29. številka.
Izdanje za četrtek «7. marca 1895.
__(v Trstu, v četrtek zjutraj dne 7. marcu 1805.)
Toča j X X
„EDINOST"
uhaja po trikrat TIH tftffffl ▼ M t\| \y -danjih ah torkih, o«trthih
in sobotah. Z j 11 i run jo mUrt|« izhaja oh H, uri Kjutrnj. Ti-fernu jut nit 7. uri Tet t-r. Obojno izdaitje •lan« : za Julan mcHti . f.	tavati Avhtiii« i 1,4t>
m tri mrans . , . 2.»'*' , . „ l .— ia |juI leta . , . ;>.— . M vm leto . . , lu — ... I«.— Na naročbe brez priložene naročnine »•
ne jemlje azlr. Po«atiiii*T'a	te dobifnjo t pro-
rfajalniciih tobaka v Irutn po 2 nn .. iflMn TriU po 3 nvd. Sobotno vur *rno n.lanjo v Jrtfu « n^., izren Trsta S ne.
EDINOST
Oglati •<» rn.'U'i« po MriTu v i> titn, nml.'tr. i J 'ln-limi ^rkam	pli > •
i.ro»t«r. kolik »r okut-ga »va.l nli »r«:u. 1'o'lunii ofmrtn *-<> in j «ttio'.tiitnl«. llo-ll.a "-t Oglaai Ull 10 'l''UII<ljo pil p i?.ull.i-
Vsi -loptaj naj ti« po*il;a;.i iraluUtva: uli"-« Cntnrru i »t. 13.	].i* ni mor*
luti fritiikoTito >, n.ir nef antutia u« • pro|)niajo. Rokopisi i» »« T-ii^iijO.
Naročnino. rckUm.tr 1|«> nt ic'rt'o <pr»-j1'nt h uprttrniiteo ulica Motina pto-oolo hit. 3, II ttadsr. «»-ipri^ reklamacije ■o proata poitn n«.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primoi'ako. m, Jt mmelK
Koalicija in obče gospodarstvo.
(Konpo.)
Ministerski predsednik knez VVindisch-grfttz je te dni povdarjal, da pri volilni reformi je treba pošte vat i: prvič princip zastopstva interesov, drugič političko težišče meščanstva in kmetijstva, in tretjič sporazumljenje koalicijskih strank. Videli pa smo, da zastopstvo interesov je pri sestavi koalicije specifično k a p i ta I i s t i š k o, in sporazumljenje se doseže za volilno reformo le v toliko, kolikor je možno spraviti v soglasje te interese. Kolikor se ozirajo te kapitalističke stranke dejanski na politiško težišče kmetijstva in meščanstva, je za koalicijo pač sekundarnega pomena. Židovsko-liberalna stranka pošteva meščanstvo le toliko, kolikor jej je sredstvo za namen, in ta namen je v tem, da se daje voliti posebno s pomočjo istega meščanstva. Češko in poljsko plemstvo privoljuje v pospeševanje kmetijstva ali malih ljudij na kmetih le toliko, koliko jima ni kmetijstvo na poti, iu kolikor ga potrebujeta za svoje interese.
Po takem so konservativci, ki po Ho-henwartoveni klubu podpirajo koalicijo, osamljeni zaščitniki kmečkih interesov; oni so onemogli nasproti vsej ostali koaliciji, in kar dosežejo, zgodi se vsled dogovorov in kompromisov. TI kompromisi pa zahtevajo od konservativcev velikih žrtev ; da dosežejo kaj za kmete ali v obče za male ljudij, morajo se pa vezati, da bodo glasovali za predloge in načrte, stavljene v pospeševanje interesov veleposestja zemljiškega, obrtnega, in trgovinskega. Take žrtve so pa škodljive v mnogo večij meri ravno kmetom in drugim „malim ljudem", nego so koristi, v katere po sili tu pa tam privoljujejo kapitalisti koali-eijskih strank. Tu pa je tista točka, s katero pristaši koalicijskih konservativcev slepe svoje volilce iu vse te, katere zastopajo. Da Dolenjskim Kranjcem povemo stvar še jasneje, so tudi gmotne izgube za Slovence in tudi za iste Dolenjce po drugih straneh veče, nego so lokalni dobički, ki jim jih doseže s pomočjo drugih kak zastopnik, ki jim je obe-čal, da stopi v koalicijo, in da bode tam pogajal se za njih gmotne interese. Tisti torej, ki hočejo kot pristaši koalicije dosezati materijalne dobičke za kmete in v obče za iirši narod, slepć v najugodnišeiu slučaju — sebe in narod, ko poštevajo majhne lokalne dobičke na jedni strani, prezirajo pa večje gmotne izgube za isti del naroda in za skupno naseljenje malih ljudij.
Stvar je jasna, in ne more nihče dvomiti nad njo, če le količkaj pomisli, kaj nastane n. pr. s takozvano davčno reformo. Tu še le bodo videli Dolenjci in Gorenjci, vsi Slovenci in drugi Slovani, kaka je s plo-dovitostjo koalicije v gospodarskem pogledu.
PODLISTEK. "7« Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripovest XVJ. veku.
Sjjival A. Š a n t a.
II.
„A ti bodi naš !u zaletel mu je veselo v besedo kanonik, ki je do sedaj ostro pre žal na vsako besedico gospodarja medved-grajskega.
„Vaš? Oegav? Tebe le vidim pred seboj !• vprašal je Stepko, dvignol glavo in začujeno gledal kanonika.
„Da, naš l" odgovoril je Vrainec odločno in skočil na noge. »Mnogo je hrvaške in slavonske gospode, ki isto sluti kakor ti, ki ne šteje v greh, radi česar te dolži dvorska gospoda, imenje iu vladanje izginja stanovom in redovom hrvaškim iz rok, tuji generali hote izpodriniti velikaše, hoto nam kraljevino pokmetiti, z druge strani pa nam ne
Na videz in dejanski znižajo nekoliko neposredne davke kmetijstvu, oziroma zemljiščem. A paziti bode treba, kuko se bodo prevračali in delili posredni davki, in kako se razvrsti davek na personalne dohodke. Kapitalistična stranka oslepi vse druge stranke, da ravno največi kapitalisti bodo plačevali raznserno najmanj davka. Tam, kjer bi bilo treba pritisniti najbolj, preneha vsak davek! Ko bi koalicija zares mogla pravično razdeliti bremena davkov, lotila bi se bila proporcionalnega obremenjenja vseh denarnih špekulacij: tega pa se ne loti, ker je kapitalistiška stranka preveč premetena, da bi ne zaprečila v koaliciji takih namer.
Takozvani krščanski socijalisti so bili vsaj toliko modri, da so proučavali gospodarska vprašanja in so obrnili koaliciji hrbet, ker vedo, kaka je z židovsko-liberalno stranko in sedaj s koalicijo, dasi, kot Nemci, strogo ščitijo nemške nacijonalue interese, Ironija je pa lavno v tem, da interese konservativcev v koaliciji morajo zaščISčatl krščanski socijalisti, ki so v opoziciji, in ta ironija se razteza tudi na slovanske opozicijonalce. Tudi pri nedulekosežnih ekonomiškili vprašanjih, ki nasprotujejo interesom židovskoliberalne stranke, hoče ta zavrniti taka vprašanja, in posamične gospodarske reforme te vrste morejo v državnem zboru prodreti ne s pomočjo glavnih skupin koalicije, ampak proti tem strankam s pomočjo skupne opozicije. Velikih gospodarskih preosnov, ki bi bile na korist množicam v obče, torej vsem narodom po-prek, pa pri sedanji koaliciji ni možno izvršiti, ker gledč na take dalekosežne in obče koristne reforme se pridruži k nemško-libe-ralni stranki tudi češko in poljsko plemstvo, in tako koalicijski zastopniki „malih ljudij" niti s pomočjo skupne opozicije ne proderejo ter ostanejo onemogli ravno v odločilnih ekonomiškili vprašanjih. Koalicija ostaje dosledna tudi pri svojem gospodarstvenom programu; ta program hoče ona izvrševati dejanski, ali ne v interesu velikih iu širokih množic na-seljenja, temveč v interesu privilegovanih stanov različnega velikega kapitala.
Koalicija ima torej gospodarstven program, ali kak? Ta program je specifično kapitalistiški program, iu ni torej nič drugega, kakor nadaljevanje sorodnega iu celo jednakega zakonodavstva, kakoršno je odločevala nemško-liberalna stranka do I. 1870., do nastopa Taaffejeve vlade. Sistem Taaffe-jeve vlade je bil politiški obrnen proti Slo-vanstvu; ta politiški protislovanski program je prevzela tudi sedanja koalicijska vlada; razlika je sedaj le ta, da je protislovanska politika bolj očitna, v tem ko je za Taatte-jeve vlade ni razumel dobro uiti bivši češki voditelj dr. Rieger. Druga razlika je pa v gospodarskem programu, in položenjo je sedaj
da odahnoti turški hudournik. Dogorelo je do živega. Ne drži križem rok. Hodi naš !•
„Ne skušaj me, prečastni oče! Jaz hočem doma braniti svoje, a vsakdo naj dela kakor jaz,* odvrnol je odločuo Gregorjanec.
„Mislil sem, da si modrejši. Čakaj, dokler plamen ne švigne iz sosedove strehe, pa potem gasi svojo! Na korist in slavo svojega plemena delaš ? Lepo delo, če držiš križem roke. Lepe slave, ko ti sablja rjavi. Tudi neumna zver zavleče se v svojo duplo, pa misli i „Čuvam hišo!" Ako je brod zabredel v kriv tok, trebe je krenoti krmilom, in pa temu trebe trdne volje, in trdne volje si ti. Daj, skusimo sklonoti cesarsko svetlost, ne bi li umaknola štajersko komando, da se ne pojavi drugi Kacianer! SkuSajino sami voditi vojsko, a vojskovodja bodi nam ti !*
„Pusti mel* odvrnol je omahuje Gregorjanec.
„Se eno. Zagrebčani napeli so pravdo zoper tebe, da ti vzamo Medvedgrad iu Kra-
slabše od socijalno-ekonomiškpga napravljenja Taatfejeve vlade. Dasi je bil „železni obroč" za Taaffeja tudi zaslepljen, ko je dozvoljeval : največe žrtve, ne da bi vsaj po kompromisih dosezal politiški h protiuslug, vendar pa vezan ni bil, in kar je glavno, deloval je eicer pod vplivom, vendar pa brez neposredne sopomoči nemške levice.
Zveza konservativnega veleposestva z nemško levico je gospodarstveno položen je poslabšalo; koalicija se je sestavila ne le proti delavcem, ampak proti „malim ljudem* v obče, in iz tega je razvidno, kolika zaslepljenost je morala zavladati pri tistih tudi slovenskih konservativciv, ki, kakor kaki apostoli, hodijo naznanjat vero v plodovitost gospodarstvenega programa sedanje koalicije. Ta plodovitost služi kapitalu, velikim, ne pa „malim ljudem". Iz tega je pa tudi razvidno, kako podlo je zagovarjanje koalicije tudi z gospodarstvenega stališča. „Slov. Scef*
Poročilo tajnice na obtn zbora
ženske podružnice dražbe sv. Cirila in Metoda v Trstu.
Častite družabnice !
Leto za letom poteka v brezkončno večnost in leto za letom stopam pred Vas, častite navzoče in nenavzoče dame, da Vam poročam o delovanju naše podružnice. Sestavljajoč to svoje letošnje poročilo, dejala sem sama sebi: zakaj vendar ne morem poročati enkrat vsaj kakega velikega skoka, nepričakovanega napredka, izrednega koraka, ki bi ga bila v minolem letu storila naša podružnica ? Ne, polagoma se gibljemo, vendar gibljemo se in zatreti nas več ne morejo še tako nepovoljne razmere. Ako so bile razmere tržaških Slovencev dosedaj neugodne, poslabšale so se zdaj tako, da to najneugodnejše. Nenasitni naši nasprotniki, ki hitč loviti naše otroke v svoje šole, zdi se, da podvoji1 odslej svoje moči iu pomnože po'ločevalne zavode, v katere bodo vabili z raznimi mamili slovensko deco. Povsod, kjer se je v bran lastnine naše postavila šola družbe sv. Cirila in Metoda, postaviti se ima nasprotna iola „Legina", dasi imajo tako obilo mestnih šol iu otroških vrtcev v svojem jeziku. Ako se mi tržaški Slovani ne postavimo temu silnemu navalu krepko v bran, preti nam res nevarnost izgubiti se, kajti sovražnik se je zarotil proti nam, tla vduši vsacega, katerega koli stanu, ako t*e drzne priznavati svoj jezik iu svoj rod, kaj celo zahtevati svoje pravice P Vpliva in vplivati hoče še bolj v šolah, cerkvah, javno in zasebno, zbok česar je dolžnost vsacega Slovana, vsake Slovauke, oteti kolikor more naša dece. naših ljudij iz onih krempljev. To se pa stori najboljše, ako se trdno oklene naše velevažne šolske družbe, ako ji daruje, kolikor je v
ljev brod. Kmalo poči razsodba. Kraljevski sodci prevračajo, čujem, stara Zagrebška pisma, Bog zna, nimajo li Zagrebčani titnlum juris P*
»Nikdar!* škripnol je Gregorjanec ter skočil na noge; „moje so pravice jasne, ko solnce na nebu.*
„Sod zna, kaj je prav. A pri kraljevskem sodu je mnogo naših prijateljev. Bodi naš !* silil je Vramec v Stepka, ter mu ponujal desnico.
„Vaš sem!* odvrnol je Gregorjanec za treuotek, ter segel starcu v roko.
„Amen!" dodal je kanonik.
V tem je razgrnola noč mrzla svoja krila. Kmalu ugasnola je še zadnja luč na Medvedgradu, kanonik je sanjal v svojej spalnici vesele sanje. A Stepko slonil je še dolgo na oknu stolpa in strmel v temno nočno nebo čakaje, ne bi li vgasla zvezda — sreče njegove.
(Dalje prih.)
njegovi moči v la namen ter ako sveluje nevednim starišeiu, kam imajo pošiljati jvoje otroke in da nimajo poslušali sladkih besed, s katerimi je slepijo nekateri ia jim govore, tla je le italijanski jezik kulturni jezik.
Odbor vaše podružnice trudil se je kakor običajno tudi letos, da stori svojo dolžnost dopriuesši na oltar ljube domovine dar, kateri je prejel od vas in od čestitega občinstva. — Da določi kaj je in kako bi bilo ukreniti to ali ono, zbiral se je k sejam, kjer je še svojim svitom pomagal običajno g. prof. Mamin', kateremu se tu le zahvaljujemo. Dne 9. junija priredila sta odbora možke in ženske podružnice koncert družbi na korist v
gledališču „Fenice". K lepemu .....ralnemu
in gmotnemu vspehu pripomogel je v prvi vrsti operni pevec g. T e r t n i k, potem slavno pevsko društvo „Ve'esila* pomnoženo s tržaškimi pevci ter dramatični odsek .Tržaškega Sokola*. Slavno občinstvo je kakor vselej pokazalo tudi tedaj, Ia so mu koncerti tej družbi na koiisl najbolj priljubljeni.
O prazniku sv. Cirila iu Metoda nabiral se je tudi med nami prav pridno Cirilo-Metodijski dar, a 10. avgusta zastopala je jedna odbornica vašo podružnic > pri veliki skupše ni v Novem mestu.
Septembra meseca izgubile smo iz odbora odbornico g Fratnik-Abramovo, ki onin-živši se in poslovivši se od nas, je darovala naši podružnici lep dar 100 Kr. ; za kateri kakor za delovanje njeno se ji tn-le zahvaljujemo.	(Konec prih.)
Politiške vesti.
Občinske vol tve lin Voloskeiii. Pri
volitvi za III. telo za občino Volosko je sijajno zmagala hrvatska stranka, kljubit temu, da so nasprotniki Lalioni iu Nemci nastojali, da bi Se enkrat prodrli v tem razredu. Kakor se nam javlja od tam, uporabila je uprava južno železnice ves svoj vpliv za lahonsko stranko, a tudi to ni nič pomagalo; volja naroda zmagala je iu tako je prav! lTpa se za gotovo, <la zmaga hrvatska stranka tudi v I. telu, v drugem telu pa bode borba huda, ker zmago odloči I ali '2 glasa.
Drfenvni zbor. (Poslanska zbornica) Poal. zbornica razpravljala je včeraj o preosnovi direktnega osebnega davka. Posl. Kaizl se je izjavil v imenu Mladočeliov proti predlogi. — F u x jo označil predlogo kot napredek. Tržaški poslanec Luzzatto je pobijal predlogo kot škodljivo srednjim razredom ljudstva v Trstu. V Trstu ni izvedljiv ni kak nov davek, dokler ne zboljša sedanje žalostno položenje, ali se ne privoli kako odškodnino. Poslanec K a i s u r je za predlogo.
Obrekovalci. Slovenski poslanci so ostavili deželni zbor štajerski radi znanega, Slovencem skrajno sovražnega predloga posl. Kienzla o celjskem vprašanju. Ker se torej naši poslanci niso več udeleževali nadalj-nih deželnozborskih posvetovanj, je tudi čisto naravno, da se niso mogli udeležiti razprave o predlogih, kako proslaviti p e t d e s e t-
letnico vladanja presvetlega cesarja. To okolnost so takoj porabili perfidni nemški listi, da bi sumničili lojalnost Slovencev. Raznesli so bili namreč med svet ostudno laž, da so slovenski poslanci in dragi veljaki na nekem shodu v Celju izjavili, da je popolnoma nemogoče soglasno postopanje Slovencev z Nemci v proslavo cesarjevega jubileja. Na taka grda natolcevanja niso mogli molčati slov. posl, štajerski, ampak priobčili so te dni izjavo, iz katere je posneti, da se je kratko pred zaključt-njein zadnjega zasedanja dež. zbora res vršilo v Celju posvetovanje, pri katerem se je pač povdarjala politična nemogućnost sode-
lovati v deželnem zboru štajerskem v očigled sedanjim razmeram, a j<* zajedno zbo-rovaloe navdajalo iskreno o b žalo v a n j e da ni bilo mogoče vdeležiti se sklepov gled« slave \ etdest tletnice vladarjeve. Kako se pravi takemu početju : ako koga se svojim odurnim postopanjem najprej izženemo iz zbornice, a ga potem sumničimo, ker ni 10-deloval pri teh ali onih sklepih * Slovenci nisu krivi temu, ako »e niste obe narodnoiti udležili razprave o proslavi resaijevega jubileja, pač pa so krivi jedino le oni gospodje, ki so podpisali predlog Kienzlnov. Oemu torej vse to obrekovanje V !
Različne vesti.
Umrla ]e v Ribnici dne 2. t m. gospa F r a li ć i i k a T r e o, tašča drž. in dež. po-»lanca g. Višnikarja in mati drn. Dra-gotina T r a o t a. Žalu,očima rodbinama bodi izrečeno iskreno gožalje!
Bolezen tržaško-koperskega Škofa obrnila •e je na boljše. Cerkvenega dostojanstvenika zdravita zdravnika dr. Manussi in vitez Ferrn.
Odjemalce .Edinosti* v okraju Barriera
opozarjamo, da gospod Karol Colja prodaja »Kdinost" t ulici Arcata namesto v bivši tobakarni, v žganjariji poleg iste.
Sami sebe bijejo po zobeh! (Konec.) A nasprotna glasila se ne zadovoljujejo samo s tein, da grde iu ometajo z blatom naša narodna svojstva in naše težnje, ampak jim je še posebno do tega, da njihovo ljudstvo ničesar ne izve o lesuičnili etnograflčnih in gospodarskih odnoSajih v deželi. Govori le z italijanskim prostakom n. pr. o odnošajih v Istri, priseže ti takoj, da Istra je prek in prek italijanska zemlja ter da vse slovansko gibanje provzroča izključno le malo številke „privnndranih* hujskačev! (Jlta! je tako v .11 Piccoln" iu v drugih listih in veruje li to bolj, nego pa besedo božjo. To prikrivanje taktičnih odnošajev pred italijanskim ljudstvom, oziroma dobro preračunano širjenje nevednosti med istim, je, glavni vir obžalovanja vredni mržnji, ki jo goje naši sodeže-luni druge narodnosti do nas Slovanov. Vzgojili iu vcepili so jim fiksno idejo o izključno italijanskem značaju pokrajine ua jedni strani, in splošnonevavnem značaju slovanskega gibanja ua drugi strani, a zajedno odmik aj o ljudstvu vsakoršno možnost do lastne in samostojne sodbe: potem ni čuda, da je nusprotstvo med slovenskim iu italijanskim prebivalstvom prikipelo do skrajnosti. Ne „slovanski agitatorji" — kakor si domnevajo v odličnih krogih v Trstu iu na Dunaju — provzročajo narodne prepire, ampak izključno le ono italijansko časopisje, ki blestečimi frazami in drznimi lažmi duši v italijanskem ljudstvu čut pravičnosti s tem, da mu pri-ki
iva resnično obstoječe odnošaje. Temu časopisju je v prvi vrsti do tega, da ljudstvo ne izve resnice, kajti ljudstvo ni toliko pokvarjeno v svojem jedru, da ne bi, ako bi bilo dobro poučeno, da je v Istri ogromna večina prebivalstva slovanske narodnosti in da ta večina niti ne misli ua to, da bi komu drugemu skrivila le jeden sam las — slednjič prišlo do spoznanja: čemu naj bi kratili Slovanom njih svete pravice, ako pri tem ne preti nikaka škoda nam samim !! Do takega spoznanja bi morale priti širše mase italijanskega ljudstva, zlasti pa kmečko ljudstvo, katerega interesi so povsem identični z interesi slovanskega kmeta, iu zavladal bi kar mahoma toli zaželjeni mir. Ali to so ne strinja z računi onih, ki bi hoteli preparirati Istru za svoje — belo-rudeče-zelene idejale, 1'ri takih okolščiuah jim gredo seveda jako navskriž volilski shodi poslancev Spinčiča in Laginje, kojih se udeležuje po 1000, L>')00 in 30uO ljudij. Tu treba seveda znova lagati in pa še kako! V sv. Petru v Šumi ni bilo 1000 udeležencev, ampak le 50 bali in otrok, ua Boljuuskem polju ni bilo nad 3000 ljudij, ampak le 200 iu tako dalje z gracijo. Ljudstvu no sme izvedeti resnice, kajti ako bi jo izvedelo, prišlo bi satno do spoznanja, da so vse trditve „II 1'iccola" in diužbe o italijanskem značaju Istre jedna sama velika laž! Iu kdor laže, ta krade tudi — političke iu narodne pravico drugih.
.Mi pa, kojim niso zatemuele vida irre-dentovske laži, vidimo seveda kako it a-1 i j a n s k a g o s p 6 d a s a in i sebe b i-j e j o po zobeh. Trde, da je Istra' italijanska zemlja, da Slovanov nikjer ni, in kar jih je, se ne razumejo z voditelji; da so
Spinčičevi in Laginje vi shodi doživeli popo-len fiasko. In vendar kličejo vlado na pomoč — isto vlado, kojo so zaaramovali so nedavno temu — proti istim Slovanom, kojih nikjer ni; iu vendar kličejo policijo na pomoč radi shodov, ki so napravili popolen tiasko! Pravijo, da ljudstvo uiti ne razume „slovanskih agitatorjev", vendar pa jndiktl-jejo pred oblastmi, naj te posb-dnje vendar primejo za vrat, te nevarne agitatorje. Kako vendar bijejo po z o b e h sami sebe: kako morebiti nevaren tak agitator, kojega ljudstvo ne razume?!
Tu je le dvojno mogoče : ali je Istra res italijanska zemlja, potem je le smešna komedija vse tisto klicanje policije na pomoč proti r>0 babam iu otrokom; ali pa je slovansko gibanje smatrati zaresnim, potem pa so g o s p o d a n e h r a m n i lažni k i, kadar hote p o t a j e v a t i e k z i s t e n-c i j o Slovanov v Istri ter lažejo v svet, d a narodno vprašanje v Istri vzbuja le par „p riva n d r a-n i hu p t u j c e v !
Gospodi bi svetovali mi v njih lastnem interesu, da opuste to nevredno taktiko diktatorskega bahanja na jedni strani in bab-jega javkatija na drugi strani, sicer utegne priti dan, da zapazi tudi italijansko ljudstvo, kako gospoda sami sebe bijejo po zobeh!
Razprava proti izgrednikom v Piranu.
(Nadaljevanje). V torek zjutraj pričelo je zasliševanje prič; oni trije obtoženci, ki niso bili prisotni o početku razprave, priSli so nekoliko pozneje. — Okrajni glavar dr. Anton H o c h e g g e r je izjavil: Ko so se izkrcali vojaki, slišali so se klici ,Alla larga! No volem o militari!" Tudi po koji klic „Viva 1'esereito !" bilo je slišati. Priča misli nada* Ijf, da je baš Parenzan klical: »No volemo militari!" „Abbasso le tabele šoavel" Koso sn odpravljali vojaki na pot v mesto, kričalo je ljudstvo vedno še ; on kot namestništveni komisar je smatral zatorej za svojo dolžnost, da prepreči nadlegovanje vojakov. Postavil se je za vojnike in tam je opazil kakih pet oseb, ki so kričale v jednomer. Gosp. Hocli-egger je pozval dotične kričače, da naj idejo domov, toda isti se niso ganili, pozneje pa so se pridružili množici, ki je drvita za ono četo vojakov, ki je šla od Tartinijevega trga, kjer stoji sodišče, v določena stanovanja. Pri tej priliki odlikovala sta se posebno dva kričača. še-le pred vrati vojašnice posrečilo se je županu dr. Fragiacomu odpraviti razgrajale«. V tem zbrala so je na trgu množica ljudij, koja je svoji razburjenosti dajala duška s kričanjem in prepevanjem »istrske pesmi" in pesmi „Lassč pur che i canti e subi*. Proj omenjeni kričači — kakih pet, — prišli so tudi na trg, kjer so se postavili v prvo vrsto demonstrantov. Pozneje so vojaki napravili red. Priča spozna v dotičnih obtožencih Ant. Parenzana, Benedikta Fondo, Jurija Giraldija, Kranja Mujesana in Ivana Petronija. Omenjeno petorico konfroutovalo je sodišče s pričo, toda obtoženci so tajili, češ, da oni niso dotičniki, o katerih govori priča.
Zatem so prečitali pismeno izjavo priče stotnika Frana Jary-ja 87. pešpolka. Ta svedok cul je o izkrcevanju, da je kakih 5-8 oseb kričalo: „Viva ritalia!1' .Abbasso 1'Austria !" Množica vedla se je jako sovražno nasproti vojakom. Isto človeče, katero je kričalo navedena vtleizdajska stavka, upilo je tudi „Abbasso i ščavi!" „Fora i militari !*. (Ta junak je obtoženec Jug), .lug je bil najbolj razgret; tudi Parenzan in Fonda bila sta zelo razvneta.
Priča namestništveni koncipist dr. Bernard Karminski pripovedoval je o dogodkih popolnoma soglasno s svedokom dr. lloclieg-gerjem. Tudi on je spoznal glavne kričače v obtožencih Giraldiju, Parenzanu in Fondi.
Priča poročnik Viktor List 87. pešpolka slišal je opetovane klice: „Abbasso 1'Austria!" „Viva l'ltalia!4 „Fora i ščavi!" „Abbasso le armi!" Obtoženega Tuga spozna kot tistega, ki je kričal najtrdovratnejše.
Priča kanonik Maraspin odgovarjal je na stavljena mu vprašanja rezervirano. I/javil je, tla je večkrat slišal kričanje: .Fora i preti ščavi !• Po nasvetu svojih sorodnikov pobegnil je potajno iz Pirana in se vrnil šele po dveh tednih.
Svedok Odorik Maraspin, uče kanonikov, izjavil se je soglasno z obtožbo. Slišal je
grožnjo : „Te bi bil Ti sedaj tu doli, jutri ne bi šel k nia^i!" — Odpušča izgrednikom j n ne zahteva nikakoršne odškodnine za razdejano prodajalnico.
Priča kanonik Fonda je povedal, da je mislil s početka, ko je zaslišal ki i k in vrišč, da isti prihaja iz bližnje gostilne. Še-le, ko je videl množico pred svojo hišo in opazil, kako je pričela svoj* razdirajoče delo, liki moderni ulomljevalci pri blagajnah (Veselost), pobegnil je prestrašen na streho in zlezel skozi lino v sosedno hišo. Tudi on odpušča zatožem em in ne zahteva odškodnine.
Priča Ivan Viezzolli ni povedal nič važnega; priča Vincenc Stermin je s svojo izpovedjo obložil obtoženca Parenzana in Benedikta Fondo,
Priča Marko Uuzzier, cerkovnik župne cerkve v Piranu pravi, da ne zna, kdo je zvonil plat zvona.
Priča Matej Nikolich, komisar mestne straže v Piranu, spoznal je med onimi ljudmi, ki so metali kamenje v sodišče, obtožena Parenzana in Kajetana Petronija. Isti svedok je opisal zatem naval na orožnike, Med na-silniki videl je zatožence Benedikta Fondo, Frana Mujesana, Ivana Petronija iu Ivana Tiezzolija.
Mestni stražar Bonifacij Ruzzier, kateri je o preiskavi spoznal« vso odločnostjo šest obtožencev, ki so se vdeležili navala na hišo kanonika Fonde, sesedaj naenkrat ne spominja n a n i č e s a r.
Zatem so zaslišali sodnega slugo Kranja Ruzziera. Njemu je bil ukazal sodnik Mar-colin, da odstrani italijanski napis raz sodišče. Da izvrši nalog, izposodil si je lestvico in naprosil kovača Casalija, da mu pomaga. Le-ta pa je odgovoril: „Niti za tisoč goldinarjev!*, zato se je lotil dela sam. Na trgu se je zbrala med tem množica ljudstva, ki je kričala nanj, da naj pusti tablo v miru ; on pa se ni obziral na to kričanje in nadaljeval delo. Zadel ga je sicer kamen, toda ranil ga ni. Ko je odtrgal tablo, postavil jo je na dvorišče, toda prej je hitro zaklenil vezne duri. Ob 8. uri zvečer vrnil se je domov; takrat godili so se znani izgredi. Kamenje frčalo je po zraku ; zato je zaprl svoje nedorasle otroke v občinski zapor, kjer so bili vsaj varni pred kamenjem. Ta priča n e p o z n a nobenega iz m e d zatožen-c e v. Pravi, da izgredniki menda niso mislili storiti njemu nič zalega, kajti ako bi to hoteli, bilo bi dovelj, da bi nui bil kdo iz-podnesel lestvico in bi se bil ubil.
Popolnoma v smislu obtožbe bilo so izjave orožuiškega stražmeštra Josipa Mraka, orožnikov Mihe Perica, Frana Marusiča, Jakoba Marangona, Rudolfa Zenija in finančnih stražnikov Franja Sabatija in Martina Ko-cjauca. Izjave finančnih stražnikov Evgeua Slamnika iu Boštjana Galla, kakor tudi možtva parnika »Risano" dostajejo se male tatvine, odnosno poneverjenja, katerega je obdolžen zatoženec Rossetti.
Zaslišavanje prič končalo je ob 2'« uri pop. Zatem je predsednik pretrgal razpravo.
(Dalje prih.)
Zaklad v smetišču. Nedavno umrla je v mestu Or»ayu na Francoskem bogata za-sebnica Marija Tanies, volivša mestu Parizu svoto 1,500.0iiO frankov za dobrotvorne ustanove. Kje pa je bil denar? Notar je prijavil kompetentni oblasti volilo, znal je, daje zapustnica zares imela denar, toda ni znal, kje ga je hranila. Prišla je komisija in preiskala natančno stanovanje pokojnice, gledali iu iskala po pohištvu, toda o denarju ni bilo sledil. Prišla je druga komisija, ki je prevrgla vse in pretikala vse kotičke — a denarja le ni našla. Že so mislili, da je kdo ukradel to ogromno svoto. Policija je pričela preiskavo, v tem ko je komisija zopet stikala po stanovanju. Vse je že v tretjič preobrnila, samo smetišča se ni še dotaknila. Kdo pa bode hranil denar v smetju ? Sledil ič prevrnili so smetišče in glej I Pod smet-jem našli so 8u.000 trunko v v zlatu in za dva milijona frankov v vrednostnih papirjih.
Policijsko, kletnega težaka Alojzija P. iz Trsta zaprli so, ker je ukradel v nekem magacinu v ulici del ('anale komad povoščenega platna, vrednega 35 gld. — Mlekar Josip Uršič bil je toliko nespameten, da je predvčerajšnjem ob <». uri zjutraj oitavil dve posodi mleka pred neko hišo v ulici al Boschetto, ko je nesei nekaj mleka odjemalcem, stanujočiiu v isti hiši. Vruivši se mle-
kar na prag, videl je ▼ skrajno svojo žalost, da sti izginoli posodi in ž njimi seveda tudi mleko Koliko siromašnih Ursičevih „aven-torjev* moralo je to jutro ostati brez mlečne kave?!
Koledar. Danes (7.): Tomaž Akv., cerkveni učenik ; Perpetva in Felicita. — Jutri (8.): f K vatre. Janez od Boga spoznovalec. — Prvi krajec, — Solnce izide ob 6. uri 35 min., zatoni ob 5. uri 48 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj n-5 stop., ob 2 pop. stop. C.
Najnovejše vesti.
Dunaj 4. Odsek za volilno preosnovo o d k 1 o n i I je z vsemi glasovi proli šesteriin predlog pdslanca Brzorada, da razprave pod-odseka članovom odseka ne smejo ostati tajne.
Slovansko pevsko drufttvo v Trstu. Naznanja se vsem iz-vršujočim udom, da je danes v četrtek ob navadni uri zvečer pevska vaja. Potrebno je, da se vsi izvršujoči članovi udeležujejo vaj, ker je 24. t. in. koncert. Vojaška godba je že dobila nalog za vaje, toraj j« dolžnost vsacega izvršujočega uda, da li vajam redno zahaja, ker gre za čast društva.
Trst, dne G. oktobra 1895. ODBOR.
Trffovlnslie brtojnvke.
Budlmpoitn. Pžonli-a za upornimi « 70- H l I
PSenion tu jesen 1895 7.01 <1n T.ta Ove« /n upornimi fl.lfi fl.18 RS za »pomlad 5 5« 5«G7. Koruza za mai-junl <1-24 H 2n.
P&ouien nora od 78 l;il. f. 0-7i)—«-75, od 79 kil. f. H5r» -fl-80. o.l SO kil. (. (5 80—(5-85 nd SI kil. I", (i HO 85, od sa k,l. for. H 90—H.!»5, lečmen «4<i 8 20sp™»» ft*20—S«0.
Pženiea: Slabo ponudbe, povpraševanje dobro mnlo prodajalcev Prodalo soj« 30000 rnl.it. V reine milo.	*	:
Praga, Noraliniranl sladkor /.n mare f. lf.2fc maj 12 45, nova letina. 12.80 zopet jnko Htalno
1'l'it^a. Centrifuga) novi, po.itavljeu v Trat in * carino vred, odpoSiljatar proooj t. 28 25- -29. Marc
Avg. f. 29.50--.— CoiHMsse za iii»io-»prll 2J.50
—. Outvonii ■/.» mare 3075. V gUrah (*odih) 7ft mare 30-75.
Hftvra. Kava Srtiitoi ^oi>d atoi-iik« irntr« 93.25 7.n juli 94 —.
Bft.mburg. 8nnti»H ttood a»ernjr<s /a mar« J7.50 mai 7R'25, »eptoniluT 75-75.
Dunaj aha borEK e. mavoa
laea
	v?eraj	danes
DrZuvni <1o!g v papirju . .	. . >01.85	101.85
„ B v srebru . .	. . 101 35	101.so
Avstrijska renta v zlatu	. . 12510	12fi.lt
„ „ v kronali .	. . 101 So	99.30
Kreditne akcije.....	. . 89« 45	398.10
London 10, Lit......	. . I2.T«">	193 RO
Napoleoni.......	. . 9.79'/	»-7H
20 mark ......	. . 12.08	13.07
J00 italj. lir......	. . 41.50	4*40
eiUijSEHCoB ^StJnafinSidaBBjoSSS^SSSSSBilSBHBR
Dobroznana gostilna
ANTONA VODOPIVCA
(po Ui mfti"« .pri Pr*afkorcu")
v Tritti,
ulloa ■oiltAvlo ftt, 19
tofi kolikor r ^outilni, tolikor pri veRelicih t hokolski telovadnici, v«4no 1« priitna vipavski, Pr?ačlta In kraika Va in črna vina. — Sladki riaallngr v sioklonicub, in modro fran-klnjo, vnuku stekloniru drži 1 lit- r in velja 00 iiovć, — Postrežba je poStfinn, cena zmorna. Kuhinju je preskrbljena n tefnimi, toplimi in mrzlimi jedili.
Priporoča se rojakom v Trstu iu % dejala.
ToČi vino tudi družinam 4 nvč. ceneje, ulco .-{« odvzame najmanj 5 litrov.
„Kupuj pri kovaču In na pri kovačetu! '
pravi afarl prcgMTor.
To volju po v»«*j prrfvici za moj zavod, kajti te tak ) velika kupčija, kukor&na j* moja, ima zbok gotovega plačovanja volikamkih množin blaga, in drugih predn >rH, cene (trojka, kar mora 1 iti Hlednjid v Icoriot kupovalcu (ameinu.
Krasni uzorci /ascliutm odjemalcem Kratiš in franko, — Itogulo Kltirk* uzoreov, kakor hu nikoli, /.a krojače m*fruukovane.
Snovij za obleke.
Peruvien in doakiiiff za tele^aRtito du-liovKćiiio, predpisano tmovij r« unifornin c. k. [uradnikov, tudi za vcturano, gasilce, telovadce, livreje, Hiikno za biljard iu igralne mize, preproga za vozove, lotten. Velika zaloga StojorHkega, koroškega, tirolskega lodn* za gospodo iu gospo po izvornih tovarnlikiii cenah r tuko veliki izberi kakor takih no mora imeti niti dvajsetem konkurencija. NajvePa izbei- le finega trajnega nukna v i ajni dernejSih barvali za gospe. Sukna ki se dajo prati, polni ogrtači od gld. 4 do 14 itd., potem tudi potrebščino za krojaču (kakor |<u lstavo /.u rokava, gumbi, iivunk«, Bukanec itd.)
Cpii>», primerno, polteno, trajno, čisto volneno sukneno blago in na dobor kup cunje, katera veljajo komaj odškodnino za krojača, priporoča
X v. Stikarofsky,
BRNO (*VHt- M»"uh®,ter)-
Najveća zaloga tovainUkcKa iul»ntt v vrodno«ti 1 , milijona goldinarjev, — Pošilja to le po poštnem povzetju!
Svarilo! Auontje in kroAnjarji ponujajo uedonatno avoje blago pod znamko „Stikarof-»kega bla«jou. I)a sabranim vnrunje p. n od jomaloev, naznanjam, da takim ljudem ne pr<>* dajani blaga ]><»d nobenim pogojem. (24)
Lastnik >#litičn» druitv« „Edinost". — Izdavatulj in »ilg^vorni urednik: Julij Mikutu. — Tiskarna Delane v Trstu.