Nova Evropa - vizije in akcije: Poročilo o udeležbi na mednarodni konferenci Eurospective II, 10.-12. aprila 1991, Namur (Belgija) Author(s): Vladimir Mušič Source: Urbani Izziv, No. 16/17, PRENOVA (oktober 1991 / October 1991), pp. 127-131 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180596 Accessed: 25-10-2018 06:54 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 25 Oct 2018 06:54:20 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV C Poročila št. 16, 17/1991 da nove metodologie analizē impak- ta uključuju i razmatranje socijalnih posledica koje se meri sa opštim urbanističkim standardima kvalite- ta življenja u nekoj sredini. (5) Korelacijom ekoloških i etičkih kri- terijuma u odnosu na pros tomo pla- ntranje i razvoj moguće je izdvojiti několiko nace la koja třeba da po- služe u usmeravanju rekonstmkcije našeg urbanizma: - onemogučavanje iii minimizacija pravljenja štete pojedinciina ili so- cij alnim gru pama, - podupiranje največeg mogućeg obima socijalnih dobara ili blagos- tanja uz obezbedenje ostalih ele- menata eksistencijalnih potřeba, - priznavanje obligācijā u vezi zá- štitě prirodnih resursa, - vrednovanje koriščenja zemljišta kao privilegije a ne kao nepriko- snovenog prava, - priznavanje načela da nijedna po- litická jurisdikcija nije samozado- voljavajuča, - vodenje računa o činjenici da i estetske potrebe ulaze u niz eksis- tencijalnih potřeba čoveka i da arhitektonski kvalitet izgradene životné sredine može i mora da predstavlja sintēžu niza ranije spomenutih kriterijuma ali da ima i izuzetno značajan uticaj na integritet pojedinca i na identitet ljudske zajednice i njen životné sredine, kako u vidu uobličavanja kultumog prirodnog predela tako i izgradenog ambijenta naselja. Kao što se vidi iz predloženih teza, ne pristajemo na argumenat daje sav- remeni urbanizam pao (ili da pada) sa padom socijalističkog društvenog projekta pa makar u ograničenom smislu postignutog nivoa "realsoci- jalizma". Autor je već na "Komuni- kacijama" održanim odavno branio tezu da je urbanizam organski i is- torijski vezan sa postignutim ste- penom društvenih odnosa i da bi bilo veoma pretenciozno vezivati ga na ideološke predznakove. On je iznad svega jedan od instrumenata za záštitu čoveka u uslovima urbanog življenja u zajednicama visokih gus- tina i intenzivnih interakcija. I na kraju, ceterum censeo: prostor je de- fini tivno ograničeno opšte dobro ... Vladimir Mušič Nova Evropa - vizije in akcije Poročilo o udeležbi na mednarodni konferenci Eurospective II, 10.-12 r aprila 1991, Namur (Belgija) Z napovedjo skupnega evropskega trga z le tom 1991, s se kul am imi političnimi premiki v Vzhodni Eu- ropi, z velikiini razvojniini in uprav- ljalskimi pa tudi kulturnimi dile- mami v delu E>rope, ki so ga že zajeli integracijski procesi, s krepitvijo re- gionalne in subregionalne diferen- ciacije, sprejemanjem izz^vov sodob- ne tehnologije in ekološkega im- perativa, ornej evanja (nacionalno- državne) suverenosti in odpiranja vrat za migracijske tokove v merilu preseljevanja narodov ter še z dru- gimi dogodki in okoliščinami, ki pre- tresajo današnjo E>ropo, se vrstijo ludi zborovanja znanstevnikov in strokovnjakov z najrazličnejših po- dročij, ki preučujejo najrazličnejše vidike n ovili pojavov in problemov. Za Slovenijo in Slovence, pa tudi za tis ti del Jugoslavie, ki se ni izgubil v bolestno anahronističnih konstruk- tih nacionalis tiene ali ideološko po- gojene politiķe in hoče ostati ali postati še bolj sestavni člen evrop- skega gospodarskega in kultumega življenja, je zanimanje za današnjo Evropo, pa tudi za njene "vizije in akcije" nadvse pomembno. Tudi mi bomo namreč morali najti pravo mesto v sistēmu "Nova Evropa" in ubrati pravo pot do njega. V iskanju teh specifičnosti in v uveljavitvi lastne volje ter samobitnosti nam lahko pomaga s kit) no zasledovanje aktualnih spoznanj in odgovorov pri drugili. Tudi zaradi tega sem se od- ločil za několiko podrobnejše in zato obsežnejše poročilo o letni konferen- ci Eurospective II*. Na konferenco me je osebno pova- bil g. dr. Ricardo Petrella, direktor programa FAST (DG XII) komisije Evropské skupnosti, glede na moj položaj v usmeijevalni skupini med- narodnega projekta URBINNO- FAST. Že pred nekaj leti nam je namreč uspělo vključiti "mrežo" mednarodenga sodelovanja na po- dročju urbanih inovacij v bruseljski projekt o napovedovanju in vred- notenju v znanosti in tehnologiji. Konferenca ESvroperspektiva I je bila v Parizu leta 1987, drugo konferenco pa so označili kot "prvo možnost so- očenj o podobah in resničnosti Ev- ropě v letu 1991" (navedeno po Trend Letter Johna Nasbitta II, 7- 23). Evroperspektive izhajajo iz pre- mise, da bo Evropa v letu 2000 mocno drugačna od tiste pred štirimi ali pe timi leti, ko so se sprožili me- hanizmi, ki vodijo v skupni trg leta 1993. Zadnji del teh let poteka tudi v znamenju novih dogodkov v sred- njeevropskih deželah, pa tudi zno- traj ESvropske skupnosti (E£S), do- godkov, ki postavljajo v novo luč številna predvidevanja in zasnove ob začetku integracijskih procesov v ES. Štirinajst poglavitnih tem kon- ference, uvrščenih v tri skupině, že predstavlja določen izbor možnih tendenc in nakazuje zamisel skup- ega imenovalca dežel ES: I. NOVA ORGANIZĀCIJA EVROPE 1 . Alternativní scenāriji za politično organizacijo nove Europe 2. Bodočnost evropskih mest na Vzhodu in Zahodu 3. Sodelovanje podje tij zaradi evrop- ské tehnološke inova ti vnos ti 4. EXropske regije 11. SPREMINJAJOČE SE VREDNO- TE IN SOCIALNO-EKONOMSKE STRUKTURE 5. Sprejemljiv gospodarski razvoj 6. Družbeno obvladovanje tehnolo- gije 7. Tovarna bodočnosti 8. Izziv izobraže vanja in usposab- ljanja 9. Okolje, tehnoloģija in družba •III. EVROPA - PROVINCA SVĚTA 1 0. Globalna tvrdka 1 1 . 2 1 00: prehod v naslednje stoletje 12. Europa v světu množičnih me- dijev 13.Tťansnacionalizacija znanosti in tehnologije: med tekmovanjem in sodelovanjem 14.Regionalizirani scenāriji svetov- ne družbě. 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 25 Oct 2018 06:54:20 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 16, 17/1991 Letošnjo konferenco v Namurju je organiziralo več ustanov: - MONITOR/FAST Programme, Directorate General for Science, Research and Development, Co- mission of the European Com- munities (dr. Petrella), - Centre de Prospective et d'Etudes (CPE), Ministère de la Recherche et de la Technologie, Francija, - Comissariat General du Plan (CGP), Francija, - National Agency of Industry and Tťade - Industri - og Handels- styrelsen, Danska, - Danish Social Science Research Council, Statens Samfundsviden- skabelige Forskinngsraad, Dan- ska, - Local Initiative Support (US), Veliká Britanija, - FUNDESCO, Španija. Předšed nik konference je bil dr. Mario Soares, predsednik Republike Portugalské, ki pa se osebno ni mo- gel udeležiti srečanja. V izhodiščnein besedilu konference so zapisali, da bo čez 10 let oblika Evropě radikalno drugačna od tiste, ki so si jo zamišljali před 5 leti (ob organiziranju prve EVroperspektive) . Izgledi so izzivalni, vzbuijajo domi- šljijo in vzbujajo upanja ... Toda pov- zročajo tudi veliko pomislekov in skrbi ... Za mnoge bo Evropa 2000 (tj. 'jutri zjutraj") dober kraj za bi- vanje in delo, ples in eksperimen- tiranje z novimi idejami. Za druge lahko Europa 2000 ostane težak kontinent, prostor izključevanja, iz- vor socialnega nemira. Na vseh področjih naj bi že bila od- prta nova konstitucionalna faza, ki pomeni: - politično: integracijo dvanajsteri- ce, vzpostavitev širšega evropske- ga ekonomskega prostora, pan- evropsko konfederacijo, - ekonomsko: nove trgovinske od- nose med Vzhodno in Zahodno Evropo, pojav ali okrepitev regi- onalnega grupiranja za gospodar- sko sodelovanje (npr. okoli. Bal- tika, v Jadranski regiji itd.), - kulturno: nove možnosti, ki se nudijo srednje- in vzhodnoevrop- skim jezikom, razvile se bodo nove kulturně poti med mesti E^vrope in - sociálno: programe, kakršen je npr. TEMPUS, ki že polagajo te- melje za kroženje in izmenjavo profesoijev in študentov med evropskimi državami; ustrezni upravni ukrepi pa bodo porodili nov evropski s is tem sociálně državě ... Nihče ne more anticipirati izida nove konstitucionalne faze z le tom 2005 in 2010. Največ bo odvisno od da- našnjih ciljev, vizij, izbora in akcije, še posebej glede na obseg demo- kratičnih postopkov in ustanov, ki bo zagotovljen na lokalni, nacionalni in evropski ravni. Konferenca naj bi bila nekakšna agora (prostor srečanj, razgovorov, dogovorov), sola in kulturni dogod- ck. Mimo 14 že opisanih tem, ki so pomenile 14 akcijsko naravnanih (paralelno organiziranih!) zasedanj z uvodniki iz različnih dežel, so bile predvidene 4 panelne diskusije (v pian umu) in 2 zasedanj i, na katerih naj bi gradili scenarije (s pomočjo računalnikov v ne pośredni interak- ciji in ustrezno programiranih iger). Plenami zasedanji sta bili najprej dve, pod naslovom EXropske vizije in Temeljni dosijeji, in zadnji dan še dve, Kakšni scenāriji in smotri ter Kakšne akcije. Glede na svojo vlogo v projektu UR- BINNO-FAST in zaradi las tnega stro- kovnega interesa sem se prijavil k sodelovanju v temali 1/2 in 1/4 oz. 1/5, tj. Bodočnost evropskih mest in Evropské regije. Obseg programa je bil tolikšen, da je bilo praktično ne- mogoče spremljati kaj več kot dve temi. Povzeti vsebinski razpon tudi nakazuje izredno šiřino in multidi- sciplinamost obravnavane temati- ke. Posebej pa je třeba opozoriti še na dějstvo, da je bil sestav udele- žencev konference zelo pester in je bilo delo po ločenih skupinah edino sprejemljivo. Prisostvovalo je veliko števílo ekonomistov, poslovnih ljudi, politikov, infonnatikov, tehnologov, razvojnih konzultantov itd. SKLEPNI ZAPISKI o problemat iki evropskih regij in regional- nega sodelovanja v Evropl. V obravnavanju evropskih pro- blemov razvoja in prestrukturiranja nimajo vsa vprašanja enake poli- tične leže. Morda jo imajo v posle- dicah, vendar je nimajo v trenutku, ko se odpirajo ali kadar jih obrav- navajo mednarodne in nadnárodně tehnokratske in manedžerske struk- ture. Dejali bi, da to velja za večji del čisto gospodarske sfere, vsekakor za sektorje, pri katerih se v polni meri odražajo tržné zákonitosti in še bolj tam kjer opravlja svojo specifično obliko "pritiska" razvoj ali transfer tehnologije, kije večinoma spočet v transnacionalnih, "nadpoli tienili" družbah. Kako je s položajem mest in s sicer vse bolj prisotno urbano problematiko sodobnih družb, ni lahko řeči. Zdi pa se, da je prav urbano dimenzijo upoštevati pri pre- soji katerega koli razvoj nega vpra- šanja. Razlog za tak predlog ni le v očitnem dějstvu, da so mesta zgo- dovinska vozlišča vsakršnega na- predka, temveč tudi v dějstvu izredno močne strukturiranosti in- teresov na lokalni ravni, zaradi po- litične relevantnosti lokalne samo- uprave in zaradi drugih podobnih razlogov. E. von Böwentwr, münchenski pro- fesor in dolgoletna osrednja oseb- nost evropské veje Regionalne vede, je na letni konferenci urbanističnega omrežja Univerze Johns Hopkins v Raleighu jūnija 1989 posebej pou- daril razvoj ne prvine, ki so povezane z obnašanjem volile e v: - stopnja razvitosti in učinkovitosti integralnega planiranja; - razvoj strukture preko meja dežel ES; - m ed národ na redistribucija do- hodkov; demografski dejavniki, (med- državne in interregionalne migra- cije). Na meji med temi in takimi dejavniki ter dejavniki, ki še veliko bolj samo- gibno, procesualno odražajo eko- nomske, prostorske, tehnološke in druge reálnosti, pa so: - politično-institucionalne uredi- tve. Nato sledijo - sektorske in regionalne politiķe, vključno z eksplicitno opredelje- nimi in fonnaliziranimi urbanimi politikami na nacionalni ravni. Te pa so lahko: 128 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 25 Oct 2018 06:54:20 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV CžGF^~) Poročila št. 16, 17/1991 a) přetekle all že obstoječe (ki imajo inercijski vpliv ali celo nepriča- kovane učinke, npr. razvijanje partnerstva med javnim in zaseb- nim sektoijem, subvencioniranje določenih delov proizvodnje v agraru, obravnavanje manj raz- vitih mikro- in mezo regij v po- sameznih deželah, náčin preli- vanja fiskalnih sredstev ipd.); b) bodoče (politiķe). - Nastajajoče prostorske strukture: a) nova vi oga mest ali posameznih ruralnih območij; b) primeijalne přednosti starili ali novih industrijskih območij; c) prostorska specializācija počitni- ških, zdraviliških ali turističnih območij. - Pomen historičnih dejavnikov, starostnih struktur itd. - "IDvropska dinamika" do leta 2000 in čez. Dnevi namurskih ISvroprospektiv so bili še ena priložnost za števiine osebne stike, obnavljanje znanstev ali nova znanstva, dogovore o so- delovanju in zbiranju, preverjanje ter urejanje informacij, ki so po- membne za vodenje ali usmeijanje mednarodnegqa znanstvenega in strokovnega sodelovanja, ne nazad- nje v okviru projekta òz. "omrežja" URBINO-FAST. V teh okvirih sem imel delovni dogovor s predstavniki bruseljskega raziskovalnega msti tu- ta Mens+Ruimte (člověk in prostor), ki so nedávno pòvabili Urbanistični inštitut Republike Slovenije k skup- nemu nastopu na licitaciji zà eno od raziskovalņih tem Komisije E^S. Gle- de na položaj J ugoslavije in Slovenije je naše sodelovanje zaenkrat lahko le posredno, preko raziskovalņih or- ganizacij iz dežel članic, kar pa ne pomeni, da ne cenijo naših sicer- šnjih referenc. V okviru tega štika in drugih srečanj in razprav sem tudi pridobil najnovejše podatke o usme- ritvah pri načrtovanju velike evrop- ské infrastrukture, a o tem kasneje. Zanimive so okoliščine, ki omogo- čajo ponovna odpiranja širših vedut in vizur na problem "Nove E>rope", ki se izvija iz Evropě, ki je "500 let ustvaijala nacionalne državě in po- tem 1000 let in več oblikovala svet s političnimi, vojaškimi, gospodarski- mi, kultumimi in drugimi diktāti, zdaj pa so njene državě pripravljene izgubiti del svojç suverenosti za neko novo nad nacional no združbo" (Alon- so, nav. pç Raleigh 1989), ki naj bi bila uspešnejši tekmec globalnim aglomeratom ekonomske moči in poslovne prodornośti, bodisi v ZDA, na Daljnem Vzhodu ali v jugozahod- ni Aziji ... Glede na širšo proble- matiko prostorskega planiranja me je predvsem zanimalo vprašanje re- gionalne politiķe, kakršna se po- javlja in razvija v okvirih E^S. Le-ta je slejkoprej naravnana na prevladu- joči "klasični" cilj vsake razvojne politiķe, ki upošteva prostorske raz- sežnosti, t. j. na uravnoteženost (vendai* s primesmi prosvetljenskega egalitarizma, sindikalistične solidar- nosti ipd. atributov). Slejkoprej pa se zastavlja tudi (sicer imanen tno) vprašanje: "Ali je Združena Evropa sploh mogoča, glede na podedovane regionalne neenakosti?" Zaradi posebnega zanimanja za spe- cifične regionalne razvojne politiķe (katerih "žrtev" nam je morda po- stati) in zaradi njihove relacije do bodočnosti mest * je prav, da izlu- ščimo poglavitne cilje, ki - kot kaže - vodijo tozadevna evropská prizade- vanja tudi na několiko bolj detajli- rani ravni: (1) podpora razvoju regij, ki zaos- tajajo; (2) pomoč regijam, ki sta jih prizade- la zastarelost ali propadanje in- dus tiije; (3) posebna pozornost zaposlovanju mladih, s posebnimi variacijami za urbana in za ruralna območja; * Gl. tudi Vladimir Mušič, EVROP- SKÁ MESTA IN URBANIZEM PO LETU 1992, ARHITEKTU RA V ČASU SPREMgMB (letno poro- čilo URP Urejanje prostora), UI RS Ljubljana, december 1990, str. 11-35. (4) prilagajanje kmetijskih dejavno- sti novim razmeram gospodaije- nja na skupnem trgu in v sve- tovni konkurenci, strožjim eko- loškim in zdravstvenim zahte- vam, novi urbani reálnosti, no- vim tehnoloģijām ipd.; (5) poenoteni kritēriji za razvoj rev- nih ruralnih regij (zaradi nadzora nad procesi urbanizacije). Zanimiva je nova ugotovitev o re- lativni teži v pomenu posameznih politik. Tako naj bi npr. politika pod točko 1 - (zaostale regije), Zajela ne- kako 70 milijonov ljudi; politika pod točko 2 - (stara industrijska sredi- šča) pa le 15 milijonov prebivalcev Evropské skupnosti (v današnjem obsegu). Pri tem pa v 5 evropskih državah živi približno 90 % zgoraj omenjenih 70 milijonov ljudi, od sr dstev namenjenih za boljše živ- lj nje omenjenih 15 milijonov ljudi, pa jih kar 3/4 porabijo v Veliki Bri- taniji in Franciji. Ob vsem tem se je třeba zavedati še drugih pomembnih pogojev ali oko- liščin, ki vplivajo na programiranje razvoja v okviru ES, npr: - ni mogoče pričakovati finančně pomoci E^S, če posamezna (spre- jemajoča) dežela ni vložila svojih lastnih sredstev v določen pro- gram (ali politiko) ("the matching funds"); - E^S ne pristaja na parcialna pri- zadevanja, temvec teija planirane projekte (oz. projekte, ki pred- stavljajo implementacijo širših in kompleksnejših planov); - zagotovljen mora biti nadzor nad izvajanjem izbrane politiķe in nad po rabo sredstev E^S. Organi E^S si tudi prizadevajo drobiti nerazvita območja v manjše, diferen- cirane "okraje", ker se zavedajo, da bi sicer pomoč ne bila dovolj usmer- jena. Pri tem se lahko spomnimo novejšili tendenc v slovenskem od- nosu do politiķe nerazvitim regijam, uvedenih še v času Šinigojeve ad- ministracije, ko so poskušali drobiti regionalne enote podpiranih neraz- vitih območij na občinski in celo pod občinski nivo, kar nas pa spet spo- n inj a na nekdanjo ameriško politiko do (teritorialnili) "žepov revščine". V širšem političnem konspektu je značilno, da se "vladanje" (glede tu obravnavanih vidikov razvoja in funkcioniranja državě) premika od tehnokratov k parlamentom, seveda zaradi relativno velikih denaijev, ki se prelivajo med regijami ali celo med državami ... Identificirali srno še druge možné sklope regionalnih razvojnih politik: - skupině regij, - ogroženost okolja, - nevarnost naravnih katastrof itd. 129 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 25 Oct 2018 06:54:20 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 16, 17/1991 Pil vseh politikah se vztrajno uvel- javlja načelo homogenosti regij, tako po njihovih prirodno-fizionomskih, gospodarsko-socialnih in /ali kul- tumih ter upravnih kriterijih oz. lastnostih. V mnogih razpravah se pogledi obračajo "nazaj" na proble- matiko strukturiranja prostora po prvinah, kakršne so: - nova ali revitalizirana (tudi "reur- banizirana") mesta kot razvojni centri ali "poli rasti"; - izgradnja cest zaradi boljše do- stopnosti (in potem večje mobil- nosti delovne sile, večjega pretoka blaga, povečane možnosti pros- torske in sociálně integracije itd.); - fonniranje razvojni h osi (kar je spet povezano s problematiko do- stopnosti, a tudi racional nih vla- ganj v infrastrukturo, varčevanja z energijo, s kmetijskoobdeloval- nimi površinami itd.). In potem spet kot refren: "Brussels technicians telling people in a given country what they have to do with their own money ..." (Bruseljski teh- niķi, ki govorijo ljudem v neki deželi, kaj naj naredijo s svojim lastniin denaijem...). Med take "tehniķe" so-, dimo seveda tudi prostorski plane ij i, ki operiramo s klasiko razvojnih spodbud na nekem ozemlju, kotnpr. izgradnja gospodarske in sociálně infrastruktuře, lociránje in izgradnja mestotvorne - "eksportne" industrije itd., skra tka, produktivnih naložb, ki lahko vplivajo na centralizacijo (ali koncentracijo) in na disperzijo dru- gih produkcijskih dejavnikov in - v končni konsekvenci - vseh ostalih prostorskih struktur, sintentizira- nih v vzorců poselitve in siner- getskem delovanju sistema mest ter naselij. Ta čas pripisujejo v Evropi prav po- seben pomen nadaljnem razvoju železnice kot dejavniku kontinen- tálně integracije. Na prvém mestu teh konsideracij je očitno planiranje in programiranje šiijenja omrežja "hitrih železnic", bodisi nemškejga koncepta ali pa vse bolj agresivnega francoskega sistema TGV. IMlagam zaskrbljujóčo ilustracijo iz najno- vejšega poročila Komisije ES , ki je předložila novo zasnovo hitrih želez- niških prog v Evropi, s posebnim poudarkom na njihovi širitvi proti (zdaj odprtem) Vzhodu Evropě. Tu gre v resnici za nevarnost tranzit- no-prometne osami tv e Slovenije, nevarnost, ki so jo nedávno tako plastično orisali tudi naši novinaiji (Snoj v Delu 15. 8. 1991, Kováč v Sobotni prilogi Dela 3. 8. 1991 in nepodpisani pisec v Dnevniku 6. 5. 1991). Gre za latentni problem, na katerega srno prostorski planeiji opozaijali še v času Kavčičeve ad- ministracije in ob izdelavi vseh do- sedanjih dolgoročnih planskili do- kumentov. V informacijah, ki sem jih dobil v času namurske konference, so při- kázané shema tiene karte, ki si jih moramo dopolniti bodisi z avtoce- stami ali še dirigimi železnicami. Ve- dno moramo pomisliü tudi na projektirane povezave Trsta, Reke in Zagreba po obkolpski trasi oz. v zvezi z Jadransko magistralo, navezave. le-te proti Budimpešti, upoštevati je třeba že prihajajočo Pyhmsko cesto, ki z zvezo prcko Maribora, Ptuja in Maclja teče proti Zagrebu in osamlja pravkar pre vrtané Karavanke ipd. Trenutne politične razmerc, "libano- nizacija" Jugoslavije, námerna de- stabilizacija slovenskega in hrvaške- ga gospodarstva pa postavljajo to zaskrbljenost v kar se da grobo luč. Žal ima ta "luč" še svoje starejše "zelene" odtenke, ima primesi loka- lističnega odpora do velikih projek- tov in pomanjkanja razvojnih am- bic ij, tudi v Sloven ij i, nesposobnosti vključevanja v "veliko igro" planira- nja in izgradnje magistralnih infra- strukturnih sistemov itd. S prilogami in poudarkom na pro- metnih povezavah ter na nevarnosti prometne osamitve Slovenije pa ni- smo hoteli v ceļoti preusmeriti izzve- nevanja širših razmišljanj o regio- nalnorazvojnih politikah Nove Euro- pe. Tu se namreč odpirajo še številna zanimiva in zahtevna vprašanja, ki teijajo našo pozornost na pragu no- vega obdobja, ki z dramatičniini spremembami v Sovjetski zvezi in drugod iz dneva v dan dobiva nove in nove po teze. V regionalnih razvoj- nih politikah Evropě je že in še bo ve- liko prikritih misii in presoj: Alonso (nav. delo) jih je bil imenoval "the hid- den agenda" in pri tem opozoril na - pomoč revnim (ali revnejšim) za- radi strahu pred převeliko migra- cijo; - potřebo, da tradicionalno homo- gene (pa tudi nehomogene) državě razpravljajo o pluralizmu regio- nalnih kultur, o nacionalni iden- ti teti (v konírontaciji z evropsko "internacionalizacijo", da, celo ra- sizmom, ki se kaže v koníliktili s pretečim prilivom delovne sile in "desparadosov" iz manj razvitih območij Juga, iz etno-kulturno ze- lo različnih območij itd.). V ta sklop vprašanj sodijo spoznanja o posebnem interesu, ki ga kažeta ZDA in Japonska za Irsko - pač za- radi "angleščine kot komparativně přednosti", za Grčijo zaradi južne lege v bližini delovnega potenciāla (še vedno nestabilnega) vzhodnega Sre- dozemlja, dobrih pristanišč itd. Sem sodijo na videz marginalna spoznan- ja o težavah v odnosih bruseljske velike birokracije in politiķe malega gospodarstva, ki se pojavijo ob ugo- tovitvi, da stroški hoteļa in letalskih vozovnic za pogajalce presegajo vi- šino pričakovanega kredita. S pre- mila v Vzhodni Evropi in s strern- ljenji ES naj bi "svet postal spet ok- rogel". V razpravah, v katerih sem sodeloval tudi sam in so sledile splošno zna- nim in boi) ali manj "prikritim agen- dam", so bile omenjene še številne druge skrbi in ugotovitve: - da gre za izrazito nasprotje med ekvalizacijo, ki naj bi se vézala s poj mom disperzije (kapitała in po- selitve) ter koncentracije (kot na- ravne posledice spontanili tržnih gibanj); - da mora biti jasno, kdaj delovna mesta lovijo ljudi in kdaj ljudje iščejo zaposlitev; - da se Evropa nikakor ne more zgledovati po Združenih državah v smislu znamenité prispodobe "ta- lilnega lonca" (melting pot); - da daje ES přednost "tradicional- nim regijam", kar pomeni našo priložnost v okviru alpsko-jadran- skega modela odnosov in sode- lovanj; da se število priseljenega in na novo urbaniziranega prebivalstva v Istanbulu letno poveča za več kot četrt milijona (če omenimo le eno izmed postaj sodobne hiperurba- nizacije); - da se ob ustvarjanju evropské go- spodarske integracije z motivom 130 This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 25 Oct 2018 06:54:20 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Cg]ËD Poročila; Informacije št. 16, 17/1991 tekmovalnosti pojavlja tudi inter- es zastopanosti ZDA, Japonské, jugozahodne Azije v Evropi in - še posebej - v Vzhodni Europi (kot še pražném tržišču, a tudi kot ran- Ijivih dimljah Nove Evropě); - da je institucionální okvir ES ta trenu tek še zelo šibak (kar smo v zadnjih tednih doživljali tudi pri nas, ko smo lahko opazovali učin- kovitost misij "trojkę" ali drugih poskusov mednarodnega posre- dovanja na jugoslovanskem prizo- rišču); - da se je pri presojah prostorske integracije v Evropi kot posledici odstranitve meja izkazalo, da je akcijski radij gibljivosti zasebnega kapitała kakih 300 km (ob raz- meroma dobři komunikacijski in- frastrukturi); - da je prostorska integrācijā kot predpogoj sociálně integracije od- visna od več sto (ali celo tisoč) kilometrov manjkajočih magi- stralnih prometnih povezav, ob mej ah, med velikimi urbani mi centri in znotraj somes tij in soselišč, ki se komplementamo dopolnjujejo; - da je vsaka integrācijā in še po- sebno organizirana in forsirana nadvse občutljiva že sui generis; - da globalna ekološka ogroženost, gospodarska kriza, ponavljajoče se naravne nesreče, spopadi na etnični, verski ipd. osnovi ter dol- ga obdobja nestabilnosti po vsem tem vplivajo na porast iracional- nosti, misticizina in vsakršnega eskapizma, kije seveda kontrain- diciran razvoju ali napredku s tem, da so sedaj vse bolj glasne tudi tiste mračnjaške sile, ki no- čejo slišati besede napredek; - da je naš čas čas nenavadnih koalicij; - daje razvoj demokracije odvisen tudi od razvoja lokalne samo- uprave in da demokracija ne predstavlja vsakogar; - da parlament (s predstavništvom določenih interesov) ne more biti "agencija" za regionalno plani- ranje"; - da se oživlja (zlasti pri nas) s popad med lokalno in municipalno av- tonomijo na eni strani in regional- no úpravo ter državo z elementi "neokameralizma" na drugi; - da je vsaki konfrontaciji obstoje- čega stanja in razvoja, upravljanja in planiranja, reda in spremembe imanenten tudi konflikt ožjega in širšega, kralkoročnega in d lgo- ročnega interesa; - da ima vsaka vizija "urbano-rural- nega kontinuuma" tudi svoje shiz- matično ali celo shizofreno jedro, tak kot ima vs ka globalizacija svojo regi nalizacijo, vsaka me- tropolizacija svojo p rokializacijó pa tudi vsaka integrācijā svojo de- zi tegracijo, vsaka internaciona- lizācija sv jo ksenofobijo, vsaka scientiflkacija ali profesionaliza- cija svoj idiotizem ali vsaj ide- ologizacijo in sleherna ambiciozna ustvarjalna ter graditeljska ģene- rācijā svoj konzervativní, jalov in rušilni antipod. Z najhitreje rastočim gospodarskim sektoijem, t j. s poslovnimi storit- vami znotraj vsega os talega servis- nega sektoija - potrošnje in osebnih uslug, se defini tivno krepita proces urbanizacije in fenomen urbane civi- l zacije. Ali se ternu še lahko upira r u rain i fundamentalizem, alije le- ta mriev zaradi pielili 10% preostalih kmetov, ki pa so zdaj šolani in živijo bolj kvalitetno? In ne nazadnje: do kod seže medregionalna, mednarod- na in meddržavna solidamos t, kdaj in kje pa gre le za samoobrambni mehanizem z motivacijo v sebično- sti? Mag. Vladimir Braco Mušič, dipl. inž. arii. * Cclotno poročilo obsega 46 strani in je bralccm na voljo v knjižnici Urbanis- tičnega institūta. Dogodki na Ul. Nova raziskovalka Ksenija Kovačec- Naglič, dipl. inž. mat je maja 1991 končala magistrski študij računal- ništva na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Lj ub- ijani. Mentor naloge je bil prof. dr. Zvonimir Bohte. Nova raziskovalka Marta Vah tar, dipl. inž. urej. krajině je avgusta 1991 končala magistrski študij ar- hitekture na Oddelku za arhitektūra Fakultete za arhitektūra, gradbeni- štvo in geodezijo v Univerze v Lj ub- ijani. Mentor naloge je bil prof. dr. Vladimir B rezar. Objavljamo povzetka magistrskih nalog, ki sta na voljo v knjižnici UL Ksenija Kovačec-NagliČ: Več azsežno Iestvičenje Metoda večrazsežnega lestvičenja je ena izmed metod za večkriterijsko analizo podatkov. Magistrsko delo vsebuje pregled različnih modelov in postopkov metode ter izrekov, ki zagotavljajo eksistenco rešitve. Po- drabneje obravnava model ureje- nostnega večrazsežnega lestvičenja in iterativní pos tope k za iskanje re- šitve. Prikazana je možnost uporabe večrazsežnega lestvičenja pri vred- notenju variantnih rešitev na podro- čju prostorskega planiranja. Pred- lagane so nekatere nove možnosti za mere različnosti med urejenostnimi podatki. Marta Vahtar: Krajina kot izhodišče za zasnovo grajenih in drugih ustvarjenih prvin (Kako zavarovati pozitivně komponente identité te prostora in jih z náčrt ovanjem še poudariti) Namen naloge je bil pokazati na raz- lične vidike problematike prostora, na njihovo soodvisnost pri obliko- vanju njegove vizuálně podobě, na potřebo po kompleksnem in inter- disciplinarnem pristopu reševanja prostorske problematike in ne na- zadnje na večplastnost, kompleks- nost in mnogopomenskost poj ma identitete prostora. Teoretični del naloge se najprej osre- dotoča na probléme: kot so degra- dācijā in dehumanizacija prostora, in skuša opredeliti bistvene izvore današnje krize vrednostnih krite- rijev. Nadalje skuša opredeliti trende in sodobne pristope tako v prostor- skem planiranju kot oblikovanju, pri čemer posebno pozornost namenja azličnim pristojxDm strukturiranja 131 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier This content downloaded from 194.249.154.2 on Thu, 25 Oct 2018 06:54:20 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms