ZAVOD ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ LJUBLJANA, DIMIČEVA 12 TOZD GEOTEHNIKA, LJUBLJANA — Izvaja raziskave s področij geomehanike, geotehnike in inženirske geologije. — Izvaja laboratorijske in terenske preiskave s področja geomehanike, inženirske geologije, hidrogeologije, petrografije in mineralogije. — Izdeluje tehnično dokumentacijo in projekte na področju mehanike tal, meha­ nike skale, fundiranja, eksploatacije kamnolomov in na vseh področjih miniranja. — Prevzema konzulting in revizijo rudarskih projektov eksploatacije kamnolomov in površinskih kopov. — Razvija, uvaja nadzor in izvaja geotehnična gradbena dela. — Izvaja vse vrste vrtalnih del. — Opravlja opazovanja objektov v zvezi s fundiranjem. — Razvija preiskovalne metode ter jih uvaja v gradbeništvo, organizira tekoče preiskave ter izvaja testne kontrole. — Izvaja strokovni nadzor geotehnične dokumentacije katastrov. — Izdaja strokovna mnenja in ateste ter sodeluje pri izdelavi standardov in predpisov. VESINI« Št. 10 — LETO 25 — 1976 YU ISSN 0017-2774 V S E B I N A - C O N T E A I T S Članki, študije, razprave Ob 30-letnici SGP Pionir Novo m esto.................................................. 182 Articles, studies, proceedings ŠTEFAN FAITH: Sidrane zaščitne s te n e .............................................................................186 Anchored protective walls JOSß CALLE JA: O problemih uporabe dodatkov za beton e .........................................192 The use of additives for concrete ALOJZ SEVER Relativna tlačna trdnost betona............................................................... 194 Relative compression resistance of concrete Vesti News Mnenje in kritika Opinions Novi organizacijski sekretar ZGIT Slovenije VLADIMIR ČADEŽ: Republiški in pokrajinski zakoni o graditvi objektov . . . SVETKO LAPAJNE: Opečna gradnja v seizmičnih področjih .................................... 199 199 200 Iz naših kolektivov DUŠAN LAJOVIC From our enterprises . . . ,. ...Novice iz glasil podjetij 200 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Reports of Institute for material and structures research Ljubljana JANEZ KRŽAN: Podne obloge kot zaščita betona (Konec) 203 Glavni in odgovorn i uredn ik : Sergej B ubnov, dipl. inž. Tehničn i uredn ik : B ogo Fatur, prof. Uredniški od bor : prof. dr. Janko B leiw eis, dipl. inž., V ladim ir Čadež, dipl. inž., M arjan Gaspari, dipl. inž., Dušan L a jov ic , v. g. t., prof. dr. M iloš M arinček, dipl. inž., Saša Škulj, dipl. inž., V iktor Turnšek, dipl. inž. R ev ijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov S loven ije , L ju bljana, E rjavčeva 15, te lefon 23 158. Tek. račun pri Narodni banki 50101-678-47602. Tiska tiskarna Tone T om šič v L ju b ljan i. R evija izhaja m esečno. Letna naročn ina sku­ paj s članarino znaša 100 din, za študente 38 din, za p od jetja , zavode in ustanove 500 din Ob 30-letnici SGP »Pionir« Novo mesto Močna in trdna zgradba neke organizacije ne zraste kar čez noč, ne postavi je nikakršen veter naključja. Le vztrajno delo, samoodrekanje, velika in trdna volja, usposobljeni kadri, dojemljivost in sprejemljivost vsega novega, močna in sodobna me­ hanizacija, red in disciplina so edini porok uspeš­ nega razvoja podjetja. In vsega tega se je zavedal kolektiv SPLOŠ­ NEGA GRADBENEGA PODJETJA »PIONIR« iz Novega mesta, ki je vse od svojega pričetka delo­ vanja, to je od leta 1946 pa do danes sledil potem hitrega razvoja gradbene tehnologije in sodobne samoupravne organizacije, ki sta ga popeljali v sam vrh slovenskega in jugoslovanskega gradbeništva. Skromni so bili prvi koraki tega podjetja — vendar trdni in odločni. »PIONIRJEVI« strokovnjaki so hodili po svetu odprtih oči in med prvimi uvedli tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji moderen indu­ strijski način gradnje po sodobnih tehnologijah. Te tehnologije so se iz leta v leto izpopolnjevale v Pio­ nirjevih lastnih projektivnih in razvojnih birojih v tesni povezavi z znanstvenimi instituti doma in po svetu. Sl. 1. Pridne roke z dobro m ehanizacijo so »PIONIR« plem e­ nitile 30 let Izredna skrb in pozornost sta bili posvečeni in­ dustrializaciji gradnje, ki prinaša izboljšanje kvali­ tete, hitro in ceneno gradnjo. Prehojena pot je postala zgodovina, ki ostaja za nami. Zato se kolektiv SPLOŠNEGA GRADBE­ NEGA PODJETJA »PIONIR« s ponosom ozira na­ zaj, ko obuja spomine na prva gradbišča, na prve stroje, na prve uspehe in težave. Danes po nekaj desetletjih je ta kolektiv zrasel v mogočno stavbo, ki gradi po sodobnih tehnologi­ jah in vpeljuje v svoje poslovanje najsodobnejše metode dela. Tako je »PIONIR« med prvimi delov­ nimi organizacijami v Sloveniji in Jugoslaviji v ce­ loti vpeljal direct-costing metodo kot izredno po­ memben pripomoček pri planiranju, obračunava­ nju in kontroli poslovanja. V komercialni službi že vrsto let posluje po marketing konceptu, v tehnični službi pa so vpeljali mrežno planiranje. Celotno de­ lo pa poteka po inženiring sistemu. Vse to dokazuje, da za razvoj tega kolektiva ni počitka, saj takorekoč nenehno dopolnjuje svojo or­ ganiziranost kot način dela. Tako je bil »PIONIR« eden prvih gradbenih podjetij v Jugoslaviji, ki je vpeljal v svoje poslovanje avtomatsko obdelavo podatkov in danes razpolaga z najmodernejšim hardwarom. Hkrati z aplikacijo najnovejših tehno­ logij so rasle tudi potrebe po novih sodobnih stro­ jih. Zato ima sedaj »PIONIR« v TOZD strojno pro­ metni obrat delovne priprave, s katerimi lahko za­ dovolji najbolj obsežne zahteve investitorjev in na­ ročnikov gradbenih storitev. Razvoj mehanooprem- Ijenosti je ustrezno poudarjen tudi v srednjeroč­ nem razvoju te delovne organizacije. Tega prizadevnega kolektiva ne bi predstavili v celoti, če ne bi poudarili posebne skrbi, ki jo po­ sveča samoupravljanju in odnosom v samoupravni socialistični skupnosti. Tako lahko vidimo, da so v svojih srednjeročnih razvojnih programih postavili razvoj samoupravnih odnosov in delegatski sistem SI. 2. Sodobna tehnologija in dobri kadri — trdna pot do uspeha na prvo mesto. Poseben poudarek pa so dali zdru­ ženemu delu in dohodkovnim odnosom. »PIONIR« že vrsto let deluje prek sestavljene organizacije združenega dela GIPC-SS Ljubljana in ADRIAGRADNJA Rijeka, ki z združenim delom 14.000 zaposlenih presegata bruto realizacijo osem milijard dinarjev. Uspešno pa sodeluje tudi v po­ slovnih skupnosti EUROTURISTA v turistični gradnji ter poslovni skupnosti GIPS v izgradnji ar­ miranobetonskih montažnih hal. »PIONIRJEVO« delo se ni ustavilo le doma in na kvaliteti, ki zadovoljuje naročnika — investitor­ ja, temveč je s svojimi 500 strokovnjaki izpopolnilo tehnologije dela in s tem doprineslo veliko novega tako slovenskemu, kot jugoslovanskemu gradbeni­ štvu. Za te uspehe je »PICJSIIR« v letu 1975 prejel zlato plaketo, ki mu jo je podelilo Društvo inženir­ jev in tehnikov Jugoslavije za napredek v jugoslo­ vanskem gradbeništvu. Za gradnje v tujini je povezan z zunanjetrgo­ vinskimi organizacijami Interexport Beograd, RUDIS Trbovlje, IMOS Ljubljana in drugimi. Veliko pozornost je »PIONIR« posvetil izobra­ ževanju in usposabljanju strokovnega kadra. Tako v lastnem izobraževalnem centru v sodelovanju z izobraževalnimi centri Slovenije in Jugoslavije iz dneva v dan usposablja veliko mladih strokovnja­ kov. Na velikih gradbiščih dobivajo neprecenljive izkušnje, ki jih potrebuje sodobno gradbeništvo. Ti strokovnjaki, v »PIONIRJU« jih je že preko 500, pa se ne zadovoljijo le s pridobljenim znanjem iz šol, temveč se nenehno izpopolnjujejo ob delu, tako da so sposobni prenesti v prakso vse dosežke znanstve- no-tehnološke revolucije. Sl. 3. D om JNA v N ovem mestu Sl. 4. H otel Donat v Rogaški Sla­ tini Nenehna skrb za strokovne kadre, za uvajanje novih tehnologij in moderno poslovanje so rodili sadove. Kljub majhni porasti zaposlenih se bruto realizacija v letu 1976 približuje dvema milijarda­ ma dinarjev, kar pomeni, da Splošno gradbeno podjetje »PIONIR« na področju visokih grad.enj za­ vzema vodilno mesto v slovenskem gradbeništvu. Prav tako trdno kot rast modernizacije poslo­ vanja in uvajanja novih tehnologij, raste v zadnjih letih diagram bruto realizacije. Tako danes »PIO­ NIR« razpolaga s poslovnim skladom v vrednosti 350 milijonov dinarjev. Vse to je trdno ogrodje tega kolektiva, ki zago­ tavlja, da bo zaupana dela izpeljal vse od projekta pa do končanega objekta za dogovorjeno ceno in v dogovorjenem roku. »PIONIR« ni v zastoju. Hkrati z aplikacijo so­ dobnih tehnologij se je opremil z vso potrebno me­ s i . 5. Sodobni — m ontažni način gradn je ima prednost hanizacijo. Tako lahko prevzame vsa dela v najza­ htevnejših razmerah. Pospešeni mehanizaciji je dan poseben poudarek tudi v srednjeročnih planih tega kolektiva. Rezultati lastnega razvoja tehnologije proizvod­ nje so vidni v izgradnji tovarne gradbenih elemen­ tov, ki proizvaja tipske montažne elemente za mon­ tažno stanovanjsko gradnjo in tipske montažne armirano betonske hale, lastne kotnstrukcije, za potrebe tržišča. Močno je poudarjena tudi efektna notranja or­ ganiziranost. Glede na funkcionalnost in z ozirom na širok teritorij svojega delovanja je ta delovna organiza­ cija sestavljena iz 10 TOZD, in sicer: TOZD Gradbeni sektor Novo mesto, TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, TOZD Gradbeni sektor Krško, TOZD Gradbeni sektor Zagreb, TOZD Tovarna gradbenih elementov Krško, TOZD Strojno prometni obrat Novo mesto, TOZD Mehansko kovinski obrat Novo mesto, TOZD Lesni obrat Novo mesto, TOZD Projektivni biro Novo mesto in Ljub­ ljana, TOZD Investgradnja Sarajevo, ter Delovna skupnost skupnih služb Novo me­ sto. Področje delovanja SGP »PIONIR« pa se je razširilo po vsej Jugoslaviji in zunaj njenih meja. Tako je »PIONIR« gradil na Poljskem in v Zahodni Nemčiji, sedaj pa prevzema dela v deželah v raz­ voju. »PIC-NIR« ni nikoli zaostajal za časom, vedno je stopal v korak z napredkom in sproti uvajal vse, kar koristi hitrejši, cenejši in popolnejši gradnji. »PIONIR« ima sodobno opremljen center za avtomatsko obdelavo podatkov z več računalniki, med katerimi je tudi IBM 370-115. Ta center služi za hitro obdelavo podatkov, analizo poslovanja, za mrežno planiranje in projektiranje. Posluh za vse novo, neprecenljive delovne iz­ kušnje in zavzetost kolektiva so najtrdnejši grad­ beni material, ki ga »PIONIR« vgrajuje v svojo stavbo. Dobra organizacija dela, sodobni dosežki teh­ nologije, hitrost in kvaliteta gradnje, sodobni stroji, sposobni kadri in konkurenčne cene so omogočili podjetju uspešen nastop na slovenskem ter jugoslo­ vanskem tržišču in v inozemstvu. Tolikšnega napredka dobrih poslovnih rezul­ tatov in velikega slovesa ne bi podjetje doseglo ni­ koli, če se ne bi zavedalo, da so pogoj dobrega dela: dobro počutje zaposlenih, dobri medsebojni odnosi in predanost združenemu delu. Zato je bil vseskozi pri podjetju dan poudarek realizacije družbenega standarda zaposlenih, kar se odraža v tem, da ima podjetje v vseh središčih TOZD samske domove in družinska stanovanja, rekreacijske površine in 5 počitniških domov. Na vseh večjih gradbiščih pa so organizirani obrati družbene prehrane. Da je »PIONIR« dosegel v preteklem razdobju tako velike poslovne rezultate, ne gre zahvala samo dobri notranji konsolidaciji podjetja, ampak tudi dobrim poslovno-povezovalnim odnosom vseh, ki sodelujejo pri gradnji objektov. Danes predstavlja SGP »PIONIR« Novo mesto drugo največjo delovno organizacijo gradbeništva v Sloveniji. S svojimi zmogljivostmi lahko v združe­ nem delu izdela letno 2500 stanovanj, 2500 hotel­ skih ležišč, 200 000 m3 armirano betonskih montaž­ nih objektov, 120.000 m2 montažnih elementov za stanovanja in mnogo drugih objektov. TOZD lesni obrat izdela letno 50.000 m2 harmonika in preklop­ nih vrat, TOZD mehansko kovinski obrat pa 35.000 servisov in popravil osebnih in tovornih avtomobi­ lov ter strojev itd. Za izredno prizadevnost in dobre delovne do­ sežke je podjetje dobilo v teku 30 let mnogo po­ hval, diplom, odlikovanj in referenc, v domovini in na tujem. Vsa ta priznanja dokazujejo uspešno de­ lo vseh članov kolektiva, p osebno pa tistih, ki že dolgo vrsto let sodelujejo pri gradnji objektov, ki so posejani po vseh področjih naše domovine. Sidrane zaščitne stene UDK 72.025 1.0 Uvod Pri graditvi novih zgradb v strnjenih naseljih ali na drugih mestih v bližini obstoječih objektov je potrebno zavarovati okolne objekte od poškodb, ki lahko nastanejo zaradi izkopa gradbene jame. Zaščito gradbenih jam je mogoče izvesti na več na­ činov. Z injektiranjem zemeljin pod in ob obstoje­ čem objektu okoli gradbene jame, če so tla injek- tibilna ali z zaščitnimi stenami z vrsto vrtanih kolov, zagatnic ali vertikalnih jeklenih nosilcev z lesenimi polnili (t. i. »berlinska stena«) Na tem me­ stu bomo prikazali zaščito gradbene jame na izve­ denih primerih z uporabo sidranih vertikalnih je­ klenih nosilcev z lesenimi polnili, ka jih lahko upo­ rabljamo samostojno v primerih, kjer ni visoke talne vode oziroma kjer je potreba po črpanju vode minimalna. 2.0 Izračun in konstrukcija Obremenitev stene izračunamo upoštevajoč aktivni zemeljski pritisk zaledja, obtežbe vozil in obstoječih objektov. Razporeditev sider za sidranje vertikalnih jeklenih nosilcev opravimo glede na dopustno obremenitev sider, razpoložljivih dimen­ zij jeklenih profilov in optimalno ekonomsko re­ šitev. STEFAN FAITH, DIPL. INZ. V primerih, kjer so tla injektibilna, lahko za­ ledje stene injektiramo in dosežemo večjo stabil­ nost in manjše pritiske oziroma obtežbe na steno. Dolžino sider določajo lokalne varnosti proti izvle­ ku sider in potrebna elastičnost stene, ter globalna varnost. Na sliki 1 je prikazan prerez zaščitne ste­ ne za gradbeno jamo poslovnega objekta na Can­ karjevi ulici v Mariboru na kontaktu s cesto. Glo­ bina gradbene jame je 7,20 m pod koto hodnika za pešce. Dolžina vrtikalnih nosilcev je 9,0 m. Raz­ dalja vertikal je 2,0 m med te so vgrajena polnila iz lesenih tramičev 10/10 cm. Sidranje vertikal je izvršeno na globini 1,0 m in 5,0 m pod koto ce­ stišča. Pri računu obremenitve stene je upoštevan aktivni zemeljski pritisk z mobiliziranim strižnim kotom = 31° in prostominsko težo = 2 Mp/m3 za prodno peščene zemljine gostega sestava, ki se na­ hajajo v zaledju zaščitne stene. Vplivi prometne obtežbe so upoštevani s kolesnim pritiskom 10 Mp in dinamičnim koeficientom 1,2. Pri sidranju stene so uporabljena Dywidag sidra 0 26,5 mm za katere je računana dovoljena obremenitev 31,5 Mp. Dolžina je izračunana na osnovi stabilitetne analize zaledja po metodi, ki sta jo objavila Ranke in Ostermayer (Bautechnik 10/ 1968). Dobljena je varnost F = 1,45. Z izračunom varnosti proti zdrsu v zaledju stene po energetski metodi na osnovi izvajanj Gudehuse (Vorträge der 100 ,,50 . "T r 269,95 K. Baugrundtagung 1970 in Düsseldorf, str. 296) pa je dobljena varnost 1,35. Na sliki 2 je prikazana stena ob temelju ob­ stoječe zgradbe osnovne šole v Cankarjevi ulici. Pred izvedbo stene je izvršeno injektiranje. Stena je izvedena pod temeljem obstoječega objekta, za­ to ni bilo mogoče izdelati vrtine za vstavitev verti­ kal. Tako je na tem mestu privzet drug princip de­ la. Po končanem injektiranju pod temelji se je iz­ vršil izkop s strani v širini 1,0 m za vstavitev ver­ tikal dolžine 1,80 m. Vertikale so sidrane v zaledju pod obstoječi objekt. Pri izračunu je upoštevan aktivni zemeljski pritisk in obtežbe objekta tako, da je računana horizontalna komponenta vertikal­ ne obtežbe, ki nastane zaradi nagnjenosti injekti- ranega zaledja. Stabilnost je tudi pri tej steni ra­ čunana po obeh metodah. Dobljeni faktorji varno­ sti proti zdrsu zaledja so 1,57 in proti porušitvi v globoki drsini F = 1,32. Iz slik je razvidna konstrukcija zaščitne stene, ki se sestoji iz vertikalnih 2U 240 in horizon talnih nosilcev 2U 180 preko katerih je izvršeno sidranje z DYWIDAG sidri 0 26,5 mm. Med vertikalnimi nosilci so postavljena polnila iz lesenih tramičev 10/10 cm. Sidra zaščitne stene ob cesti imajo dolži­ no 10,5 m in 7,5 m. Na koncu sidra je injektirani del dolžine 3,0 m, preko katerega se prenaša sila v sidrna tla. Na sliki 3 so razvidni detajli izvedbe sidranja z vertikalnimi in horizontalnimi nosilci ter polnili. 3.0 Primeri izvedbe Uporabnost sidranih zaščitnih sten je prikaza­ no na nekaj primerih. Na sliki 4 je sidrana stena za zaščito gradbene jame poslovnega objekta na Can­ karjevi ulici v Mariboru. Dolžina stene je 153 m. Od tega 42 m pod temelji obstoječe zgradbe osnovne šole. Višina stene je 7,2 m. Za izdelavo stene so vrtane vrtine globine 9,0 m na medsebojni razdalji 2,0 m v katere so nato ustavljene vertikale iz sku­ paj zvarjenih profilov U 240. Pri izkopu so med vertikale vstavljena lesena polnila. Votline nastale pri izkopu so zapolnjene z betonom. Po izkopu do Sl. 4. Gradbena jam a v Cankarjevi ulici v M ariboru globine 1,8 m pod koto cestišča se je pričelo z vgra­ jevanjem sider. V izvrtano vrtino 0 80 mm so vstavljene DYWIDAG sidra 0 26,5 mm. Pri izvle­ ku cevi se je polprostor injektiral na dolžini 3,0 m. Tako se je sidranje izvedlo v isti višini od enega do drugega konca stene. Po preteku sedem dni so montirani horizontalni nosilci iz dveh profilov U 180 na sidra, katera so potem napenjana na dolo­ čeno silo 27,0 Mp, oziroma na 1,2 X27,0 = 32,4 Mp, ter popuščana nazaj na 27,0 Mp. Na vsakem desetem sidru je izvršeno napenjanje do 32,4 Mp in popu­ ščanje na 5,4 Mp po stopnjah od 5,4 Mp pri čemer so vršene meritve premika stene in deformacij sidra. Po končanem napenjanju sider se je nadaljeval iz­ kop do globine 5,50 m ter vgradila sidra na koti —5,0 m. Postopek pri vgrajevanju sider, je bil enak kot za zgornja sidra. Ker sila sidra s časom popu­ šča je izvršeno ponovno napenjanje sider na 27,0 Mp. Pod temelji osnovne šole je uporabljen drug postopek, ker ni bilo mogoče vzgraditi vertikalne nosilce pod stavbo. Najprej je izvršeno injektiranje pod temelji 6,0 m globoko. Po sedmih dneh se je začelo z izkopom pasov širine 1,0 m za izdelavo lu­ kenj za sidra in montažo vertikal. Stena je izvede­ na brez horizontal z razmaknjenimi U profili. Delo je napredovalo v stopnjah, s čimer je bila zagotov­ ljena stabilnost objekta. Drug primer je prikazan na slikah 5, 6 in 7, kjer je sidrana zaščitna stena izdelana za podvoz pod železniško progo na Drenikovi ulici v Ljublja­ ni. Pri tem objektu je značilno, da se je v času iz­ delave podvoza moral ohraniti železniški promet. Oddaljenost tirnice od zaščitne stene je zna­ šala 1,5 m. Za nemoteno odvijanje železniškega pro­ meta, sicer z omejeno hitrostjo, je pred začetkom del izvršeno injektiranje tal ob železniškem tiru, s Sl. 5. Podporna stena ob železniški progi na D renikovi u lici v L ju b ­ ljani Sl. 6. Podporna stena ob železniški progi na D renikovi ulici v L jub­ ljani Sl. 7. Podporna stena ob železniški progi na D renikovi ulici v L jub­ ljani čimer je preprečeno krušenje pri izkopu gradbene jame. Istočasno je s tem ukrepom zamenjan pritisk na steno. Dolžina stene je bila 60,0 m, višina pa do 8,9 m. Stena je bila sidrana z dvema vrstama sider na globinah 1,5 m in 4,5 m pod koto tirnice. Na slikah 8, 9, 10 in 11 so prikazani še neka­ teri primeri izvedbe sidranih zaščitnih sten za gradbene jame v Ljubljani. 4.0 Meritve Pri vgrajevanju so na vsakem desetem sidru opravljene meritve. Sidra so napenjana do 1,2 X 27,0 = 32,4 v presledkih po 0,2 X 27,0 = 5,4 Mp. Pri vsaki stopnji napenjanja so merjene deforma­ cije sider in horizontalni premiki stene (vertikalnih nosilcev.) Na osnovi teh meritev so narisani dia­ grami obremenitev — deformacija sider. Na teh diagramih je razvidna velikost plastičnih in ela­ stičnih deformacij. Plastične deformacije nastanejo zaradi premika sidrnega telesa, elastične deforma­ cije pa od raztezka sider. Merjene vrednosti se uje­ majo z računskimi, kar je prikazano na diagramih. Pri ponovnem napenjanju sider po približno treh tednih je ugotovljeno, da se je pri nekaterih sidrih zmanjšala sila prednapenjanja na ca 50’%, kar po- SI. 8. Gradbena jam a stolpnice B a­ varski dvor v L jubljani Sl. 9. Zaščitna stena "-adben e jame za pošto v L jubljani meni, da se je sidrno telo premaknilo za ca. 10 mm. Deformacije sidrnega telesa so minimalne in ne ogrožajo stabilnost stene. 5.0 Zaključek V strnjenih naseljih in v bližini obstoječih ob­ jektov je pogosto potrebno zavarovati gradbeno ja­ mo od zasutja in sosednje objekte od neželjenih poškodb, kar se lahko prepreči z izvedbo sidrane zaščitne stene. Vsaka stena predstavlja poseben primer, kar je potrebno upoštevati pri projektiranju in izvedbi. Posebej pa je potrebno upoštevati še globino izko­ pa, obremenitve stene s prometno obtežbo itd. Na osnovi teh vplivov se določi potrebna dolžina sidra­ nja, razporeditev vertikal in nivoje sidrnih ven­ cev. Navedeni primeri kažejo, da se z izvedbo za­ ščitnih sten doseže potrebna varnost za objekte, za promet ob objektu, za ohranitev vseh instalacij v cestišču in nemoteno odvijanje gradbenih del znot­ raj zaščitne stene. Upamo, da bo ta kratek prikaz prispeval k se­ znanjanju s problematiko graditve, če računamo, da so globine novih objektov veliko večje od obstoje­ čih in da je omejevanje prometa v mestih nemo­ goče. Sl. 11. Zaščitna stena gradbene Jame poslovne zgradbe pri k olo­ dvoru v L jubljani L i t e r a t u r a Ranke, Ostermayer: Beitrag zur Stabilitätsunter­ suchung mehrfach verankerter Baugrubenumschlies- sungen. Die Bautechnik 10/1968 UDK 72.025 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1970 (25) ST. 10, STR. 186—192 Stefan Faith: SIDRANE ZAŠČITNE STENE Prikazane so osnove pri projektiranju zaščitnih sten in podano nekaj izvedenih primerov, iz katerih so razvidne možnosti zaščite gradbenih jam in obstoje­ čih sosednjih objektov. Stene so izvedene iz jeklenih vertikalnih in lesenih polnil ter so sidrane v zaledje stene. Betonkalender 1971 II. Teil, Verpressanker, Bau­ gruben G. Gudelus: Ein statisch und kinematisch ver-an- keter Standsicherheitsnachweis für Böschungen, Vorträ­ ge der Baugrundtagung 1070 in Düsseldorf UDC 72.005 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) NR. 10, PP. 180—192 Stefan Faith: ANCHORED PROTECTIVE WALLS The paper treats the projecting of anchored pro­ tective walls. Some examples of those walls illustra­ ting the possibilities of excavation for structures and their protecting as the protecting of neighbouring ob­ jects, are given. The walls, made of vertical steel and wood filings, are anchored into the hinterland of ground. O problemih uporabe dodatkov za betone* UDK 666.997.2.16 p r o f . d r . j o s E c a l l e j a , Ma d r i d V skoraj 40 letih, odkar so v Združenih drža­ vah čisto slučajno odkrili prvi dodatek za betone (ki se je nepričakovano izkazal kot aerant), je zrasla močna nova industrija proizvodnje dodatkov, ki se še kar naprej širi. Ta razvoj je po eni strani po­ spešila komercialna propaganda, po drugi strani pa želja potrošnikov, da dosežejo nove učinke in tudi čudeže. 2e pred petimi leti so v deželah, ki so v teh­ nologiji betoniranja najbolj naprej, kot npr. ZDA in ZRN, uporabljali dodatke pri 65,0/o vsega betona. Zato se ne smemo čuditi, da ta odstotek v svetov­ nem povprečju stalno raste. K tej rasti so prispe­ vali tudi ugodni pogoji, kot so med drugim širjenje industrijskih betonarn, splošna tendenca k beton­ skim prefabrikatom in k industrializaciji gradbe­ ništva, uporaba betona pri ključnih prometnih ob­ jektih vseh vrst in podobno. Ob teh dejanskih potrebah pa sta komercialna propaganda kot tudi utopična želja za nemogočim ne samo pospešili razvoj proizvodnje dodatkov, am­ * Prinašamo izvleček članka znanega strokovnja­ ka, vicedirektorja španskega centralnega inštituta za gradbeništvo in cement »Eduardo Torroja«. Članek je izšel v reviji Cemento — Hormigon, št. 508, junij 1976. Smatramo, da je članek aktualen tudi za naše razmere. pak sta temu razvoju kdaj storili tudi slabo uslugo. Prišlo je do napačne uporabe in celo do zlorabe. Oglejmo si torej probleme, ki so povezani z upo­ rabo dodatkov. Najprej poskusimo čim bolj popolno definirati, kaj je dodatek za betone. To je izdelek, ki ga doda­ jamo cementni pasti, malti ali betonu ob njihovi pripravi, pri ustreznih pogojih, na primeren način in v natančni dozi, kateri ima namen, da spremeni lastnosti mešanice v ugodnem smislu in s trajnim učinkom oziroma jo izboljša v enem ali več pogle­ dih tako v svežem stanju kot potem, ko je že vezala in pridobila trdnost. Marsikdo je želel videti v dodatku univerzalen pripomoček, tako rekoč zdravilo za vse in za vsako priložnost. S tem je bila storjena že prva napaka —• zasidrala se je ideja o vsemogočnosti dodatka. Odveč je uporabljati dodatke pri slabem betonu, ki bo ostal še naprej brezupno slab. In v takem pri­ meru ne gre valiti krivdo za to na dodatke. Če si še naprej dovolimo primerjavo dodatkov z zdravili, moramo za slednje ugotoviti, da sta nji­ hova proizvodnja in potrošnja v rokah kvalificira­ nega, specializiranega in pooblaščenega osebja, ki natanko pozna lastnosti in delovanje zdravila kot tudi ckolnosti vsakega primera, ki mu je treba zdravilo predpisati. Zakaj se ne postopa na enak način pri dodatkih za betone? Smo pri drugi napaki: pomanjkanje nadzora in uporaba brez znanja. Pri lastnih receptih obstoji pojmovanje, da bo dala dvojna doza dvojen učinek ali pa enak učinek v polovičnem času. Gre za naivno tendenco, da se brez vsake osnove postavijo razmerja med dozo do­ datkov in učinki. Če imamo npr. retardant, pospe­ ševalec ali aerant in dobimo pri neki dozi podaljša­ nje časa vezanja za 1 uro ali skrajšanje za 2 uri ozi­ roma vključimo 3'% zraka, mislimo, da bomo do­ bili pri dvojni dozi podaljšanje časa vezanja za 2 uri, skrajšanje za 4 ure, oz. 6 °/o vključenega zraka. To je primer tretje napake, neosnovane ideje o ekstrapolaciji. Splošno se tudi misli, da je dovolj, če se ne prekorači maksimalna doza iz danih navo­ dil. Pri tem se pozablja, da npr. obstajajo pospeše­ valci, ki pod neko minimalno dozo delujejo kot re- tardanti. Dostikrat pričakujemo uspeh pri dodatku, ki se je že nekje obnesel. Takratnih pogojev nismo niti dobro registrirali, novih pogojev pa prav tako nismo dobro proučili. Seveda je rezultat lahko presenečenje v slabem smislu. Takšno neutemelje­ no in skrajno posploševanje je četrta napaka. Kot primer navajam, da je posebno učinek aerantov zelo odvisen od vsebnosti najfinejše frakcije v agregatu, na kar se redno pozabi. Če presadimo prej omenjeno idejo o vsemogoč­ nem dodatku na področje specifičnega učinka po­ sameznega dodatka, kaj lahko spregledamo, da ta nima drugega učinka od tistega, po katerem ga poz­ namo. To je primer pete napake, nepoznavanja na­ sprotnih indikacij. Primer za to je kalcijev klorid, ki je sicer odličen pospeševalec vezanja in narašča­ nja trdnosti, ki pa je zaradi korozivnosti zelo ne­ varen za armirane in prednapete betone. Poleg takih primerov poznamo tudi sekundarno učinke, katerih nepoznavanje in zanemarjanje predstavlja šesto napako. Takšen »sekundarni« učinek ima lahko celo pomen prve kategorije. Pri pospeševalcih je npr. treba računati s povečanim krčenjem, ki lahko privede do razpok, ki so poseb­ no nezaželene pri vidnih ploskvah. Do nadaljnje napake lahko pride, če uporablja­ mo dodatke pri novih, specialnih primerih, ne da bi prej napravili elementarne poskuse. Jasno je, da se navodila za uporabo lahko nanašajo le na sploš­ ne in najbolj pogoste primere. Z recepturo, ki smo si jo priredili na podlagi poskusov, lahko včasih celo izboljšamo rezultate, ki jih navajajo navodila. Če rezimiram, so dodatki v realnosti daleč od tega, da bi bili brez nedostatkov. To pa nikakor ne smemo vzeti za njihovo negativno plat, ker je pač treba s temi nedostatki računati. Ker se področje proizvodnje in uporabe aditivov širi, bo vedno bolj možno izbrati takšen dodatek, ki bo v danem pri­ meru imel najmanj nedostatkov in ki bo dal za­ želeni rezultat z največjo gotovostjo. Kaj lahko torej rečemo o bodočnosti dodatkov za betone in kaj bodo ti dodatki pomenili za tehno­ logijo betonov? Prispevek dodatkov bo gotovo odvisen v veliki meri od boljšega znanja o njihovem delovanju in od razširjanja tega znanja na primeren in pošten način. Izboljšati se mora kontrola nad dodatki, ta­ ko pri proizvodnji, ki naj da dobro in konstantno kvaliteto, kot predvsem pri uporabi, ki naj bo v rokah kvalificiranega in odgovornega osebja, ki naj ima na razpolago ustrezno opremo za doziranje in kontrolo. Zastaviti je treba obširen eksperimentalni program, da v celoti ugotovimo lastnosti dodatkov in, da se izognemo nezaželenim sekundarnim efek­ tom. Specifikacije dodatkov naj bi čim bolj podrob­ no opisale njihove dobre in slabe lastnosti in ob čim več realnih primerih. Uporabnik naj dobi od proizvajalca končno tudi neko garancijo, vsaj v ob­ liki certifikata za kvaliteto. Pregledati je treba tu­ di možnosti izdaje standardov za prevzem in upo­ rabo dodatkov. Široko področje uporabe dodatkov bo še vedno predvsem pri indistrijskih in transportnih betonih. Prav to so betoni, ki vsebujejo dobro znane mate­ riale, z določeno in ustaljeno granulacijo in dozo in ki se proizvajajo po postopku, ki je dobro nadzoro­ van v vseh fazah. Dodatki bodo tudi odigrali odlo­ čilno vlogo pri prehodu na prefabrikacijo betonskih elementov v tovarni in s tem pri razvoju indust­ rializacije gradbeništva. To postaja realnost že da­ nes. Prevedel in priredil I. Kocuvan Pripomba: Poleg ukrdpov za izboljšanje stanja, ki jih na­ vaja pisec, se mi zdi zelo pomembno, da dosežemo, da proizvajalci dodatkov deklarirajo njihovo ke­ mično sestavo in koncentracijo. Isto velja tudi za dodatke za mletje cementa. Vsaka embalaža in vsa­ ko navodilo za uporabo naj bo opremljeno razen s komercialnim imenom dodatka tudi z njegovo ke­ mično sestavo in koncentracijo. Le na ta način bo­ mo lahko imeli celoten proces betoniranja v rokah in sc izognili morebitnim velikim škodam na grad­ biščih. Mnenja sem, da bo takšen ukrep v korist tako proizvajalcem betona in cementa kot tudi pro­ izvajalcem samih dodatkov, ki jih bo tako zaščitil pred dostikrat neopravičenimi sumničenji. Pomi­ sliti moramo, da so vse ostale komponente betona znane in dobro definirane in, da je iskanje vzrokov za razne poškodbe zelo otežkočeno, če nam ni znana konstrukcija in koncentracija dodatka. Kaj poma­ ga, če imamo npr. cemente definirane do potanko­ sti, po vseh mogočih kriterijih, če pa že neznatna primes tako rekoč anonimnega dodatka zelo spre­ meni njihove lastnosti. Sam standard, ki bo defi­ niral delovanje dodatkov in je sicer v pripravi, ne bo zadoščal, ker dodatkov mnogih domačih in tu­ jih proizvajalcev med seboj ni mogoče drugače pri­ UDK 666.997.2.16 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (2S) ST. 10, STR. 192—194 Jose Calleja: O PROBLEMIH UPORABE DODATKOV ZA BETONE V zadnjih 40 letih je zrastla močna industrija do­ datkov za betone, ki se po vsem svetu nenehno širi. Članek podaja najprej strokovno utemeljeno definici­ jo dodatkov za betone, nato pa obravnava zlasti na­ pake in zlorabe, ki se pri uporabi dodatkov za betone dogajajo. mer jati za cel spekter področja uporabe kot s pri­ merjanjem njihove konstitucije in koncentracije. Celotni postopek za dovoljenje za dajanje dodatkov na trg v SFRJ naj bi tekel na podoben način kot pri zdravilih ali pa sredstvih za zaščito rastlin. I. K. UDC 666.997.2.16 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) NR. 10, PP. 192—194 Jose Calleja: THE USE OF ADDITIVES FOR CONCRETE During the last 40 years a great industry of con­ crete additives has grown. This production is increa­ sing in all world countries. First the paper treats the technical definition of the concrete additives, then it gives the mistakes and abuses wich are usually made in the use of additives for concrete. Relativna tlačna trdnost betona UDK 693.546 1. UVOD Vse hitrejši tempo gradnje, predvsem pa novi tehnološki postopki pri pripravljanju in vgrajeva­ nju betona tako v obratih za prefabrikacijo kot tudi na gradbiščih postavljajo pred operativca vse pogostejše vprašanje ocenitve 28-dnevne tlačne trdnosti betona na osnovi ugotavljenih rezultatov 7- dnevne tlačne trdnosti. Odgovor je videti sicer eno­ staven, saj se v literaturi pogosto najdejo ustrezne enačbe za preračun, vendar tako izračunane vred­ nosti v večini primerov močno odstopajo od dejan­ skih. Vzroki za to so različni, glavni pa je v tem, da številnih parametrov v enačbah ni moč za.eti, pred­ vsem pa ne neenakomernosti kakovosti cementa, ki je pri domači proizvodnji cementa pogosto prisotna, in pa lastnosti mešanih cementov, ki predstavljajo v naši cementarni industriji skoraj celotno proizvod­ njo. Privzemanje konstant za ocenitev 28-dnevne tlačne trdnosti betona na osnovi ugotovljenih tlač­ nih trdnosti betona v drugih terminih, je lahko to­ rej brez dobrega poznavanja dinamike strjevanja uporabljanega cementa in upoštevanja glavnih vplivnih faktorjev na hidratacijo, zelo netočno. ALOJZ SEVER DIPL. ING. 2. OCENITEV TLAČNE TRDNOSTI Kot rečeno obstajajo v literaturi različni em­ pirični obrazci za preračun tlačnih trdnosti betona, ki omogočajo ocenitev trdnosti v določenem ter- minuna osnovi poznane dejanske trdnosti betona v nekem drugem terminu. Za operativca je najzani­ mivejši odnos trdnosti, ugotovljenih v zgodnjih ter­ minih glede na trdnosti, ki bodo dosežene pri sta­ rosti betona 28 dni. Gre namreč za dinamiko hid- ratacijskega procesa v obdobju do starosti betona 28 dni. V praksi je bil in je tudi še sedaj pogosto priv­ zet faktor za preračunavanje 7-dnevne na 28-dnev- no tlačno trdnost betona v obliki konstante in sicer 0,70. Roš je podal naslednji empirični obrazec za ocenitev 28-dnevne tlačne trdnosti betona na osno­ vi trdnosti, ugotovljene v poljubni starosti: ß n — JÖ28 • a a • n'2/3a —----------- a -f- n2/3 kjer pomeni: /?28 — tlačno trdnost betona pri starosti »n« dni ßn — 28-dnevna tlačna trdnost betona n — starost betona na dan preiskave a, b — koeficienti, ki so odvisni od vrste ce­ menta in koestitenca svežega betona Iz koeficientov, ki jih je avtor obrazca tabela­ rično podal lahko za nomalno stojoče cemente in normalno plastične betone izračunamo razmerje med 7- in 28-dnevno tlačno trdnostjo, ki znaša Ö7 = 0,70, pri močno plastičnih betonih pa ni = 0,66. Koeficienti »a« in »b« upoštevajo hitrost strjevanja cementa, medtem ko pa vpliv v/c faktorja v obraz­ cu ni upoštevan. Zeitsman je npr. podal obrazec za ocenitev tlač­ ne trdnosti betona v katerikoli starosti betona pri poznani 7-dnevni tlačni trdnosti betona. Obrazec se glasi: ft = a • f7 + b • f72 kjer pomeni: ft — tlačna trdnost betona pri poljubni sta­ rosti (enota p.s.i) f7 — tlačna trdnost betona po 7 dneh (enota p.s.i) a, b —• parametri Avtor obrazca podaja vrednosti za parametre »a« in »b« tabelarično. Ti parametri upoštevajo po­ sredno tudi vpliv vrednosti v/c faktorja, ki se izraža v linearnem zmanjšanju odnosa med 7- in 28- dnevno tlačno trdnostjo betona ob zmanjšanju tlač­ ne trdnosti betona. Še bi lahko naštevali obrazce različnih avtor­ jev, ki so podobno kot omenjena dva matematično formirani na osnovi velikega števila rezultatov, ugotovljenih v laboratoriju. Vsak obrazec je torej specifičen za določene osnovne materiale, s kate­ rimi je bil beton izdelan in za določene vrste be • tona glede na različne vrednosti v/c faktorjev. 3. VPLIVI NA RELATIVNO TLAČNO TRDNOST BETONA Na relativno tlačno trdnost betona (tj. na raz­ merje tlačnih trdnosti ffn/02S, kjer pomeni o„ pozna­ no tlačo trdnost v starosti »n« dni o28 tlačno trdnost v starosti 28 dni) imajo predvsem vpliv naslednji vplivni faktorji: — vrsta in vsebnost cementa — v/c faktor svežega betona — stopnja zgostitve svežega betona — temperaturni pogoji — dodatki betonu. Če temperaturne pogoje izločimo (strnjevanje betona pod laboratorijskimi pogoji pri +20° C) ima poleg cementa (njegove kakovosti in vsebnosti) bist­ ven vpliv na dinamiko strjevanja tudi stopnja raz­ redčenosti svežega betona tj. v/c faktor. V zadnjem obdobju, ko so tudi pri nas postali dodatki betona sestavni del svežega betona (pred­ vsem tisti, s (katerimi neposredno vplivamo na di­ namiko hidratacijskega procesa — pospeševanje, zavlačevanje) se je vpliv zunanjih činiteljev na di­ namiko strjevanja še povečal. 4. REZULTATI LABORATORIJSKIH PREISKAV Za potrebe operative so bile laboratorijsko iz­ delane razredčilne krivulje (odvisnost tlačne trd­ nosti betona od vrednosti v/c faktorja) z različnimi vrstami cementov iz dveh cementarn. Izbrano je Oznaka betona Cem en­ tarna Vrsta cem enta K akovostni pokazalnik Tlačne trdnosti betona v kp/cm* pri izbranih v /c-fa k torjih 0,40 0,42 0,45 0,46 0,48 0,50 0,52 0,54 0,55 0,56 0,58 0,60 0,62 0,64 0,65 0,66 0,63 0,70 0,74 0,76 «7 340 275 235 208 174 i A PC 450 470 410 378 368 308 a l l a 28 0,72 0,67 0,62 0,57 0,57 405 370 330 315 275 230 180 2 A PC 20 p 450 a 28 530 490 470 435 395 360 300 O-J 028 0,70 0,76 0,71 0,73 0,70 0,64 0,60 »7 322 312 268 228 202 179 3 B PC 15 p 450 333 388 345 320 297 265 o-jla^g 0,84 0,81 0,78 0,71 0,68 0,68 Orj 255 207 163 152 130 4 B PC 15 p 450 ö 28 328 295 245 233 205 CF7/a ž8 0,78 0,70 0,67 0,65 0,63 °7 343 331 286 256 233 5 B PC 15 p 450 a28 420 390 345 325 307 a7/ Oo g 0,82 0,85 0,83 0,79 0,78 a7 283 276 251 205 179 6 B PC 15 p 450 °28 603 545 560 482 415 O'jl 0-28 0,47 0,51 0,45 0,43 0,43 *7 380 372 343 280 250 7 B PC 550 a 28 452 452 445 366 356 0 7l 028 0,84 0,83 0,77 357 0,70 477 390 380 0,77 342 8 B PC 550 a28 458 398 425 377 351 O'jlOoQ 0,98 0,98 0,90 0,95 0,97 Legenda: cr7 — 7-dnevna tlačna trdnost o28 — 28-dnevna tlačna trdnost a7/a.,s — 7-dnevna relativna tlačna trdnost Tabela 1. Rezultati T- in 28-dnevnih tlačnih trdnosti betona ter n jun o razm erje v odvisnosti od vrednosti v i c fak torja bilo območje običajno uporabljanih vrednosti v/c faktorjev od vrednosti 0,40 do vrednosti 0,75. Kon­ sistenca svežega betona je bila v vseh primerih mehko plastična z indeksom konsistence po Vebe med ca. 1,5 in 2,5. Vsi betoni so bili plastificirani s plastifikatorjem Delta-cementolom v količini 0,2 % na težo cementa. Betonski preiskušanci so bili do ca. 24 ur pred preiskavo negovani v vodi sobne temperature ( + 20° C). Tlačna trdnost betonskih kodk je bila ugotovljena na seriji treh kock pri sta­ rosti betona 7 in 28 dni. Celotna količina betona za vseh 6 kock je bila pripravljena strojno v enkratni količini. Razredčilne krivulje tlačnih trdnosti betona pri starosti 28 dni so prikazane grafično v diagramu št. 1. V tabeli 1 so zbrani posamezni rezultati 7- in 28-dnevnih tlačnih trdnosti betona v odvisnosti od vrednosti v/c faktorjev za različne vrste uporab­ ljenih cementov. Izračunane so tudi relativne tlač­ ne trdnosti betona pri 7-dnevni starosti kjer je 028 = 1,00). Zaradi boljše preglednosti so prav relativne tlačne trdnosti betona pri 7-dnevni staro­ sti prikazane tudi grafično v diagramu št. 2. 5. ZAKLJUČKI Medsebojno primerjanje pikazanih razredčilnih krivulj z isto vrsto cementa, proizvedenega v isti ce­ mentarni vendar v različnih časovnih obdobjih (1974 in 1975 L), kaže na veliko heterogenost v kakovosti uporabljenih cementov iste deklaracije. Prav ta ne­ enakomernost kakovosti proizvajalnih cementov za­ hteva od operativca stalno kontrolo dobavljenega cementa in nujno potrebno korekcijo uporabljanih receptur. To pa je pogosto neizvedljivo, saj je po­ trošnja cementa na gradbiščih največkrat sprotna. U DK 693.546 GRADBENI VESTN IK, LJUBLJANA, 1976 (25) ŠT. 6-7, STR. 194—198 Alojz Sever: RELATIVNA TLAČNA TRDNOST BETONA Avtor podaja način ocenjevanja in preračunavanja tlačnih trdnosti betona na temelju ugotovljenih rezul­ tatov tlačne trdnosti po 7 dneh. Ta način pa je zelo relativen in lahko tudi netočen. Članek obravnava različne vplive na tlačno trdnost betona, kakor tudi re­ zultate laboratorijskih preiskav, kar vse je potrebno pri izračunu tlačnih trdnosti upoštevati. Grafično prikazani rezultati 7-dnevnih relativ­ nih tlačnih trdnosti izkazujejo izrazito1 odvisnost teh trdnosti od vrednosti v/c faktorjev. Relativna tlačna trdnost betona z zvišanjem vrednosti v/c fak­ torja (s stopnjo razredčenosti) pada. Iz grafikona izhaja, da se torej 7-dnevna relativna tlačna trdnost betona zniža od vrednosti v/c faktorja 0,50 do 0,70 za ca. 15 do 20 %>, kar predstavlja pri visokih mar­ kah betona že veliko številčno vrednost. Prikazana rezultati nedvoumno izkazujejo, da privzelanje konstantnih vrednosti za preračun tlač­ nih trdnosti betona od 7 na 28 dni zelo nezanesljivo, saj se gibljejo razlike med 7-dnevnimi relativnimi tlačnimi trdnostmi preiskanih betonov pri sicer istih vrednosti v/c faktorjev, kar v območju ca. 25 odstotkov, ekstremno pa celo do 50 %. Omenjene razlike pa kažejo na zelo različno dinamiko strje­ vanja betoma, izdelanih s cementi iste deklaracije in iste cementarne. Kot je iz prikazanih rezultatov razvidno, je di­ namika strjevanja prvenstveno odvisna od kako­ vosti cementa in vrednosti v/c faktorja svežega beto­ na. Ker pa je v naših razmerah taka proizvodnja cementa kot tudi proizvodnja svežega betona dokaj neenakomerna, je zanesljiv preračun tlačne trdno­ sti betona, ugotovljene v neki določeni starosti na željeno starost, praktično nemogoč. Vzrok za to je prav nepoznavanje obravnavanih vplivnih para­ metrov za vsak konkretni primer posebej. L i t e r a t u r a : 1. A. Pavlovič: »Osnovi tehnologije betona«, Beo­ grad, 1954 2. F. S. Fulton: »Concrete Technology«, Johannes­ burg, 1964 3. E. Mali: »Kompleksan metod procenjivanja od­ nosno kontrole kvaliteta betona«, VII. kongres JNKVB, Sarajevo 1966 UD C 693.546 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) NR. 6-7, PP. 194—198 Alojz Sever: RELATIVE COMPRESSION RESISTANCE OF CONCRETE The author gives the manner of estimating and cal­ culating of compression resistance of concrete on the base o f the established results of compression resitance after 7 days. But this manner is very relative and it can be also unexact. The paper treats various influen­ ces on the compression resistance of concrete as well as the results of laboratory researches. All these mo­ ments must be taken into account calculating the compression resistances of concrete. vesti Tov. Peter Mandeljc, novi organizacijski sekretar Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije Z 15. septembrom je delovno mesto organizacij­ skega sekretarja ZGITS prevzel tovariš Peter Man­ deljc. Peter Mandeljc, rojen 25. V. 1938 v Ljubljani, je osnovno in gradbeno srednjo šolo končal v Ljubljani. Po odsluženem vojaškem roku se je leta 1961 zaposlil pri Ljubljanskih opekarnah, kjer je delal na različnih delovnih mestih, nazadnje kot vodja TOZD »Indop«. Med službovanjem je končal višjo gradbeno šolo, kjer je diplomiral leta 1966. Ko tov. Mandeljc prevzema posle organizacijskega sekretarja ZGITS, je končno rešeno dolgotrajno odprto vprašanje ustrezne zasedbe tega delovnega mesta. Člani Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slove­ nije želijo tovarišu Mandeljcu na tem delovnem mestu uspešno udejstvovanje v interesu nadaljnjega razvoja ZGITS in našega gradbeništva. S. B. mnenje in kritika PROBLEMATIKA V ZVEZI Z IZVAJANJEM REPUBLIŠKIH IN POKRAJINSKIH ZAKONOV O GRADITVI OBJEKTOV Kot je znano, spada po novi ustavi projektiranje, investiranje in graditev objektov v republiško pristoj­ nost. Ta pristojnost je za našo republiko razvidna iz 342. člena ustave SR Slovenije. Na tej osnovi so vse republike in pokrajine sprejele zakone, ki urejajo to materijo in sicer V naslednjih za­ konih : —• Zakon o prostornom uredjenju (Sl. list SR BiH, št. 13 od 23. 5. 1975) — Zakon o izgradnji investicionih objekata (Sl. list SR Crne gore, št. 35 od 23. 12. 1974) — Zakon o izgradnji objekata (Narodne novine SRH, št. 20/75 od 2. 6. 1975) — Zakon na izgradba investicionih objekti (Sl. ves- nik SR Makedonije, št. 35 od 15. 10 1973, štJ 46/73, 9/74, 47/74) — Zakon o graditvi objektov (Ur. list SR Slovenije, št. 42 od 11. 12. 1973, 2/75, 8/75) — Zakon o izgradnji investicionih objekata (Sl. glasnik SR Srbije, št. 25/73 od 30. 6. 1973, 31/74, 28/76) — Zakon o izgradnji investicionih objekata (Sl. list SAPK, št. 39 od 30. 12. 1972, 26/73) —• Zakon o projektovanju i grad j en ju (SI. list SAP Vojvodine 4/76) Republike in pokrajini so s temi zakoni uredile materijo, ki jo je pred tem urejal temeljni zakon o graditvi investicijskih objektov in na njegovi podlagi izdani republiški zakoni. Tako je v naši republiki zakon o ureditvi določenih vprašanj s področja graditve investicijskih objektov določal: —■ posebno zahtevne in specifične objekte in po­ sebne pogoje za registracijo delovnih organizacij, ki iz­ delujejo projekte za te objekte, —• upravne organe, ki izdajajo gradbena dovolje­ nja, — kdaj lahko investitor sam projektira in izvaja investicijska dela, —■ način strokovnega nadzorstva, — posebne pogoje za tiste, ki vodijo in strokovno nadzorujejo gradnjo posebno zahtevnih objektov, —■ podrobnejše določbe o tehničnem pregledu in uporabnem dovoljenju, — pogoje za graditev objektov občanov in civilnih pravnih oseb. Ze pri sestavi osnutkov zakonov, ki so jih začele pripravljati republike, je bila prisotna težnja gradbe­ nih strokovnjakov, zlasti v okviru Zveze gradbenih in­ ženirjev in tehnikov Jugoslavije in republiških ter po­ krajinskih zvez GIT, da se skuša doseči enotno obrav­ navanje nekaterih vprašanj. Takrat je bila formirana posebna komisija ZGIT Jugoslavije, ki je pripravila teze, kako naj bi se posamezna vprašanja reševala v re­ publiških in pokrajinskih zakonih. Kljub tej težnji in glede na nove ustavne pristoj­ nosti se pa zakoni med seboj razlikujejo. Leta 1974 je ZGIT Jugoslavije izdal posebno pub­ likacijo »Stanje gradjevinskih zakona i regulative«, v kateri je med drugim izvršena primerjava do takrat sprejetih zakonov gleda na svoječasno sestavljene teze. Leta 1973 sprejeti republiški zakon o graditvi ob­ jektov je v glavnem upošteval enotno dogovorjene na­ čela po zgoraj omenjenih tezah. Težnja po enotnem reševanju določenih vprašanj v že sprejetih republiških in pokrajinskih zakonih je postala aktualna v zadnjem času, ko je zvezni komite za energetiko in industrijo pripravil osnutek družbene­ ga dogovora o oddajanju graditve investicijskih objek­ tov v družbeni lastnini, češ, da je z republiškimi za­ koni kršena enotnost jugoslovanskega tržišča. Ker pa ne gre samo za to vprašanje, ki naj bi se po možnosti enotno obravnavalo v republiških zakonih, ampak so še nekatera druga vprašanja, ki bi jih tudi kazalo uskladiti, je ZGITJ imenoval posebno komisijo z nalogo, da pripravi teze o vseh vprašanjih, o katerih naj bi se republike in pokrajini dogovorile. V to ko­ misijo bodo vključeni poleg predstavnikov republiških in pokrajinskih ZGIT tudi predstavniki Gospodarske zbornice in sindikata. Teze se bodo obravnavale v republiških in pokra­ jinskih ZGIT. Izvršni odbor ZGITJ je tudi osvojil že izdelan koncept posebne delovne skupine z dne 17. 9. 1976, ki ga je sestavil inž. Vasja Simič. Prosimo naše strokovnjake, ki so zainteresirani na reševanju teh vprašanj in ki imajo pripombe na naš republiški zakon o graditvi objektov, da prispevajo s svojimi predlogi k morebitnim spremembam oziroma k oblikovanju enotnih stališč, če smatrajo, da je to potrebno. Inž. Vladimir Čadež OPEČNA GRADNJA V SEIZMIČNIH PODROČJIH V članku: »-Nekateri problemi v zvezi z opečno gradnjo v seizmičnih področjih-« avtorja V. I. Ko- novodčenka (v prevodu inž. S. B.), objavljenem v Grad­ benem vestniku št. 4—5 1. 1976 je na strani 58 desno spodaj navedeno naslednje: »Analize učinkov potresov kažejo, da je eden glav­ nih vzrokov poškodb zgradb ravno v nezadostni in po­ iz naših holehtivov ZA NJIMI STOJE DESETTISOCl BRALCEV Odkar smo zadnjič v tej rubriki poročali a vsebini glasil iz naših delovnih organizacij, smo od uredništev prejeli deset novih izdaj časopisov. Med njimi so pri­ merki s privlačno likovno podobo pa tudi pestri po vse­ bini. Naj omenimo, da je bilo v oktobru mesecu sklica­ no posvetovanje urednikov v gradbeništvu v organiza­ ciji komisije za informiranje, ki deluje v sklopu repub­ liškega odbora sindikata gradbenih delavcev. Namenje­ no je bilo izmenjavi izkušenj delavcev nai področju; in­ formiranja v gradbeništvu. Pozornost zasluži gradivo, v katerem je komisija ponudila povabljenim uredništvom osnovo za merjenje pestrosti in rangiranja vsebine v časopisih, s tem, ko je analizirala zastopanost posameznih vsebinskih podro­ čij v časopisih, ki so ji bili iz gradbeništva skozi vse leto dostopni. S tem je komisija dala vzpodbudo za na­ črtno komponiranje vsebine časopisov tudi tistim, ki priobčujejo gradivo več ali manj po naključju, ne da bi skrbeli za proporcionalno zastopanost tem po njihovi pomembnosti. S to komisijo, če se bo obdržala, bodo uredniki pri­ dobili dragocenega koordinatorja na svojem strokov­ nem področju, kar bo pripomoglo tudi h kvaliteti ob­ veščanja preko glasila kot najbolj razširjenega medija obveščanja v naših kolektivih. Nikakor ni zanemarljivo dejstvo, da navadno te časopise prejemajo vsi delavci podjetja in da so v celoti prebrani, česar ni mogoče tr­ diti za dnevno časopisje. S tem pa postajajo v naši družbi pomemben politični dejavnik. gosto v smislu predpisov neustrezni medsebojni vezavi opeke in malte (adhezija).« »Tako na primer je bilo v vseh opečnih zgradbah, ki so dobile razpoke ob priliki taškentskega potresa, ugotovljeno pokanje zidov po re­ gah tj. tisti način porušitve, ki ga povzroča slaba ad- hezija med opeko in malto.« Moje osebno mišljenje odobrava načelo, ki ga je postavil in s poskusnimi dokazi podprl tudi ZRMK. Malta s svojo adhezijo mora biti vedno šibkejša od trd­ nosti zidakov (v nategu), da se bodo ob potresih odpi­ rale razpoke točno po stikih zidakov ter sledile cikca­ kasto regam med zidaki. Premik po regah črpa več energije, ker je pot daljša, obenem pa obdrži zidovje zaradi trenja na regah tudi po razpokanju še znatno odpornost zidu kot celote. Obratno: grajenje z malto, ki bi bila močnejša po natezni trdnosti od zidakov, bi bilo po mojem napačno, ker bi ob potresu vodilo do ravnih krhkih lomov celega zidovja preko opek. Odpor­ nost tako razpokanega zidu bi bila bistveno šibkejša, sanacija pa težja. — Jasno pa je, da pri hujših potresih ni mogoče preprečiti pokanja zidov, saj more zidovje slediti prisilnim premikom le z razpokan jem. Od raz- pokanja do porušitve pa je še zelo velik korak, namen potresno varne gradnje pa je predvsem ta, da se pre­ preči porušitev, tudi če se stavba razpoka. V tej potezi se torej moji tehniški pogledi razliku­ jejo od navedb v zgornjem članku, in jim deloma tudi nasprotujejo. Inž. Svetko Lapajne Posvečeno 40-Ietnici velikih stavk tekstilnih in gradbenih delavcev je naslov skupno izdelanega glasila, ki ga je pripravilo šest večjih organizacij združenega dela na mariborskem področju ob omenjenem jubileju. Kakor navajajo iz­ dajatelji, njihov namen ni bil orisati le leto 1936, mar­ več osvetliti tudi razmere in vzroke, ki so tega leta pri­ peljali do stavk, pa kasneje do NOB, v povezavi s sa­ dovi, ki jih danes uživamo. Z združeno številko pa iz­ dajatelji zavestno ubirajo tudi določeno novo pot na področju informiranja v OZD, »saj pomeni boljše poz­ navanje ostalih delovnih organizacij tudi novo kvali­ teto v obveščanju na mariborskem področju«. Gradbin­ ci so v tej skupni izdaji zastopani s podjetjem KON­ STRUKTOR, katerega prispevkek so strani od 23. do 28. Izdaja ima z ozirom na opisana dejstva in izhodišča svoj zgodovinski pomen. GIPOSSOV VESTNIK, leto III. št. 5, oktober 1976 Časopis, ki za poznamo po ugledni likovni zasnovi in ki predstavlja nad 11 tisoč članski kolektiv združe­ nih gradbenih podjetij. Osrednji prispevek zadnje šte­ vilke je poročilo o pripravah političnih organizacij v GIPOSS, posebej pa ZK, za sprejem programskih izho­ dišč razvoja SOZD v naslednjem obdobju. Naslov, ki osvetljuje naravo teh priprav, je hkrati ocena republi­ ških forumov, kako se GIPOSS združuje, in sicer s »politiko malih korakov«. Nekateri vzroki za to izha­ jajo iz omenjenega poročila. Osrednji strokovni članek, o avtomatski dodelavi podatkov, niza kriterije in po­ goje za uspešno uvajanje in uporabnost računalnika v gradbenem podjetju, pri čemer izhaja iz izkušenj od­ delka za AOP pri GIP Obnova. Sledita dva prispevka o večjih organizacijskih spremembah pri podjetjih GIPOSS. Prvi poroča o pripojitvi dveh TOZD h GE Tehniki, in sicer Ljubljanskih opekarn ter Industrije gradbene keramike v Trebnjem. Drugi poroča o zdru­ ževanju SGP Projekt in SGP Save v Gorenjsko grad­ beno podjetje s sedežem v Kranju. VESTNIK prinaša še prispevke z letošnje proslave dneva gradbincev v Kranju, nadalje najavlja rapravo o sindikalni listi, napoveduje skorajšnji iztek mandata uredniškega od­ bora VESTNIKA in priobčuje več drugih, za bralce privlačnih prispevkov. GRADISOV VESTNIK, leto XVIII, 222, oktober 1976 Osrednji prispevek je komentar s seje centralnega delavskega sveta, na kateri so sprejemali srednjeročni program razvoja delovne organizacije Gradis za ob­ dobje 1976—1980, torej plan delovne organizacije. Na drugi strani je aktualen komentar ob osnutku zakona o združenega dela na temo »odgovornost«, pri čemer je posebej poudarjena odgovornost delegatov in izvršil­ nega organa. Zanimiv je prispevek z obiska enega na­ ših najpomembnejših gradbišč, NE Krško, pri čemer je v ospredju problematika gradbišča kot takega. Da so Gradisovci zasedli 3. mesto na letošnjih ŠIG, izvemo iz prispevka, ki poroča, da sodeluje na zveznih SlG' nji­ hova moška ekipa za namizni tenis. Ob obletnici pri­ ključitve Gradnje Ptuj Gradis prispevek pod naslovom »Eno leto skupnega dela in uspehov« analizira, kolik­ šen premik je bil storjen z integracijo in kako se je pripojeno podjetje vključilo v Gradisov sistem plani­ ranja. Poseben prispevek je posvečen vprašanjem ob­ veščanja v OZD kot celoti in obveščanja TOZD v pove­ zavi z določili zakona o združenem delu, pri čemer avtor razpravlja o primernosti posameznih oblik obveščanja v danih pogojih, hkrati pa kritično presoja sedanje do­ sežke oziroma nezadostnosti na tem področju v svoji delovni organizaciji. Razmišljanje vodi v zahtevo po organiziranih oblikah obveščanja in sposobnih kadrih. Splošno pozornost zasluži prispevek, ki priobčuje spo­ mine še živečih gradbincev na čas velikih stavk, med njimi tudi dveh gradisovcev. Opozorili smo tudi na uvedbo rubrike o inovatorskih dejavnosti v Gradiso­ vem Vestniku. V tej številki objavljajo nekaj načelnih misli o inovacijah, ki so jih prevedli iz angleške stro­ kovne literature. Veliko prostora je to pot Vestnik od­ stopil športu, kar je razumljivo spričo 25-letnice keglja­ škega kluba Gradis. Ob tem osnovnem vsebinskem skeletu se niza še vrsta zanimivih kratkih informacij z vseh področjih. GROSUPLJE, leto III, št. 3, september 1976 Številka je posvečena 30-letnici obstoja podjetja, čemur je podrejena celotna vsebina in posamezni pri­ spevki. Osrednja sta oris razvoja gradbene operative iz gradbenih sektorjev v TOZD splošne gradnje in pa prikaz urbanizacije občine Grosuplje skozi gradnje nji­ hovega gradbenega podjetja. Številka prinaša tudi se­ stavke s področja izobraževanja, članek o uvajanju ra­ čunalnika, o delu in nalogah ZK ter o družbenem stan­ dardu. IMP GLASNIK, leto X, št. 10, oktober 1976 Na naslovni strani je priobčeno poročilo o obisku se­ kretarja Mestne konference ZKS Ljubljana, Vinka Hafnerja, v IMP. Ob tej priliki je Vinko Hafner želel izvedeti od vodstva podjetja in predstavnikov družbe­ no političnih organizacij, kakšno je bilo v podjetju pol­ letno poslovanje, kakšni so investicijski načrti* kako je bila organizirana razprava o osnutku zakona o združe­ nem delu in kako se nameravajo nadalje organizirati v smislu zakona. Tovariš Hafner je bil zadovoljen z re­ zultati v IMP ter je podprl usmeritev k prizadevanjem, da bi se IMP organiziral kot SOZD. »Bodočnost je v lastnem razvoju«, je spoznanje prispevka, ki poroča o delu TOZD SKIP, njegovega razvojnega oddelka, s katerim je bila pretrgana dolgo­ letna odvisnost od tujih projektivnih podjetij pri osva­ janju novih proizvodov in gradbenih strojev. SKIP, kjer so letno izdelali doslej okrog sto ton izdelkov, se je odločil za nakup pokritega prostora v Podpeči na parceli v izmeri 27 tisoč kvadratnih metrov, kjer bodo organizirali proizvodnjo izdelkov iz plastičnih mas. To narekuje vse večje povpraševanje tržišča po poliestr­ skih izdelkih. Glede na pomanjkanje livarskih zmogljivosti s področja barvnih kovin, so zanimivi dogovori IMP za pripojitev Livarne Ivančna gorica ter Galjevica in Žičnica v občini Ljubljana Vič-Rudnik. Občina je pri­ pravljena nuditi brezplačno lokacijo na svojem območ­ ju ter pomagati pri pridobitvi kredita za gradnjo mo­ derne livarne barvnih kovin s kapaciteto okoli 2 tisoč ton letno. Središčne strani prinašajo fotoreporterske za­ pise z zagrebškega velesejma, kjer so razstavljale TOZD IMP svoje izdelke, ter posnetke s proslave Dne­ va gradbincev v Kranju. Glasnik IMP je Vsebinsko pe­ ster, saj poleg omenjenih obširnih informacijah iz pro­ izvodnje prinaša prispevke s področja športa, inovacij, politike informiranja, zapise o članih kolektiva, poro­ čilo s področja varstva pri delu, kadrovske spremem­ be, prispevke o rekreaciji, počitniških domovih ter kul­ turi. INGRAD Celje, letnik XXV, št. 9—10 Razumljivo, da je Ingradovo uredništvo z objavo na prvi strani podčrtalo pomen športnega uspeha nji­ hovega kolektiva na letošnjih in prejšnjih ŠIG, saj je kolektiv Ingrada športno dejaven ne samo na ŠIG, kjer se pripadnost športu samo potrjuje. Nadalje poroča Ingradovo glasilo o investicijskih vlaganjih v TOZD Proizvodni obrati, kjer bodo prihodnjega maja zgradili montažno halo za ključavničarsko delavnico. Hala je njihov lastni proizvod. Po lastnem montažnem sistemu gradijo tudi halo v Senovem za tovarno valovite le­ penke. Razen tega poročajo o gradnji 8 mostov; kate­ rih, pa iz časopisa ni razvidno, razen za dva primera, ki sta lepo ponazorjena s fotografijama. Tudi »Ingrad« poroča o proslavi v Kranju, objavlja pregled dolgolet­ nih članov kolektiva, poroča o kadrovskih spremembah, o možnostih izobraževanja pri delu, o vključevanju članov ZSMS v pomoč Posočju, o organizaciji Zveze socialistične mladine pri podjetju, o skrbi za izobra­ ževanje dopisnikov v glasilo (seminar za referente v TOZD!), nadalje napoveduje Teden domačega filma, poroča o rekreaciji in priobčuje nekaj prispevkov, ki so namenjeni razvedrilu bralcev. Glasilo KONSTRUKTORJA iz Maribora, leto 15, št. 1—Z. september 1976 To glasilo med našimi gradbenimi časopisi morda najbolj izstopa, ne le po kar bahavem zunanjem vi­ dezu, temveč tudi po načinu izhajanja in vsebini. Že dejstvo, da v petnajstem letu izhajanja, kakor je na­ vedeno v glavi časopisa, izide druga, skupaj s prvo šte­ vilko, šele v septembru, priča o tem, da tu ne gre za neko načrtno delo in za obveščanje, ki je sprotno ter kontinuirano, marveč za nekatere referenčne biltene, kombinirane s kroniko, v katerih naj se predvsem kaže ugled firme. Podrobnejša analiza vsebine te in prejš­ njih izdaj Glasila Konstruktorja bi to domnevo potr­ dila. Uredniški odbor zastoj pojasnjuje s polemiko oko­ li časopisa, »tako da je Glasilo utihnilo in čakalo na nova navodila «. Tako je mogoče ta časopis obravna­ vati z drugimi kriteriji, ne vzdržal pa bi primerjave z načeli politike informiranja, kakršno zahteva sistem obveščanja v naši družbi in decentralizacija odločanja v podjetjih. Seveda pa te izdaje kljub potratnosti niso družbena škoda, kolikor niso razumljene tako, da je z njimi opravljen že ves dolg, ki ga imajo odgovorni organi do obveščenosti delavca v njihovem podjetju. BILTEN PIONIR, Novo mesto, leto X. št. 9., september 1976 Naslovna in del druge strani sta namenjena ko­ mentarju Zakona o združenem delu v tistih določilih, ki prinašajo novosti na področju delitve po delu, ki je eno od načel zakona. Avtor kritično razmišlja o seda­ nji konstrukciji analitične ocene delovnih mest prav s tega stališča. Tudi naslednji večji prispevek posega v vprašanja, ki so nastala ob razpravi o osnutku omenje­ nega zakona, predvsem pa na področju medsebojnih razmerij v združenem delu. Bilten Pionirja je hkrati tudi prvi in najbrž edini, ki je pod velikim naslovom »Radnicima iz Bosne i Hercegovine« v srbohrvaškem jeziku objavil sporočilo o obračunavanju in izplačeva­ nju prispevkov iz osebnega dohodka delavcev, ki pri­ hajajo iz teh občin. Ti prispevki so zaradi določenih razlogov včasih mnogo višji od naših, hkrati pa se raz­ likujejo tudi po občinah. Razlika pri tem lahko znese do 200 novih dinarjev mesečno pri enaki plači. Nadalje BILTEN poroča še o njihovih udarnikih na Tolmin­ skem, o obisku Bihača in Drvarja v organizaciji sindi­ kata ter o ravnanju ob potresu. KOLEKTIV SGP SLOVENIJA CESTE, leto XI, št. 94—95 Naslovnica poroča o udeležbi na proslavi 40-letnice stavk, na naslednji strani pa časopis najavlja združe­ vanje dela in sredstev SGP Slovenija ceste in SGP Pri­ morje na delovišču v Črni gori, kjer so dobili delo na licitaciji kot najugodnejši ponudnik za odkrivanje zgor­ njih plasti apnenca v rudniku boksita v Nikšiču. Zdaj pripravljajo sporazum, ki bo podrobneje opredeljeval cilje namen, pogoje in način združevanja ter uporabe sredstev ipd. Časopis se je v tej številki poslovil od svojega do­ sedanjega urednika Iva Premka, ki se je upokojil. KO­ LEKTIV poroča, da si je ob delih na štajerski avtoce- cesti podjetje zagotovilo prisotnost na Štajerskem, kjer želi tudi ostati, predvsem na predvidenih gradnjah avtoceste in obvoznic. Zanimivost je poročilo o okrogli mizi, ki pod naslovom »Za učinkovitejše samoupravlja­ nje« poroča o uspeli razpravi, ki ja je organizirala sin­ dikalna konferenca TOZD Nizke gradnje. Iz TOZD Mehanični obrati poročajo o velikem zanimanju, ki so ga deležni na zagrebškem velesejmu njihovi stroji, po­ sebej še čeljustni drobilec, udarni drobilec in linearno vibracijsko sito. V avgustu so se začele priprave za vključevanje nove TOZD Industrija apna Kresnice v SGP Slovenija ceste. V tej številki poročajo o obdobju postopnega vključevanja ter nalogah, ki jih pri tem ča­ kajo. S področja gradbenišva prinaša KOLEKTIV pri­ spevek s tiskovne konference RO sindikata gradbenih delavcev o letošnjih izgubah, s področja izobraževanja pa priobčuje prispevek o učencih ter o pripravnikih in štipendistih. Časopis najavlja nakup računalnika, ki bo vnesel tudi v kadrovsko evidenco nov sodoben infor­ macijski sistem. Časopis KOLEKTIV je politično angažiran, kar se to pot kaže kar skozi pet prispevkov v zvezi s politič­ nimi dogodki na Avstrijskem. Nadalje piše o rekrea­ ciji, o kadrovskih spremembah, športnih igrah in dru­ gem. KOLEKTIV že na zunaj v svoji jasni koncepciji priča o načrtnem oblikovanju izdaje ter o jasni pred­ stavi vsebinskega koncepta lista. To se kaže v spretnem nadnaslavljanju, naslavljanju in podnaslavljanju pri­ spevkov, v primerni gradaciji posameznih tem z na­ slovi in V obsegu. GLASNIK GP TEHNIKA, oktober 1976 S prve naslovne strani so izpeljani štirje prispevki: foto vest, ki prinaša podpis pogodbe za gradnjo sloven­ skega plinovoda, ki ga bo gradila Tehnika s francosko Batignolles; nadalje posnetek in napoved prispevka o kandidacijski konferenci za delegate samoupravnih organov v dveh novih, Tehniki pripojenih temeljnih organizacijah; prispevek k akciji pred referendumom za uvedbo samoprispevka II, ter članek, ki je nadaljevan na 2. strani in kritično obravnava napake, ki so posvoje prispevale k polletni izgubi podjetja. Prispevek je neke vrste samokritika znotraj kolektiva. Članek pod naslo­ vom »So tudi objektivni vzroki« pa pa drugi strani os­ vetli zunanje dejavnike, ki so izgubo potencirali in jo napravili vidno. S tem sta podani obe plati težav, v ka­ terih so se v letošnjem polletju znašla bolj ali manj srečno vsa gradbena podjetja. GLASNIK poroča na­ dalje o konstruiranju TOZD Industrije gradbene ke­ ramike v Trebnjem, kjer proizvodnja že krepko teče. V Železnikih Tehnika nadaljuje delo na novi tovarni NIKO, ki jo gradi v tehnologiji svoje ABM-hale. GLASNIK priobčuje nadalje dve poročili z gradbišč v Nemški demokratični republiki, kjer gradita skupaj Tehnika in Obnova, ter z gradbišč v Posočju, na kate­ rih je tehnika znatno zastopana. V povezavi s proble­ matiko združevanja v okviru SOZD ZGP GIPOSS piše avtorica v Glasniku o urejanju dohodkovnih odnosov. En prispevek je posvečen temi »Tehnične izboljšave in izumi«, v zvezi s to dejavnostjo pri Tehniki, dva pri­ spevka pa uspehom podjetja na proslavi Dneva grad­ bincev. Deset strani to pot zavzema priloga SAMO­ UPRAVA, ki predstavlja nekakšen »uradni list« pod­ jetja ter prinaša kroniko vseh sklepov samoupravnih organov v TOZD. Dušan Lajovic INFORMACIJE 1 8 8 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XVII 10 Serija: MATERIALI OKTOBER 1976 Podne obloge kot zaščita (Konec) PRIPRAVA BETONSKE POVRŠINE Pri izdelavi betonske plošče ali pri polaganju es- triha se izloči na površini cementno mleko. Voda, ki se izloči hkrati, se na površini dosti hitro pceuši, tako ostane na površini prah. Prah je potrebno pred pri­ četkom polaganja epoksidnih nanosov popolnoma od­ straniti, najprimerneje z jeklenimi ščetkami. Slika 1 prikazuje poškodbe, ki nastanejo, če na­ našamo epoksidni sloj na zgoraj opisane površine. Pri nepravilnem betoniranju se na površini pri zgoščevanju betona izločijo naj finejši delci in strdijo v tanko plast finega betona. Tak sloj betona ima drug razteznostni koeficient kot ostali beton. Na površini se pojavijo razpoke ali druge poškodbe. Tak sloj fi­ nega betona je potrebno pred pričetkom del popolno­ ma odstraniti, najprimerneje s peskanjem, tolčenjem ali brušenjem. V primeru, da so na površini ostanki masti, opaž­ nega olja, bitumenski ostanki, moramo vedeti, da je odstranjevanje teh s topili nesmiselno'. Topilo še po­ slabša situacijo, ker stopi mast ali olje in prepoji z njim vso površino. Najprimerneje je opozoriti gradbe­ nike pred pričetkom del, da uporabijo sredstva, ki ne umažejo površine. Ce pa je površina že umazana, jo moramo očistiti mehansko. betona Dodatki betonu kot so pospeševalci, plastifikatorji, zaviralci, prezračevalci in podobni, večinoma (če so upo­ rabljeni po navodilih) ne vplivajo na oprijemljivost epoksidne prevleke. Pri dodatnih zgostilnih sredstvih ali pa pri površinskih nanosih je potrebna previdnost. Pred uporabo je potrebno izvršiti preizkuse oprijemlji­ vosti nanosa. V primeru, da je potrebno nanesti epoksidni na­ nos na betonske površine v kleti ali v bazenih oziroma na podobne zidove pod nivojem zemlje, morajo biti zidovi na zunanji strani hidroizolirani. Ce zidovi nima­ jo hidroizolacije, so možne poškodbe in odstopanje umetne snovi zaradi kopičenja vlage in pritiska vode pod oblogo. Ko smo se prepričali, da je beton čist, da nima vot­ lih mast in da je dovolj trden s tlačno s trdnostjo nad 250 kp/cm2, potem maramo s površine odstraniti slabo oprijete delce. Slika 2 prikazuje epoksidni nanos na sla­ bi — porozni podlagi. Najprimernejši način je peska­ nje celotne površine betona. V primeru, ko tako čišče­ nje ni mogoče, lahko obdelamo površino z razredče­ no fosforno kislino. Pri tem moramo paziti, da je be­ ton pred nanosom kisline dovolj vlažen, in da ga po obdelavi dovolj dobro izperemo z vodo ter osušimo. Pred nanašanjem epoksidnih nanosov moramo še ugotoviti vlažnost betona. Suh beton normalno vsebuje Sl. 2. Epoksidna obloga na p oroz ­ nem betonu nizke trdnosti Sl. 3. P orozna epoksidna obloga, k jer se vidi globina penetriranega olja ca. 2 %> vlage. Ta vlaga ne vpliva na oprijemljivost oziroma poznejše poškodbe nanosov. Ce je vsebnost vlage ca. 5 °/o in betonska površina ni izpostavljena velikim temperaturnim spremembam, vlaga ne bo pov­ zročila odstopanja obloge. Ce pa je tak beton izpostav­ ljen velikim temperaturnim spremembam, lahko pri­ tisk vode že povzroči odstopanje. Zato je nujno pred­ hodno ugotavljanje vlažnosti in pretehtanje pogojev ob­ ratovanja. Skrbno pripravljeno površino betona impregnira­ mo z nizkoviskozno čisto epoksidno smoloi Boljšo pe­ netracijo dosežemo z raztopino epoksidne smole v to­ pilih, vendar moramo paziti, da topila izhlape. Bistvo impregnacije je, da epoksidna smola penetrira čim globlje v beton, zapre pore in kapilare, da voda in raztopljene snovi v vodi ne morejo do površine. Isto­ časno je epoksidna smola v porah dobro povezana s podlogo in omogoča dobro oprijemljivost naslednjih slojev, pa naj bo to čista epoksidna smola debeline 1—3 mm ali epoksidna malta debeline 5—7 mm. SESTAVA EPOKSIDNEGA NANOSA Najboljše pripravljena podlaga še ni zadosten po­ goj, da bo zaščita uspešna. Izredno važno je, da se za določeni namen izbere pravilna sestava nanosa tako epoksidne smole kot tudi polnil. Od sestave samoraz- livnega epoksidnega nanosa (debeline 1—2 mm) oziroma malte (5—7 mm) je odvisna odpornost nanosa oziroma stopnja zaščite betona. V primeru, da je nanos slabo odporen proti kislinam, raztopinam soli ali topilom, ki so lahko prisotni v prostoru, mehanske lastnosti na­ nosa zelo hitro padejo. Ce je sestava agregata nepra­ vilna, je lahko obloga porozna ali pa ima slabe druge mehanske lastnosti. Slika št. 3 prikazuje primer po­ rozne epoksidne obloge, uporabljene v prostorih, kjer so v proizvodnem procesu prisotna olja. Zaščita betona je zaradi tega slaba. Primer na sliki št. 4 pa prikazuje razpokanost površine epoksidne prevleke zaradi viso­ kih skrčkov. Natančnejšo razčlenitev vpliva raznih sestavin epoksidnega nanosa na njegove lastnosti je potrebno obdelati natančneje posebej. Janez Kržan, dipl. ing. Sl. 4. Razpokana površina epoksid- ne obloge Svetovni trg gradbenih strojev I8.bauma Mednarodna razstava gradbenih strojev München od 10. do 16. marca 1977 Ponudba strojev in naprav za visoko in nizko gradnjo strojev za proizvodnjo gradbenih materialov dvigal in gradbenih vozil Informacije: Münchener Messe- und Ausstellungsgeseilschaft mbH, Messegelände, Postfach 1210 09, D-8000 München 12, Telefon (089) 51 07-1 SGP PIONIR, NOVO MESTO Cvetno naselje Zagreb SGP PIONIR, NOVO MESTO Silosi podjetja Žito, Ljubljana SGP »PIONIR« NOVO MESTO