GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ »Ne smemo se varati, reakcija je razbita, premagana, ali ni popolnoma uničena. Reakcija pomeni danes izdajstvo, prodajo nacionalnih interesov in neodvisnosti naše dežele. Volitve nas bodo ostro ločile ali za svobodo in neodvisnost Jugoslavije, ali za suženjstvo in intereve mednarodne reakcije. Danes ni sredine in je ne more biti. Kdor ne glasuje »a Ljudsko fronto, ta bo glasoval proti ljudstvu in neodvisnosti Jugoslavije.« Iz govora Meša Pijade na zborovanju L volilnega okraja v Beogradu. DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE Leto L, št. 21 Izhaja vsako soboto Ljubljana, 6. oktobra 1945 Cena Din 2.—. Mesečna ntročnina Din 8.—. Sfcpliili Če pogledamo v zgodovino delavskega razreda Jugoslavije, vidimo, kako velikanska je bila razlika v pravicah delavskega razreda pri volitvah. Saj je poteklo komaj 38 let, od kar je bila vpeljana tudi pri nas v Sloven ji volilna pravica tudi za delavce. Delavec vse do takrat ni imel volilne pravice, kajti če je hotel imeti volilno pravico, je moral Imeti nekai zemljišča. Reakcionarni drž?»vn!ki pred prvo svetovno vojno so vedno poudarjali v svojih modrih državniških govorih, češ, gorje takrat, ko bo Imel delavski razred volilno pravico! V bivši Jugoslaviji delavski razred ni mogel politično enotno nastopat" pri volitvah radi toga. ker je bil razcepljen na več političnih strank in strančic Saj smo imeli pri prvih državno-zborskih volitvah v Jugoslaviji skupek strank, vsaka s svofm blestečim programom in vsaka je delavskemu razredu obljubljala popolno izpolnitev vseh njihovih želi. Razni laži-delavski voditelji so na zborovanjih grmeli o pravicah delavskega razreda. Prepovedovali so, kako bodo mogočno nastopali v parlamentu v obrambo delavskih pravic, njihovo raz- , širitev in utrditev. Toda zgodovina stare Jugoslavi je nam jasno Ir že, kako so se dali podkupiti razni laži-delavski voditelji od takratnih protil iudskih strank in da je marsikak voditelj z legitimacijo delavskega razreda izdal delavce v svojo osebno korist. Že prvi juriš se jim je popolnoma posrečil s tem. da delavski razred ni megel nastopiti pri volitvah enotno, skratka, vso doleo dobo v stari Jugoslaviji, pri raznih volitvah, ki so se vršile do leta 1929 in od leta 1929 do 1938 sc je delavski razred zbira! ali ni mogei priti do svojih pravic v političnem živlienju V kolikor so delavci volili, so b'!< !e privesek raznih protiiju-dskih strank. Sto-imo pred volitvami v Ustavodajno skupš-čmo npve države 11. november bo tisti zgodovinski dan od'očitve- ali gremo po stari poti naprej, ali po t sti, po kateri se je delavski razred 4 leta boril. Osvobodilna fronta, katere jedro je delavski razred, se pripravlja na te volitve in to na prve demokratične volitve v zgodovini slovenskega naroda in v zgodovini vseh jugoslovanskih narodov. Kaj moramo mi delavci napraviti zdaj v predvolilni kampaniji? Seznanili se moramo z ljudmi, ki bodo v naših okrajih kandidirali, seznaniti se na raznih sestankih, sejah, konferencah o našem dvodomnem sistemu, pogovoriti se o tem, kaj nam je dala naša začasna narodna skupščina, zakon o agrarni reformi, zakon o ljudskih tožilcih itd itd. Pri tej volilni kampanji morajo biti naše enotne strokovne zveze kot jedro Osvobodilne fronte pravi in najmočnejši činitelj za popolno izvedbo in popolno pripravo delavskega razreda na volitve. Zelo slabo zanimanje za politično delo se kaže tam, kjer delavci še dvomijo v stalnost naše ljudske oblasti. Kongres enotnih strokovnih zvez, ki se je vršil te dni v Ljubljani, je najmočnejši dokaz moči delavskega razreda, moči enotnih strokovnih zvez. in te svoje moči, moči delavskega razreda si moramo v tej predvolilni dobi hiti nnvsem svesti. Delavski razred je danes na volitvah najbolj zamteresiran. zato si mora sleherni sindikalni funkcionar, sleherni delavec v tovarni, rudniku, obritn, na polju ali v gozdu biti jopolnoma na jasnem, da se te naše volitve 11. novembra razliku jejo od starih volitev tako uot se razPkujeta stara in nova država; ljudje, ki jih bomo izvolili, bodo morali biti res zastopniki delovnega ljudstva Slehernemu mora biti jasno, s popolno udeležbo delavskega razreda pri volitvah, s popolnim razumevanjem vseh naš"h sindikalnih funkcionarjev ter naših delavcev in nameščencev o pomenu sedanjih volitev, se prav; popolnoma razumeti program Osvobodilne fronte se pravi popolnoma delati v smislu programa Ljudske fronte. Pri sedanji volilni kampanji morajo baš naše enotne strokovne organizacije dokazati, da so v resnici jedro Osvobodilne fronte in spričo tega naj ne bo mesta v naših podružnicah, v naših tovarnah. rudnikih "n obratih za reakcionarne elemente, za reakcionarno propagando. Naj naše enotne strokovne organizacije v .tej predvolilni dobi temeljito dokažejo svojo politično zrelost, svojo pripadnost Osvobodilni fronti, ki je sestavni del Ljudske fronte. Naj poteče tudi naša predvolilna kampanja tako mogočno, kakor je potekla manifestacija na prvem kongresu delavcev in nameščencev. V tej voIMni kampaniji naj dokažejo strokovne organizaije, da se zavedajo, da so prav one prve poklicane pri graditvi naše porušene domovine in da bodo 3 živo zainteresiranostjo pri {eh volitvah dale iz sebe vse. Člani strokovnih orga-n zacij bomo s tem kot člani Osvobodilne fronte storili vse, kar moramo storiti za uspešen napredek Ljudske, fronte. Saj bo pri nas armada, delavskega razreda prvič v svoji zgodovini volila svobodno, volila svoje prave predstavnike, prave ljudske poslance, ki so tudi v najtežjih dneh dokazali svojo predanost delavskemu razredu in vsemu delovnemu ljudstvu ter to svojo predanost tudi izpričali na bojnem polju. Enotne strokovne zveze delavcev in nameščencev naj postanejo pravo volilno žarišče, ki bo zajelo še vse ostale sloje za najčvrstejši nastop Osvobodilne fronte pri volitvah. Matevž Race Pa 3. it9!3#rs,i Delavski razred Slovenije si ni mogel iz brati lepše prilike, da se predstavi slovensk, ja vnesti, k„kisna je bila ob priiki ko. gre-sa njegovih strokovnih organ.zaclj. tudi mesto ni moglo biti boljše izbrano. Presto-lica Slovenije Ljubljana je nosila za časa narodno osvobodilne borbe tako P g»m.$o prapor narodne časti m čioveškega du.-to janstva, o a je zaslužila to polastitev. Kongres in sprevod z .služita e -otno cevno. Pokapala sta gigantske sile na prestol, De'o ni ver opravilo sužnjev ki si z nj-ro še brij zategujejo vez' na rok-h in nogah Stroj ni več pošast, ki je zasužnjila č'ove ka, da ji streže dokler mu ne izsesa poslednjih sil Delo je postalo ast in dolžnost vsakega državljana v službi narodne in državne skupnosti. Stroj je postal človekov pomočnik. ki zamenjuje človeške mišice z meha- Zakaj se Enotne strokovne zveze borilo za izgraditev demokratične ingosiar-fe In Eutiski cbizstl Borba enotnih strokovnih organiza cij za dvig življenjskega standarta vseh delavcev in nameščencev in borba za rešitev vprašanj delavskih mezd in plač, delovnega časa in obveznega zavarovanja vseh delavcev in nameščencev, so ozko povezani s političnimi akcijami, ki jih vodi delavski razred Res je, da so strokovne organizacije gospodarska in ne politična ustanova, ki daje svojim članom popolno politično svobodo. Borba strokovnih organizacij za izboljšanje materialnih in ekonomskih razmer širokih ljudskih množic ni odvisna samo od ekonomskih odnosov delavcev in kapitalistov ter delavcev in države kot delodajalca, temveč od političnih razmer, ki vladajo v državi. Zato so strokovne organizacije v prvi vrsti zainteresirane, kakšna je država. v kateri oni delajo, in kakšna jc v njej oblast Od značaja te oblasti je odvisen uspeh gospodarskih nalog in ciljev strokovnih organizacij. Znano je, da ima celokupna ekonomska in trgovinska politika velik vpliv na gospodarske razmere delavcev in nameščencev. Davčni sistem za vzdrževanje policije in vojske, carinski sistem za uvoz agrarnih, tekstilnih in drugih sredstev za potrošnjo, ki povzroča podražitev življenjskih potrebščin delovnih množic; državna valutna politika — inflacija ali padanje valute, pomeni znižanje delavskih mezd itd. Za rešitev vseh teh vprašanj morajo skrbeti strokovne organizacije, ki morajo s svojim sodelovanjem vplivati na gospodarsko politiko države. Ekonomska ..olltika države je pa odvisna od tega, v čigavih rokah je država. Ali je v rokah delovnih množic, ali v rokah majhnega števila kapitalistov, veleposestnikov, vojaškega in policijskega aparata, ki varuje interese ozkega vladajočega kroga Poleg tega je gospodarski razvoj primoral državo, ki je vedno bila orožje vladajočega razreda, da združi v svojih rokah vse več industrijskih podjetij, da izvršuje razne gospodarske naloge kakor so regulacija rek, kopanje kanalov, graditev železnic itd., z ene strani zaradi ekonomske in politične utrditve, z druge strani pa zaradi povečanja svojih dohodkov Država je posebno po prvi svetovni vojni postala gospodarsko močna, ko se je vedno bolj vmešavala v gospodarstvo, kon trolirala cene m prodajo najvažnejših življenjskih sredstev, poljedelske in industrijske proizvodnje Vpliv drža ve na gospodarstvo se je še bqlj po večal v času te vojne Prišel je do izraza tudi v Ameriki in Angliji, kjer se je vedno poudarjala gospodarska svoboda poedinca Zaradi tega se lah ko reče. da se gospodarska politika vseh držav spaja z državno poli- ,«,muUOC»UO»X*»OUUUlM>XXX«XKXXXXtXXJuOlX^XXJU0Ul*XX,XJ tiko, gospodarska oblast s politično oblastjo. Ko je država prevzela gospodarske funkcije, jih ni prevzela zaradi tega, da bi omejila izkoriščevanje delavcev in nameščencev po kapitalistih. Nasprotno, država, katero so vodili kapitalisti, je postala še močnejši izrabljač od privatnih kapitalistov, ker ima država poleg gospodarske tudi politično moč v svojih rokah. Tako se je pri nas v stari Jugoslaviji v državnih podjetjih zabranilo vsako sindikalno delo, a v organih oblasti se sindikatov sploh ni smelo omeniti. Široke delavske množice v državnih podjetjih so bile'brez pravic in možnosti, da razpravljajo o svojem položaju in zahtevah: niso se smele baviti s kulturnimi vprašanji in politiko, ki bi bila v nasprotju s politiko vladajočega režima. To so razlogi, zaradi katerih strokovnim organizacijam ni vseeno, kdo vlada v državi, v čigavih rokah je gospodarsko bogastvo in politična oblast. Strokovne organizacije so krvavo zainteresirane na tem, da delovno ljudstvo pride iz suženjskega v gospodujoči položaj v državi; da delovno ljudstvo prevzame politično oblast v svoje roke in preuredi državo iz podjetja za izrabljanje širokih slojev v veliko gospodarsko zadrugo za splošno korist vsega ljudstva in dežele. Stara Jugoslavija je bila država, v kateri je vladal domači in tuji kapital, ki se je oslanjal na neljudske režime, vojne diktature Karadjordjevičev in na korupcionirani državni aparat. Celokupna gospodarska politika je omogočila obogatitev domačih in inozera skih izkoriščevalcev na račun prirod-nih bogastev dežele in na račun lačnih in bednih delavcev in nameščencev. Delavske razredne organizacije lahko najbolj točno govorijo o bivši oblasti, ki je bila delavcem in nameščencem popolnoma tuja in vsiljena. Od leta 1921, ko je bila zabranjena Komunistična partija Jugoslavije, ni bi! niti en delavski zastopnik v parlamentu in redno so bili uničeni mandati delavcev in nameščencev, ki so bili izvoljen v občinske uprave. Delavski razred je bil pastorek bivše države. Tako zvana demokracija, o kateri se je govorilo, ni veljala za delavski razred. Delavci tn nameščenci so bili brez svobode tiska in govora, brez svobode organiziranja. Delavci so se smeli organizirati samo v fašistične in profašistične strokovne organizacije, ki so posl oporna postale oporišče in agenture nemškega fašizma in domače reakcije. Zmagoslavna ljudska revolucjia, katere organizator in voditelj je bila Komunistična partija Jugoslavije, je korenito spremenila državno obliko in državno oblast, ki je prešla v roke ljudstva. Novi tip države jc svojevrsten po načinu svojega začetka, po času, v katerem je nastal, in po razredni osnovi Politično osnovo nove oblasti predstavlja zveza delavcev in kmetov, utrjenih v borbi, ki jo je vodila naša partija že pred vojno, posebno pa v času narodno osvobodilne borbe, ki jo je vodilo naše ljudstvo z ostalimi narodi, na čelu z državo socializma — Sovjetsko zvezo. Osvobodilna fronta je zbrala in povlekla za seboj tudi rodoljubne dele meščanskih razredov. Ustvarjena je ljudska država in ljudska oblast. Široke delovne množice: delavci, kmetje, inteligenca in rodoljubni meščani se po svojih odborih udejstvujejo in upravljajo državo. Delovno ljudstvo, kateremu je bilo prej od stare države in oblasti onemogočeno, da ustanavlja svoje gospodarske organizacije za zaščito svojih interesov pred brezmejnim izkoriščanjem, danes sodeluje in ustvarja zakonske uredbe, ki pospešujejo in omogočajo veliko aktivnost strokovnih organizacij v rešitvi materialnega in kulturnega položaja delavcev in nameščencev. Stara jugoslovanska država in stari voditelji so s svojo kariero končali. S tem, da so šli v službo okupatorja, so se pri ljudstvu onemogočili. Prišel je konec stare oblasti, ki je bila sestavljena iz policajev, žandarjev, financar-jev, gozdarjev, davkarjev, zaporov, taborišč itd. in ki je izmozgavala delavce do zadnje kaplje krvi. S propastjo stare države niso delavci ničesar izgubili. Z novo državo, ki jo je ljudstvo ustvarilo v oboroženem boju in ki naznanja začetek novega razdobja v naši narodni zgodovini, razdobja ljudske demokracije, so ustvarjeni vsi pogoji, da delavci in nameščenci vse pridobijo. Za strokovne organizacije in njihove člane je samo ena pot, to je pot. po kateri nas vodi največji sin delavskega razreda in našega ljudstva — tovariš Tito. Ta pot vodi k napredku, blagostanju in sreči vsega delavskega razreda in našega ljudstva Vsaka druga pot bi vodila k novemu suženjstvu, nazadnjaštvu in barbarstvu Obstoj in obsežno delovanje strokovnih organizacij je tesno in neraz-družno povezano z obstojem demokratične federativne republike Jugoslavije, ki temelji na pridobitvah narodno osvobodilne borbe. Iz teh razlogov se enotne strokovne organizacije z vso svojo avtoriteto in svojo močjo trudijo za državo m ob'ast, ki je pri nas ustvarjena z ljudsko revolucijo in ki ima vse pogoje, ds se razvija v smeri popolne osvoboditve delavskega razreda vsakega izkoriščanja in zatiranja. Josip CasL nizirano silo. On je pospešitelj proizvodnje in množični proizvajalec takih P tr-b-ščin, ki dvigujejo človeško blagotiienje. On olajšuje napore, on bo -kr jšal delovni čas in olepšal življenje da ga bo v f ino živeti. Kongresi, če zaslužijo to ime, so mejniki ua poteh razveja. Ocenjujejo dr lo v preteklosti m dajejo smernice za bodočnost. Naš kongres je bil tak me jn k Pregli d 1 Je delo »d 9. maja in ga precenil To delo je bilo posvečene zbiranju sil v enotni erga nizaciji. V 700 podružnicah ie že zbrsn h preko 60.000 bojevnikov za jutrišnji svet. šestde-settisoč p rov rok in 6 .000 giav je že enotno usmerjenih v eno simo veliko h te.- je Vsi so se zbrali o svobodni o ločitvi, po svobodni volji in s. obvezali proste vtijno in ra umske discipli Njihovo vodstvo je izraslo iz njih samih, je postavljeno od njih samih in je neločljivo povezano z nj mi. Zbiranje teh sil se še nadaljuje. Z vsakim dnem se bolj utrjuje zavest skupno.ti. Kongres je dal še novih pobud Ttioči, ki so stali na kongresno nedeljo še ob sprevoda, se bodo prihodnjič -e vanj vklju'ili. Delegate iz zunanjih krajev je kor groš potrdil v njihovi veri v dobro stvar. Tempo delovanja se bo pospešil. Ljubljana bo postala premajhna za povorke ob delavskih kongresih, povorke bodo naraščale, sc zlivale v vse kraje naše do movine. Delavskim sprevodom bodo sledile kmečke povorke. Delavec in kmet si regata v roke in njihove povorke bedo sedale rd enega do drugega konca Slove-i jr in Jugoslavije. France Svetek. roieiieiieeneeefieeetneneBErnevaeroeseii^eseeiET Berite iti širite »DELAVSKO ENOTNOST14! Član Glavnega odbora ESZDN Jugoslavije tov. Josip Cazi pozdravlja delegate na kong resu tiocx>3fX)oocxx>Tocoonor/ooooorxxyxxrjoooocioooooooocgxxx>ooo^^ w Če nisi preučil novih detrokratičirh zakonov, sprejetih na III. zasedanju začasne narodne skupščine, ki so olod težke štrdetne borbe proti fašizmu, ne moreš izpolnjevati svojih državljanski pravic, ker ne moreš sodelovati v dok on oh borb; za očuvanje s krvjo priborjenih demokratičnih pravic, kait" ne znaš uporabljali svojega orožja v borbi proti ostankom iašizmai i svetovne konference strokovnih organizacij v Parizu w septembra je začelo zasedanje Svetovne konference strokovnih organizacij v Parizu Konferenco je otvoril Leon Jau-haux, generalni tajnik francoske Generalne konfederacije dela z nagovorom, v katerem je med drugim rekel: »Proletar at te zemlje ni nikoli hotel pristat, na ponižavajočo okupacijo in izdajo vlade. Simbol čno je, da so se sestal; zastopniki 65 narodov, k predstavljajo okrog 60 milijonov organiziranih delavcev in nameščencev,da ustanovijo novo Sindikalno zvezo Da b se zgradila nova bodočnost, je potrebno sodelovanje vseh delavcev. Moč delavstva je potrebna, da se očuva trajni mir in da se zgradi svet. Zeto je potrebno. da se ustvari nerazdružljiva in močna enotnost demokracije. Mi smo rodoljubni, pripravljen dati svoje življenje za popolno neodvisnost svojih dežel. Ali bodimo tudi internacional sti. ker mednarodno sodelovanje predstavijo pogoje za neodvisnost narodov in daje možnost, da sami s seboj upravljajo. V tem leži garancija m ru med ljudmi.« Po govoru Leona" Jauhauxa je bil preči La.n predlog o imenovanju š«stfh predsednikov konference. Za predsednike so bil izvoljeni: Leon Jauhaux, generalni tajnk francoske Konfederacije dela, Wal-ter Citrin, tajnik britanskih sndžkstov, v Kuznecov, generalni tajnik sovjetskih strokovnih organizacij, Syc!ney Htll-man, podpredsednik ameriškega kongresa »Naša ustanovna skupščina svetovne sindikalne zveze bo prišla v zgodovino delavskega gibanja kot najvažneoš' kamen na ootu k svetovni sindikalni enotnosti. Strokovne zveze skoro vseh dežel sveta, ki združujejo desetine milijonov organiziranih delavcev, so zestopane na kongresu. Pred nam je vel ka nal:ga. Ustanoviti moramo svetovno sindikalno organizacijo ki bi mogla zed nti in zorganMrati svetovni delavski razred ter usmerjati vse njegove napore k boju za trajen mir, za svobodo in demokrac jo za boljšo bodočnost človeštva. Krvč željne nap-stdaice smo zlomila v strašnem in krvavem boju. Ne smemo dovo! ti novih napadov. Kato so trdno odločeni vs svobodoljubni narodi. To odločnost so sl priborili med hudim trpljenjem. Delavski razred je življenjsko zainteres ran na trajnem miru, na izko-renltvi vseh ostankov fašizma, ne glede na to, pod kakšno krinko nastopsijo. Veti’in! organi svetovne sind kalne organizacije morajo postati aktivni organ aatorji boja proti vsem reakcionarnim intrigam sovr žn kov demokracije. Svetovna sindikalna zveza mora postati branik stalnega miru po vsem svetu. Takega mini b želijo vsi narodi, ki so toliko pretrpeli. Zmaga n mir morata izboljšat' življenjske pogoje delovnega ljudstva. Vsakdo mora biti zaposlen in mora imeti aadoetno plačo; stremeti moramo po pravilni z»ščti dela; zagotovit moramo široko socialno zavarovanje in skrajšani delovni č-s. Snm.o močno- enotno sindikalno gibanje mor Pršeči socialni napredek in dv gniti blaginjo širokih Ijudskh množic. Ustanavljamo v zgodovni prvo svetovno organizacijo delavskega gibanja, ki bo objela to’Sko dežel in' združila pretežno več'n-. organiziranih delavcev na svetu. Moč In mogočnost take organizac je sta izredno velik, in morata zato omogočiti reševanje resnih važnih vpraš nj delovnega razreda. Ustava svetovne sindikalne zveze je bila predložena konferenci v razpravo in notrditev To je lstinn. izredne važnost. Moral- bi igrati največjo zgodovinsko vlogo v nadaljnjem razvoju celotnega mednarodnega delavskega gibanja. Potreba trdne enotnosti vsega delavskega razreda je najvažnejše, kar se je dek vskl razred naučil iz dogodkov v zad-nj’h let. Ni naključje, da načrt ustave predvideva združtev vseh sindikalnih zvez v svetovni sindikalni zvezi, ne g'ede na pleme, narodnost, vero in politične razlike Sovjetska sind kalna zveza Sinatro, da bo ta enotnost največji uspeh svetovnega delavskega razreda. Enotnost sindikalnega gibanja je nastala v najkritičnejših trenutkh vojne, bila je utrjen« s krvjo n znojem delovnega ljudstva za skupno stvar — zmage nad fašizmom. Nova svetovna zveza mera postati močna in učinkovita organizacija. Načrt za ustavo poudarja, da bo zveza organi zator skupnega boja sindikatov vseh dežel proti kakršnemukol napadanju no gospodarske tn socialne pravice in demokratične svoboščine delovnega ljudstva In za življenjske zahteve delavskega razreda. Zelo važna črta tega načrta je, resnično demokrat čna narava zveze široke možnosti razpravljati vsa nastala vprašanja mednarodnega delavskega gibanja in redna poročila vseh vod lnih organov zveze, zagotavljajo popolno upoštevanje potreb in želj širokih množic delavskega razreda — torej najbolj pravilno reč tev vseh vprašanj. Načrt ustave skrbi za jamstvo avtonomije sindikata h gibanj posameznih dežel. To pomeni, da bo vsak narodni isndikalni center izvajal naloge, kj čakajo mednarodno sind kalno gibanje, pri čemer ga bodo vodili pogoji njegovega lastnega sindikalnega gibanja. Naloga vodilnih članov svetovne sndi-katae zveze ne bo vmešavati se v notranje delovanje narodnih sindikalnih središč temveč pomagat: pri vzporejan)«; njihov h skupnih nastopov da b< dosegi- namene za katere je zveza ustanovljena Ta kombinacija avtonomije pri reševanju doma čh vprašanj n discipline pr izvajanju nalog, M jih postavijo vodilni organi sve tovne sindikalne zveze, .omogoča da se na najbolj pravilen način organ z-ra obramba temeljnih incr»"eaov delavskega razreda ntiustrijskih organizacij, Lombardo' Toie dano, zastopnik južno-amer šlee delavske unije in Ou-De, zastopnik Zveze kitajskih delavcev. Na zahtevo delegata holandskih delavcev, naj se v predsedstvo izvoli tudi zastopnik malih držav, je bil izvoljen za predse«tnika zastopnik švedskih sindikatov Lindberg. Louis Saillant, ki je bil izbran za generalnega tajnika konfederacje, je poročal o statut h Svetovne sindikalne zveze Ob tej priliki je održal govor, v katerem je med drugim rekel: »Že na prv Svetovni konferenci strokovnih organ zaclj v Londonu je izražena potreba, da se delavci vsega sveta združijo v mednarodno zvezo ki bi vključila vse sindikate svobodn h držav ne glede na pleme, vero, politično in filozofsko prepričanje. Na londonski konferenc je bil sestavljen odbor, ki naj Izdela načrt za pra vila Svetovne zveze Ta načrt je tri poslan raznim organizacijam prej, kot je bla sklicana konferenca v Parizu. S tem v zvezi so prišli razni predlogi od švedske sindikalne delegacije, šv carske delegacije, Indijske konfederacije dela in Vsein-dijskega kongresa britanskih sindikatov, sovjetgkh strokovnih organizacij, ta Židovske federacije v Palestin . Ti predlogi so izročeni komisiji za izdelavo pravil.« Po njegovem govoru je blo prvo zasedanje zaključeno. na narodni ta mednarodni podlagi. To bo omogočilo, da bodo vodilni organ pooblaščeni nastopati hitro v skladu z ustavo, če bodo njihovi odloki izvršeni naglo n uspešno. Stadikalno gibanje ima različna sredstva, da da težo ta moč odlokom vodilnih organov svetovne sindikalne zveze, da pris 11 Vlade in delodajalce, da lih smatrajo za glas organi z ranega delavskega razreda vsega sveta. Naša naloga je, da zagotovimo, da bodo vsa ta sredstva uporabljena in sicer uporabljena uspešno Oddelki za proizvodnjo morajo igrati važno vlogo pri deta svetovne sndikalne zveze V skladu z načrtom ustave bode oddelki za proizvodnjo zastopniki vodilnih Organov zveze pri reševanju vprašanj, ki se tičejo delovnega časa, vlš ne mezd. socialne zakonodaje za različne industrije itd. Vsa ta življenjska vprašanja je mogoče pravdno rešiti samo, če bodo oddel-k za proizvodnjo ostali v na jtesnejši zvezi s proizvodnimi zvezami v različnih državah in bodo mogli Izražati zahteve delavcev svoj h industrij in vztrajno stremeti, da se' tudi te zahteve uresničijo Oddelki za proizvodnjo bodo morali igrati važno vlogo pri reševanju tistih delavskih zahtev ki so neposredno zvezani z njihov m detom pri proizvodnji. Treba je podčrtati, da morajo oddelki uživati vso pomoč ta podporo vodita h organov zveze pri reševanju teh vprašanj. , Ustava svetovne sindikalne zveze je listina.. ki mora določiti vsebino obl ko ta metodo našega dela. Važno je, da jo skrbno proučimo, da bi napravit ta dokument popoln, jasen in točen Vsezvezni osrednj svet sindikatov, osrednji sindikalni odbor-in sind kalisti v naši dežel- so razpravljali 0 načrtu ustave, ga potrdili in napravili nekaj dodatkov. Sovjetsko stadikalno zastopstvo je pooblaščeno, da poroča kongresu o teh dodatkih Sovjetsko zastopstvo smatra da je treba omenit , da zagotovimo maksimum demokracije in damo pravico zastopstvo celo zrelo majhnim sindikalnim organizacijam; da mora sndikalna organizacija, ki je del svetovne sind-'kal-ne zveze pa celo, če trna manj kot 25.000 članov poslati enega zastopnika na konferenco Zaiamčti moramo pravico glasovanja zastopnikom sindikalnih oroanizacij, ki imajo manj kot 25.009 članov’ Imet; morajo po en glas. To je v bistvu glavni dodatek, ker je med razpravljanjem o načrtu ustave upravn odbor upošteval, da bi vsaka organizacija imela najmanj en glas in eneva zastopnika Načrt ustave predvideva izvolitev namestnikov za glav ni svet ne predv deva pa takih namestnikov za člane Izvršnega odbora Misl mo da je treba izvoliti enako število namestnikov za izvršni odbor tako da b v primeru bolezni, prezaposlenosti g-li odstopa članov Izvršnega cdbora sindikalne organizacija ki so del svetovne s ndikatae - zveze obdržale svoje zastopnike v izvršnem odboru Ne smete pozabit1, da je izvršni odbor izvoljen od kongresa ta da torej ni mogoče dve leti nndomest ti odstoplvših članov izvršnega odbora. Predlagamo tudi, naj kongres izvoT poteg glavnega tajnika še dva njegova pomočnika To bi omogočilo da ustvarimo boljše možnosti za vzpostavitev dobrega st k- med vodstvom zveze ta s nd:kataimi središči ki so v njo včlanjeni To bo omogočilo da zagotovimo odgovorno zastopstvo zveze v različnih mednarodnih organizacijah n da pritegnemo zastopnike vodilnih narodnih sindikalnih središč k sodelovanju pri vodstvu svetovne sind kalne zveze. Sovjetsko zastonstvo nredlaga te male 1 spremembe z namenom, 1« novtane usta va svetovne sndikalne zveze bolj točna in bolj popolna jn da zagotovi od samega začetka maksimum pripravljenosti pr delu vodilnih "rganov zveze Tovariši' Sprejem ustave svetovne s n- o 1 - ' r? rvvrva-l/vk 78 vse svetovno delavsko g hsirie Vsaka de 'egadia bo a tem. da glasuje sn sprejem ustave izrazile svojo neuklonljivo voljo da da največje napore, da hi ustavo ež vela in postavila za pravo strem Len j« 'Mu nov sindikatov delavcev In nameščencev, ki ao nas poslali eem. Sovjetsko zastop- stvo zagotavlja zastopnikom na konferenci ta preko njih organiziranemu de avskemu razredu sveta, da bodo sindikati svoj etike dežele primer točnega ravnanja po ustav1 in stroge discipline, žvela mednarodna enotnost delavskega razreda! Naj živi enotna in mogočna svetovna sind kalna zveza!« Jugcslavaisslcl čelegat Diašas Pei£>3vle: »Delavski razred naša dežele in z njim naše odposlanstvo navdaja veselje, ko vidi, da je bila svetovna s ndikalna konferenca tako hjtro sklicana. Za to -reselje imamo dva razloga: delavski razred naše dežele je imel v zadnjih dveh svetovnih vojnah bridke izkušnje. Te izkušnje so združene z mnog mi žrtvami. Zlasti v zadnji svetovni vojni je padlo :ia sLotlsoče sinov jugoslovaskega delavskega razreda Smatram, da je eden glavnih razlogov tega strahovitega rezultata pomanjkanje enotnosti delavskega razreda po eni ta pozno ustvarjanje enotnosti svobodoljubnih narodov po drug strani, To vse je omogočilo fašističnemu razbojnik:;, da se je polastil oblasti v Nemčiji in nagnal narode v klavnico, kakršne svet še ni v del. V borbi smo videli, kaj pomeni ustvarjena enotnost in kakšno neizčrpno, silo predstavlja. Po zestagi te motnosti je de-lavsk razred naše dežele, ki zajema vse od krščanskih soc altstov do komunistov, izgradil enotnost vseh narodov v boju proti fašističnemu zatiralcu Ta enotnost nem je dala predvsem moč zakona duh odločnosti, ki nam je omogočil, da smo prižgali plamen co, da smo povedli v boj za svobodo in neodvisnost široke množice v tisti Evropi, ki ;e- 1 'ratica koncentraclisk h taborišč. V enotnosti smo črpali potrebne sile vsa šitiri leta v vojni ta enotnost nam je omogočila, da smo se pomerili s sovražnikom, k je bil po številu n oborožitvi neprimerno močnejši. Enotnost nam ie omovoč:'a da smo vzdržali do konca, do- zmrge, z ramo ob rami z naš.mi velikimi zavezniki. Globoko smo prepričata5, da je največ ji uspeh naše zmage prav usvarjtev enotnosti delavskega razreda Id tvori temelj enotnosti vaegs našega ljudstva. Ponosni smo na to in danes bomo s predstavniki delavskega razreda vsega sve-’ « Kn za ustvaritev boljšega delavskega sveta v bodočnosti. V enotnosti vidita«- varnost ta mir novih pokole®.; in n«izaneslj'veiše sredstvo v boju proti novim votam pustošenjem Enotnost, v noš h vrstah bo naše nsjtičinkoviteiša orožje nrett vsem tistim, ki bi hoteli napasti n š p-;v"č« i’ n-š" svobodo. Verujmo v rezultate to enotnosti n so-Ma.rribstr~ v nj™ silo tem bolj. ker je enrtnost rezultat skupnega boja proti našim skupnim, sovražn kom. fašističnim barbarom, boja, v katerem smo prelil5 potoke krvi najboljšta sinov delavskega razreda. Enotnost v naših vrstah je uresničena in v ničih vrstah je bila utrjena z žrtvam milijonov delavcev vsega sveta, Iti so doumel-' potrebo enotnosti. Mi vsi, ki smo tukaj, imamo nalogo da damo celotno obliko vsemu temu, kar leži v naših sre'h in v min! h vseh delaccev. To je prv! vzrok našega veselja. Drugi vzrok je sledeč: Mi, Jugoslovani, smo majhen narod in mislim, da delim misli mal h' narodov in vseh koloniata-ta dežel, če trdim, da bo nova svetovna sindikalna organizacija najboljši čuvar in zašč tnik delavskega razreda malih n kolonialnih narodov. Mislim tudi. da so mali narodi mojega mnenja, če izražam upanje, da bo nova svetovna sndikalna organizacija preprečila s svojo energično intervencijo vsak nov poskus napada na svoboščine in bistvene pravice malih narodov Do talc h primerov bo prišlo, do njih je že pršlo. če pomislimo na Julijsko krajino in Trst. kjer so po osvoboditvi tel; pokrajin zavezniške zasedbene čete ovirale n celo preprečevale ustanovitev delavskega sindikalnega g’ba.nja. Čeprav se je delavski razred te pokrajine, kakor sploh vse ljudstvo udeležil v vojni z ramo ob rami s svobodoljubnimi narodi težkb bojev. čeprav je dal delavski razred ogromne {žrtve, vendar je moral začeti nov bo; z dvema splošnima stavkama, da bi s; pridobil osnovno prav co da bi se mogel organizirat v delavsko tabanie Tz teh razlogov upamo, da bo nova delavska zveza reeničta čuvar ta branitelj naših pridob -Lev, da bo zbalo h-an-ti in ^x f" ti naše interese ta da bo opora v obrambi naših osnovnih pravic Upamo tudi. da nam bo nova zveza pomagala v obramb svobode da nam bo omogočil" doseči nove rezultate v gospodarskem kulturnem, socialnem ta drugih pogledih, kakor tudi pri dosegi drugih oillev. k! se bodo stavili pred novo svetovno organizacijo ki bo po svoji strs.nl znala posredovat' povsod kjer bo treh' naglo energično, brez oklevanja ta odlašanja. K dejani in ne z besedami bo pokazala da je resnična predstavnica ta braniteljica delavskih interesov vsega sveta. Da bomo videli delavc v njej svojo organizacijo, ki bo delala tako. da se bo neprestano krepila s priključevanjem novih delavskih množic je potrebno, da prični. z vsem razpoložljivimi sredstvi boj proti ostankom faš zma v svetu, boj proti smrtnemu sovražniku delavskega razreda, proti klicam bodočih vojn Naše odposlanstvo prevzema statute ' cisti obliki v kakršni j h je "zdai upravn odbor Mi podpiramo predloge sovjetskega odposlanstva, naj se dodasta generalnemu tajniku dva tajniška namestil" ka Takšno tajništvo b moglo mnogo učinkoviteje pomagati narodnim sindikalnim or-gnn z" tajam ta članom Zveze Naše odpo slanstvd smatra, da je potrebne dati en,-mesto v Izvršnem odboru tud »mi izmer dežel jugovzhodne Evrope. Odposlanstvi se strinja tudi s tem. da se zagotove ostalim deželam Evrope v Izvršnem odboru Govor Kuznecova, vodje sovjetske delegacij©: Zmaga m mir marata izboljšati %M|sia|$3cc p@ge|e IJsidstva e namesto treh štiri mesta,. Odposlanstvo meni, da je treba zagotoviti delavskemu razredu vsake dežele, brez ozira na njeno število, 26stopatvo v novi svetova organizaciji preko odposlanstev. Majhno število njenih članov ne sme biti razlog za odvzem te pravice.« * Podpredsednik amer škega kongresa industrijskih organizacij Hillman je zahteval, da mednarodni delavski sindikati sodelujejo v svetovn h vprašanjih, ker je bilo v San Frančišku odbito, da bi imeli delavski sindikati: svoje predstavnike pr ekonomskih in socialnih odborih Združenih narodov. Predlagal je tud, naj se pošlje delegacija v razne zone v Nemč ji. ki naj ugotovi, če se odloki Potsdamske konference izvajajo. Obdolžil je ameriško »veletrgovstvo«, da ne želi popolnega un • čenja nemške vojaške sile Zaradi tega je predlagal, naj b: nova svetovna federacija " strokovnih zvez določila komisijo, ki bj ob skala Nemčijo ter natančno proučila in preiskala sedanje nemške gospodarske in socialne pogoje, ki vladajo v vseh zasedenih področjih. Sovjetski zastopnik Tarasov je zahteval ukta tev diplomatskih ednošajev s Francovo Španijo ln Argentino, ter ukinitev škodljive politike strpnosti ter poudaril, da je treba odvzet' podporo fašistom ta polfaš stom v takšnih deželah kakor so Španija, Grčija in Argentina. Zahtevaj je tudi sodelovanje zastopnikov delavskega razreda ob priliki sestavljanja mrovnih pogojev. Pridružil se je Hillmanovi kritiki Velike Brtanlje. Združenih držav in dru- gih dežel, ker so odklonile prošnjo strokovnih zvez, ki so želele v San Franciscu svoje zastopstvo. Zastopnik angleške Zlate obale Annan je predlagal, naj pošlje konferenca č:naprej komisije v kolonije, da ugotov jo kapitalistično- izrabljanje delavcev črnega plemena, kakor tudi delavcev drugih plemen. Tajnik Vseind jske strokovne zveze E>a»-ge je v svojem govoru protestiral, ker zavezniki zatirajo v področjih, ki so osvobojeni od japonskega jarma vsa gibanja, ki stremijo za neodvisnostjo. Poudarjal je tud, da b: morala, svetovna federacija proučiti vprašanje kolonij in odvisnih dežel ter da bi delavski razred vsega sveta moral zahtevati umik britansk h čet lz Indije. Nizozemcev iz Jave in Francozov iz Anana. Zastopnik Ekvatorja Saad je prav teko zahteval, da sodelujejo zastopniki delavskega razreda v del h za organizacijo miru. Zastopnik italijanskih sindikatov Vitto-rio je poudaril posebno potrebo enotnosti vseh delavcev v dju pomoč najmanjših držav v borbi proti fašizmu. Protest proti postopanju grške vlade Več zastopnikov je na glavnem zasedanju predlagalo, da se pošljejo protestna pisma britanski in grški vladi ali svetu zunanjih ministrov zaradi akcije grške vlade, ki prepoveduje grškim zastopnikom strokovnih organizacij priti v Pariz. Prva $¥@t©vsia siss&Mcalna konfederacija Na konferenci je bil izvoljen ustanovni odbor, ki je izpopolnil načrt ustave za novo svetovno sindikalno zvezo. Na čelu odbora so: predstavnik Anglije Walter Citrine, predstavnik ZDA Sidney Hillman, 'Vasilij Kuznecov za Sovjetsko zvezo, Benoit Franchon za Francijo. Šu za Kitajsko. Ostali člani odbora so: Lombardo Toledano za latinsko Ameriko, Anderssen za Švedsko. Buttler za Avstralijo in Novi Zeland, D. Vriee za južno Afriko, Giuseppe Vittorio za Italijo, Novald Hangon za Norveško, Rusino Kazini za Poljsko, Evzen Er-ban za Čehoslovaško in Walter Schevenels za mednarodno sindikalno federacijo. Ustavni odbor konference svetovnih sindikalnih zvez je enoglasno sprejel ustavo nove svetovne zveze. Ko je Američan Sidney. Hillman, predsed lik odbora, to naznanil zastopnikom, je opisal doseženi uspeh kot »Združenje svetovnih delavskih organizacij z velikimi možnostmi, .žave istočasno tudi pospeševanje izboljšanja življenjskega položaja delavcev, ki tvorijo skupno s kmeti 'melj nove demokratične federa' tivne Jugoslavije. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Maršal Jugoslavije Josip Broz - Tito I. kongres Zve®@ tekstiSMSi dežaveev v Zabrstel Od 21. do 24. oktobra se bo vršil v Zagrebu I. kongres tekstilnih delavcev. V zvezi z otvoritvijo kongresa je predviden miting zvezinega članstva. Po mitingu bo športna prireditev društev za telesno vzgojo, zvečer pa predstava zvezinih kul-tumo-umetnških društev. Na kongres so povabljeni zastopniki tovariških tekstilnih oblačilnih organizacij Sovjetske zveze, Bolgarije, Rumunije, Madžarske, češkoslovaške in Italije. Organizacija na Hrvaškem Plenumu Zemaljskega odbora v Zagrebu so tudi prisostvovali tajniki Zvez. Na Hrvaškem je do zdaj organiziranih okrog 130.000 delavcev. Tukajšnje organizacije so še v razvoju in imajo velike pomanjkljivosti. V tovarni Tivar dela 2600 delavcev, 7 tehnikov. 25 ljudi je v upravi in 61 obratnih uradnikov. Predilnica ije presegla proizvodnjo iz leta 1939; tkalnica zaradi pomanjkanja preje še ni dosegla predvojne proizvodnje. V konfekciji so dani vsi pogoji, da se doseže predvojno proizvodnjo. Tovarne svile in druge tekstilne tovarne zaradi pomanjkanja sirovirr le malo obratujejo. V varaždinskem okrožju z Ivanjcem in Marofom je organiziranih 90 odstotkov rudarjev Tekstilna tovarna v Dugi Resi zaposluje 1950 delavcev. Organizacija še ni dovolj utrjena Tovarna ima dovolj sirovin, a po poročilih uprave, ne deluje s polnim obratom, ker so stroji še v neuporabnem stanju. Na-bavljalna zadruga se je omejila na razdeljevanje racioniranega živeža in ni ukrenila ničesar za nabavo ostale hrane. Čeprav ima ta zadruga zadostne pogoje za delo. vendar svojega dela ni v polni meri izvršila. Razmere delavcev v Dugi Resi niso najboljše. Znatno se lahko popravijo le s pravilnim delom zadruge. Na plenumu medstrokovnih svetov v bombardiranem Slavonskem Brodu, je podal tovariš Salaj poročilo o nalogah strokovnih organizacij za obnovo gospodarstva. Stanovanjsko vprašanje v mestu je zelo težko. Porušenih je 1000 hš in okrog 4000 meščanov ie brez stanovanja. Mesto še ni dobilo nobenega kredita za obnovo. Kredi! le potreben tudi delavski nabavljalni zadrugi. da bo lahko oskrbovala svoje člane s hrano. V Osijeku je organiziranih okrog 90 odstotkov delavcev. Izven organizacije se nahajajo delavci in nameščenci manjših podjetij. Slaba je zveza poedinih organizacij s tajništvi svojih zvez. Tudi tukaj primanjkuje strokovnih funkcionarjev. To pomanjkanje se lahko" izpopolni z organizacijo večer nih tečajev za strokovne funkcionarje Obnova drvarske industrije. Takoj po osvoboditvi so delavci s pomočjo mladinskih in ženskih organizacij pričeli od stranjevati porušene zidove, čistiti zatrpane kanale, kleti in ostale orostore »Celuloze« Brez vsakršnega orodja so si delavci poma gali z orodjem, ki so ga našli na pogoriščih Goli. bosi in lačni so noč irr dan udarniške delali V nekaj mesecih se iim je posrečilo ta =o spravili v pogon eno oec. parni stre m dve žagi z več rezili Zdai dograjujejo vp liko strešno betonsko konstrukcijo, ki bo bolje zgrajena, Kakor je bila prej. Iz peffsčila predsednika ESZDN Jugoslavije tov« Djssra Salaja © cs^attiasarilfflcem stanj« v Slovenili iresia Hrvaškem Drgatsizaeifa v SSoveisIfi Maršal Tit>s — nssllec kandidatne liste Ljudske fronte v federalnih praslol-sikah Jugoslavije S ponosom m nepopisnim veseljem so izvolile federalne prestolnice Jugoslavije za nosiica kandidatne liste pri volitvah za Zvezno skupščino predsednika Zvezr.e vlade, maršala Tita. Maršal Tito kandidira v Beogradu — prestolnici federalne Srbije, njegov namestnik pa je predsednik Narodne vlade Srb jc dr. Blagoje Neškovič. Kandidira v Zagrebu — prestolnici Hrvaške, njegov namestnik je predsednik Narodne vlade Hrvaške dr. Vladimir Bakarič. Prav tako kandidira v naši beli Ljubljani z namestnikom predsednikom Narodne vlade Slovenije tov. Borisom Kidričem. Tudi v Skoplju, prestolnici Makedonije je bila na željo državljanov predložena kandidatna lista, katere nosilec je maršal Tito, njegov namestnik pa predsednik Narodne vlade Makedonije Lazar Kuliševski. Prav tako je nosilec kandidatne liste za Črno goro in kandidira v mestu Cetinju. — prestolici Črne gore, njegov namestnik pa je predsednik Narodne vlade Črne gore Bia-žo Jovanovič. Maršal Tito je vse te kandidature sprejel in z njimi dokaz neomajnega zaupanja, ki ga imajo narodi Jugoslavije v našega velikega vaditelja in ljubezni, ki jo čutijo zanj. KAA A »AAA AA .-■» AA.-.^AAAAAA Bratstvo jis^posfovanaEtih m rarnnsitsldli strokovnih ©rgaiaazactj Izvršilni odbor Glavnega sveta za delo Rumunije je povabil 50 naših organiziranih delavcev na enomesečen oddih v Ru-mun.!jo., Glavni odbor je sprejel ta zraz tovarištva in bo poslal 50 organiziranih delavcev na oddih, samo če bodo '.Temenske prilike še dopuščale. Zveza delavcev kovinske in kemične industrije v Rumumiji je istočasno povabila 50 naših kovdosluhi delavcev na enomesečno delo v največja podjetja Rumunije zaradi' izmenjave strokovnih izkušenj. Centralna uprava naše Zveze delavcev ker,-inske industrije se bo temu pozivu odzvala. Najnovejči znak pažnje in delavske vzajemnosti je brzojav, ki ga je poslala Zveza javnih nameščencev Rumunije s svojega prvega kongresa Glavnemu odboru Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Jugoslavije. V pozdravu izražajo rumunski tovariši svoje občudovanje nad »hrabrostjo, vztrajnostjo in žrtvami’«, ki jih je za. časa vojne prot okupatorju dalo naše ljudstvo, poudarjajo svojo pripravljenost delati za ustvaritev mednarodne delavške enotnosti, za iskreno sodelovanje vseh držav in za trajno zvezo z junaškimi narodi Jugoslavije, k jih je slavni maršal Tito privedel do zmage. Stroke vs*c crgatsisacife sffde-lujejo psi eišeenits nacistov v nemšk£8S3 državnem aparatu V Londonu je bila konferenca mednarodne federacije državnih uradn kov, na kateri je odločeno, da organizacija nadaljuje svojo aktivnost v predvojnem obsegu. Važen je odlok te konference, da obnovljene strokovne organizacije nemških državnih uradnikov pod mednarodno kontrolo sodelujejo pri čiščenju nacističnih elementov v nemškem državnem aparatu. Na ta način se ne bo izvrševalo čiščenje samo pod kontrolo zaveznikov, temveč tudi pod kontrolo nemških strokovnih organizacij. Predpostavlja se, da bo novo izbrani odbor mednarodne federacije državnih uradnikov dal nemškim strokovnim organizacijam pri tem čiščenju vso pomoč, ker se v njem nahaja vodja strokovnih organizacij Švice, ki prav dobro pozna Nemčijo, in Charles Lorein, ki je bil aktivni član gibanja odpora in predsednik komisije za čiščenje nacistov pri Svetovalni skupščini v Franciji. Zagrebška delavna ferigfida prš sekanju drv Zagrebške brigade za sekanje drv so do-zaaj pripravile več ko 10.000 kubičnih metrov drv. V teh brigadah je bilo okrog 800 ljudi vseh starosti, od pionirjev do starcev. Vsak izmed njih je presegel dnevno normo enega kubičnega metra. Najstarejši član brigade, star 84 let. je proglašen za prvega udarnika. Dnevno je posekal 1.66 kubičnega metra drv, drugi, 741etni delavec, pa jc presegel delovno normo za 60 odstotkov. Med posameznimi skupinami se je razvito tekmovanje v delu. Prvi dan tekmovanja je brigada posekala 336 kubičnih metrov, drugi dan 354, tretji 405, peti dan je bilo posekanih 100 kub čnih metrov več kot prvi dan tekmovanja. Skupno so posekali 3670 kubičnih metrov drv. Ta brigada je dala tudi največ udarnikov. Za naslov udarnika ali udarne skupine ni dovolj samo dober uspeh pri delu. V udarni grupi mora vladati tudi vzoren red, disciplina, in tovarištvo. Tudi v tem so tekmovali in se izkazali z vzornim redom in tovariško pomočjo pri delu. Poleg vsega dela so se vrš li tudi sestanki, pri katerih se je razpravljalo o bližnjih volitvah in o drugih političnih dogodk.h. Ostro so obsojali reakcionarno politiko, posebno politiko, ki jo v Inozemstvu vedi dr. Maček s svojo kliko. Organizirajo sc postaje orsdja in strojev v Bsaija Orožni narodni odbor v Petrinji je pristopil k organiziranju centralne postaje poljedelskega orodja In strojev za Banijo, katera mora imeti veliko vlogo za napredek našega poljedelstva Narodna vlada Hrvaške ie odobrila kredit 390.000 dinarjev za organizacijo te postaje V- začetku bo postaja razpolagala z 11 traktorji. Prav tako so se že podvzeli ukrepi za organiziranje takih postaj v Kostajnici, Sunji in Glini. Invalidi nam morajo biti zaradi seo;e božrtma«nostš nsjdražii V nedeljo 30, septembra so v veliki Unl.nsk dvorani zboroval: invalidi, ld se jim je pridružijo tudi veliko število invalidov .1 prejšnje svetovne vojne, Njih namen je b l, ustanoviti si skupno invalidsko organizacijo. Kongres je otvori! tovariš Urbanči, ki je v svojem nagovoru pozdravil navzoče predstavnike n rž', h oblasti: predsednika SNOS-a tovar ša Joipa Vidmarja, ministra za socialno politiko tovarišico Vido Tomšičevo, general* Babča, zastopnika IOOF tovariša Josip- Rusa ter delegate g Primorske Hrvaške ln Srbije. Prvi je spregovoril s pozdravnimi besedami tovoriš Josip Vidmar, ki je v svojem govoru poudaril, da se slovenska vlada dobro zaveda velike človeške resnice, da kot dobra vlada skrb, tudi za Invalide. Kaj so žrtvovali naš: invalid , se mora s polno zavestjo zavedati slehero slovenski človek. Zagotovil je zborovalcem, da bo naša oblast skrbe'a ne s: mo zato, da bodo preskrbljeni, temveč tud; za to, da bodo dosegli t sto kar je njihova največja želja, da se bodo uvrstili v naše svobodno življenje kot polnovredni član naše družbe. V Imenu Narodne vlade Slovenile ie spregovori ls tovarišica Vda Tomš čevn, minister za soc * In o politiko, ki je naglasila, da stoje pred nam vsemi Se težke naloge pri obnovi m zgraditvi naše domovine, naloge, da zagotovimo pridobitve n*Sega boja, tistega boj?., k so ga z vso hrabrostjo bojevali tudi naši Invalidi. Težave' nam ne dela ■ samo porušena domovina, ampak tudi reakcija, ti.*: reakcija, id j-s v teku boj- zadajala n*5'm narodom udarce reakcija, ki je prizadelo tudi invalidom nezaceljive rane, n ki hoče tud* danes zavret! naš polet m strgati našemu narodnemu telesu tiste pokrajine, za katere so preliv- ti kri tudi naš invalidi. Treba je izgraditi našo d mevino. Prav pri tem delu so nam naši inval dl svetal zgled n živ opomin, kako je treba požrtvovalno delat' pri graditvi naše domovino. V imenu štaba IV. arm? de je spregovori tovoriš general Babič, ki ie orisal vee junaško ir. požrtvovalno delo naših borcev v teku narodno-osvobodiine borbe, v kateri so doprinesli velik delež prav naši invalidi. Največja pr'dob tv n« Se 4-letne borbe pa je bratstvo in cmota<-st jugoslovanskih narodov. Tudi dolžnost ‘nvall-do/ je. da pomagajo pri obnov.' iVžcie. Zastopn k Izvršnega, odbora OF f-variš Jože Rus je orisal usodo invalidov pod staro Jugoslavijo. Načela Osvobodi 1-ne Fronte, ki ne smejo biti nikdar od nikogar omadeževana, nam nalagajo tud posebno dolžnost do Invalidske atvazi, ld je stvar časti m ponose vsega slovenskega naroda. Invalidi nam morajo biti zaradi svoje ljubezn do domovine in zaradi svoje požrtvovalnosti najdražji V imenu MNOO za okrožno mesto Ljubljana je v Imenu vseh preb valcev pozdravil kongres tov. polkovnik Vrhove, ki je izrazi prepričanje, da ob Ljubiians, ki se je štiri leta junaško borila prot! fašističnim zatiralcem, tudi v svobodi znala oddolžiti vsem. ki so dali svojo kri in zdravje za našo svobodo Delegat Osrednjeg: ’ odbora tovar š Pavle Aleksič je imel daljši referat, ki ie zbranim inval dom pojasnil, da so v sedanjem Osrednjem odboru v Beogradu enakopravno zastopani vsi stari in novi nvalidi. Nov invalidski zakon, ki ge prpravlja naša država, bo pravice invalidov, ki j h zastopa Osrednji odbor, uzakonil. Invalide so pozdravili še delegati z drugih federalnih edinic in Iz Pr morske. Primorsko delegacijo je za-vtopafe tovarišica Zora Avsec, ki je govorila v inenu vseh slovenskih in italijanskih invalidov Primorske. V svojem govoru je dejala »Naša lepa Prmorska je danes en sam kr k po svobod: v Titovi Jugolavljl. Preke 600 primorskih inv? h do v je živa legtimacija tega hotenja Prmorska hoče poslati svoje otroke v jugoslovanke šole in svoje tova-lide v jugoslovanske bolnišn ee to okrevališča ter invalidske zavode za prešoianje« V imenu garibaldncev je govor ' Italijan Del F: bro Era , ki je izrazil željo ln upanje, da bo Primorska s Trstom v resnic priključena Titovi Jugoslaviji. Načelni referat o delu je mel-član iniciativnega odbora tovariš Slavko Mlekuž, ki je med drugim dejal: »Nova država, osnovana na ljudski oblast , je jamstvo, ia bo temeljito odpravljen.?- vsako izigra-vanje nvalidov, ki je bilo tolikanj vidno v etB-rl Jugoslaviji, za kar bo poskrbela nova zakonodaja. Z zavarovanjem pravic, ki gredo invalidom, bodo vsi člani združenja sodelovali pri zgradnj! prav te oblasti, ki je vsruh ljudskih interesov, torej tuš varuh članov združenja. Z najmočnejšim stebrom miru, z našim.' sindikalnimi organizacijami mora n varilska organizacija nastopiti tudi na mednarodni po-zemiej vselej, čim M hotele grabežljive roti* zanetiti nov po",ar in ovirati miren napredek države. Ta cilj bodo invalidi doseg’ takrat, ko bodo aktivno pomagali utrditi našo ljudsko obl? st.« Po referatu tovariša Mlekuža so delegati. pristopili k volitvam novega pripravljalnega odbora. Pred zaključkom kongresa an bile sprejete še resolucije, k' 30 bile poslane maršalu Titu in konferenci zunanjih ministrov v Londonu •200CXXXXXXXX3C'XXXXX300C00COX)00CO00CXXXXXXXXXXX10000CfyX-O3t>;C Podružnica kamniške smodnlšniee v povorki na I. kongresu vvifrinrmmXXXaOOOCmXMOOOOaa»CCOO«m)COOOOOOCOOQCOC^ Prmorska pripada Jugoslaviji, Mer l® lili pr. morsko iiadslire Fašistična Italija je zatirala, preganjala in ubijala Slovence in Hrvate na Primorskem več kot 25 let. Vsa ta preganjanja, taborišča :n zapori so imela en cilj: izbrisati slovanski značaj dežele, ki si jo je Italija prilastila po načelih svoje imperialistične politike proti volji ljudstva. A to ae Italiji kljub vsemu terorju ni posrečilo. V dneh, ko se odloča usoda naše Primorske, se primorsko antifašistično usmerjeno prebivalstvo tako slovensko kot italijansko — ob vsak. priliki izjavlja za Jugoslavijo. Najlepši dokaz o tem so neštete resolucije, ki jih pošiljajo prebivalci vse Primorske zavezniški vojašid upravi z naročilom, da Jih izroči mednarodni komisiji, ki bo v kratkem, prišla na Primorsko, da ugotovi resnične težnje prebivalstva. Resolucije no poslali iz vseh večjih to Iz mnogo manjših krajev. V r.j h eo navedena števila padlih partizanov, ki so padli za svobodo to zaradi teh žrtev morajo biti danes upoštevane želje Primorske, ker bi bili sicer zaman preliti potoki krvi v borbi proti nacionalistični Nemčiji in fašistični Italiji. Ce vlada v državah, ki odločujejo to vprašanje, resnična demokracija, je mogoč na zahteve Primorcev le en odgovor, k' je: Primorska s Trstom pripada Jugoslaviji, ker to želi večina prebivalcev. Govor tovariša Borisa Karel* giterfa $s$a sep Glavnega odbora AatiSasstičiie slovensko*ital-janske . zvez-6 Na prvi seji Glavnega odbora ASIZ-a, ki se Jr vršila v nedeljo na Reki Je tajnik Glavnega odbora tovar!* Boris Kra'gher pojasnil. zakaj se Izvršni odbor posvetuje z Glavnim odborom. Predvsem zaradi vprašanja Trsta ln Primorske. V zvezd e tem je tovariš Boris Kraigher med drugim dejal: »Na Primorskem m v svetu se razvija bitka za državne pripadnost Primorske m Trsta.* Glede tega vprašanja, na katero nestrpno pričakuje odgovor vse antifašistično ljudstvo Pnmbrske, je tovariš Boris Kraigher poudaril, da je notrebno tudi v tej bitki, enako kot v štiriletni narodno-osvobodilni vojni razbiti vse naklepe in spletke reakcije. Reakcija skuša ponovno ogoljufati ljudstvo za njegove pravice, zaradi katerih je štiri leta krvavelo in katere jim obljublja Atlantska^ listina. Priključitev k Jugoslaviji je edina rešitev, ker zanjo se je primorsko ljudstvo borilo štiri leta. Priključitev Trsta, kot sedme federalne edlnlce k demokratični federativni Jugoslaviji, jamči za njegov popolen razmah in mu priznava njegovo politično, gospodarsko in narodnostno posebnost. Ob enem je mogoče x>polnoma uničiti ostanke fašizma le s pomočjo ljudskih narodnih sodišč. To je možno v Jugoslaviji, ne pa v Italiji, kjer je v celoti ohranjen star; državni sistem in so zamenjane le nekatere osebe. Edino priključitev k Jugoslaviji lahko še nadalje zajamči italijansko-slovacsko bratstvo. Priključitev Primorske k Italiji po prvi svetovni vojni je bila plod imperialistične poiitike Italije, ki ni bila v skladu g voljo ljudstva. Velika več'na primorskega prebivalstva je slovanske narodnosti ter so mesta z večino Italijanskega življa le osamljeni otoki na strnjenem slovanskem ozemlju. Zahteva po priključitvi Primorske a Trstom — kot sedme federalne edrilce k Jugoslaviji, je torej popolnoma pravična. Možna Je sicer internacionalizacija toke ln dela pristaniških naprav, nikakor pa ne mesta Trsta in Primorske, za katere bi pomenila taka rešitev gospodarsko smrti To bi bilo tudi novo orodje v rokah imperialističnih sil za Izzivanje nov’h sporov to nove vojne za uničenje demokracije.« Nato je bila pr očitana in soglasno sprejeta resolucija svetu zunanj h ministrov v Londonu, z žalitev o, da se Primorska a Trstom priključi k Jugoslaviji. Iste misli kot jih je povedal tovariš Boris Kraigher so izrazili na seji tudi ostali govorniki. izjava maršala Tata poljskim novinarjem glede Trsta asa Fr«eia-irske Maršal Jugosiav.je Josip Broz-Tlto je v nedeljo sprejel skupino poljskih novinarjev s katerimi se je razgovarjal o vseh perečih vprašanjih, ki zadevajo Jugoslavijo. Na vprašanje kakšno je stališče Jugoslavije glede Trsta in Primorske je Maršal Tito odgovoril: »Mlatim, da je do neke mere znano naše stališče v pogledu Trsta in Julijske krajine, kakor tudi naše gledanje, ki smo ga razložil: na konferenci ministrov za zunanje zadeve v Londonu. Stojimo trdno ua stališču, da mora Trst pripasti su-vereniteti Jugoslavije, de pogledamo geografsko karto in poznamo narodni sestav okolice Trsta in vsega tega ozemlja, tedaj vid mo, da je Trst oaza med slovenskim prebivalstvom. — Točno je, da je v Trstu večina italijanskega prebivalstva. Slovenskih prebivalcev je 40.000. - Pri tem nam gospodarski nteresi Jugoslavije ukazovalno nalagajo dolžnost, da se borimo za Trst, ftalijam so svojo pravico do Trsta podkrepili s trditvijo, da je Avstrija svoječasno skušala Trst sloven zlratl, da bi uklonila italijanski vpliv. Vem, da to ni resnica. V Trstu je Avstro-Ogrska delala na tem, da italijanizira slovenski živelj. Tedaj se je postopoma na škodo Slovencev povečalo v Trstu italijansko prebivalstvo. Zato to ne more biti noben razlog in nobeno merilo pri odločanju usode Trsta. Poleg tega tudi samo prebivalstvo Trsta, ono prebivalstvo, ki na stvari gleda realno, italijansko in slovensko, hoče, da se Trst priključi Jugo slaviji. Oni namreč vedo, da Trst brez zaledja ne uspeva. Trst je pod Italijo komaj vegetiral. Pod Italijo ni imel nobenega napredka. Sedaj pa, ko je Italija poražena državš, ne bi imel v Italiji niti onega go spodarskega zamaha, ki ga je imel po pretekli vojni Ako bi Trst pripadel Italiji, bi bil to večni kamen spotike. Zato smatram, da je najbolj pravilna rešitev, da pripade Trst nam. Mi dajemo Trstu celo federalni položaj v Jugoslaviji S tem bi se enkrat za vselej rešil vel k problem, ki ni samo jugoslovan-sko-italijanskl, ampak je mednarodni. Jugoslavija se ne bo nikoli skladala, niti ne bo dala svojega podpisa za rešitev, s katero bi biti okrnjeni njeni upravičeni Interesi. Italija nima nikake pravice do Trsta. Res je, govori se o internacionalizaciji Trsta. Mislim, da je mogoče govoriti o gotovi mednarodni uporabi pristanišča. Jugoslavija je v tem pogledu popolnoma pripravljena sprejeti tako rešitev in ona je tudi tako oblikovala svoje stališče. S tako re-6'tvijo bo omogočena uporaba tržaškega pristanišča Češki, Poljski, Madžarski, Avstriji in drugim državam. Zato se ne moremo sprijazniti s kakršno koli rešitvijo, Id bi škod c vala interesom r.ajh narodov. Svoje pravice bomo energično zastopali, da nam jih naši zavezniki priznajo. Mislim, da je položaj za takšno prav čno rešitev v tem vprašanju na dobri poti. Zavezniki »o dobro so vedno bolj pripravljeni, da ‘zdajo tako rešitev, ki je v interesu Jugoslavije kot zaveznice.« .»■BeHBKsnsenaaaHneuiaeaEHSffaeeBBfflnsgiseBKS ZA TRSTI V Zgornji Tribuši me je doletelo. V Trsi !io treba. Počasi se je mikala pod nogami cesta skozi Trnovski gozd. Na robu, ko se je odprla pred menoj Vipavska dolina -- partizanska obljubljena dežela, — je začelo liti Dolga ie bila pot v dolino, še daljša če* Kras. Okrog Opčin jo še vedno grmelo: zadnja gnezdo. V Trst? Da, v Trsti Švabi so že vedno na Opčinah. Bomo pa obšli Opčine 1 Motor se je ustavil pred Opčinami. Opešal je. S Tončko sva sklenila, da jo udariva peš v Trst. Presekana cesta. Bombni napad. Na Opčinah zapoje še tu pa tam rafal. Saj pravijo, da so se predali. — Ne še! Ob cesti razstreljena in polna municija. Izstrelki polomljeni drogovi, žica, okleščeno dre . ,e .. Smrdelo je po smodniku. Opčine. Pravijo, da so se predali. Razbite hiše, ceste polne vsega mogočega. Automobili, tanki, topovi... Borba še traja. Tam v hribu so zakopani Švabi. Spodnji del vasi. Od hiše do hiše hitijo dekleta in mamice ter razobešajo našo zastave. V zgomii vasi pa stojijo na preži naši tanki in bulije proti sovražni postojanki. »Hej tovariši! Ne naprej!« me opozori mlad tankist. »Tam so še Švabi!« Res Nekaj metrov pred menoj so še zadnji ostanki Hitlerjeve bande. Premirje je. Pogajajo se za predajo. Ruševine, razbitine, orožje, mrliči. Pred petimi minutami je borba prenehala. Mimo obeliska ne bo šlo. Zavijemo na levo in nato čez hrib Vse vasi so praznično odete. Ljudje žarečih lic. mladina s pesmijo na ustnicah. Pod sedlom stoji naš minonietalee in njegova posadka. Še nekaj korakov. Sedlo! Pod nami je Trst in sinji Jadran. Trsti Naš sen, naš ciij. Toplo pozdravljen! Oko bega od istrske obale, čez morje hiš in tja .v Italijo .. Trst je naši Ali je mogoče? Ljudje se zbirajo pred hišami in modrujejo Tovariš, hočeš mleka. Pa druga: Še imamo kosilo! In tretja: Vsaka hiša ima danee zvečer povabljenca — partizana. Zaklala sem piščanca. Prosim te. pridi na večerjo. Mi še nimamo gosta. Gledam v pristanišče. Vse je prazno... Trst čaka. da ga dvignemo... Vedno nižje sva Tam na velikem trgu j» vse črno ljudi Mogoče proslavljajo praznik. Zvoki godbe udarjajo v hrib. Vedno več ljudi srečujeva Vse, kar je zdravega, je pač v mestu. Mesto Sprejmejo nas trde asfaltirane ee-ste Trsta. Trde so, dal Konferenca Demokratska sirsmte v Betsr:da V Beogradu se je dne 27. in 28. septembra vršila pokrajinska konferenca Demokratske stranke — pr stažev Ljudske fronte. Udeležilo se je je 325 zastepmkov. Uvodno besedo je imel minister Zvezne vlade Vlada žiečev <5, ki je v svojem govoru objasnil vzroke, ki so dovedli do zborovanja: »Leta 1941. je vojna našla Demokratsko stranko nepripravljeno. Vodstvo stranke, Grol, Boka Vlajlč, brata. Kaeževča so pobegnili m v emigraciji od-kr to delovali proti narodu. Člani stranke, ki ao ostali na svojih mestih, pa eo odšli po veliki večin' tj.?, kjer ao videli svoje mesto, to je v Ljudsko fronto.« Min ster Zečevič je nato dejal, da je rekel Grolu, da nima ničesar proti, da ostane predsednk stranke, toda treba je, da ae skliče pokrajinska konferenca, Grol m sprejel tega predloga. »Ml si pridržujemo pravico,« js n.-tiaJje-val min ster Zečevič, »da se tenenujamo demokrati, ker nam zaradi vsega našega dela pripada mesto v Demokratski stranki, oni pa, ki so izven fronte in izven ljudstva, nimajo n česar skupnega z Demokratsko stranko.« Minister za pravosodje Srbije Miloš Carevič je podal porodilo o političnem položaju ter pregled od 1. 1941. do danes Obširno je tudi pojasnil staišče Milana Grob in ozke skupine okoli njega, M se niso pridružili Fronti n ki niso sprejeli njenega program?,. Učnek Grolove ostavke naj bi bil: pokazati mednarodni javnosti, da v Jugoslaviji n demokracije, da volitve ne bodo svobodne ter da je zaradi tega potrebno, da tujima Intervenira v kor;.* Grofe m njegove skupine. Končno se je Grol, ne da bi »e posvetoval z oetn-UraL, obrnil z nekaterimi podpisniki na mi-n strstvo za notranje z&;!*ve demokratične federativne Jugoslavije in prijavil »obnovo Demokratske stranke«. Priložil je tudi nek. Men nov program. Upal je, da mir-strutvo ne bo odobrilo ta stranke, kur ae pa ni zgod lo. Toko so šli po vodi Grofovi upi, da. bo lahko inozemstvu dokazoval da v Jugoslaviji ni političnih svoboščin. Končno je Groiova skupina »dala tudi -poročilo, d.? se volitev ne bo udeležila. S tem, da ati je Izbral*, pot vzdržnosti, si je izbrala pot, ki najmanj ustreza tradicijam Demokratske stranke o sploh demokracije. Demokratska stranka ni bila nikoli vzdržna, ampak je vedno aktivno sodelovala v političnem življenju. V diskusiji so va nadaljnji govorniki enako obsodili delo Milana Grola m njegove skupine, M nister Zečevič je v zaključnem govoru poudaril še dejstvo, da ma vodstvo v stranki ljudstvo samo, ne pa Milan Grol. Delegati so sestavili reolucijo, v kateri so izraziti, naslednje sklepe: Pokrajinska konferenca Demokratske stranka potrjuje svoje dosedanje osnovno stališče, stališče prave ti resnične demokracije, stališče, ki je omogočilo članom ln pr stažem stranke sodelovanje v n-rodno-osvobodjlnem gibanju in borbi. Iz te borbene povezanca t je zrasla Ljudska fronta Jugoslavije katere predsednik in n*t> silec liste je predsednik ministrskega svs-ta, maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito. Demokr-tiska stranica je na tej konferenci sklen la, da bo nadaljevala svojo pot m se v celoti vključila kot stranica T Ljudsko fronto Jugolav je. Pokrajinska konferenca tudi obsoja sto iičče to postopanje Mil? na Grola ln njegove skupine, k ga smatramo za protj-Ijudsko to nedemokratično, škodljivo koristim naše države in naših narodov. 3 tem so se Grol in njegovi pristaši odce-p li od ogromne večine članov in prijeto Ijev Demokratske stranke. Po pravici nasprotujemo gospodu Grolu n njegov, skupini, da s prijavo stranke prisvaja stranko kot poritlčno organlzac 10. njeno ime in njeno svobodoljubno politično preteklost ter da zlorablja politični in moralni knp-tal Demokratske stranke. Program in star tut, priložen prijavi za obnovo stranke, v ničemer ne obvezuje nit članov niti stranke. Pokrzjlnaka konferenca je eklentia, da se udeleži volitev v Ustavodajno akuflkSi-no združeno, ter da stori voe, da bo vsak volUee lisvršiS svoje voilne dolžnosti. Konferenca je sklenila, da kandidirajo njeni predstavniki, za Zvezno skupščino in ta Dom narodov v akv ru rijutieite fronte Jur gostovi je. QoaoooocxJoaocoeooecocraoooa>oocrinanoa«*X)ex>cx»inacjciaocxMaoooa'x»,..oaooo(. xxxx*»-.oooaooo?? xxxjocxb Povratek k čeli Ko se je rdečeamiejec Ivan Dektjarev prebudil v bolnici in spoznal, da bo za dolgo časa — morda celo za vedno — ostal invalid, prikljenjen na posteljo, je zajokal kot majhen otrok, Ta vest je bila zanj strašna, še včeraj se je zdrav In močan, jeklenih rn šic, boril skupno s tovarišl-rde-čearmejcl v prvih linijah, ubijal naciste in zmaga — tako zaželjena to tako težko pričakovana mu je vedno jasneje vstajala pred očmi. In danes je Inval d, kateremu je sovražna krogla prebila hrbtenico. Vedel je, tudi če se rana zaceli, ne bo mogel zapustiti postelje, niti hodit in sc ukvarjati a delom, katerega je Dektjarev tako ljubil. Imel je dovolj vzroka za globoko žalost In obup. Zdravljenje je bilo dolgo in počasno. Zdravniki so poskušali z raznimi sredstvi vrniti zdravje Dektjarevu, a ves njihov trud je bil zaman. Tako se je moral Ivan vrnit,: v rodno mesto Arhangelsk, ns. sever Rusije. Domači so se ga zelo razveselili, čeprav ranjen in tako pohabljen, jim je vseeno bil drag. Obdali so ga s pažnjo ln skrbjo in se trudili, da bi n česar ne pogrešal. Pri tem so jim pomagale mestne organizacije, znanci in delovni tovariši iz predvojnih let. Toda vsa prizadevanja so bila zaman. Ivan duševnega miru ni našel. Kako more on, sovjetski vojak, ležati tako negibno, brez moči in mimo gledati, kako gre mimo njega čudovito in valujoče življenje, življenja polna narava je potrebovala razmaha, dela 'n borbe. Ivan je premišljeval, kako bi izkoristil silo, Iti so kljub nesreči ostale v njem. Razmišljal je o bodočnosti, o svoji brezupni nadi. Zdravniki so mu rekli, da Kje so one mehke stezice Trnovskega gozda? Najraje bi se obrnil in krenil nazaj v gozd. Trst in okolica manifestirata. Dolga povorka narodnih noš, zastav in napisov nam preseka pot. Vse vre in kipi. Praznik vstajenja je tu. Trst! Ali je mogoče? Hitiš po ulicah, opazuješ hiše, ljudi, življenje... Da, res je Trsti Naš Trsti Osvobojen je s našimi močmi, z našo krvjo. S krvio smo zacementirali našo pravico do Trsta! Na Opčinah je prenehaj boi. Posadka se j* vdala. Zadnje žrtve eo padle Med nfim tudi moj prijatelj, bataljonski komandant tovariš Matija. Ni padel zaman. Padel je za naš Trat! (Iz stenčasa podružnice' II. na Finančni direkciji) bo mimo in potrpežljivo ležanje koristilo njegovemu zdravju in da bo morda še ozdravel. Morda 1 ? Tako se je Ivan odločil, da se posveti učenju. Domači ln tovariši so ga poskušali pregovoriti In mu dokazovati, da bi to škodovalo njegovemu zdravju. Tudi v tehničnem institutu, katerih je mnogo v Sovjetski zvezi, bi le težko sledil učnemu programu. Dektjarev je premišljeval — a ni obupal. O svojih sanjah — učiti se — je govoril tovarišem, ki so ga obiskovali toliko časa, dokler niso vsi — tovariši to domači —• Dopustili in pristali na to, da začne s učenjem. Ivan je takoj pisal moskovskemu tehničnemu Institutu prošnjo, da ga vpišejo T prvi tečaj. Dekan mehaničnega oddelka Karlin je takoj odgovoril Dektjarevu, mu poslal učni program, knjige in vrsto praktičnih nasvetov za učenje. Ivan se je oprijel knjig. Ves čas se je ukvarjal z njimi in kolikor bolj ga je učenje priklepalo nase, toliko bolj je v njem rasla volja do življenja. " J „ ■ O nenavadnem študentu so zvedeli mnogi prebivalci Arhangelska. Inšpektor mestnega odseka za socialno skrbstvo Pelagija Ivanovna je od časa do časa obiskala Dektjareva ln o njem obvestila docenta arhangelskega gozdarskega računovodskega instituta Vsevolcda Pieskaceviča. Docent Pleskacevič, ki !?a j® Dektjarjev primer zanimal, ga je obiskal. Pri tem obisku se je med njima ustvarila trdna vez. Po nekaj ur na teden je prihajal docent k Ivanu ln mu pomagal pri učenju. Knjige, ki so še manjkale, so mu prinesli delavci to mestne knjižnice. že nekaj mesecev se Ivan nepretrgoma uči. Postal je eden najboljših dijakov tehničnega instituta. Prepričan je, da bo lahko dovrši! učenje, postal kvalific ran specialist in kot tak koristil svojemu ljudstvu. Daleč v pozabi so že dnevi, ko je invalid Ivan Dektiarev obupal in mračno gledal v bodočnost. Zdaj je poln zaupanja v svoje sile. »Prišel bo tudi čas« — o tem sanja — ko -stanem 'z postelje ln ko bom — kot pravijo zdravniki zopet obvladal svoje telo. To bo lepo in koristno življenje.« Aleksander Mlronov. Darilo. Tovariš Franc Savinše korektor v tiskarni »Slovenskega poročev ca«, je daroval ob priliki svoje 50 letn odkar je v tiskarskem poklicu. 500— I za partizanske sirote tiskarjev. — V 1 namen je darova! tudi neki drug tova od svojega nadurnega zaslužka 300.— D — Obema darovalcema najlepša hvala-Posnemaj te i DOPISI r»^]OriQOtkbOCJOOOOQOOOQOC Zalezniiarii v Slikž se laostalaie g® tovariši ob dragih edinic^h DOOOOOCC*VGO XX^.TOr>XXXJJOOCXXXXXXVX UO<^O-x..„coy:xx predvidenih 14 dni, je bil zgrajen v 4 dneh; Prvič se je pokazala visoka morala in požrtvovalnost našega delavca, tako ročnega kot umskega. Pri tem delu so se najbolj odlikovali naslednji tovariši :Lapuh Vinko, Damjan Maks, Zupanc Pavel, Černič Ivan, Jančič Alfred, Obrovnik Anton, Paukovič Alojz, Mandl Franc, Kosi Alojz, Godec Miha in Petek Franc. Prvemu naročilu je takoj sledilo drugo, nič manj važno; obnovitev železniškega prometa na progi Pragersko—Kotoriba. Za izvršitev te naloge je bila od naše vojske ustanovljena posebna Komanda gradnje m celo naše podjetje ie bilo mobilizirano v to svrho. Naloga ni bila majhna, samo mostov je bilo porušenih preko 30 in od tega trije veliki. Monterske skupine so dvigale in popravljale most za mostom, delavnice pa so skrbele za dobavo vseh potrebnih delov. Tudi to veliko delo je bilo dovršeno v predvidenem času, čeprav je bilo treba odstraniti nebroj zaprek. Najbolj so se odlikovali tovariši: Žunko Anton, Huso Jože, Damiš Anton, Lapuh Vinko, Damjan Maks, Mandl Franc, Cernčič Ivan, Hribar Ivan, Obrovnik Anton. Šalamon Alojz, Jančič Alfred, Merkan Ivan, Faleš Karel, Kajzer Miha, Helenc Jože, Zakrajšek Ivan, Malck Jože, Flajsinger Jakob, Močnik Martin, Gajzler Franc, Kosi Alojz, šega Blaž, Te-ment Franc Ko se je po Sloveniji razvedelo, da »Splošna« že obratuje, so prihajala najbolj raz- Železničarji iz šiške se doslej še niso ogla sili v nobenem listu, kot so to že storili njihovi tovariši iz drugih edinic. Tu podajajo v obrisih delo. ki so ga opravili od osvoboditve do zdaj. KuriBaSška delavnica Delavni c kurilniški delavnici so si zadali halogo, da spravijo v promet kolikor mogoče veliko število lokomotiv in vagonov Da to nalogo izvedejo, so delavci redne mu delovnemu času dodali še mnogo prostovoljnih ur Tako ie 166 delavcev skupno v 1384 prostovoljnih urah popravilo v montaži 22 lokomotiv. V pomožnih oddelkih je delalo 115 tovarišev 1395 prostovoljnih ur. vozovni delavnici 208 tovarišev 2377 ur, » skladišču pa 27 tovarišev 396 ur. Od osvoboditve do danes je bilo popravljenih 111 lokomotiv in 3081 vagonov. Vsa popravila lokomotiv in voz so delavci izvršili pri vsesplošnem pomanjkanju primernega materiala. Vse delavstvo kurilniške delavnice je sodelovalo pri zbiranju starega železa, pri nakladanju pa je 763 tovarišev v 2080 prostovoljnih urah naložilo 253 ton starega železa ter obenem raztovorilo 258 ton raznega dni gega materiala. Zadružno vprašanje so delavci obravnavali s celotnim problemom ustanovitve Enotne zadružne zveze. Kar se tiče kulturno-pro-svetirega dela je treba omeniti, da že mnogo članov sodeluje v glasbenem društvu »Sloga« in železničarskem mladinskem nevskem zboru Mostovi&a delavMea V mostovni delavnici so se vsi delavei, kakor tudi vodstvo udeležili prostovoljnega dela, kajti zavedali so se, kako važno je za nas, da se železniška mreža obnovi, ter da se hitro vzpostavi promet na naših mostovih. Pri teh delih so se posebno izkazali naslednji tovariši: Černe Stanislav, Moetar Ivan, Anžiovar Josip, Plestenjak Izidor, An-žič Frane, Ogrin Josip. Hrome Janez, SKhie Filip, Gosar Stanislav. V kako kratkem času so bili obnovljeni naši mostovi nam dokazujejo naslednji primeri: na progi Ljubljana—Trst je 108 delavcev v 29 dneh postavilo 6 zasilnih mostov v skupni dolžini 253 m. Tako je bila v kratkem času obnovljena zveza s Primorsko. Na progi Lubljana—Kariovac je 40 delavcev obnovilo v 20 dneh 62 m dolg most. Na isti progi se zdaj obnavlja most čez Krko pri Novem mestu in bo delo v kratkem končano. Na progi Ljubljana—Kamnik, na mostu čez Savo pri Črnučah in na progi Ljubljana—Jesenice, na mostu čez Soro pri Medvodah, ie delavnica s svojim beobjem mnogo doprinesla pri izgradnji obeh mostov. Porušeni most pri Zalogu so delavci iz mostovne delavnice popravili v ‘25 dneh. Most je dolg 80 m, delalo pa je dnevno jx> 84 ljudi. Litijski most, ki je dolg 157 m in je bil močijo poškodovan, je 20 delavcev popravilo v 5 dneh. Na isti progi je bito po- O000tXXXXXXX200000000C000O0000000tXXXXXX)U0CXXXXX300 pravljenih več manjših mostov in propustov v skupni dolžini 98 m. Delavnica je bila soudeležena tudi pri popravilih in obnovitvi mostov Pragersko—Kotoriba, kot je most preko Drave in Mure, ter večje število manj šib mostov. V polnem teku je tudi obnovitev mostu čez Savinjo pri Zidanem mostu: z dograditvijo tega mostu bo zopet oh novijena direktna zveza z Zagrebom. Od časa osvoboditve do danes je bilo obnovljenih trinajst 30—40 tonskih tirnih tehtnic, v delavnici sami pa je bilo napravljenih 476. prehodnih ' spojk, veliko število-" krampov, železnih dvigalnih drogov ter popravljenih 10 strojev za vrtanje tračnic, 7 tračnih žag. 2 stroja za ravnanje tračnic in mnogo drugega orodja. Poleg tega so delavci raztovorili 595. ton starega železa in mostnih konstrukcij, a naložili in razposlali v razne kraje 483 ton starega in novega železa. To nakladanje in iztovarjanje ni bilo napravljeno s potrebnimi tehničnimi pripomočki, žerjavi ali dvigali temveč z golimi rokami Najbolj pereče vprašanje mostovne delavnice je, da ne odgovarja več današnjim, še manj pa bo odgovarjala bodočim zahtevam, tako v jsogledu števila delavcev, kakor tudi v pomanjkanju tehničnih naprav, strojev, orodja in primernih delovnih prostorov, ki bi odgovarjali tehničnim in bigi jenski m predpisom Delo se je tako povečalo, da skoro ni mogoče vsega v pravem času in zadovoljivo izvrševati šEigmSna ddavmsa Pri preselitvi našega krajevnega skladišča iz Ljubljane v šiško, kjer je bilo treba naložiti, razložiti in vskladiščiti 32 vagonov materiala in inventarja se je posebno izkazalo delavstvo in uredništvo krajevnega skladišča. 20 delavcev je v dveh urah raztovorilo 4 vagone signalno varnostnih naprav, ki so bile poslane v joopravilo. V prejšnjih časih bi bilo to delo izvršeno komaj v 8 urah. Enajst vajencev in delavcev je poleg svojega redne ra dela opravilo še 55 prostovoljnih ur. V korist ljubljanske kurilnice je 40 delavcev raztovorilo 9 vagonov lignita v 160 prostovoljnih urah V signalni delavnici so skoro vsi delavci člani strokovne pod mžnieeMn OF orrganiza-cije. Sestanki, na katerih se obravnavajo vsa važna politična in strokovna vprašanja, sa vrše vsak teden, jaoleg tega pa je bilo tudi 13 množičnih sestankov. Po osvoboditvi so se vsi delavci z vso-vestnostjo oprijeli dela, ker so dobro razumeli, kako važno je za današnjo dobo geslo »Junakom borbe naj slede junaki. dela 1« Organizirali so prostovoljno delo, zbirali in nakladali staro železo in so v 123 delovnih nrah naložili preko 79 tisoč kg železa. Sindikalna organizacija se žeto trudi, da izboljša delovne pogoje, ki so zlasti v nočni službi, zelo težki; primanjkuje signalni!! sredstev, razsvetljava je zeio slaba in tudi osebja je ja množino 'dela premalo. novrsuiu naročila, ki pa so si Pila enaka po svoji nujnosti. Delavci so ponovno dvigali mostove, krpali razstreljene daijno-vodne stebre, popravljali podrte strešne konstrukcije, dobavljali žerjave, pilotne čevlje in zabijala, zakovice in vijake ter zalagali stranke z različnim drobnim že-.eznim orodjem. »Splošna stavbena družba« je pomagala graditi tudi most čez Donavo pri Novem Sadu. Ko je bilo treba še pred zimo postaviti omenjeni most, ker bi sicer trpela preskrba cele države', so se obrnila na naše podjetje zvezno ministrstvo, gradbeno m prometno, naj sodeluje pri tem delu. Kljub prezaposlenosti se je podjetje odzvalo pozivu. Potrebno je bilo raznim delom obstoječih in sestavljivih mostov različnih sistemov dodati še nove konstruktivne dele ter iz vsega tega napraviti celoto. Mnogo truda je stalo naše inženirje in tehnike, a naloga je danes praktično rešena. Vzporedno s temi naročili se je obnavljala tudi tovarna. Zasipali so se bombni lijaki, izravnaval se je teren, urejevala so se skladišča, obnavljajo in gradijo se poškodovana in porušena poslopja, marsikateri dragoceni stroj se je s temeljitim in strokovnim popravilom še rešil in spravil v pogon. Podjetje je zdaj že sposobno za vsako naročilo, ki spada v njegovo stroko. Trenutno je to največja mostovna delavnica v Jugoslaviji. Višina proizvodnje se že približuje predvojni in jo bo kmalu dosegla in tudi presegla. Obrat se .bo razširi! na vsa ona gradbena področja, kjer danes požgana in porušena domovina zahteva mobilizacijo vseh sil. Velik cilj »Splošne stavbene družbe« je, da čim več doprinese k obnovi domovine in za ta cilj nista noben napor in nobena žrtev prevelika. Naf padeta pmv vse pregrafe mM umskim Ie ifseiiiiti delavcem! vabi k Nova doba nam je postavila za osnovno načelo združeno in enotno delovanje na vseh poljih ter poglabljanje bratstva in enotnosti. Za dosego tega cilja tudi na glasbe no-kulturnem polju je Zvezno tajništvo ZŽPDN v Ljubljani vključilo železniško glasbeno društvo »Slogo« v svoj sestav z nalogo, da deluje v smislu gornjega plemenitega načela. Da izvrši to nalogo, stopa »Sloga« v novo dobo našega narodnega življenja z odločnim ciljem, da doseže v vseh svojih glasbenih odsekih čim popolnejšo umetniško sposobnost in zrelost. Ne zasleduje kakih polovičarskih namenov, temveč hoče vložiti v delo svoj h odsekov krepak študij, ki naj vzpodbudi pevski zbor, orkester in godbo, da bo dosegel ono tehnično in interpreta-cijsko dovršenost, ki je pogoj za umetniško zrele nastope. To bo mogoče doseči le z dovolj številnimi pevci in godbeniki in s temeljitim tehničnim vež banjem. »Sioga« bo gojila predvsem slovensko in slovansko glasbo, ne da bi radi tega prezirala znamenite skladbe avtorjev drugih narodnosti. Ako bodo sodelovali vsi sposobni železničarji in njih svojci, bo,svoj namen gotovo dosegla in s tem uveljavila sloves stanu o njegovi kulturni zrelosti. »Sloga« naj združi brez razlike vse glasbo ljubeče železničarje v enoten glasbeni krog. železničarski stan je v Ljubljani tako močan, da more dati iz svojih članov dovolj pevcev in godbenikov. Zato naj pristopijo k temu delu vsi, ki se čutijo zato sposobni. Na sodelovanje so vabljeni ne samo železničarji sami, temveč tudi njih svojci. Znano je, da se železničarji drugih slovanskih narodnost; z velikim uspehom udejstvujejo na glasbenem poiju. Ne smemo dopustiti, da bi mi za njimi zaostajali. Pričakovati moramo obiske, naših bratskih železničarskih glasbenih združenj, katere bomo tudi mi obiskovali. To bomo mogli le, če bomo sami glasbeno-kuiturno pomembni. »Sloga« bo gojila moški, ženski in mešani zbor, orkester, godbo in mladinsko godbo. Za vsako teh enot sta določeni po dve vaji na teden v večernih urah, razen za mladinsko godbo, kt bo imela vaje popoldne. Vabimo vse tovariše in tovarišice železničarje n njih svojce v Ljubljani na sodelovanje. Prijave sprejema »železničarska. knjižnica«, Pražakova ulica < Uprava drž. železnic) vsak dan od 16. do 18. ure. Pohitite s prijavami! Žc&žsmsčarji ml Sv. Liseije ds Ptidbrda »s jedmseai v gtsroksvsii srgaffiisasili Slovenski železničarji in prometnilci iz Sv. Lucije do Podbrda so se sestali dne 16. t. m., da ustanovijo podružnico strokovne zveze železničarjev ter izberejo iz svoje srede odgovorne voditelje. Vsi navzoči so se zavedali, da bodo morali mnogo delati, če bodo hoteli obnoviti vse razrušene železniške proge v svojem okraju. Poguma pri tem delu jim daje misel, da se bodo njihovi podružnici kmalu pridružili tovariši onkraj modre črte in da bodo skupno z njimi delali s še večjim veseljem. yryyyxxxxpo,QoofX!iocK' p@zrt?evalB® delo »SpMne stavbne družbe« 2a sirne?© naše denmvlne »Splošna^ stavbena družba« je znana ne samo po Sloveniji, marveč po vsej Jugoslaviji. Gotovo ni mnogo strokovnjakov za železne konstrukcije, jy ne bi še slišali njenega imena. Na Teznu, kjer so njene delavnice, ima že tako tradicijo, da se jo je oprijel častni naslov »Naša splošna«. Marsikateri most v Jugoslaviji noai tablico z njenim napisom, mnogo strešnih konstrukcij je delo njenih delavcev m mojstrov. Malo je v Sloveniji električnih daljnovod-nih stebrov, železnih rezervoarjev, cistern in cevovodov, ki ne bi bili njen izdelek. Okupator je prekrstil »Splošno stavben-družbo v »AUgemeine Baugeselischaft« postavil na vodstvo najbolj zagrizene raj hovce In ti so sl med domačimi izdajalci poiskali valptov in šp.jonov za vsa važnejša mesta. To so bili hudi časi za vse zavedno delavstvo in nameščenstvo; Švab! so hoteli iz podjetja napraviti glavno žarišče ponemčevanja za vse Tezno. A kiju'1 vsemu terorju okupatorju in njegovim pomagačem to ni uspelo, in »Splošna« je postajala vedno močnejše žarišče odpora. Mnogo jih je moralo nastopiti trnjevo pot v nemška taborišča, mnogo jih je odšlo v gozd, na Pohorje, da s puško v roki bra-uyo našo svobodo; Delavci in nameščenci, Iti so ostali po pisarnah in tovarnah so sabotirali na razne načine in tako pomagali uničevati nacistično Nemčijo. Potom je prišla svoboda. Delavstvo se je oddahnilo, vendar je moralo z žalostjo ugotoviti, da je le , malo ostalo od ponosne »Splošne«. Preko 100 bomb je padlo na tovarno, skoro polovica naprav je bilo popolnoma uničenih. Ostalo so skušali raj-hovci na svojcu; oegu odnesti s seboj, a levilo vsega delovnega osobja se je silne zmanjšalo, tako, da je marsikdo pomislil da vsaj pol leta ne bo možno nobeno delo Okoli ruševin so se strnili delavci, tehniki, inženirji m uradniki ter pričeli objavljati tovarno. A komaj so pričeli z obnovitvenimi deli. je prišlo prvo naročilo: treba je bilo za vsako ceno zgraditi zasilen most v Pesnici. Naloga se je zdela neizvedljiva; kljub temu delavci niso obupali. Preko 50 m dolg most, za katerega je bito Geslo 1. kongresa ESZDN je bilo: Enotnost in povezanost delavcev, leme tov to delovne ihtel- gence! Vendar tega v resnici še ne izvajamo vedno in povsod, če so učiteljice, id se čutijo le kot gospodične, katere so se ponifeile« v življenje med gnojišči ali med ; tovarniškimi dimniki, še so profesorji, ki imajo za svojo dolžnost le suho predelavo učne snovi in ki gledajo na učenca le izza katedra in iznad kataloga. Še so uradniki, ki j m je stranka samo nadležno zlo, katerega se je treba kar najhitreje otresti in ki točno na sekundo za-puste svoj urad, da v naslednjem trenutku že pozabijo na. vse, kar bi jim bilo • med njihov m poslov.’njem lahko dalo misliti. In še so umetniki, ki se zapirajo v liram svoje umetnost in mimo kater h gre življenje, ne da bi ga opazili, kaj šele 'dojeli. — Vsi ti so mrtve slanice v živem narodnem telesu — prav za prav ne mrtve, temveč gnile — kajti ti ljudje s svojo pasivnostjo n še več. s svojim popolnoma nepravilnim odnosom do svojih soljudi zastrupljajo vse ozračje okrog sebe. Resnično delavna inteligenca pa se zaveda, kakšne so njene naloge; ve, da mora hiti. vse njeno delo, kjer in kadar koli, veren odraz ž vi jen j*, njenega ljudstva, in s tem v zvezi doprinos in pomoč pori livnemu razvoju delovanja celote. — Zato taka delovna. inteligenca svoje rind!kalne cj-ganzneje nima za neko strogo zaključeno stanovsko društvo, k kršna smo melj. nekoč. Danes ni več kast! Profesor je organiziran skupno s šolskim slugo, igralec z odrskim tehnikom. T sak po svoje delajo za preveto. če razsvetljava ne bo v redu, tudi igralec ne bo mogel .nastopiti, v nepospravljenih učiln cah in pisarnah delo ne bo prijetno itd. A ne samo to. Vsi dobro vemo, da so umski delavci odvisni od ročnih, kakor so jim po drogi strani lahko spet tudi' oni koristni. Potrebni smo si drug drugemu za vsakdanje potrebe, toda še bolj smo si potrebni za izgradnjo boljše bodočnosti. Danes m več gospodov profesorjev, gospodov sodnikov, gospodov režiserjev — danes smo voj tovariš1, tovariši delavci! če delaš z umom, niel prav nič več vreden, kot če delaš z rokami. Če maš nekaj več izobrazbe kot ostali, imaš zato tudi tem večjo dolžnost, da to svoje zr.snje tudi oddaš svojim soljudem, pri čemer pa ne 55m.eS stati na vzvišenem katedru, temveč me dnjimii. tovariš med tovar ai, delavec med delavci. Eno samo nalogo imaš in imamo vsi: graditev in utrjevanje naše nove države, novih, praviln h odnosov med ljudmi' in ljudstvu. Zato pa morajo pusti vsi zidovi, ki morda še kje ločijo našo hitel gen co od delavskih in kmečkih množic. A na drugi strani naj naši ročni delavci preženejo svoje nezaupanje do umskih, če so v njih še živi spomini na žalostne izkušnje star h časov, ko so bili premnogi naših tnteligentov samo gospodje, ki .so zviška gledali na delavca, na njegovo strokovno delo in kulturno udejstvovanje, naj se spomnijo na narodno-osvobodilno bor-ob, v kateri je stal nteligent. zraven de tavca jn kmeta m naj verjamejo, da hoče bita naša današnja res delovna inteligenca dejansko, ne le v besedah najtesneje povezana z delavci in kmeti, da jim hoče, hvaležna za vse njihovo delo, dajat tudi sama vse, kar more :n zna, da se zaveda, Itako more le, če bo gojila najiskrenejše tovarištvo in sodelovan je z ostalim delovnim ljudstvom doprinesti tudi ona vreden delež k ustvarjanju lepše bodočnosti C sto konkretno; naša inteligenca, prav posebno prosvetni delavci imajo dolžnost, da najtesneje sodelujejo s političnimi oblastna in jim pri njihovem delu pomagajo. Dalje, da sami sebe neprestano iz-gra jajo in izpopolnjujejo pol tično in strokovno, da so si na jasnem o gospodarski strukturi kraja v katerem delajo in o vseh okoliščinah, ki utegnejo vplivati na tamošnje ljudtvo itd. — da pa se vse tc ne kop či v njih kot nek mrtev kapital temveč da vse svoje znanje razdajajo osta Um, tako članom drugih strokovnih organizacij, kakor tudi ljudstvu sploh. Prirejanje dobrih in temeljitih strokovnih tečajev ;n političnih krožkov za člane stro kovr h organizacij, kakor tudi za ostale sodelovanje pri vseh kulturnih prireditvah pogosti skupni sestanki. razgovori o vseh pereč h in važnih potit čnih in ostalih vprašanjih, pogosti sestanki z vsemi elani strokovnih organizacij, pr . katerih naj bi obravnavali vsa aktualna pc.btična, kulturna, gospodarska in druga vprašanja itd. Vsestranska pomoč pri izobraževanju našega sočloveka je dolžnost vsakega, se- veda še prav {»osebno prosvetnega delavca! Naj nam že končno enkrat preide v meso in kr , da o odličnosti današnjega človeka ne odloča niti več ah manj let šole niti kakršenkoli naslov, temveč edinole delo, kj ga kdo opravi, pa naj bo to delo svinjske dekle ali rudarja ali vajenca ali profesorja na univerzi. Vsak od njih lahko ogromno podere ali ogromno zgradi. Ne po izobrazbi, temveč edinole po njegovi sposobnosti, po njegovem odnosu do dela 'n do sočloveka bomo mogli pravilno oceniti vrednost vsakega člana naše družbe! S MasBEai® gfcmsZJe Podružnica zveze prosvetnih delavcev na klasični gimnaziji v Ljubljani, je doživela pretekli teden velik dan. Prvič po štirih letih so se sestanki mogli vršiti v matičnem poslopju v Tomanovi ulici. Na konferenci je tovariš ravnatelj izrekel tople besede priznanja članom jxxlrušnice, ki so z lastnim delom, brez tuje pomoči preselili opremo zbornice iz začasnih prostorov v Šubičevi ulici v poslopje v Tomanovi ulici. S svojim delom s6 člani podružnice prihranili znatno vsoto denarja ker so najeli samo voznika. Delo podružnice na klasični gimnaziji tudi v ostalem dobro napreduje. Čeprav je bilo med počitnicami mnogo dela s šolo in tečaji, se sestanki, na katerih se obravnavajo problemi sodobnega življenja, redno vrše. Belo poSrožasIce v EJtilSelisId tiskarni Po vsaki vojni se življenje močno spremeni. Po tej strašni vojni se je spremenil zlasti položaj našega delavca. Delavci, kt so prvi zgiabiii za puško v času narodno osvobodilne borbe so se sedaj zbližali z vodstvom podjetja in soodločajo o važnih ukrepih doti enega podjetja. Podružnica strokovne organizacije Učiteljske tiskarne je dosegla, da pri vsaki seji upravnega odbora tiskarne prisostvujeta dva delavska zastopnika. Ob otvoritvi prve seje novoustanovljenega odbora je tovariš predsednik pozdravil delavska zastopnika in omenil, da se prvič v naši zgodovini dogaja, da delavci soodločajo o usodi podjetja in žeti, da bi ta način zbliža -nja z delavstvom doprinesel dobrobit in procvit podjetju m delavstvu. Na seji se je med drugim sklenilo, da se ustanovi fond, iz katerega naj fci dobivalo delno povrnjeno škodo tisto delavstvo Učiteljske tiskarne, ki je bilo med to vojno najbolj prizadeto. Ta nabavni prispevek tovarišem, ki je znašal okoli Din 20.000.— je bil izplačan takoj drugi dan po vložitvi prijave. Na seji se je poleg tega tudi sklenilo, da bodo delavci in nameščenci s prostovoljnimi prispevki vzdrževali vajenca, ki je med to vojno izgubil vse. Zastopnika delavcev sta na seji dosegla, da se tistim tovarišem, ki jim je j»o novi določbi plač mezda nižja kot je bila prvotno določena, izplača v celoti razlika do predplačila do tedna, ko so bile določene nove plače. Po vsem tem se vidi. da podjetje ne stremi več za tem, da izžame delovne moči, marveč hoče tudi izboljšati socialni položaj delavstva, kar se vidi iz zgoraj navedenih primerov. čistili s® ruševine Okrajni izvršilni odbor v Kočevju je po zval 16 septembra delavce na prostovljno delo. da se pospravijo ruševine. Temu jx>-zivu se je odzvalo več kot 800 ljudi Prišli so delavci, žene, vojaki in celo rudarji, ki že c d osvoboditve dalje niso imeli nobenega prostega dne. Ti so se spravili na ruševine gradu, kjer eo 600 let trpeli naši očetje, ki se niso uklonili graščinskim valptom in kjer so med okupacijo bili /aorti naši najboljši ljudje. Rudarji so pospravili ruševine, odstranili zidove in v celice je prvič od kar pbstofjajo. joe-sijalo sonce. Ko je bilo delo končano so vsi odšli pred poslopje Krajevnega Izvršnega odbora, kjer so manifestirali za obnovo Titove demokratične federativne Jugoslavije. Delavci so se udeležili tudi velikega predvolilnega zborovanja v Ribnici: za prevoz zborovalcev s kamioni je poskrbela naša vojska Cuk Karel Monooolslc delavci bodo vzdrževali 5 sirot Delavci tobačne tovarne so na skupnem sestanku z velikim navdušenjem sprejel' predlog podružnice ESZDN in se obvezali, da so pripravljeni vzdrževati s prostovoljnimi prispevki pet vojnih sirot. čOassss pa še nekaj o lilšnildh Hišniki spadajo med one vrste delavstva, ki je b lo vedno najbolj izkoriščano. Navadno so hišniki starci in starke, kj si ne morejo dovolj prislužiti, za prehrano, zato prevzamejo iužbo hišnka, da imajo vsaj streho nad glavo, ker drugače ne morejo dobiti stanovanja in ga plačevati. H eni gospodarji dobro vedo, da eo to ljudje, ki si prav nič ne morejo drugače pomagati, zato j h na vso moč izkoriščajo. že med vojno so bile večkrat izdane na-retibe, da se zviša plača nameščencem in uslužbencem, toda hišni gospodarji so zvišali plače le onim uslužbencem, kater im so morali — na hišnike se ni nikdar nihče spomnil. Hišnik je bil vedno sluga hiše in sluga vseh strank, ki v hiš; stanujejo, čistiti in pometati mora stopnišča, hodnike, okna, pločnik, skrbeti, da je red na podstrešju, da so priprave za gašenje požara v redu, da streha morda ne prepušča, da se v hiši ne dela škoda, da so drvarnice v kleti v redu, da stranke ne puščajo gorečih sveč v drvarnicah, da se hišni stanovalci držijo reda v pralnici in da se vežna vrata odpirajo jn zapirajo pravočasno. Vse te in še mnogo drugih dolžnosti ima hišnik, a to je poleti še zmogljivo delo. Kadar pa natopi zima. tedaj se začno za hišnika težki časi. Vstajati mora na vse zgodaj zjutraj, da se prepriča, ni li ponoči snežilo. Če zapade sneg, ga mora očistiti s pločnika in hodnika pred hido in če sneži neprestano, mora tudi čistiti neprestano, kar je, {»osebno pri velikih vogalnih hišah, zelo neprijetno. Večkrat se zgodi, da so tudi stranke do njega zelo brezobzirne. Komaj leže zvečer po napornem delu truden k počitku, že ga vrže hišni zvonec' iz postelje. Zgoraj v hišj nekje stanuje mlada podnajemnica, ki iz same udobnosti ne nosi ključa vežnih/ vrat * seboj, a se zelo rada zadržuje zunaj pozno v noč. Tako mora hišnik vstajati in ji odpirati in nagrada zato, ker je moral vstati iz toplega ležišča na mraz in si pri tem nakopal tudi večkrat neprijeten prehlad, je: »Hvala, pozabila sem ključ.« Zelo red k?, so hišni gospodarji, ki dajejo hišniku plačo. Skoraj vsi dobivajo za svoje delo skromno stanovanje, največkrat v kletnem predelu, temno in vlažno, da morajo tudi podnevi rabiti luč. Rediti so hišniki, ki imajo fiz svojega stanovanja razgled na ulico ali dvorišče. Večkrat se zgodi, da za svoje delo nimajo riti potrebnih priprav in morajo čakati ugodne prilike, da stopijo pred slučajno dobro razpoložene gospodarje in jih prosijo, da M izvolili kupiti novo metlo, ker je stara že izrabljena. So primeri, da mor--' hišrikova žena, poleg svojega dela, biti hišni gospodinji za postrežrico — seveda brezplačno, ker ima stanovanje zastonj. Takšno je bilo vedno življenje hišnika in takšno bi najbrž ostalo tu*', vnaprej, če ne bi tudi hišnikom posijalo sonce nove Jugoslavije in ne bi naše nove oblasti vzele tudi hišnikov v svojo zaščito. Pokazali so nam pot do izboljšanja svojega, položaja, zato tnoramo bit' hvaležni našemu vodstvu, so v svojem delu močno povezane med seboj. Tudi nabiralno akcijo za vojne sirota smo skupaj izvedli. Na uspelem, mitingu s pestrim sporedom smo zbrali 14.714 dinarjev, z nabiralno akcijo po hišah pa še 550 kg raznih živil, lepo število otroške ženske in moške obleke, perila, čevljev, 2 otroški postelji in še marsikaj koristnega. Marenberžan: se trudimo, da bi s svojim delom zavzeli dostojno mesto v novi, mladi Titovi Jugoslaviji. A. 2. UepeM smrlfemiRe t-s&stiSae Obrati »Jugo ?vila«, »Jugotekstil« in »Ro-teks< so se v avgustu združili v eno sindikalno podružnica Po združitvi ee je razvilo živahno delovanje na vseh področjih tako, da delujejo zdaj že telovadni, pevski in dramski odseki. V okviru sindikalne podružnice se je ustanovil tekstilni tečaj za članstvo, ki je prva tečaj te vrste v Mariboru. V njem poučujejo tovariši iz obrata, dipl tekstilni tehniki. . Tu se obravnavajo tekstilne sirovine, tkanje, vezava in potrebno strokovno računstvo. Obisk je zelo štev ; n, raj bo v tečaju dobil vsak .dobro podlago za svoje delo. V mesecu oktobru bo obnovljena obratna kuhinja, ki je bila zaradi težkoč v prehrani ukinjena. Delavci vseh treh obratov tekmujejo med eboj in s tem zvišujejo proizvodnjo. Kot najboljše tkalke so se izkazale: v obratu Reteks tovarišice: Brumec Katica, Lebs-r Katica, Drozg Alojzija. V obratu »Jugateksiil«: Križanec Jožka m v »Jugosvili« Šmigoc Mariia. Erhatič Angela, Vidovič Jožefa. V pripravljalnici so se najbolj izkazale: v obratu Roteks tovarišice Vrbnjak Frančiška, navijalka, Fras Ana. sukalka. Stepišnik Štefanija, udevalka. V »Jugotekstilu« Rejec Marija in Ploj Ana. udevalki. V »Jngo-svili« pa španinger Terezija Končan Marija, udevalki in Kopič Terezija, snovalka. Tovarišica Draga šnajder iz obrata Ro-eks je na svojih strojih zvišala proizved-ijo od 75 na 86 odstotkov. Delovna ditoplina je v vseh obratih od-ična; proizvodnja se je v mesecu avgustu dvignila od 54 na 68 odstotkov, za kar gre zahvala predvsem marljivosti delavcev. Kum ow m itoriizanslHa vo ne v fiiiaiiCM iiureMelji — prava siela jui ZiVipiii 1^^11211*4;® V svojem iiyva.'vaisK.em govoru 24. maj., 1945. leta je tovariš Stalin poudaril vrline ruskega naroda — bistri um, plemen t značaj m potrpežljivost. Govoril je o veliitem ruskem vojskovodji preteklega stolctj., v katerem so se v polil. meri uveljavile te črte narodnega značaja. Povezanost z nartdom in zr rovena nravstvena sua Kutuzova, hrabrost vojaka ln državljana je dvignila tako visoko v preteklem stoletju l.k sijajnega vojskovodje znanega diplomata in vel kega patriota Leto 1812. je za vedno utrdilo njegovo slavo. Pozabljen je že pogovor Napoleona s dar-je.m odposlancem Balašovom v Vilni, ko je Napoleon dejal: »Zakaj se h:če vaš car z menoj vojskovati? On bo meni ubit devet sv n; n enega Francoza, a jaz njemu 10 Rusov.« Pod svinjami je Napoleon misiji nemške »špicpube«, ki so sestavlj 11 dobro tretjino njeg: ve vojske. Napoleon ee ni zmotil, ko je ocen 1 Nemce, k so se borili v njegovi vo ski. A o moči in volj ljudskih mno-ž c Rusije, ki so se dvignile, da bran jo domov no ni imel pojma. Računal je popitem : na aritmetični podlagi, da je 1 n 9 deset ... A Kutuzov ? Ko je zvedel, da so Francozi vkorakali v Moskvo je vzklikni!: »Hvala Bogu. to je njihovo po. sUzinje zmagoslavje.« Kot je bil napačen Napoleonov aritmet čnl ra čim, tako je bila praviln Kuto zeva dalekovidnaart. Kutuzov je dv gnil na. vojno vse sile na:oda. Pozna! je svoj narod in veroval vanj, zato se ni zmotil o končnem uspehu. V svoje strateglčne m črte je vključil ljudski patriot zem, ko se je po besedah te-danj h ljudi »dvignila vsa Rusija v bij« Ko so ustvarili poleg armade partizanske odrede, za akcije na prometnih t č ah v zaledju Francozov, so s tem pritegnili najboljše sile. iz ljudstva. Idejo partizan tva smatra1 o navadno za Davidovo odkritje, daj je b.lo že za časa Suvorova, v sedemletni vojni r. zvito p rti-zanstvo. Znameniti partizan je pr.čel reševati t.an športe ruskih ujetnikov in njegov sprva mali odred . s je večal iz d. eva v dan. Medtem1 se je končala borodinska - :*et>mr**i»9ee»e*iieeeeB0»etii63a«*aa!e««iiii»n4«:-ei Nsr-ctfjDS' glcc!all5če Drama 7. oktobra nedelia ob 15. uri: SkvarMa: Tuje dete. Gostovanje Ijuhljaaske Drame na Jesenicah. — Ob 20. uri: Škvar kin: Tuje dele: Gostovanje ljubljanske Drame na Jesenicah. Gostovanje ljubljanske Drame na Jesenicah. V nedeljo, dne 7. t. m bo gostovala ljubljanska Drama s komedijo sovjetskega avtorja V Škvarkina »Tuje dete« v Prosvetnem domu rta Jesenicah Majhno naključje, majhen nesporazum — Ln avtor nam pričara nred oči vrsto ljudi in zapletljajev. o uka in riapo.con je zavzel Moskvo. Kutuzov je izvršil bočni pohod po cesti na Kalugo m se utabori, blizu va.i Turutina. Tu si je njegova vojaka oddahnila in izpopolnila, Kutuzov je odde.ii od armade ud-rea partizanskih skupin in part.zanika borba je vzpiamteia v francoskem z-.edju. Po boju pri Maiojaroi-avcu »e je pričelo Kutuzovo organizirano zasledovanje umikajoče se Napo.eouove vojske, pn čemer so so-ae.ovali tudi pa. t.zan-ki odiedi: T. .o napadali taboreče Francoze, transportne v oz-ve m celo trupe na pohodu. Davidov se je tudi dvai-crat »sreča.« z Napoleonom, a njegovi kurirji, hiteči staino v Pariz in nazaj z važno pošto, .o bili vedno p:en hrabrih partizanov. Glavni stan Kutuzova je imel tako v-e podaute, o stanju francoske voj-siie. Se važnejše pa je bi.o to, da so partizani pritegnili v boj kmečke sile — sile ljudstva. Po.eg mož so pomagali tudi otroci po vaseh, ki to prenašali važna po očita, v primeru napada zvonili plat zvona k vzbuni ter žene m mladenke. Kdo še ui slišal v slavni paitizan.ki Vasiiisi iz Smoleiisne gubernije? Ko je Kutuzov pritegnil kmete v vojno, je vedel, da je to najboljše sredstvo za uspele podvige partizi.nsi.ih skupin Tako je tudi v resnici bi.o. Kutuzov je zahteval od partizanskih voditeljev te.no sede uva-vanje z na el ji, 3 od ljudstva dejansko pomoč partizanom. Skupne akci.e armade in partizanskih odredov so imeli sijajne uspehe. « Kutuzova partizan ka zamisel igra važno vlogo še danes v ruski vojaški znanosti. V veliki domovinski vojni je gem.alni vedi-te.j Stalin to znano.t še bolj .azvil. Tudi to je bi.a v pravem pomenu narodna vojna, stvar vsega sov.etskega .jud.tva, stvar ljudske vere v svojega voditelja, v svojo vlado v svojo Rdečo armado/v svojo komunistično partijo in v sebe samega. IC je 3. julija 1041. T ta radio javil klic vod,e ljud.tvu, je to odgovorilo, na ta poziv z množičnimi jun šivi. Podvigi partizanskih čot so bili čudovit izraz sodelovanja vsega naroda. In sedaj — v sijaju nesmrtnih zmag domovinske vojne — .-e je ime ve ikega ruskega vojskovodje Kutuzova obdalo z novo slavo. ki nas resnično prevzamejo in nas ne izpuste iz svojega čarnega kroga prav do konca. Tako spoznamo sovjetskega malega človeka. kako se znajde pogumno in vedro v novih razmerah Nastopajo tovariši in tovarišice. France Linah, Marija Nablocka. An čka Levarjeva Jože Gale, Dem°ter Bitenc. Slane Sever. Vida Juvanova. Mila Karičeva Fran Milčinski. Alenka Svetelova. Pavle Kovič. Nace Simončič. An'on Polušek Sce-nograt in režiser je ing. arh. Bojan Stupica Predstavi bosta v nedeljo dne 7 t m oh 15. uri popoldan in ob 20. uri zvečer. Cene vstopnic od 20 Din navzdol. Vstopnice se lahko rezervirajo v Propagandni pisarni v Delavskem domu Povabili so me, uaj si pridem ogiedat njihove stencase. Vedela sem, da me goto vo niso povabili zaman, da so gotovo sten-časi skrbno urejeni — ali1 to, kar sem tam videla na >astne oči, je bilo proti vsemu pričakovanju. Presenetilo me je Slenčasi podružnic 11. in 111. na Finančni .direkciji, bi lahko služili za vzgled marsikateri podružnici, marsikateri tovarni in šo«i. Marsikdo ne bi verjel, da imajo tovariši, ki živijo med kup starih, zaprašenih aktov toliko smisla za urejevanje stenčasa. Kar dva stenska časopisa visita v vež! Finančne direkcije. Prvi je last podružnice lil., drugi pa podružnice II. Težko bi izrekla sodbo, kateri od njiju je boljši in lepši. Prvega odlikuje tehnična stran — krasna naslovua oprema člankov, dopisov, pesmi in podlistkov z risbami. Prispevki so sicer deloma že zastareli, kot na primer 15 fotografij s komentarji prostovoljnega dela na Rašici. Večina pa je novejših, ki jasno odražajo duševnost in miselnost pisca, njegovo živo željo in voljo po razvoju, po udejstvovanju in sodelovanju na vseh poljih. Drugi stenčas pa je morda vsebinsko boljši in pestrejši prav zalo. ker obravnava novejše stvari, aktualne in danes važne probleme, kratka reportaži ca o borbi za osvoboditev Trsta meseca maja in pesem. Vse to pa poživlja umetniška slika Trsta, ki je delo lov. Plestenjaka. To naj bi bil samo en primer. Tovariš urednik stenčasa podružnice II in tovariš, ki me je povabil na ogled, sta me pri tern spremljala in mi pojasnevala s Veš, napovedali smo boj III podružnici, ki nam je skušala »konkurirati« s stenča-som. Zmagali smo prav zato. ker smo pogosto izmenjavali stare članke z novimi, ker ni bila snov na stencasu nikdar zastarela. Je pa tudi to. da imajo tovariši mnogo veselja do pisanja in da jih je mnogo, ki po- Nnve s&datee meze v Stavjefskl zvezi Z uredbo Prezidiuma Centralnega komi-teta strokovnih organizacij, ki ima v Sovjetski zvezi področje ministrstva za delo in socialnega skrbstva, so dobile strokovne organizacije nalogo, da čim o rej izboljšajo de'ov-ne pogoie. stanovajvske orilike in da organiziralo urosie ure delavcev in nameščencev Dela se na tem. da se postopoma likvidira izjemno stan le. ki >e nastalo vsted vojne. S l. avgustom se izvaja uredba ljudskih komisarjev o progresivni vrnitvi na normalen delavnik t. j. osem urni delovni čas v vseh industrijskih podjetjih sedem urni delovni čas. pri nezdravih zaposlitvah- in šest urn: d e'ovni čas v rudnikih. Odredba od'oča likvidacijo množičnih nadur in postavi!a letni dopust, ki je bil v času vojne ukinjen. Poteg tega so strokovne organizacije dobile nalogo, na skrbijo za delavsko blagostanje, za izgradnjo in popravilo delavskih stanovanj i. t. d. Dalje "morajo skrbeti, da še izvršijo nedavne vladne odredbe, ki so posta vile za nalogo vsem industrijskim podjetjem, da povečalo proizvodnjo tistih predmetov, ki so za vsakdanje življenje najbolj potrebne: pohištvo obleke itd Strokovne organizacije morajo pomagati, da se «pet odprejo kavarne, restavracije, butelj itd Kontrolo za izvršitev teh odredb ne bo imela samo vlada in sindikalni organi, lem več tudi delavci sami Na ta način bo povratek k mirnodobske mu delu in v nanovo pridobljeni zunanji varnosti, šel z roko v roki s sistematičnim) ‘napori za povečanje blagostanja delavstva Teden Bdečega teaža V dneh od 14. do 20. oktobra t. 1, bo p < vsej Jugoslaviji teden Rdečega križa. Pozivamo vse enote Rdečega križa, da v tem tednu prirejajo zbirke, kulturne prireditve in mitinge v korist Rdečemu križu Podobni navodila Jede v »krožnici. Prosimo vse ustanove in maa-jvne org a mzacije; da ne prirejajo v tem tednu svo jih prireditev, ali pa da čisti dobiček naklonijo Rdečemu križu. Ljubljana, 27. IX. 1945. GLAVNI ODBOR RK« magajo pri urejevanju stenčasa, ki ga po magajo s svojimi domislicami uapraviti zanimivega in pestrega S takim sodelovanjem se da ustvariti lep stenčas, ki je vreden, da se ljudje ustavljajo pred njim in ga z zanimanjem berejo ter je tudi vreden pohvale in priznanja. Vemo. da ga bomo sčasoma še izboljšali in izpopolnili.« Morala sem ju občudovati, s kakšnim vzhičenjem sta pripovedovala vse to, pogleda sla se jima med govorjenjem kar ne hote ljubeče ustavljala na stenčasih. Vedela sem, da jim mnogo pomeni, da je baš stenčas pri njih dosegel svoj namen, da je postal njihov. Še nekaj je, vzbudlo mojo pozornost. Med obema stenčasoma je visela na steni z lepimi črkami natiskana parola s tole vsebino: »Zamuditi delo, ne priti na delo, oditi z dela predčasno, siabo delati v delovnem času — pomeni dezertirati iz, boi'ti e za obnovo domovine.« Koliko resnice je v tem Slavku, in tudi to je zamisel, dobra zamisel tovarišev iz Finančne direkcije Pravilno so dojeli smisel stenčasa ter njegov vzgopii namen in pomen, o katerem smo že toiik-o pisali in ga premlevali v našem časopisju, ki pa mnogo kje ni našel razumevanja in odziva Videla sem že sten-čase v različnih tovarnah in ustanovah, a še nikjer nisem opazila toliko smisla in volje ustvariti dober in zanimiv stenčas, ki bo odraz podružničnega dela in življenja, kakor prav na Finančni direkciji. Oba stenčasa bi lahko služila kot svetal vzgled, tudi drugim podružnicam, katere bi se lahko prav iz njih učile, kaj naj se piše na sienčase in kako naj se jih opremi, da bodo pestri in zanimivi in ko bodo prviabljali bralce, -la se bodo morali ustavljati pred njimi, jih citati in se iz njih učiti, Vanda Š, Težave pri etesvi HsnjarsSeo-pretieSavtilm imkasteife in poižsrtvovalncst delavcev De.avstvo in nameščen.tvo organizirano v Zvezi de.avcev in nameščencev u njarsko-pred zlo vatne industrije Jugoslavije se je v vseh ozirih izkazalo kot trden člen ljudske skupnosti pri izgradnji ic -obnovi naše industrije. Proizvodnja te panoge je naletela na velike težksče v nabavi poti ebnih sirovim in tudi za prihodnji dve leti ni d. č kovati izboljšanja. kajti preostala živina e mora Ste diti m množiti. Ce ne bo mogoče surovin uvažat: iz inozemstva, kar je pri današnjih razmerah zelo dvomljivo, bo panoga te imdu trije še bolj okrnjena, Z našo u njarsko proizvodnjo v Sloveniji bi lahko krili potrebe za polovico Jugoslavije. ■ Predelovalna ir.dust.tja je do dar es do-seg.a le 45 od totkov predvojne, čemur pa ni krivo le pomanjkanje surovin, tem. eč tudi pjmanj-ianje strokovnega kadra. ka,,ti v vojni smo izgubili mnogo dobrih si:: okovnih moči. Kljub vsem težkečrm se je delav.tvo dobro izkazalo pn delu m pri socialnih akcijah, ki .0 zelo dobro uspevale. V dokaz, navedemo nekaj pr merov. Naše podružnice so zdaj izvršile n d 30.0 pro stovoljnih u. in poklonile za 'užek za razne socialne svrhe. Za iste name: e ;e 11 podružnic delalo n ti ato 30.492 d n ter popravilo mnogo čevljev partizan s’-'m i colam. Poleg te; a o se te podružnice obveza-zale. da bodo skrbele za sedem na rt ižanskih drot in bodo v a namen mesečno prispe va’e 800 do 1200 din Iz tega sledi, da naše usnjarsko, čevljarsko in torbar ko delavstvo čuti da je dolž most na vseh pomagati tistim, ki so izgu bili svoje najdražje — svoje rednike ki -c dali svoja d agocena življenja za boljšo bodočnost našega naroda. Milan Vozelj Vajeniška šola v CeSjas Tovarna posode v Celju je največja te vrste v Sloveniji in tudi v Jugoslaviji. Alto stopiš v njene obratne prostore, te grabi tek nov občutek, nekaj, kar ti je oilo doslej nepoznanega. Mogočni stroji iz lnegi fetezk m jekla grmijo, kot bi hotel. 1 azir ga V. ves =vet na kosce Um nš se šele. tu. vidiš, saitu niaunoKivno sueze uiuvek v modrem oblačilu takemu orjaku. Največji teh strojev dela s pritiskom 400 ton. 12 kosov pločevine, ki jih polagajo deiavci v stroje, nastajajo lonci in različna kuhinjska oprema. V tovarni pa se naiiaja še en prusT.01 ki m tako ve. k ima e nekaj struje- ob steni in krasi ga mnogo slik. io je učni zavod in petdeset miad h fantov v modrih mle-kah ter dvoje deklet, ki sede za delovnimi mizami, so naši vaienci, naš’ ooooči strokovnjaki. Kot je nova doba, v ka*eri živimo, tako je nov tun način zg.de strokovnega naraščaja Gojenci noi l| izvrševat že tu v zavodu najrazličnejša precizna dela. Vodstvo tovarne st poieg .ega tudi .rud,, ca se uporatU.dLj' dosledno vsi strokovni izrazi v mater liocn- :n 1a »e enkr t za vselej izbrišejo tujke in tuje spačenke, ki so bile doslej v naših tovarnah splošno v rabi. Vzgajajmo naš strokovni naraščaj v svobodnem duhu, dajmo mu dovolj slovenskih tehn čnih knjig, iz katerih bo lahko črpal svoje znanje! Te učne delavnice je organizirala uprava in strokovna organizacija vVestnove tovarne. Pogled v takšne delavnice je zelo zanimiv; tu se v duhu slovenstva vzgajajo naše mlade delovne sile. Težasfe tielavesv tele&ms&e seks Je v Maob&ra Vod-tvc te.efonske sekcije v Mariboru ee trudi, da bi nastavilo čim več bržol avnih delavcev z mesečno plačo ki bi jo dobivali iz rednih kreditov ne pa iz izrednih S tem bi bilo pomagati o delav tvu in sekciji, ker bi lažje izpolnjevala svoje naloge :n bi bilo delo hitreje izvršeno. V stari Jugoslaviji se je dogajalo, da so bili delavci kar čez noč ob službo ker je zmanjkalo kreditov Zaradi tega delavc: do dela m So čutili vese ja in so delali le toliko, kolikor so morali, i.e pa, kolikor bi lahko, kajti sta no so živeli v strahu, da jih odpuste Ker se razmere iz stare Jugoslavije ne bodo n:ko’i več po ~0-vile. so delavci prepričani, da bo ta proš" nja v kratkem rešena. Mariborski hšsaj aašSiiraalašsžl teleSaa Z vključitvijo avtomatične telefonske centrale na mariborski pošti se je le ta 1929. začel razvrati vzporedno z razvojem industrije tudi hišni telefon. Pred vojno je bilo v mariborskem om.ežju 128 večjih m m.njš h priključene omrežju mariborske telefonske centrale. Telefonska sekcija je vršila amo ka.troio nad temi napravami, kajti vzdrže’ vrne o jih privatne tvrdke. Sedaj e v Ljuoljani ustanovi a telefon ka dru ba, ki namerava prevzeti vzdiževunje avtoma tionih hišnih nap: a v Obenem namerava zgraditi tovarno za izdelovanje telefonih; h aparatov in rezervnih delov. Ce bi se ustanovila še tovarna za električni materija! bi bila Slovenija tudi v tem ožim neodvisna. Iz pcdrisžssice paštsfh uslužbesttev v Celja Poštarji iz Ce.ja m uko. ee so na • vuj m sestanku, katerega se je udeležilo osob.e 18 poit, man.festiraii za republiko. Pri obnovi domovine celj k; poštarji ne zaostajajo za tovariši v drugih kraj h Zbrali -o mnogo starega železa, tekla in kosti kar bodo v najkrajšem času poslali t var' nam v predelavo Svojo pošto -o očistili sami in ka neje pomagali pri prezidavi, da ni bilo t eba plačevati najetih meči. Med tovariši celjske pošte o član; podrti ovce nabrali 1000 din za vojne sirote, štirim pa -o ourbeli krušne starše. 0'2lavei £cc?a- gaji veja m invalidom la sirotam Med najt olj delavne tekst lne obrate pri nas spada nedvomno »Jugobruna« v Kranju Kl.iu 1, največjim težkočam je uspaio delavstvu te v štirih mesecih po osvoboditvi c Vignitl proizvodnjo na predvojno stopnjo. Delat sH'o tudi v političnem in kultur nem pogledu ne zaostaja za drug n.i pod-jotji. Seat ar k-: BSZDNJ AF2 in ZMS se rejp.o vršijo. Tovarna jv priredila pretekli teden miting, n katerem je govoril major Hafner, nekdanji ot-iavee v »J igobrum«. ci >V doti ček je bil razdeljen invalidom borcem NOV 0000 din 1000 din -a spomenik zma ge v Murski Soboti ostalih 12.335 lin pa se je razdelilo vdovam n sirotam padlih partizanov v tovarni. SavJetsM tlim »Histurav« v Lptiliani Vsak clasi str3k3vnlla ceganl zaeij sl mzzs. ©glaisll to vallžaststo $ IsnssSso Seli! Vajenček »Kdo je napravil jekleno vzmet?« je zadihan in poten vprašal upravitelj tovarne. Poslovodja je zganil z rameni. Ni vedel. Čudno se mu je zdelo; kdo bi mogel to biti? V soboto so vsi delavci odšli na delo v vasi... Zamislil se je. »Rekli so mi, da je nekdo delal in da je treba izdelati še nekoliko takih vzmeti.« Delavci so izpraševali drug drugega. Odgovora ni bilo. Vsi so delali v vasi ir. čudili so se, kdo naj bi to bil. »Kdo je ostal tu?« »Ostal ?« »Samo vajenček je ostal, ker je moral očistiti stroje in jih namazati«, je odgovoril delavec. Majhen fantič, črnih oči, z obrazom umazanim od olja, z zavihanimi rokavi, z rokami mastnimi in črnimi, se je pojavil pred delavci. Bil je v zadregi Obraz oblit z rdečico mu je gorel Bojazen se mu je videla v očeh in mu zasenčila bistre poglede, ki so postali plašni in polni negotovosti. Delavci so se zbrali okoli njega in hoteli zvedeti kdo je napravil jekleno vzmet za »Teleprinter« Vajenček se je bal temnih oči mastnih in močnih rok tako velikih in kuštravih glav.. Ustnice so se mu nabrale v iok .. . vseeno ni zajokal. Nekoliko trenutkov je stal nepremično ko* da zhma moči in 9 tankim drhtečim glasim pričel: • »Vsi ste odšli Ostal sem sam. Čisti1 sem stroie in iih mazal. Naenkrat zazvoni te’e fon Dvignem slušalko Nekdo ie prosil in zaklinjal Bil sern v zadregi tn nisem vedel kai nai storim Neka* krat sem ponovit vprašanje... m počasi razumel...«, je uho pripovedoval vajenček. Vsaka beseda je bila odmerjena m pametna. Pozabil je na zadrego, pozabil, da to niso njegovi vrstniki, temveč stari ljudje — mojstri. Pripovedoval jim je, kot da je z njuni pri igri. kot da se šali... brezbrižno . . počasi... Končno je razumel, da se ie na stroju ki dela z mozemstvom, zlomila jeklena vzmet. Kje iskati pomoči ? Kako popraviti, ko so vsi šli v vas’! Medtem ko je premišljeval, jc glas v telefonu prosti in rotil. Tako prijeten glas je bil to, take mehak in blag. Nekaj mora ukreniti. In ko je slišal, da je zveza z Moskvo preki njena, se mu ie zavrtelo v glavi, skoči je k orodju.. Ni več premišljeval. Trpal je orodje v kožno torbico. Pazil je da je vzel vse. kot da stoji pri njem mojster, ki z budnim očesom pazi in spremlja, da česa ne pozabi. Počasi je pri sebi govoril: pile škarje klešče, bencin svetilka, malo olja.. še enkrat je vse točno pregledal vrgel torbo na ramo in odšel. Med potjo mu je bilo čudno. Hodil je čisto sam. Ni slišal pripovedovanja mojstra, nikogar ni bilo, ki bi se z njim pogovarjal kot s človekom ni čutil ostrega tobačnega dima in težkega hrapavega kašlja. Bi: je sam. Ko bi vsaj bi! kdo od njegovih vrstnikov nri n tem ds ga hrabri, bi mu bilo mnogo lažje ... S takimi mislimi ie prišel do cilja Obstal je pri vratih, pot ga ie oblival: toda ni dcl^o premišljal odnr! ie vrata. »Kako velika dvorana« ie nomislil in pogled mn je begal med številnimi aparati ki so delali; iz njih so padali čudoviti trakovi ne tla R'lo ie tu no'no ljudi Vsp se mn je zdelo kot pisana preproga. Kolena .»u mu klecala. Drhtel je in še bolj prišel v zadrego, ko se ie pred njim pojavil mladenič ,z lepo počesanimi lasmi, s toplim in blagim pogledom Spoznal ga je po glasu: »Kje je mojster?« »Mojster?« »Da.* »Ne more priti. Ga ni tu. Odpotoval je.« Težko je govoril pogledi so mu begali po aparatih. »Uh. kaj naj zdaj naredim ?« Mladenič se je prijel za lase kot bi si jih hotel iztrgati. »Ali veš. da z Moskvo nimamo zveze? Ali moreš ti to razumeti?!« Vaienček se m več spominjal, kaj je bilo potem. »Moskva! Moskva!«, ie odmevalo v njegovih možganih Ni se spominjal k kb je crišel do apa-ata Samo to je vedel, da ko je dvignil glavo ie sreča' poglede mladeniča in zdeli so se mu preveč otožni in polni solz . In na obrazu ie govori! bledi nasmeh da ie on še mlad in --''en da ie še vaienček da on ne more *i popraviti . A Moskva ga je krenila, da ie unrl vse moči in vložil vse svoje znanje. Vsi so ga gledali. Bežno iih je videi, lepi obrazi in tople oči. ali časa ni bilo. on je dela!. Snel je vzmet; videl je. da ie zlomljena in zdelo se mu ie da jo ho lahko popravil. Sai *e bil več kot mesec dni nri obrti gledal ie in zanomnil si je kako moister dela delo nnb^al mn ie molst er kako se drži »o škarje in kako se toni ieklo In elei, nrav vsega se ie snomnil. vse. prav vse ie znal Prinravil je vse potrebno orodje in pričel stružiti jekleno nloščo. Pila ie drsela a jekla ni ostružila Kai nai to pomeni 9 Snomnil se ie mojstrovih besed »Jeklo se mora najprej raztopiti, šele notem obdelati.« In že ie olamen henein- sue svetilne pretvoril modro jenleno ploščo v rdeči žar. Potem je šlo gladke in lahko, Pripravil je zlomljeno vzmet in stružil. Šlo je gladko in lahko. In za čudo, delal je prav tako. kot da bi bil mojster pri. njem in bi mu dajal nasvete... Ljudje so ga občudovali. Veselili so se uspeha. Iz njihovih oči ni več gledalo nezaupanje. Začeli so verovati vanj — v vajenčka. Zdeli so se mu tako lepi in dobri. Vsi so gledali v njega, zanimala jih je vsaka njegova kretnja. In naenkrat se mu je zazdelo, da je postal važen. bolj važen od mnogih osebnosti Brez njega ne more aparat delati brez njega ne bi imeli zveze, a on je tu kot človek kot mojster ... V njem vidijo rešitelja položaja. Ali vseeno. . zakaj mu drhtijo roke? Zakaj je tako razburjen zdaj. ko gre deto h koncu?1 Treneta kot da ima mrzlico, in komaj mu usne. da nritrdi viiak v zarezo. Stroi ie popravljen in delnie kot da je nravkar nrišel iz tovarne Otoško nočesani mladenič vriska od ve«el ia. Moskva hn 7,a nekoliko minut imela zvezo z Jugoslavijo, z Beogradom Vaienček je hoten in umazan. Obraz mu žari 0^ veselja in smehlja se od sreče zaBovoHst-va in zmage. Aparat je stavljen v gibanie Hitrejše in hitreiše se vrtijo številna koleščka ... Mladenič sede k aparatu in odtrkava: »Halo. Moskva . Moskva . ..« »Zdravstvu! tovariše ha raso!« Naenkrat se ie vzmet zvila se zsme-čila ni mogla zdržati pritiska zob. Mladenič ie takoi izključil aparat in ga ustavil. Vaienček se ie tedaj snomnil da ie oogreši! in nred oči mu ie stonij molst er z jeznim obrazom Priie! se je glavo.. »Pogrešil sem' Nisem kalil iek'a!« Kot da se je v njem nekaj odtrgalo Sram zgradi neznania ga le oblil in za- želel si je, da izgine, da se pogrezne v zemljo. Vseeno ga je neka nevidna moč pritegnila ponovno k delu. Vest mu je govorila: »Delaj, delaj!« Bolj ko se je poglobil v delo, bolj je veroval, da bo tokrat uspel. Delal je in premišljal, kako je treba kaliti jeklo. Da da. Spomnil se je, da ne sme zmeti pustiti v vodo, ker bi se skrha}a, temveč jo mora dati v olje, da bo elastična in odpornejša. In res! Ko je končal z delom, je tako skrbno kalil jeklo, da ie bilo čudovito. Poznal je barvo jekla. Ni dopustil da prevlada modra barva, temveč žareča kot sonce. Ko je delo_ dokončal in aparal montiral takrat _je čutil, da mu srce razbija, divje razbija. Zdelo se mu je. da udarce njegovega srca slišijo drugi in se mu smejejo. Hotel je. da mu srce ne razbije tako glasno, toda ni bil njegov gospodar. Srce ie razbijalo divje razbiralo! Aparat. so spustili v pogon. Vzmet se je zvila in elastično odskočila dviga oč zobce. Še enkrat, še tisočkrat. • Jeklo je bilo dobro kaljeno. Mladenič ie odtrkava 1 .. »Halo Moskva.« »Zdjes Moskva! Zdravstvujte! Vi popravili ? Harašo!« »Popravil nam je vajenček. Star je štirinajst let!« »Molodoj tovariše bil gero.j truda!« Govorijo mu in pojasnujejo. kaj je Moskva o njem rekla. Da je on junak dela. »Moskva. Moskva!« V glavi se mu vrti in srečen ie. srce mu razbija hitro in divje . Solze ga oblivam .. , »Moskva je rekla da ie on iunak dela!« Stro* apia Rrzcavke se nošiljajo druga za drugo na vse strani. Vajenček gleda mas*en in noten io ne veruje, da je res on to non-avil . .. Ko je konra’ s ormo-vedovnoiem. so ga delavci obidi in v nekem silnem za- nosu govorni; n zmagi Izdaja Glavni odbor Enotnih strokovnih xvea delavcev ln namešče ncev Slovenije. Uredništvo ln uprava: Ljubljana, Miklošičeva 22-11., tel. št. 45-38. Odgovorna urednica: Bašin Boža. — Tiskarna »Slovenskega poročevalca*«