Stev 7.	V TRSTU, 5. Decembra 1869.	Tečaj I
JADRANSKA ZARJA
Političen, podučiven i kratkočasen list.	.fSTpTt
_ .8 _' v	Lastnik, izdajatelj in odgovorni vrednik:	I ***1 mesece
1. in 3. n	|| ¿tO novcičev.
G. H. MARTELANEC.
--ffi
Upor v Dalmaciji.
16. novembra je novi vojskovdja vse vojaštvo napotil zoper upornike. Razdelil jih je v štiri oddelke in po štirih raznih potih je hotel zajeti in zmagati nasprotnike ter tako zadušiti upor. Ali grot Auersperg je obračal, uporniki so pa obrnoli. Na vseh mestih, potem ko so se oddelki šest dni trudili vstajnikom do živega priti, in strašno veliko trpeli, bili so zmagani tako, da so se morali umaknoti do morja. Vojskovodja sam je bil z vsem štabom v velikej nevarnosti in vesel sme biti, da ga uporci niso ujeli, ampak samo v beg zapodili, potem ko so mu pobrali ves živež, ki je bil namenjen za vojake, zemljovide, oficirsko robo in pisarniško orodje. — Za letos je tedaj vojne konec, če uporniki drugače ne sklenejo, kajti vojaki so se umaknoli na morsko pobrežje ter bodo čakali gorkejih časov, predno se \zdignejo na novo.
Vse to je sam vojskovodja poročil vojnemu ministerstvu na Dunaj, tedaj mora res biti. Sedaj nastane vprašanje, kaj sklene naša vlada v daljšem postopanju zoper uporne Dal-matince, in to vprašanje je zelo važno, kajti iz tega, kakor se je mislilo nepomenjivega upora, ki se da v štirnajstih dneh zadušiti, vstane lahko plamen, ki vso Evropo objame, državam meje prenaredi, ali jih celo z zemljovida za vselej izbriše. Iz vsega se vidi, da vladni možje v tem vprašanju niso edini; nemško-pruska stranka se strašno grozi, ter žuga z ognjem in vislicami ter ne žuga samo ustajnikom, ampak tudi Črnej gori in celo — Rusiji! Če obvelja svet te stranke, zelo se bojimo, da drug i še hujši Kraljevi gradeč ni več daleč. Druga, umnejša i rodoljubniša stranka svetuje, naj se porabi čas, ko orožje miruje, ter naj se stori mirna sprava.
Iz srca želimo, da bi se slušal te stranke glas, i preverjeni smo tudi, da uporniki odlože orožje, če se pošteno i pravično ž njimi ravna. Zaprek imamo uže brez tega preveč,
toliko jih imamo, da pod njihovo težo omagujemo i tudi pa -demo, če se ne odstranijo. Pomislimo, da naši sovražniki, kterih nejmamo malo, z veliko zadovoljnostjo gledajo novi upor ter v svojih srcih uže dele bogat rop, kteri jim ne odide na razvalinah naše države. In razvaliti se mora država, v kteri vlada tolika nezadovoljnost, v kteri se nje prebivalci mej sabo koljejo.
dopIsi.
V Gorici. 30. novembra. 1. tega meseca smo ti pisali, draga „Zarja" ! z mirno vestjo, — hladno krvjo — pisali smo o interpelaciji poslancev gg. dr. Tonklija i dr. Žigo na, koja smo zasluženo slavili, ostalih 8 poslancev pa zasluženo grajali. Naš dopis je resničen, zato ostanemo pri tem, kar smo rekli; a vendar je planil na nas gospod Winkler v „Domovini" v 46. listu, češ, da ta gospodin nas „slavne može" dobro pozna, — pravda, hoče li naša imena zvedeti, dobi jih pri „Zarji", saj tudi mi smo imeli priliko ga letos spoznavati.
Dopis iz T o m i n a 14. novembra našteva na dolgo i široko zasluge i pridobitve naših poslancev, povzdiga jih v visočino; pobija h krati objektivno kritiko našega i druzih dopisov. Na vse to bi odgovorili z nekim resničnim starim pregovorom, a vender nečemo. — Tudi mi nismo trdili, da so naši poslanci spali, to priča naš dopis, v kojem smo njih ostalo postopanje hvalili.
Gosp. tominski dopisnik se čudi, kako škodo da so že štirje slovenski uradniki - poslanci storili. Prosimo, ako jo nijso poprej nikdar storili, storili so nam jo gotovo s tem, da nijso interpelacije o „zedinjeni Sloveniji" podpisali; gosp. Črne je segnil še dalje, prevzel je stopinjo vladnega komisarja , kajti dokazal je, da je interpelacija le od dvejih poslancev podpisana, skušal je tako naša gg. interpelanta osramotiti. Opominjamo, da ta poslednji gosp. poslanec nij sicer uradnik, ampak vladen
S ominki Trža ški.
i.
SV. -AJSTA..
(Konec.)
Ni dosti en celi dan, ako hoče kdo le površno grobovje pregledati. Kdor se hoče o krasoti katoliškega pokopališča prepričati, naj nikar ne zamudi sam se tje potruditi. Kiporezec ima tu prostrano polje za svoje študije, ali od mene , ljubi bravec, ki se kiporeztva nisem učil, ne pričakuj kritičnega preiskovanja in presojanja mojsterskih izdelkov, i; i so tu vsem očem brezplačno izpostavljeni. Posebno se hvali krasotni angelj iz belega kararskega mramorja nad rako pokojnega Rajerja. Ta v naravni velikosti iztesan krilatec je kakor velikanski tič svoje perute raztegnol, zatrobental, i z desnico lagahno oprt i v nebo vprtim pogledom zdi se, kakor da se kar kar v zrak vzdigne. Ta spominek je v sredi tako zvane „galerije" ali vrste grobov imenitnejih i plemenitih obitelj, ki se pod dolgo, stebri podpirano lopo na severni strani pokopališča razprostirajo. Naj bodo še tako lepi kipi, krasni spominki, pobeljeni grobi, leseni križi — vse nas vendar opominja na memento mori:
Dolgost življenja našega je kratka — Al dneva ne pove nobena pratka.
Posebno so očesu prijetne iz kraških izpršenih i preluknja-nih sten i kamenov nekopičene groblje. Od nekaj let sem so ti groteski grobi prišli v „modo." Kras ni drugo od velikanske nadgrobnice Reke, ki se v Škocijanu zakoplje in pri Štivanu z imenom Timav spet iz temnega groba vstane, da se precej z neizmernim morjem združi. Tako se tudi oni, ki v temnih grobih
I počivajo, prebude i koj potem zadobe večno plačilo. — Veliko je nadgrobnic, množina imen, da bi se z njimi cele bukve napolnile. Hodim sem ter tje po tem „moščanišču" i prebiram, pa nečem nadlegovati čitatelja z navadnimi napisi; le nektere, ki so med drugimi bolj onim mertvecem, ki pod njimi počivajo, primerni, hočem navesti.
Na otrokovem grobu :
Dal vostro braccio a Dio — Fu breve il passo mio
Qui mi vedrete, intanto — Fiori voglio io non pianto. (Iz sveta in vaših rok — ubegnol sem hitro jaz otrok; — šel sem pred vami v sveti raj — cvetke ne solz čem jaz sedaj.)
Ali pa nadgrobnica zaročene device, nad ktero soprug žaluje: O fior de' fior, non debbo piu mirarti Ne il tornar d'April puo a me tornarti. (Cvetica krasna rajskomila — Več Ti ne bo druz'ga aprila.)
Na grobu mladeniča :
E se il mondo sapesse il cuor ch" ogli ebbe! (O da bi poznal svet njegovga srca cvet.)
Cast, poštenje mrtvim, ali koliko izmed njih bi se lahkim napravila nadgrobnica: Stozeljna naj kopriva — Njegov grob pokriva. No che il giusto non muor col corpo frale, Egli nell' opre sue vive immortale.
Pravo da: „Poštenjak nikoli ne umerje, v delih vedno še živi." Tak, sem si mislil, bil bi pristojin epitaf nad grobom rajnkega škofa Matevža Ravnikarja, pred kterim sem dolgo stal v tožne misli vtopljen. To je prvi narodnjak, ki je dičil škofji sedež tržaški, učenjak da malo takih, in vendar je njegova nadgrobnica tako priprosta, da bolj ne more biti. Mej tem, ko
bolj — nego uradniki sami. Ali nij to neizrečena škoda, da se ne pomaga oživeti duše mrtvega razskosanega telesa slovenskega naroda, kojega naši sovražniki kosoma žrejo, ker predobro vedo, da bi celega ne mogli.
Izgovarja se g. dopisnik, da interpelanta nista povedala, da hočeta interpelacijo staviti, da nista razodela njenega zapo-padka
Ali nij gosp. Tonkli 29. oktobra to naznanil, i ko bi tudi ne bil, bilo je v zbornici se vedno čas interpelacijo podpisati, pa kako bi jo g. dopisnik z drugima dvema uradnikoma podpisal, ako nij podpisal že prve Tonklijeve interpelacije o ravno-pravnosti jezikov v šoli in uradu, i k čemu bi razodel zapopadek interpelacije onim, koji so jej že v principu nasprotni. Kaj bi rekla — vlada! Prav je, da sta interpelanta z premislikom i tajnostjo ravnala, ako ne delil bi goriški — osodo ljubljanskega zbora.
Poglejmo pa zdaj omenjene pridobitve naših poslancev, koje je že „Narodov" rihenberški dopis pretresel. Gospod Winklerjeve zasluge v deželnem odboru smo vedeli vedno ceniti; vendar bi pa res žalostno bilo, da bi naša vsaj od dobrih Slovencev zastopana županstva i cestni odbori, ne glede na deželni odbor, tudi zdaj po toliko narodnem i političnem gibanju, po toliko taborjih, še zmirom v ptujščini uradovali; koje večina teh zastopstev še umeje ne.
Kak uspeh bode imela naša kmetijska šola, nas bode prihodnost učila, vendar smemo že zdaj soditi, koliko bode mogoče storiti enemu slovenskemu učitelju z 600 gld. proti dvema, oziroma taljanskemu ravnateljstvu z mastnimi plačami. Slovenski asistent si bode moral še le iz lastnih skušenj i študij in iz knjig v ptujščini pisanih gradiva iskati.
Tako je tudi viša slovenska realka še pium desiderinm v samih projektih na — papirji. Pa ta in ona se bodo vzdržavale z deželnim denarjem; torej so to take pridobitve, koliko je tukaj vladne podpore?
Kako pa z cestami v Brdah, na Krasu, Tominskem, koliko ste nam dovolili v ta namen? gld.: 10.700, ne vemo bo li zadosti ta znesek za mostove samo; ostalo delo pa, hajd občinar: raboti delaj ako hočeš se voziti. I Lahi so dobili za svoje naprave — gld. 28-500 deželne pomoči.*) Kak razloček je to ? posebno če pomislimo, da goriški Slovenci več davkov plačujemo nego Italjani. Kdo je torej na boljem, mi dobimo komaj obresti naših žuljev skupnega kapitala gld.: 162.000, kar deželni zbor do sedaj stane,
*) To reč bi trebalo natanjčneje preiskati, ker je mogoče, da je bila uže v poprejšnjih deželnih zborih na več let kaka svota razdeljena. Iz vsega skupaj bi se potem videlo, ali so Slovenci na škodi, ali ne. Prav bi bilo, da bi deželno računstvo v Gorici to zadevo od več let sem pojasnilo, ker so Slovenci zelo vznemirjeni.
(Vred.)
Slednjič pravi g. tominski dopisnik, da se vstanove nove ljudske šole — to se ve da z deželnimi pomočki, to če reči toliko, kakor n o ve š o 1 e — nove d o k 1 a d e. Pa naj bi se že vstanovile na kakoršne koli stroške, skrajni čas je, da se napravijo. Tako žalostne šolske razmere so malo kje, kakor v goriški kronovini; poglejmo v Trnovo, Cepovan, Cirkno i. t. d., mladost, brez vse duševne hrane, tam hira, zdivja ; poglejmo v glavne kraje v Tomin, Kanal, Ajdovščino, Sežano — kaj je tam ? polovično slabo organizirane normalke so, koje morajo učenci z velikimi žrtvami svojih roditeljev v dalnej Gorici nadaljevati.
H koncu vprašamo še: ali naša šolska svetovalstva tudi z namestništvom i ministrstvom za uk slovenski uradujejo ?
Več goriških Slovencev.
Izpod Kraške gore (v Goriškej okolici) 28. novembra. Draga „Zarja", naj Ti povem kako naša c. k. sodnija paragraf 19. spoštuje. Med c. k. gospodo i 19.tim paragrafom je ta-le razloček: gospodje pes, paragraf pa mačka; nu vsakteri ve, kaka prijatelja sta pes i pa mačka. — Ni davno kar sem vložil nekaj tožb v slov. jeziku; pa čujte! — rešili so jih v laškem.*) Tu je obče spoštovani §. 19. Pa kaj! to ni bilo še zadosti sovraštva na mili naš slov. jezik; kaj si umislijo slovenski sovražniki ? Bila je ena tožba za dve stranki narejena, naredil sem jo na četiri liste, tožinema na dva i meni na dva Pa kaj se zgodi, po pomoti nisem na list tretji spis zapisal, zarad tega se mi je tožba ovrgla. Ali ni to sovraštvo do našega jezika? da bi bila tožba v laškem jeziku pisana, gotovo bi jo bili gospodje z srcem objeli, a ne ovrgli. Je-li to prav, da se za slovensko ljudstvo š p a n j s ki ljudje plačujejo? takovi ki našega jezika ne umevajo? Kaj smo mi zarad njih ali so oni zarad nas na svetu ? Kdo jih plačuje ? mari jih ne plačujemo mi iz našega lastnega žepa s krvavo zasluženim denarom ? Za to dobro imamo take le dobrote od njih! V Avstriji je še zmirom ta prokleta napaka, da se Italijanizem podpira, Slovanstvo pa tlači kolikor se more.**) Ozrimo se v Dalmacijo i videli bomo, kaj jej je tam Italijanizem nakuril; koliko zvestih Slovanov, Nemcov i Mažarov je moralo uže zdaj zarad laških uradnikov poginoti, i pri vsem tem vlada še pripomaguje, da se lastni državljani streljajo in — obešajajo.
„E kaj bomo mi častili vas i vaš jezik, ki smo vladni udje, saj še vaši poslanci, ki ste si jih sami izvolili, nečejo ga čestiti." Tako in enako jim roji po glavi, odklej je osem naših poslancev Sloveniji figo pokazalo A Slovenija pač ni propala zarad ovih osmih „možiceljnov" tako imanovanih „prijateljev." Slovenija živela ! razlega se po vseh slovenskih pokrajinah. Torej
*) Pritožite se ministru — Lanci v Firence! Ta bi znal kaj pomoči.
**) Ali se čudite še zdaj? Ali ne vidite, da se iz Avstrije dela Italija in Velika nemčija.	(Vred.)
se njegovemu predniku Antonu Leonardisu, ki tik njega pri kapeli počiva, polna hvala daje, ni v napisu Ravnika rje vem ni besedice pohvale, nego samo v latinskem jeziku: „Matevž Ravnikar, škof tržaško-koprski, Kranjec iz Vač, zaspal je v gospodu dne 20. listopada 1835." Možu, ki nam je spisal take bukve, da „ni jih pred bilo, v kterih bi tako čisto slovenščino brali", pristovalo bi se vendar kaj več, nego ono „Kranjec iz Vač." *) — „Ali ne znate", pravil mi je nek lahon, da je bil škof Matevž panslavist, on vam je znal rusko, kakor mi italijansko." Tu ga imamo, ker je bil Slavjan, ne sme se spoštovati, kakor drugi, ki so Italijani. Povsod so strastni Italijani enaki v pso-vanji Slavjanov. Škof J. D. je o svojem nastopu v P. kmečko ljudstvo, ki sto let ni čulo svoje vladike v lastnem jeziku (hrvaškem) pridigovati, po domače nagovoril, in glej, koj se nekteri oglasijo: to je „kmečki škof." Ali ni morda bolji škof, ki pozna glas svojih ovčic, nego oni, ki govori: „stirpate la lingua dei caniu (zatrite pasji jezik) ? Ko sem Ravnikarjev grob zapustil, iz dna srca sem vzdihnol: „Mir i čast i slava, — Možu ki tu spava."
Naravno da sem obiskal grobe narodnega duhovništva, ker po vsem pokopališču sem iskal slavjaaskega napisa, pa ga nisem našel, bosta morda vsaj naš Verne ali Kovačič slovensko nadgrobnico imela, saj sta bila iskrena narodnjaka. Pa kako sem se prevaril, ko na veliki v rakvo izdolbeni kraški steni vidim pisano: TAlla car a e grata memoria delVamato monsignor Michcle Verne," itd., „» discepoli ed amici dedicarono." Kaj torej samo italijanske učence i prijatelje je imel slavni Verne ? Ni se našel v Izraelu, da bi mu bil slovensk ali saj latinsk napis napravil? „Cveti, cveti rožmarin, tu počiva Slave sin", govoril sem sam
sebi, ko vstopim na grob z rožmarinom zarastel, ki mali nad-grobni kamen še preveč zakriva, odkrijem i čitam: „H.dus D. Joseplms Kovačič, canonicus, natus Malence in Carniolia infe-riori." Naj bo že latinski napis, saj rožmarin kaže, kterega roda je bil pod njem počivajoči.
Koliko je že tu Slavjanov pokopanih, a po vsem pokopališču je slovenski napis bela vrana. Se le lansko leto je vendar nekdo nad grobom neke služkinje Kranjice slovenski napis postavil. — Prebudite se iz pogubljajočega spanja saj vi premožniši okoličani, ki svoje mrtve tukaj zakopljete. Ko sem konečno ogledoval še nepopisani spominek v sredi prostora za duhovnike odbranega, spomnil sem se na izrek enega „teh vikših" ki je Kras oblezoval in prišed v ves I). ondašnjega župnika, vrlega možaka tako nagovoril: „Sie, schöner Mann, werden gewiss nicht für Slovenien sein* (Vi lepi možak, gotovo ne držite za Slovenijo). Oder bos! Same pokveke imajo torej Slovenijo vzdržati? Le utrpite malo ; pride čas, in morda nij več daleč, da si ona ozbiljna beseda „resureeturis" obistini, in prošnja Prešernova usliši:
„Da bi nebesa milost nam skazale! Da bi nam srca vnel za čast dežele Med nami potolažil razprtije In spet zedinil rod Slovenšč'ne cele."
Matic.
*) Slavitne nadgrobnice brez dobrih del so ironija mrtvemu; naj bo že Ravnikarjev grobopis, kakoršen je, njegova dela so lepši spominek, nego vsi grobni napisi, ki se lahko vsak dan napravljajo, kakor kdo hoče; dela pa — dela se ne dajo po smrti več popravljati.
(Vred.)
živela Slovenija!!! Nesloga, koja je naše poslance zgrabila, čudna je nam nadloga; da, prokleta nesloga! Zdaj, še le zdaj bodo „Tagblaterček" se svojo tovaršico „Laibacherico" i mož z grabljami po Sloveniji plesali tako, da se bo vse kadilo. — Oni poslanci niso glas naroda, koji jih je izvoljil, nego glas naših smrtnih nasprotnikov. Njih plesnjiva „Domovinina" politika nas nikdar do pravega cilja i do zaželjene Slovenije i ravnopravnosti ne pripelje, temveč zmirom bodemo po polževo, da ne rečem rakovo — napredovali. Oni ne jemljejo sovražniku orožja iz rok, nego v roke mu ga silijo, da nas ž njim lože udriha. Oni se niso bali zameriti narodu, ampak vladi. Toraj, gospodje, vi niste naši poslanci ampak v 1 a d i n i! Zastonj zagovarja „Domovina" všo mrzlo i inrzko politiko; zastonj škropi z vodo, ker že plamen visoko iz gorkih slovenskih prs šviga. — Jedina dva sta glas naroda našega, koja delata po našej želji, za njima ves narod stoji. Torej živila dr. Tonkli in dr. Zigon! slava Vama hrabra boritelja za krepko postopanje, za narodno reč našo, ves Slovenije rod Vama kliče! Živela vrla slovenska rodoljuba!
Rodoljuba, vrla sina!	V roke vzela Slave vesla
Stebra našega rodu!	Milih naših nam sinov.
Vaju blaži domovina,	Bog daj Vama učakati
Vaju slavi zgodovina	Na Slovenskem srečnih dni,
Našega rodu.	Vrag se mora zakopati,
Znad ramenov sta otresla In — poginoti!! Težo slavskih nam okov, Vi, koji ste poslali zaupne telegrame v „SI. Nar." gospodoma Tonkliju in Zigonu, „Domovina" Vam bo zdaj uha čistila, kajti nabrusila se je uže tisti rujavi meč, s kojim Vas bo udrihala. *) „Domovina" i nje dopisnik W. Vas nemilo sodita, celo tako da marsikteri iz mej Vas nič ne zna, nego svoje ime podpisati. Jaz pa jima odkritosrčno pravim, da Vi, koji ste zaupne telegrame poslali, imate več zdrave pameti in politike nego „D." i nje dopisnik W. mislita; celo še prosto slovensko ljudstvo, koje kolikaj časnike prebira (če tudi med temi „Domovino"), vidi več, nego se vidi iz domačega zvonika. v, o. Podkraškogor«ki.
DROBTINE.
(Cesar i cesarica v Trstu.) Prisvitli cesar, ki je bil napovedan, da pride v četrtek zvečer v Trst, prišel je še le v petek zjutraj, ker je bilo morje silovito hudo. Enako je tudi cesarica zakesnola i prišla še le v petek popoldne ; ker je sneg železnico na Krasu zametel, zato je morala v sv. Petru en dan čakati. V petek i soboto na veeer je bila prostovoljna svečava; mesto je bilo do malege vse obilo razsvitljeno, posebno krasna svečava je bila na velikem trgu i na vrtu poleg njega. Tudi na ladijah parnicah se je svetilo stotero po jadrišču visečih oblonov.
*) Takega boja se ne bojimo — pa bil bi v Dalmaciji! (Vred.)
*	(16. i 20. t. m.) bo porotna sodba, pri kterej bo sedel „Jurij s Pušo" kakor zatožencc. Že zdaj puško nabija, da bo dobro strelah
*	(Čitalnice v tržaškej okolici.) Koliko smo mi Slovenci v tržaški okolici morali v zadnjem času trpeti i prebiti, to je znano samo tistim, ki so vse to videli i se brigali za nas. Denes še ne moremo i ne smemo o tem dosti govoriti, oznanjamo pa samo toliko, da so naše čitalnice , ktere so zatirale gosposke same i s pripomočjo laških društev, zopet začele se okrepčavati in upamo, da bodo na vse zadnje naredile nesposobnim gospo-skam ter laškim propagandistom — križ čez usta, ker vreme je vedno bolj oblačno.
(Rocoljska Čitalnica) se je po dolgem prenehljaju predzadnjo nedeljo zopet zbrala, očvrstila i krepko na noge postavila. Napravila je izvrstno besedo, i vsi nekdajni i novi udje so se vde-ležili te besede, ter prisegli na naš narod tudi vsi tisti, ktere so premotili pri zadnjih volitvah i vzlasti pri razpuščanju narodne vojaščine, podkupljeni mestni možičeljni, zavedli so se zopet, ker vidijo zdaj, da so jih premotili; enako je tudi z drugimi čitalnicami v okolici; vse vstajajo ter se probujajo, ker spoznavajo, da so bile od vseh strani prevarjene !
*	(Znamenje naše svobode.) V Kranju, gorenskem slovenskem mestu, ktero je po vsem naše, morali so se voliti nemčurji v občinsko prvostojništvo; teh nemčurjev v vsem mestu je morebiti kakih 15, pravim petnajst. Vsi drugi ne veljajo nič; kajti deželni gospod Konrad je uže tako, celo po telegrafu ukazal, kako se mora svobodno voliti. Živela svoboda v nemškem Kranju, ktere še celo „Novice" niso dostojno popisale. — Novo županstvo kranjskega mesta, — slava mu! — ali za šalo, ali za resnico — razglasilo je, kakor tudi „Triester Zeitung" trdi — tej se mora uže vrjeti, ker je o tacih rečeh oficijelna in oficiozna —: ono tedaj je razglasilo, da bode „nemški" jezik „uraden" jezik v kranjskem županstvu. Po sreči, ali nesreči imam tudi jaz tega kranjskega županstva nemški dopis v rokah, vidim pa, da kranjski „burkelj-majster" prav nič ne zna nemščine, če tudi trdi, da žele njegovi „manj" ?! izobraženi „podložniki!" vse v nemščini imeti. — O burkeljmajstar! o burkeljmajstar! ne bodi šalobarda! Ves svet, da bi ti kej veljal, smijal i rogal bi se tebi, ker pa nič ne veljaš, ostaneš v smeteh. Če hočeš biti Ti, slavni borkeljmaster! Giskra, ali Herbst! — pomisli, da vsi trije prav kmalu padete — i da tako padete, da nikoli več ne vstanete! — Giskra i Herbst — pomisli to, burkeljmajster ! — ideta s penzijo na leto 4000 gld., ti pa bodeš imel za ves čas dokler boš živel, penzije — 0000 gld. in poleg tega še sramoto in zaničevanje vsega naroda. Priporočujemo „Novicam", naj to tragedijo izvrše.
Nefrankirani Istii.
V.
Ko šiba na vodi se tresem, držeč listek bumage v roci, na kterej je bilo črno na belem razločno zapisano teh-le pet besedi: „Za ministra te hočejo postaviti." Moj bog, za ministra! za to jaz nisem, te časti ne prevzamen po nobenej ceni. Ako hoče človek minister postati, mora imeti zmožnosti za ta posel. On mora biti največi demokrat pripravljen sprejeti križček i prislov „ekscelencija" vsak trenotek, ali pa revolucijonar, ki ima to lastnost, da je lehko najbolj ustavoveren. Saj imamo denašnji dan skoraj pred očmi takove izglede. Tako postavim : Giskra je prisegal ter se rotil pri vseh sedmih kofrnicah, da je bil, je i bo na veke demokrat; prejel je križček, postal ekscelenc, demokrat je tak kakoršen je bil prej, samo malo postaral se je že od tistega dne pa do denes. Magjarski Prim, gospod ercminister Andraši, je bil vstajnik zoper avstrijsko vlado, pa menite li, da sedaj ni ustavoveren? Bolj vam veruje v ustavo, ko v edinega boga. Jaz pa, kakor sem že rekel, teh lastnosti nimam, pa kljubu temu stoji dosti razločno zapisano : za ministra te hočejo postaviti! To mi je preveč, hočem ubežati i - lop! — bil sem na tleh. Zbrihtam se i spoznam, da je bila to le sanja. Ves vesel, da mi še ne bo treba minister biti, vstanem, ter se začnem napravljati. .
Zajutrek me je čakal, ko pridem iz sobe, odpravim se tedaj hitro ter odidem k studencu, kamor se je bil moj prijatelj že prej podal. Že od daleč sem videl gost dim proti nebu valiti se, ko pa pridem bliže, zagledam velik ogenj in okoli ognja vse
polno piskrov, kakor bi si cela ciganska rodovina kuhala obed. V lopi na mizi so stale tri steklenice polne najboljšega vina, zraven njih je ležalo nekaj odtrganih grozdov i kos belega kruha: pa nikjeri človeka v obližji. Jaz nisem prijatelj vina, zato ga ne morem nikoli v steklenicah trpeti i ne neham prej, da so čisto prazne. Sedem tedaj na klop, nalijem si kozarec za kozarcem ter ga spraznim zapored, tako da je ena steklenica prazna ostala. Sedaj pride Vilko — tako je bilo mojemu prijatelju ime — po stezi z gore, za njim pa cela tropa novomeških go-spodičin i gospodov, ki so bili ravno tačas v trganji i jih je ! Vilko na obed povabil.
i	Znano ti je ljubi čitatelj, da sem jaz pri vinu vrl politik,
| kakoršnega ti je težko dobiti. Začnem tedaj politizirati, da so i se mi vsi nazoči čudili. Pravil sem jim, zakaj S v e t e c noče z zahtevanjem za zedinjeno Slovenijo očitno pred svet stopiti, $ da je namreč preračunil, da se ima to zgoditi brez vsake inici-jative, kedar bo imelo leto šest kvater. Razlagal sem jim, kako dolgo bo B e u s t še v Cislajtaniji vladal, kedaj bo češki lev dobil koruno na glavo, i še več tacih reči.
(Konec prih.)
Miroslav Žvanut Galcov -j-.
Ne žalujte vi, ki mene ste ljubili, Zdaj je konec muke, zdaj je dobro zame. Bog ljubljence svoje k sebi vzame, Da sveta težav, grenkosti ne bi vžili.
Kdo je nedosleden?
Mili Bože ! čuda golemoga: Dežman, ki se za Slovanov slavo Nekdaj v prvi vrsti je bojeval I „proklete grablje" priporočal Kakor najpripripravniše mazilo Za nemškutarjev nesramne žnablje;
Ki pa sam pozneje se postavil Vsem nemčurjem je za generala, Da divja zdaj s peroin i jezikom S pomočjo biričev, birokratov Zoper tužni narod svoj nesramno, Ta odpadnik ino nedoslednež, Da na svetu skoro ni mu para, Zdaj predrznil v svojem se je
b1at t u Nedoslednost Svetcu očitati, Češ, da naš ustavoverni Luka Smel podpisati ni resoluc'je, Ki ustavi zdi mu se protivna, Da si tud ni upala naravnost Tirjati zedinjene Sloven'je, Brez katere nam ni več obstati. -Ako Dežmanu nemškutanja Ne bi glave bila vse zmešala, Bi se spomnil, da se Luka Svetec Je takrat le vedel nedosledno Ko mandat za „neustavni"
reichsrath Od deželnega sprejel je zbora, Ki ga dati imel ni pravice, Ker zato je ravno bil izvoljen, Da se ne bi s svojimi poslanci UdeležVal tacega reichsratha. Nedosledno pa še bolj ravnal je, Da v reichsrathu takem je zaostal Ter postave delati pomagal, S kojimi so Nemci Cislajtan'jo Spremenili v „jagdrevier" si nemški,
Deli šolstvo v kremplje birokratom, Koji niso samo birokrati, Ampak tudi vollblut-renegati. Vse to hudo i še mnogo drugo Je podpiral nedosledni Luka, I povdiirjal clo ustavoljubje; — Mesto da naravnost bi povedal, Da ustave ljubiti ne more, Ki ne da vsem narodom pravice, Niti nam zedinjene Slovenj e Brez katere ni za-nas življenja. I če Nemci bi se posmeh'vali, Je dolžnost mu zapovedovala Zbor pustiti pa — domu oditi. Ker tega ni storil Luka Svetec, Je zaista silno se pregrešil Ter doslednost je na kol obesil. Takrat Dežman naj b' si jezik brusil,
Nedoslednost krivemu očital, I s proklefmi grabljami ga ščipal.
Toda tega hotel ni storiti Ker srce mu se je clo smejalo, Da postal je Svetec nedosleden,
Nedosleden svojemu programu. Pa hvaliti tudi ni ga hotel Ker, o groza! kmalu je zapazil Da ostäl je Luka rodoljuben I da nemškim se ustavoljiibom Menda samo je zato pridružil Ker verjel je njihovim obljubam Ter se nädjal po ustavnem potu Za svoj narod Bog ve kaj storiti. Sčasoma pa Luka naš je spoznal, Da ustavoljubje nič ne hasne Ker čeravno smo se b'li mu vdali,
Vendar nič od vpornih Cehov bolji
Nismo b'li razün — diet reicbs-rathskih.
Ker ustavo Nemci so rabili, Da bi ž njo še bolje nas tlačili, Klan spoznavši kam moli pes taco, Hitro plašč po vetru je zasukal, I precej njegova je ustavnost Pred tagblattnim stolom milost našla,
Pred tagblattnim i pred inini-
sterskim. Drugi pa smo vsi verdächtig bili I nasledke tudi smo čutili, Ce smo le predrznih se tirjat', Kar ustava nam je obljubila. Zarad tega moral vže trpeti Marsikteri je ustavo vernik. Da! še Svetec milosti ni našel, I baš Dežman bilje tistkompäre, Ki „ustavovernemu" je Svetcu Uzmal službo — službo ma-
gistratno. Kdo potem se more še čuditi, Ako Svetec tudi vže sprevidi, Da ustava ne zasluži hvale, Ki nam kamen mesto kruha daje? Zarad tega ni on „ nedosleden* Marveč se po mnogoterih skušnjah
Je nazaj k doslednosti povrnil.
Skušnja je prav živo pokazala, Kar vže nekdaj Svetec je pov-darjal,
Da ustava zänas ni nobena, Ktera nam „Slovenije" ne vošči. V tem so Svetca potrdili öni, Ki so vedno ga zasmehovali, Ce je tudi bil ustavovernež, Kader koli djansko je zahteval Za naš narod narodno je pravo. Luka torej je ravnal dosledno, Ce se spet na pravi pot je vrnil Ter otresel se ustavoljubja, Ki ni drugo ko nemškutarija, Kar je jasno vsakemu otroku. S tem je skäzal, da mu srce bije Vedno še za rod i dom slovenski, I da ni do zdaj se še zneveril Svojemu i našemu programu,
Kojega je Klunovič zatajil, Da od njega slišati več neče, Dasiravno mii je pri volitvah Prisegaval večno clo zvestobo. I ta strahovita pertidija, S ktero Cene se je ponesmižil, Prestopivši med morilce Slave, Dežmanu diši kakor vijolca, Ker sam oče tej je grdobiji. Za njo torej ni ,prokletih grabelj'. Le pri Svetcu nedoslednost voha, Kjer hvaliti moral bi doslednost. Njemu jezno z grabjami grozi se, Kakor tudi Lipoldu poslancu, Zarad znane strašne hudobije, Daje v zboru kot pošten Slovenec Med slovenske vsedel se
poslance. Vsa slovenska Idrija ga hvali, Njemu v čast Besede clo napravlja, Samo Dežman pisano ga gleda, Z grabljami kaj rad bi ga
namazal Zarad one „strašne hudobije." Res doslednost je kaj lepa čednost,
Ali Dežman, če bi bil dosleden, Bi še vedel, komu je posvetil Glasovite sam „proklete grablje" I bi v smislu tem jih vselej rabil. Torej Svetca, kader ne zasluži, Ne bi svoj mi „grabljami" mazilil Niti Svetca, niti ne Lipolda, Marveč K lun a ž njimi bi našeškal
I tud druge kranjske vse
„Klunače", Kterim zdaj še hvalo clo prepeva Ce po vladnim sučejo se vetru Zatajivši rod i dom i vero. Pa tud sebi ne bi prizanašal, Temveč če bi bil zares dosleden, Jezno zgrabil bi — proklete grablje
Ter sam sebe najprej ž njimi
krišpal. — On scer kvtisi i ljudi slepari, Da ostiil še vedno je dosleden, Rodoljubje da ga še ogreva, Pa da neče z narodnjaki iti, Ker z duhovni zveze se držijo, Ceš, da ti ne ljubijo „svobode", Kije njemu bolj kot j e zik draga, Torej da ne more ž njimi vleči, Ker se vpira mu svobodoljubne.-Kako ljubi on najbolj „svobodo", Je iz zveze vsakemu vže jasno, Ktero iina z briči, birokrati, Policaji in aristokrati, Zveze s Torki clo se ne sramuje, Samo da Slovan se v sužnost suje.
Pa tud tol ko zaničvane zveze, Z duhovništvom Dežman ne prezira,
Temveč v čast največo si jo šteje, Samo če je tako duhovništvo, Da mu trobit v nemški rog pomaga
A la Jarz, Saffaschni«? & Klofuttar. —
(Konec prihodnjič.)
Založna naprava za medsebojno ali vzajemno pomoč bolnikov katoliškega društva v Trstu.
1.	Zalogo (fundo) se napravi iz mesečnih pridavkov. Vrh mesečnih 10 soldov, omenjenih v 8. §. društvenih pravil, bode plačeval vsak društvenik 10 soldov na mesec v društveno kaso ali denarnico. Udje že vpisani, bodo jih plačevali od 1. prosenca 1870, udje pa, ki se bodo vpisovali zanaprej, bodo jih odrajtovali vsak zase od dne njih vpisa.
2.	Vsak že vpisan društvenik, ki oboli po 1. dnevu julija ali malega serpana 1870 in vsak, ki se vpiše pozneje, in zboli šest mesecev po vpisu, odveze se obeh v 1. §. omenjenih mesečnih plačil, namreč 20 soldov na mesec. Vrh tega bi imel pravico do pomoči t r e j i h goldinarjev na teden dokler da ozdravi.
3.	Kdor ostane dolžnik za tri mesece, izgubi v 2. §. pripoznano pravico do pomoči brez vsakega ugovora.
4.	Bolnik si oskrbi spričalo od svojega zdravnika in ga zroči glavarju njegove družbe in on ga odda društvenemu odboru. Glavarjeva dolžnost bo pa tudi pozvedeti in povedati ko bo ozdravil ali pa umre družbenik, ki mu se je pomagalo.
6.	Društveni odbor ima pravico, poslati svojega zaupnika pogledat, kako je društveniku, ki mu se pomaga.
7.	Za pokop umrlega društvenika se bo plačalo 10 goldinarjev in za zveličanje njegove duše brala 1 sv. maša.
8.	Društveni odbor bo dajal kasirju ali denarničarju pismeno oblast, plačevati pomočke, omenjene v 2. in 7. §. Denarničar bo hranil v svoje opravičenje pooblastne in pri-jemne liste, podpisane od družbenega glavarja in od bolnika samega ali pa od njegovega namestnika.
V Trstu oktobra 1869.
V bukvarnici A. Metali & Comp.	V SLOVENSKEM JEZIKU EVANGELIJE	V bukvarnici A. ReicM & Comp.
via Ponterosso N. 3 je prišlo na svitlo	SV. MARKA. Cena: 6 soldov.	via Ponterosso N. 3 je prišlo na svitlo