celoti vrnjena
- pred dodelitvijo družbenega stanovanja morata stanodajalec in pričakovalec stanovanja skleniti ustrezno pogodbo, v kateri se natančneje določijo pravice in obveznosti.
Za mlade družine pa samoupravni sporazum predvideva, da bodo lahko pridobile stanovanjsko pravico le, če bodo namensko varčevali za lastno udeležbo. Varčevanje mora biti zagotovljeno z administrativno prepovedjo na osebni dohodek.
Prav tako bo lastna udeležba obvezna tudi pri pridobitvi pravice uporabe na kadrovskih stanovanjih.
V samoupravnem sporazumu je opredeljena tudi velikost stanovanja, ki ga pridobi pričakovalec glede na število družinskih članov. Pričakovalcem se lahko dodeli tudi večje stanovanje, vendar mora plačati 100% finančno soudeležbo med pripadajočim in željenim večjim stanovanjem.
Prav tako je v samoupravnem sporazumu predviden enotni točkovni sistem, ki je sestavni del sporazuma.
• Izvršni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti obvešča, da bo razpis za pridobitev stanovanj iz enote za družbeno pomoč objavljen predvidoma zadnje dni januarja. Z objavo bodo nekoliko kasnili, ker podjetje, ki gradi stanovanja, del se ni zaključilo. Poleg tega pa morajo delegati še pred tem sprejeti samoupravni sporazum o merilih za pridobitev stanovanjske pravice v družbenih stanovanjih v občini Kamnik.
k_-
PREDLOG
Na podlagi III. poglavja Dogovora o enotni politiki uveljavljanja ekonomske stanarine v SR Sloveniji, v skladu z Resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 v letu 1979 (Uradni list SRS, št. 1/79) in stališč, sklepov in priporočil Skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v SR Sloveniji
SKLEPAMO
stanovalci v zborih stanovanjskih hiš (v krajevni skupnosti), delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih in skupščine občine (v nadaljnjem besedilu: udeleženci)
SAMOUPRAVNI
SPORAZUM
O OBLIKOVANJU IN
POSTOPNEM PREHODU
NA EKONOMSKE
STANARINE V OBČINI
KAMNIK
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Temeljni cilji in naloge na področju uveljavljanja ekonomskih stanarin izhajajo iz uresničevanja sklepov VIII. kongresa /Al, 8. seja predsedstva ZK Slovenije, stališč, sklepov in priporočil Skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Dogovora o enotni politiki uveljavljanja ekonomskih stanarin v SR Sloveniji in Resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 v letu 1979 ter drugih dokumentov, ki obravnavajo področje gospodarjenja s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini.
2. člen
Temeljni družbeni cilji in naloge, ki jih določajo našteti in drugi dokumenti, so zlasti:
- ekonomska stanarina mora postati družbeno priznana cena za uporabo stanovanja in osnova za dejansko krepitev vpliva delovnih ljudi in občanov na odločitev na tem področju ter materialna podlaga za samoupravno dogovarjanje in odločanje pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
- nadaljnja razvijanje samoupravnih socialističnih in produkcijskih sil na področju stanovanjskega gospodarstva;
- programiranje in izvajanje vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini na podlagi tehničnih normativov in standardov vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš;
- usmerjanje in usklajevanje vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
- informiranje udeležencev o ukrepih, stanju in nalogah pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
3. člen
Uresničevanje prednjih temeljnih ciljev, usmeritev in nalog bodo zagotovili:
- stanovalci v zborih stanovalcev hiš v krajevni skupnosti, ter delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih kot temeljni nosilci na področju gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
- samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik z izvajanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v občini Kamnik in z razvijanjem informacij na tem področju;
- skupščina občine Kamnik s pravočasnim sprejemanjem normativnih aktov ter ukrepov za pospeševanje razvoja obrtnih in drugih dejavnosti, ki so potrebne za gospodarjenje s stanovanjskim skladom hiš v družbeni lastnini.
4. člen
S tem samoupravnim sporazumom sprejemamo udeleženci temeljne skupne cilje, usmeritve in naloge v zvezi z oblikovanjem ekonomskih stanarin in prehodom na ekonomske stanarine, določamo kriterije in merila za izračun, notranjo delitev in porabo stanarine ter ukrepe za zavarovanje življenjskega standarda stanovalcev z nizkimi dohodki.
5. člen
Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da bomo sodelovali pri uveljavljanju minimalnih standardov za gradnjo stanovanj, s čimer bomo pocenili gradnjo in zmanjšali obremenjevanje stanovalcev z ekonomsko stanarino. To bomo dosegli predvsem z učinkovitim izvajanjem Družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji ter Družbenega dogovora o racionalizaciji v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji.
6. člen
Za oblikovanje in prehod na ekonomske stanarine sprejemajo udeleženci tega sporazuma naslednja skupna in enotna izhodišča ter kriterije:
- ekonomska stanarina bo določena na podlagi potrebnih sredstev za amortizacijo, vzdrževanje in upravljanje ter na podlagi revalorizirane vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na dan 31. 12. 1978;
- ekonomska stanarina v občini Kamnik bo uveljavljena najkasneje do 1985 leta;
- dogovorjeni višini stanarine bo vsako leto priračunano tudi potrebno povečanje zaradi nove vrednosti stanovanja in stanovanjske hiše ter povišanja stanarine zaradi višjih cen vzdrževalnih del in stroškov upravljanja;
- za porabo stanarine bo pripravljen srednjeročni program vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj za obdobje 1981-1985;
- nosilci planiranja bodo^skrbeli za izvajanje sprejetih planov na področju gospodarjenja s stanovanjskim skladom, dejavniki v občini pa bodo pospeševali razvoj obrtnih in drugih dejavnosti, ki so potrebne za gospodarjenje s stanovanjskim skladom; W9
- v letih prehoda na ekonomske stanarine bo povečanje stanarine ugotovljeno vsako leto v mesecu januarju;
- v okviru medobčinskega dogovarjanja bodo poenostavljeni kriteriji za določitev ekonomske stanarine za stanovanja enake velikosti in kvalitete, pri čemer bodo upoštevani specifični pogoji v vsaki občini.
II. IZRAČUN IN NOTRANJA DELITEV STANARINE
7. člen
Osnovna merila za oblikovanje in prehod na ekonomske stanarine, ob upoštevanju skupnih enotnih izhodišč ter kriterijev so:
1. Revalorizirana vrednost točke, ki znaša:
za leto 1979 din 43,78
za leto 1980 din 51,66
za leto 1981 din 60,96
za leto 1982 din 71,93
za leto 1983 din 84,88
za leto 1984 din 100,15
za leto 1985 din 118,18
2. Letni odstotek vrednosti stanovanja na letno stanarino, ki znaša
3,05%;
3. Planirana gradnja družbenih najemnih stanovanj do leta 1985 ter s tem v zvezi povečanje stanovanjske površine in števila točk;
4. Predvideno poviševanje cen stanovanj za 18%;
5. DPredvidena 19% rast osebnih dohodkov.
6. Določila Zakonu o ugotovitveni vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Ur. list SRS št. 50/72) ter odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Kamnik, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske št. 12/73).
Letna stanarina se izračuna:
Povprečna površina stanovanja x povprečno število točk x vrednost točke x 3,05 x število stanovanj.
8. člen
Ekonomsko stanarino bomo dosegli najkasneje v letu 1985 z letnim povišanjem vrednosti točke iz 7. člena tega sporazuma.
Ob upoštevanju določil 7. člena iz prejšnjega odstavka tega člena bomo predvidoma ekonomsko stanarino dosegli v letu 1985 z letnim povišanjem sedanje stanarine za:
v letu 1980 - 49% v letu 1981 - 43% v letu 1982 - 36% v letu 1983 - 30% v letu 1984 - 23% v letu 1985 - 18%
III. PORABA STANARINE
9. člen
Udeleženci sporazuma sprejmejo okvirno naslednjo notranjo delitev stanarine:
a) 1% (32,79%) za amortizacijo
b) 1,30% (44,26%) za vzdrževanje iz združenih sredstev v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti
c) 0,20% (6,56%) za vzdrževanje hiš v okviru zborov stanovalcev
d) 0,55% (16,39%) za stroške upravljanja in za funkcionalne stroške.
Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da ne bomo bistveno odstopili od notranje delitve stanarine iz prejšnjega odstavka tega člena. Skupščina Stanovanjske skupnosti po potrebi sprejme sklep o notranji delitvi stanarine za tekoče leto.
10. člen
Za porabo stanarine bo izdelan srednjeročni program za obdobje 1981-1985 in sprejeti samoupravni sporazum o temeljih plana gospodarjenja s stanovanjskim skladom v občini Kamnik. Za leto 1980 bomo uporabljali veljavni srednjeročni program za obdobje 1976-1980 in vsakoletni program, ki ga bodo sprejemali zbori stanovalcev hiš in skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti.
11. člen
O uporabi amortizacije odloča zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik z letnim finančnim načrtom in terminskim programom vlaganj na podlagi sklepa, ki ga je sprejela samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik na podlagi 11. člena Zakona o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. list SRS št. 22/78) ter sklepa seje skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik.
Amortizacija se ne more uporabljati za odplačevanje kreditov in vračanja lastne udeležbe, niti za tista dela, ki imajo značaj rednega vzdrževanja.
12. člen
Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da bomo namenili povprečno 44,26% stanarine, ki se združuje pri Samoupravni stanovanjski skupnosti za vzdrževalna dela, za katera se zahteva priglasitev, lokacijsko in gradbeno dovoljenje ter strokovni nadzor. O združevanju in porabi teh sredstev bomo odločali stanovalci na zborih stanovalcev ter delovni ljudje in občani na podlagi samoupravno sprejetih planov v zboru uporabnikov skupščine Samoupravne skupnosti.
Vzdrževalna dela, ki se financirajo iz stanarine, so podrobneje določena s pravilnikom, ki ga bodo udeleženci sprejeli na podlagi tega sporazuma. Dokler udeleženci ne sprejmejo novega pravilnika, uporabljajo pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah (Ur. list SRS št. 4/79).
13. člen
Za gospodarjenje s hišo in stanovanjem v družbeni lastnini bomo udeleženci tega samoupravnega sporazuma porabili povprečno 6,56% stanarine. Sredstva bodo porabljena za vzdrževanje stanovanjske hiše, t. j. za zamenjavo dotrajanih elementov, instalacij in opreme v skupnih delih in na napravah v stanovanjski hiši in sicer v skladu s sprejetimi normativi, standardi ter na zboru stanovalcev hiše sprejetim programom vzdrževanja.
Udeleženci smo sporazumni, da bomo glede na kategorijo stanovanjske hiše, porabili za tekoče vzdrževanje naslednji % stanarine:
- za I. kategorijo - 2 do 5 let - 0,40%
- za II. kategorijo - 6 do 15 let - 0,60%
- za III. kategorijo - 16 do 30 let - 0,90%
- za IV. kategorijo - 30 do 50 let - 1,20%
- za V. kategorijo - 51 do 75 let - 1,50%
- za VI. in VII. kategorijo 76 do 100 let - 1,96%
hiše starejše od 100 let bodo za tekoče vzdrževanje zadržale tudi amortizacijo.
14. člen
Za opravljanje s stanovanjskimi hišami in stanovanji ter za vsa tehnična in administrativna dela in druga dela v hišnih svetih, v zborih stanovalcev, temeljnih samoupravnih enotah za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ter za kritje funkcionalnih stroškov bomo udeleženci tega sporazuma namenili 16,39% stanarine. S temi sredstvi bomo na podlagi svobodne menjave dela financirali tudi vsa strokovna opravila, ki jih bo izvajala strokovna služba stanovanjske skupnosti in upravljanje stanovanjskega sklada.
Del teh sredstev bomo namenili za kritje funkcionalnih stroškov stanovanjskega sklada v družbeni lastnini, med katere sodijo zlasti: zavarovalne premije, provizije, bančne storitve, članarine, prispevki, odpisi neizterljivih stanarin, zamudne obresti in drugo.
IV. UKREPI ZA ZAVAROVANJE ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA STANOVALCEV Z NIZKIMI DOHODKI
. 15. člen
Da bi zavarovali življenjski standard občanov z nizkimi družinskimi dohodki ter dograjevali sistem socialne varnosti, bomo udeleženci tega samoupravnega sporazuma uveljavljali sistem subvencioniranja ekonomske stanarine.
16. člen
Pravico do subvenciji bo imel vsak občan, ki je imetnik stanovanjske pravice na družbenem ali zasebnem stanovanju, in ki bi plačeval stanarino ter izpolnjeval dogovorjene kriterije.
17. člen
Ne glede na družinski dohodek, bo vsak imetnik stanovanjske pravice dolžan prispevati 20% stanarine.'
18. člen
Imetnik stanovanjske pravice bo lahko prejemal subvencijo le za stanovanjsko površino oz. stanovanje, ki bo v skladu z odlokom o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Kamnik lahko znašala za:
1 družinskega člana 28 m-
2 družinska člana 42 m3
3 družinske člane 57 m2
4 družinske člane 66 nr,
za vsakega nadaljnjega člana družine še 10 m2. Odstopanje od standardne stanovanjske površine je možno do 10%.
19. člen
Višina subvencije bo odvisna od dohodka in števila družinskih članov, določena pa bo z lestvico, ki so jo delovni ljudje sprejeli z odlokom o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Kamnik (Ur. list SRS št. 11/77).
20. člen
Do subvencije ne bo upravičen imetnik stanovanjske pravice, ki stanovanje ali del stanovanja oddaja podnajemnikom ali opravlja v njem poslovno ali obrtno dejavnost. Prav tako je ne bo mogel prejemati občan, ki je lastnik drugega vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda.
Podrobnejši kriteriji in merila za pridobivanje subvencije bodo urejeni s pravilnikom, ki ga bo sprejel zbor uporabnikov samoupravne stanovanjske skupnosti.
21. člen
O pravici do subvencije bo odločal 5-članski odbor za subvencioniranje stanarin, ki ga bodo sestavljali:
- 2 delegata samoupravne stanovanjske skupnosti
-2 delegata skupnosti socialnega varstva (1 iz zbora uporabnikov in 1 iz zbora izvajalcev)
- I delegat krajevne skupnosti, kjer stanuje prosilec.
Dokazni dokumenti in ostala merila bodo objavljena ob vsakokratnem razpisu subvenciji.
Do sprejema posebnega pravilnika o subvencioniranju se uporabljajo določbe glede načina in postopka, določila citiranega odloka o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu.
Ne glede na ostale kriterije lahko odbor za subvencioniranje stanarin prizna subvencijo tudi posameznikom ali družinam, ki živijo v težkih pogojih (bolezen, invalidnost, druge hude obremenitve kot npr. otroci s telesnimi in duševnimi motnjami in drugo), oziroma odkloni subvencijo posamezniku ali družini, ki formalno izpolnjuje kriterije, dejansko pa živi v ugodnejšem položaju.
22. člen
Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da bomo redno mesečno plačevali stanarino oziroma, da si bomo zagotovili pravico do delnega nadomeščanja stanarine.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23. člen
Ta sporazum je veljaven, ko ga sprejme in podpiše večina udeležencev. Uporablja pa se od 1. 1. 1980 dalje.
24. člen
Spremembe in dopolnitve sporazuma se sprejemajo po enakem postopku kot sporazum. Predlog za spremembo in dopolnitve lahko da vsak udeleženec, sprejete pa so, ko jih sprejme večina udeležencev.
25. člen
Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Kamnik, dne 4. 12.1979 Udeleženci sporazuma:
OBRAZLOŽITEV
Iz sklepov kongresov ZKS in ZKJ ter kongresov Zveze sindikatov SRS in SFRJ izhaja, da je potrebno bolj dosledno in odločno uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva.
Sedanji rezultati kažejo, da se družbenoekonomski odnosi v stanovanjskem gospodarstvu le počasi uveljavljajo. Tako stanje ugotavljamo predvsem na področju družbene reprodukcije, kajti stanarine ne zagotavljajo normalne amortizacije stanovanjskega sklada in tudi ne zadoščajo za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj.
Tudi samoupravno organiziranje in povezovanje vseh zainteresiranih delovnih ljudi in občanov, ki smo ga izvedli v letu 1978 z reorganizacijo samoupravnih stanovanjskih skupnosti še ne zagotavlja, da bi bili delovni ljudje in občani že nosilci vseh odločitev na tem področju.
Skupščina SR Slovenije je posredovala stališča sklepe in priporočila, ki naj bi postali osnova za oblikovanje nove zakonodaje in osnova za preobrazbo odnosov v stanovanjskem gospodarstvu.
Eno izmed temeljnih načel za preobrazbo odnosov v stanovanjskem gospodarstvu je tudi uvedba ekonomskih stanarin.
Ekonomsko stanarino opredeljujemo kot družbeno priznano ceno za uporabo stanovanja, ki jo določamo vsi prizadeti dejavniki upoštevajoč splošno raven cen ter konkretne potrebe za enostavno reprodukcijo. Tako opredeljena stanarina omogoča vzdrževanje in obnavljanje stanovanjskih hiš in stanovanj in na ta način ohranja njihovo stalno realno vrednost. Ekonomska stanarina bo zagotavljala večjo materialno osnovo za samoupravljanje in odločanje stanovalcev pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami s tem pa tudi gospodarno vzdrževanje stanovanj.
Tako usmeritev v naslednjem obdobju narekuje tudi Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980.
Ekonomska stanarina mora zagotavljati minimalno amortizacijo, ki ne more znašati manj kot 1% valorizirane vrednosti stanovanja. V letih 1979 in 1980 velja izjema, ki je dovoljena z zakonom o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 22/78), ko se lahko določi nižja stopnja amortizacije. Z amortizacijo, gospodarijo delovni ljudje in občani v samoupravni stanovanjski skupnosti v skladu s programi in plani skupnosti.
Ekonomska stanarina pa mora zagotavljati tudi vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj v skladu s sprejetimi normativi in standardi in na osnovi programa vzdrževalnih del hiše oz. sklada stanovanjskih hiš v občini. Iz stanarine se oblikujejo tudi sredstva za upravljanje, iz teh sredstev pa se financirajo predvsem opravila, ki so vezana na delovanje samoupravnih organov delegatskega sistema ter strokovna opravila, ki jih opravlja strokovna služba stanovanjske skupnosti.
Prehod na ekonomske stanarine v SR Sloveniji naj bi temeljil na enakih izhodiščih in upoštevanju specifičnih pogojev v vsaki občini.
Skupna izhodišča so predvsem naslednja:
- Stanarina mora pokrivati najmanj amortizacijo v višini 1% od revalorizirane vrednosti stanovanja ter vzdrževanje in upravljanje;
- osnova za izračun ekonomske stanarine je revalorizirana vrednost stanovanja na dan 31. 12. 1978 in srednjeročni plan vzdrževanja in upravljanja;
- postopen prehod na ekonomske stanarine se določi v samoupravnem sporazumu s tem, da bodo najkasneje 1985 v vseh občinah prešli na ekonomske stanarine;
- v letih prehoda na ekonomske stanarine se k izračunanemu in samoupravno dogovorjenemu deležu stanarina priračunava tudi povečanje stanarine zaradi revalorizacije stanovanjskih hiš in stanovanj (v skladu z zakonom o revalorizaciji in amortizaciji stanovanjskih hiš in stanovanj - Uradni list SRS, št. 22/78) in zaradi višjih cen za vzdrževanje in upravljanje.
V dosedanjih razpravah se je izoblikovalo mnenje, da uveljavimo sistem enakomernega povečevanja stanarine, to pa pomeni, da bo v času prehoda na ekonomske stanarine stanarina za konkretno stanovanje odvisna predvsem od vrednosti t. j. od velikosti in kvalitete stanovanja in bodo praviloma vsi stanovalci za enako stanovanje plačevali enako stanarino (z izjemo tistih, ki bodo prejemali subvencijo).
Razdelitev stanarine, kot je navedena v »sporazumu« temelji na sprejetem srednjeročnem planu 1976-1980 vzdrževanja stanovanjskih hiš v družbeni lastnini v občini Kamnik. S to razdelitvijo bi se omogočila enostavna reprodukcija stanovanj in izboljšalo investicijsko in tekoče vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda v družbeni lastnini.
Na področju stanovanjskega gospodarstva smo že dosedaj izoblikovali sistem solidarnosti, ki ga bo potrebno v bodoče še dograjevati. S prehodom na ekonomske stanarine bo znatno večja potreba, da dogradimo sistem subvencioniranja stanarine. Že dosedanji sistem je uveljavil nekatere kriterije, ki bodo sprejemljivi tudi v prihodnje in se zanje zavzema tudi Skupnost socialnega varstva Slovenije. Sedanji in tudi bodoči sistem izhaja predvsem iz naslednjih izhodišč:
- da ima pravico do subvencije vsak imetnik stanovanjske pravice na družbenem ali zasebnem stanovanju, če izpolnjuje dogovorjene kriterije;
- da je neglede na višino dohodkov vsak imetnik stanovanjske pravice dolžan prispevati del stanarine;
- da je višina subvencije odvisna od dohodka družine, od števila družinskih članov in od velikosti stanovanja;
- da do subvencije ni upravičen imetnik stanovanjske pravice, če oddaja stanovanja ali del stanovanja podnajemnikom ali opravlja v njem obrtno ali poslovno dejavnost in če je lastnik drugega vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda. V občinah se lahko predpišejo tudi drugi kriteriji, ki omejujejo pravico do subvencije, če to narekujejo potrebe in pogoji v občini in če je to smotrno.
O subvenciji naj bi odločal skupni organ samoupravne stanovanjske skupnosti in skupnosti socialnega varstva ob sodelovanju ustreznega organa za področje socialnega varstva (odbora, komisije in sveta) v krajevni skupnosti. Postopek za uveljavljanje pravice do subvencije mora biti čimbolj enostaven in usklajen s postopki za uveljavljanje drugih socialnih pravic.
Da bi omogočili čim širšo in poglobljeno razpravo o sklenitvi predlaganega sporazuma o prehodu na ekonomske stanarine v združenem delu in na zborih stanovalcev, predlagamo prehod ekonomske stanarine v občini Kamnik s 1. 1. 1980.
Za prehod na ekonomske stanarine je potrebno vzporedno spremeniti oz. dopolniti tudi nekatere zakonske predpise, ki določajo urejanje področja stanarine in njene uporabe ter družbeno pomoč, prav tako pa bo potrebno spremeniti oz. dopolniti nekatere odloke občinskih skupščin.
Samoupravna stanovanjska skupnost je pripravila Osnutek Samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Kamnik. Samoupravni sporazum je bil dan v javno obravnavo vsem OZD, TOZD in drugim organizacijam ter hišnim svetom. Javna obravnava je potekala od meseca junija 1979 do 31. 10. 1979.
Na podlagi javne razprave so bile zbrane pripombe s strani Koordinacijskega odbora za spremljanje samoupravnega sporazumevanja na področju stanovanjskega gospodarstva pri Občinski konferenci SZDL Kamnik.
Te pripombe je obravftaval Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti na svoji 9. seji dne 26. 11. 1979 ter podal naslednjo obrazložitev:
Ena izmed temeljnih pripomb se je nanašala na 9. člen Samoupravnega sporazuma v katerem je predlagana notranja delitev stanarine. Pripomba se je nanašala na sredstva namenjena za funkcionalne stroške in stroške upravljanja s stanovanjskimi hišami ter stroške za strokovno službo. Ta odstotek znaša 16,39% od katerega je 13,11% namenjeno za pokrivanje stroškov upravljanja s stanovanjskim skladom 3,28% pa je namenjeno za pokrivanje funkcionalnih stroškov stanovanjskega sklada.
Po planu za leto 1979 znašajo prihodki iz naslova stanarin, etažnega prispevka in najemnin 6,620.000 din. Za leto 1980 planiramo sredstva povišana za 49%, kar znaša 9,863.800 din. Iz tega izhaja, da je za kritje stroškov upravljanja s stanovanjskimi hišami in funkcionalnih stroškov namenjeno 1,616.676,80 din.
Iz teh sredstev se bodo krili stroški upravljanja, ki znašajo po podatkih za leto 1979 naslednje: •
A. Bruto OD za 5 delavcev 1,004.427,60 din
Ti delavci opravljajo naslednja dela:
- organiziranje in opravljanje investicijskega in tekočega vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj
- izdelovanje načrtov za adaptacije in rekonstrukcije za večja vzdrževalna dela na stanovanjskih objektih
- izvajanje nadzora nad izvrševanjem teh del
* - administrativno-tehnični posli, arhiviranje, ekspedit izdelovanje vseh vrst planov (finančnih planov in planov vzdrževanja
- izdelovanje četrtletnih, polletnih bilanc in zaključnega računa za stanovanjsko gospodarstvo, izdelovanje polletnih in letnih bilanc za hišne svete za tekoče vzdrževanje
- zbiranje sredstev za stanarine, etažnih prispevkov in najemnin,
- izvrševanje sklepov Skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti in njenih organov
- izvrševanje ekonomskih in pravnih poslov za potrebe stanovanjskega gospodarstva.
Materialni in režijski stroški:
- Nabava ovojnic in kuvert ter PTT stroški za odpravo
- Avtomatska obdelava podatkov (stanarine, etažni prispevki)
Skupaj stroški upravljanja in stroški strokovne službe: B. Funkcionalni stroški zajemajo naslednje izdatke:
- zavarovalne premije stanovanjskega fonda
- provizija in bančne storitve
- prispevki in članarine Zveze stanovanjske skupnosti
- Stanovanjsko komunalna banka Skupaj:
Stroški upravljanja in funkcionalni stroški znašajo skupaj
din
164.480,00
262.140,00 1,431.047,60
400.000,00 25.000,00 10.000,00 80.000,00
515.000,00
1,946.Q47,60 din
Iz navedenega izhaja, da sredstva, ki so namenjena za pokrivanje stroškov upravljanja in funkcionalnih stroškov niso previsoka, ker nastaja že iz sedanjih knjigovodskih podatkov iz leta 1979 primanjkljaj brez upoštevanja eventuelnega povišanja, ki se predvideva v letu 1980.
Naslednja pripomba se je nanašala na razliko med 9. in 13. členom osnutka Samoupravnega sporazuma. V tej zvezi pojasnjujemo delitev stanarine, ki predvideva del stanarine t. j. 6,56% za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš.
V 13. členu pa je natančneje opredeljena poraba teh sredstev z ozirom na starost stanovanjskega fonda.
Pripomba, ki se nanaša na 13. člen Samoupravnega sporazuma je bila osvojena, ter se zato 23. člen v celoti črta.
Pri izračunu ekonomskih stanarin je bila dana pripomba, da je potrebno upoštevati in vgraditi v Samoupravni sporazum korektivne faktorje glede na gibanje osebnih dohodkov v naslednjih letih, poviševanje cen stanovanjske graditve in ostalih gospodarskih gibanj.
Na to pripombo je bil Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti mnenja, da je sedaj za naslednje pet letno obdobje težko predvideti korekturne faktorje, ki naj bi bili dejanski odraz gospodarskih gibanj v naslednjih letih, ter bo potrebno korektivne faktorje določiti in dogovoriti za vsako leto posebej. Le na ta način bo možno ugotoviti in določiti take korektivne faktorje, ki bodo ustrezali dejanskim gospodarskim gibanjem v določenem obdobju.
V razpravi je bilo tudi postavljeno vprašanje etažnih lastnikov in njihovega odnosa do skupnih prostorov.
Glede statusa etažnih lastnikov se bo ta problem reševal z Odlokom o vzajemnih odnosih z etažnimi lastniki, ki je v pripravi.
Ostalih pripomb ni bilo.
V celotni razpravi je bila Samoupravnemu sporazumu o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Kamnik dana podpora s tem, da se pristopi k izvajanju tega sporazuma s 1. 1. 1980.
Kot udeleženca samoupravnega sporazuma o oblikovanju in prestopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Kamnik vas pozivamo k podpisu navedenega sporazuma, ki bo v ponedeljek, dne 17. XII. 1979 od 8.-12. ure, v prostorih Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva SKG p. o. Kamnik, Cakarjeva 11.
Prosimo, da pooblastite predstavnika za podpis omenjenega sporazuma ter izpolnite priloženo pooblastilo.
Predsednik Skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik Vladimir Hvalic, I. r.
Odgovori
na delegatska
vprašanja
Delegacija TITAN Kamnik -TOZD Ključavnice in okovje
Kaj je z ureditvijo kanalizacije na Kovinarski cesti?
Strokovna služba Komunalne skupnosti bo naročila projektantski organizaciji načrte za celovito rešitev kanalizacije na Kovinarski cesti, ki bo obšla DO TITAN.
Delegacija Krajevne skupnosti Kamnik
Na pobudo hišnih svetov Ljubljanska 1 a, 1 b, 1 c in 1 č je delegacija postavila naslednje vprašanje:
Kako se trosi denar, ki ga občani plačujejo za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča? Ali bi bilo možno ta sredstva uporabiti za izgradnjo oziroma vzdrževanje otroških igrišč?
Denar, ki ga občani plačujejo za uporabo stavbnega zemljišča, se uporablja glede na program Samoupravne komunalne skupnosti za vzdrževanje cest in ulic I. reda (pometanje, čiščenje jaškov, pranje, čiščenje snega in podobno) in drugih javnih površin (parkov). Samoupravna komunalna skupnost je dala pobudo za združevanje sredstev in izdelavo enotnih standardov za vzdrževanje površin, ki jih upravljajo drugi koristniki: hišni sveti, vzgojnovarstvene ustanove, TTKS in drugi.
Delegacija Krajevne skupnosti Duplica
Kdaj bodo urejene zelenice na Klavčičevi ulici?
Zelenice na Klavčičevi ulici bo uredil investitor - gradbeno podjetje oziroma drug upravljalec zemljišča.
Odgovore je pripravila samoupravna komunalna skupnost
Delegacija TITAN Kamnik
Kakšni so vzroki za slabo preskrbo z mesom?
Informacija o problematiki preskrbe je bila objavljena v Kamniškem občanu. V osnutku resolucije in proračuna za leto 1980 izvršni svet Skupščine občine predlaga oblikovanje tržnih rezerv mesa, ki ustrezajo enomesečni porabi (60 ton mesa). Sklenjena je tudi pogodba za pitanje tisoč telet ter zagotovljena sredstva za premije.
Delegacija TITAN - TOZD 3
Delegati so na skupni seji vseh delegacij za ZZD in DO Titan kritično ocenjevali poročilo o gospodarskih gibanjih in izvršitvi programov na področju splošne in skupne porabe. V razpravi se je pojavljalo predvsem načelno vprašanje o odgovornosti za izvršitev programov raznih SIS. V resoluciji o izvajanju družbenega plana občine Kamnik smo si jasno opredelili naloge. Po polletnem obračunu pa lahko ugotovi-
(Nadaljevanje na 8. strani)
(Nadaljevanje s 7. strani)
mo, da se samo gospodarstvo giblje v pričakovanih rezultatih, SIS in tercialna dejavnost pa občutno ne sledita razvoju. Če samo pogledamo v gradivo, vidimo, da npr. Samoupravna stanovanjska skupnost izkazuje doseganje plana le 43,7% brez kreditov. Podobno je poročilo Samoupravne komunalne skupnosti itd.
Če pa pogledamo v resolucijo, vidimo, da se predvsem splošna in skupna poraba ne gibljeta planirano. Pomembno je tudi to, da je zelo malo verjetno, da bomo v II. polletju nadoknadili zamujeno. Kritično bi bilo pregledati ukrepe za realizacijo resolucije, saj je jasno, da nekatere investicije ne bodo realizirane (npr. avtobusna postaja, trgovski center, povezovalna cesta itd.). Delegati so bili mnenja, da je tako počasno pripravljanje investicij nedopustno in škodljivo za celotno družbo.
Zato predlagamo, da Izvršni svet ponovno pregleda začrtane naloge in z vso resnostjo pristopi k učinkovitejši realizaciji planiranih nalog.
Na številna vprašanja delegacije Titana so podani odgovori v analizi izvajanja plana v letu 1979 in v resoluciji izvajanja plana v letu 1980.
Delegacija KS Kamnik
Cesta Kamnik-Godič je bila grajena med drugim tudi s samoprispevkom občanov. Zadnje čase opravlja Slovenija ceste težke prevoze po tej cesti zaradi dovoza materiala na obvoznico. Predlagamo, da se takšni prevozi preprečijo in da se cesta opremi s prometnimi znaki, ki bi določali osni pritisk.
Krajevna skupnost naj da pismeno vlogo Komisiji za promet oziroma za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Izvršnem svetu Skupščine občine, ki bo skupaj s predstavniki krajevne skupnosti ugotovila, če je zahtevek za postavitev prometnih znakov upravičen.
Odgovore je pripravil oddelek za gospodarstvo in finance pri občinski skupščini.
Delegacija krajevne skupnosti Kamnik
Delegatka KS Kamnik je glede na to, da sredstva krajevnih skupnosti niso porabljena v celoti, vprašala, kdaj bo asfaltirana cesta na Perovem do novozgrajenih blokov. Cesta je namreč v tako slabem stanju, da stanovalci nc morejo priti do stanovanjskih hiš z osebnimi avtomobili.
Službe in organi Samoupravne komunalne skupnosti so zadevo proučili. Ugotovili so, da je bila za komunalno ureditev sklenjena pogodba med tedanjim občinskim skladom in gradbenim podjetjem, ki gradi na tem območju. Pogodba določa obveznosti gradbenega podjetja glede na komunalno ureditev.
Strokovna služba Komunalne skupnosti je pojasnila, da za to območje še ni dokončno potrjenega zazidalnega načrta.
Odgovor je pripravila SKIS.
Delegacija krajevne skupnosti Moste
Delegacija prosi za nasutje bankin ob cesti Moste-Kamnik
Cesta Moste-Kamnik je republiška cesta II. kategorije, ki jo vzdržuje po nalogu Republiške skupnosti za ceste Cestno podjetje Ljubljana. Pristojne službe upravnega organa Skupščine občine so ugotovile, da je cesta Moste-Kamnik slabo vzdrževana in zahtevale od Cestnega podjetja Ljubljana, naj jo uredi.
Delegacija krajevne skupnosti Kamniška Bistrica
Zakaj še ni bilo izdano dovoljenje za dovozno pot za spravilo lesa ob desnem bregu Kamniške Bistrice?
Pristojne službe Oddelka za gospodarstvo in finance skupščine so skupaj s predstavniki krajevne skupnosti, Gozdnega gospodarstva in komisije za varstvo okolja proučile predlog krajevne skupnosti in ugotovile, da dovoljenja za dovozno pot za spravilo lesa ni mogoče izdati, ker je območje zaščiteno.
Odgovora je pripravil oddelek za gospodarstvo in finance pri občinski skupščini.
Delegacija Svilanit Kamnik -DSSS
Zakaj leži polovica sredstev krajevnih skupnosti neizkoriščenih medtem ko ostaja vrsta problemov v krajevnih skupnostih nerešenih (pločniki, okolica zdravstvenega doma in glasbene šole, železni most in most na Perovem, zgornja železniška postaja)?
Neizkoriščena sredstva na računih KS, kakor je bilo prikazano v poročilu na 15. oz. 16. seji zbora KS in ZZD SO Kamnik, ostajajo zaradi več vzrokov, ki so bili že pojasnjeni na seji. Bistveni vzrok za tako višino neizkoriščenih sredstev je, ker KS sredstva namenijo za določen investicijski objekt, dolgotrajen pa je postopek za pridobitev vseh dovoljenj in pa pomanjkanje izvajalcev del. Planskega namena sredstev pa ne morejo porabiti za druge namene, ker bi tako odstopali od planov, ob gradnji določenih del pa ne bi imeli za to potrebnih sredstev. Delni vzrok pa je tudi v letošnjem letu nastala omejitev medsebojnega kreditiranja KS.
Po devetmesečnem obračunu se je stanje na računih KS že dokaj spremenilo in bodo do konca leta planska predvidevanja porabe v pretežni večini uresničena.
Delegacija Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik
Delegacija je razpravljala o vprašanju podružničnih šol in s tem v zvezi o pedagoških delavcih, ki so zaposleni na teh šolah. Predlagajo morebitno zamenjavo učencev s prevozom na podružnične šole zaradi prezasedenosti matičnih šol.
Vprašanje zasedbe podružničnih šol in prezasedenosti matičnih šol je že večkrat obravnavala izobraževalna skupnost. Ker je to vprašanje prerazporeditve učencev in pedagoških delavcev obsežnejše ga kompleksno obravnava plan razvoja šolstva.
To vprašanje bo dokončno razrešeno v letu 1980.
Delegacija KS Podgorje
Zakaj v novem šolskem centru še vedno ni organizirana vsaj hla-' dna malica?
V novem šolskem centru ni mogoče organizirati hladne malice, ker še niso izpolnjeni pogoji za delovanje kuhinje in niso zagotovljena sredstva za prehrano.
Ti pogoji bodo predvidoma, ob prizadevanjih vseh družbenih dejavnikov, izpolnjeni v začetku leta 1980.
Odgovore je pripravil skupščinski oddelek za občo upravo.
Delegacija KS Moste
Zakaj se ne upoštevajo mnenja sveta KS pri socialnem skrbstvu za socialno pomoč?
Pod pojmom socialna pomoč je razumeti več oblik dejavnosti, ki jo izvaja socialno skrbstvo in sicer: svetovanje pri urejanju odnosov v družini in širšem okolju, storitve v zvezi z izvajanjem določb zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, svetovalno delo z osebnostno in vedenjsko motenimi otroki, mladostniki in odraslimi osebami, pomoč občanom in družinam pri načrtovanju družine, oskrbi, negi in vzgoji otrok, oskrbo in varstvo v tujih j družinah, socialnih zavodih, vzgojnih zavodih in zavodih za usposabljanje, pomoč posameznikom pri preprečevanju alkoholizma in narkomanije, zagotavljanje pogojev za delo in organizacijo dela invalidnih oseb
pod posebnimi pogoji, varstvo in organiziranje pomoči občanom na domu ter družbene denarne pomoči, na katere se po vsej verjetnosti nanaša delegatsko vprašanje.
O pravici do družbene denarne pomoči odloča svet za odločanje o pravici do družbene denarne pomoči, ki je sestavljen iz 9 članov, delegatov krajevnih skupnosti in patronažne službe. Svet mora pri svoji odločitvi upoštevati določila statuta občinske skupnosti socialnega skrbstva Kamnik, objavljen v Uradnem vestniku občine Kamnik, št. 6/75 in samoupravni sporazum o kriterijih za dodeljevanje družbenih denarnih pomoči, ki se zagotavljajo v okviru zajamčenega programa in v katerem so točne določbe, kdo je upravičen do družbene denarne pomoči ter je enoten za vso Slovenijo. Nadalje vse podatke o prosilcu, njegovih premoženjskih in pridobitnih razmerah in tudi mnenje komisije za socialna vprašanja pri KS, katerega je služba po 54. členu statuta pred izdajo odločbe dolžna pridobiti; kjer komisije ni, pa mnenje sveta krajevne skupnosti. Tako je mnenje krajevne skupnosti le eno od dokazil, ki pa
ni vedno tudi odločujoče in ga je možno v celoti upoštevati le tam, kjer se ujema z ostalimi podatki o predlagatelju.
Odgovor je pripravila SIS za socialno skrbstvo.
Delegacija Svilanit Kamnik
Ali je center za usmerjeno izobraževanje polno izkoriščen za izobraževalno dejavnost?
v centru za usmerjeno izobraževanje je 29 učilnic kabinetnega pouka.
v teh je v šolskem letu 1979-80 18 oddelkov srednjih šol (gimnazija, pedagoška gimnazija, poklicna administrativna in upravno administrativna šola) s 556 učenci.
Poleg tega je še 7 oddelkov za odrasle z 283 slušatelji in pa tečaji tujih jezikov.
Ob vsej tej dejavnosti center trenutno ni povsem izkoriščen, čemur botrujejo tudi začetne težave delovanja, kar moramo z razumevanjem upoštevati. v prihodnjem letu se bo stanje po planskih predvidevanjih in dogovorih na področju izobraževanja spremenilo in bo center polneje izkoriščen.
Odgovor je pripravil skupščinski oddelek za občo upravo.
Proizvodna DO
Perutnina Zalog
Zadobrova, Sneberska c 111
Delavski svet TOZD Reja Razpisuje
JAVNO DRAŽBO
STANOVANJSKE HIŠE Z ENIM STANOVANJEM na Križu št. 3/b pri Komendi
Izklicna cena je 295.012,23 din
PRODAJNI POGOJI: Ob sklenitvi pogodbe mora kupec plačati znesek v višini prodajne cene. Stanovanje je zasedeno.
Javna dražba bo v sredo 19. 12. 1979 ob 12. uri na dvorišču hiše, Križ 3/b pri Komendi.
Interesenti morajo pred dražbo plačati kavcijo v višini 10% izklicne cene na račun št. 50103-601-24394. Ogled hiše na Križu 3/b pri Komendi je mogoč en dan pred dražbo od 15. do 17. ure ali dve uri pred pričetkom dražbe. Podrobnejše informacije so na voljo na farmi Duplica pri vodji OE Duplica ing. Alojzu Matjanu. Stroške prepisa plača kupec.
SVILANIT -KAMNIK
Tekstilna tovarna n. sol. o.
objavlja
prosta dela in naloge:
PROGRAMERJA v Delovni skupnosti skupnih služb
Pogoj: Končana ekonomska srednja šola ali tehniška srednja
šola z 1 do 4-letno ustrezno prakso in opravljenim tečajem za
programerje.
Poskusno delo 60 dni.
Osebni dohodek znaša ca. 8.000,00 din.
MODELARKO v TOZD Frotir
Pogoj: poklicna šola oblačilne stroke z 1 do 4-letno ustrezno prakso ter znanjem tehničnega risanja in izdelave krojev. Poskusno delo 60 dni. Osebni dohodek znaša okoli 6.700,00 din. Vloge sprejema kadrovsko socialna služba delovne organizacije 15 dni po objavi.
Temeljno sodišče
v Ljubljani
išče za enoto v Kamniku
pripravnika za zemljiško knjižnega referenta z višjo pravno ali višjo upravno šolo (razpis v Delu). Dodatna pojasnila pri Temeljnem sodišču v Ljubljani na kadrovskem oddelku ali pri vodji enote v Kamniku.
LONČARSKO
PODJETJE
KOMENDA
vabi k sodelovanju
VEČ DELA VCEV V
LONČARSKI
STROKI
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti veselje za priučite v v lončarstvu.
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. Delo je samo v dopoldanski izmeni. Kandidati naj pismene vloge pošljejo 15 dni po objavi.
Komisija za delovna razmerja
DIJAŠKI DOM 27. julij KAMNIK
KAMNIK
objavlja prosta dela in naloge:
- kuhinjska pomočnica
- 1 snažilka
Delo je za nedoločen čas.
Poskusna doba 1 mesec.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Poroke
SUŠNIK van, šofer tovornjaka iz Raven pri šmartnem in STRNAD Anica, tkalka iz Srednje vasi
SEBIČ Rudolf, tekstilni tehnik iz Kamnika in
DRAGOŠ Valerija, galanterist-ka iz Kamnika
PREZEU Janez, delavec iz Podgorja in
DIMEC Zdenka, delavka iz Križa
TOMAN Fran, strojni tehnik iz Duplice in
RESNIK Marija, predmetna učiteljica iz Šmartnega v Tuhinju
BURKEUCA Vladimir, delavec iz Cirkus in
REBERŠEK Jožica iz Bele
ZORMAN Anton, elektrotehnik iz Suhadol in
ŽEBALJEC Ivanka, iz Potoka v Tuhinju
ŠPENKO Marijan, električar iz Bukovice in
ŠTELE Kristina, prodajalka iz Mlake v Komendi
Smrti
KOROŠEC Neža, km. upokojenka, stara 78 let iz Kostanja 5 ŠTRAJHAR Ivan, os. upokojenec, star 68 let iz Kamnika, Ka-juhova 7
KRIŽAJ Zora, os. upokojenka, stara 78 let iz Ljubljane, Vide Pregarčeve 18
ROZMANIČ Neža, os. upokojenka stara 75 let iz Zg. Stranj 17 VITTURI Erna, os. upokojenka, stara 78 let iz Ljubljane, Poljanska c. 8
BARBAŠINOV Vida, os. upokojenka, stara 80 let iz Polja 352 JENČIČ Anton, km. upokojenec star 80 let iz Podgorja 56 ŠUŠTAR Janez, os. upokojenec star 83 let iz Šmarce 95 TONIN Franc, prevžitkart prebivajoč v Hruševki 2 star 74 let HRIBAR Ivan, kmet, prebivajoč v Srednji vasi 14, star 47 let KOŽELJ Frančiška, upokojenka, iz Motnika 54, stara 84 let KOŽELJ Frančišek, star 75 let, star. upokoj. iz Kom. Dobrave 12
IPAVEC Anton, star 72 let, upokojenec iz Križa 59 PETERCA Marija, stara 77 let, star. upokoj. iz Suhadol 57
«