Listek. Ob šestdesetletnici profesorja dr. Kreka. NapisalprgtR. Ilešič. Dne 8. sušca je obhajal v Gradcu svojo šestdesetletnico vseučiliščni profesor dr. Krek; ob tej priliki so mu podarili hvaležni slušatelji album s fotografijami in podpisi vseh onih, ki so kdaj slušali njegovo učenp in rodoJJHhDobesedo; in teh ni malo fTčajti VfeiHa" ^slo^rihskin profesorjev, ki poučujejo danda•Jiašnji po gimnazijah in drugih srednjih šolah, ^ie šteje med njegove učence. Kdor doseže tako visnl^p mRsto. kakor je stoiica vs6učiližčnpga nrnfa^prjn ta pogosto zabi preproste baite, v kateri se je rodil, zabi bede, ki teži rojake v ozkih razmerah vsakdanjega življenja, ter goji le visoko učenost. PrQt_Kr?k je osta[ zvest svoiemiLroistvu, vnet SToveffec In~SIovan,Tn je vselej zTsesedo in dejanjem podpiral težnje svojega naroda. Ideal slovanski sta mu sv. Ciril in Metod, Ifclovanska apostola, ki sta družila vero z na- • »odnostio ter nam tako položila podlago prave zveličavne omike; samo nain Slovencem? o he, njih trud je obrodil obilne sadove vsem Slovanom. Z živim prepričanjem je profesor Krek svojim slušateljem razlagal, kako sta sv. Ciril in Metod delovala po Jako^Majoj^^Pajaoniji, to je po deželi, ki se ražprostira od JSlarlbora in Ptuja daj^e na jzIiM^fiz^SIgvfcnske^orice ifi Ogrsko do Diaoajg; ž všo vnemo je do- •kazoval, da"~sla sveta brata govorila baš Jezik, ki se je pred tisoč Ieti govoril po vi- <iorodnih ljutomerskih goricah in po Ogrskem *— ojk^ajaa^gpia^jjutomerska in ra^gOPslfa jdojnovina, ah ne "SoS ^Tivala svojega ježika, -kiSdgSrp?>svetili prvi žarki naSega krSčanstva? Istih mi dragih Slovenskih goric prava dušna hrana si ti, vrli »Slovenski Gospodar«; kakor govori profesor Krek že nad trideset let le z vnetim navdušenjem o »Slovenskih goricah,* ki še zdaj slišijo jezik sv. Cirila in Metoda, tako kličeS, budiš in vabiS tudi ti moje rojake k zastavi zdravega slovenstva in slovanstva Se več nego trideset let; zato se mi zdi spodobno, da se spominjaš Krekove slave; pokloni rau v dar te malenkosti, ki sem jih nabral v prostih urah na vrtu njemu in tebi in meni mile domovine panonske! Če ljudstvo ne razume, kake daljše, zlasti tuje besede, jo malo izpremeni, da postane podobna drugim znanim besedam in si jo lako pu svoje raztulmači; leaiu se pravi ljudska etimologija. «0 ti prdjubi sv. Lenart! zakaj si mu pa zopet hruške prinesel!* tako praviio o tistem, ki se ga je lotila — lenoba; ne vem sicer, zakaj da so hruške znak lenobe, a da Lenart pošilja 1 enobo, to se mi vidi jasno, kdo je len, če ne Len-art! sicer se dandanašnji ne pravi več «len,» ampak <manj,» toda kdo priča, da te besede tudi nekdaj ni bilo? Komur Lenart vedno hruske nosi, ta žanje ob N i k o 1 o v e m t. j. nikoli; da je <nikoli> postal praznik, zato se ima menda zahvaliti sv. Nikolaju, ki pa se zdaj le zove «Mikloš». Lenart in Nikol' ne šivata čevljev, zato bo njih varovanec kmalu vsaj na eno nogo bos in bo moral iti k Negovi; tam naj premisijuje, v kaki zvezi je ena noga z Negovo; Bog ve, če mu bližnji sv. Benedikt (lat. blagoslovljenec) da kaj svojega blagoslova, čeS, zakaj pa si mi pokvaril ime v Bedenik? beden nima z menoj nič opraviti. V Hujčje ne bomo hodili, ker je že onkraj Drave, sicer pa poznajo tam le Hoče, če ie tudi hojčja dovolj blizu; Kanglica nam je bliže; iz Kamnice se je naredila Kamlica, kakor iz Jarane Jamla, iz Kamlice pa Kanglica, ki je žejnemu človeku tako — draga. «Herdegata — plava hlača, danes pa me glava boli!» pravili so naši očetje, mi pa smo iih slišali in govorili za njimi, prav za prav kleli smo ogrski; Bog nam odpusti ta greh, saj nismo vedeli, kaj da govorimo; ogrski «ardegata» pomeni — vrag te [e dal, ordoga jebil madžarski paganski zlobni bog, ki se ie izpremenil v hudiča («Slov. list» 1. 1899, 30, 12.); slovenska duša pa si je besedo tako raztolmačila: herde-gata: hlača; «plava» pa je meDda vzeta ogrskemu huzarju? Prijatelj, ne kolni, «zviir6il» te je kdo (zuročil, prim. urok), moraš «viivorke> v vodo namočiti, to vodo piti in se z njo umivati in proč bo «zviirčenje>. Ali bi ti Tuvorki (iz: ugorki) kaj pomagali, če bi beseda ne spominjala vurčenja? Ti primeri kažejo, kako si duSa preprostega človeka pripravi neprebavno snov besedi, da mu potem tekne kot domača hrana, oni pričajo o živi domisljiji našega ljudstva. Velecenjeni gospod prolesor! Vi ste se mnogo bajiUi ljudako duSo in stgjudjjagne ^spodbudili/^.,^ zanimam ^ajijfT^ Gve^ nAžŁga~^yfalega Ttaroda. diiažtvo Tisokorolsko, Vas siavidanes, v soboto, dne W. suSca, glasno pn sijajni svečanosti, ki jo je priredilo Vam na čast. Od mene pa izvolite prejeti ob tej priliki ta tnali dar, mali dar paaonskega^Siovenca. Na jug! Črtica s pota. — Avguštin Stegenšek. (Dalje.) Kar je grad za Ljubljano ali Gradec, odkoder lahko pregledaš celo mesto, to je za Florenco hribček sv. Minijeta. Leži na levem bregu reke Arno obenem jugozahodnem delu mesta, katerega odreže Arno od večjega dela. Tukaj uživaš slikovit razgled, ki po celem svetu slovi. Pred Teboj se razgrinja čarobno mesto s svojimi drznimi stolpi in zvoniki, v dalji te pozdravlja cel venec rodovitnih gričev in vrh enega izmed njih Te vabijo starodavne Fezule (Fiesole). Z gostimi oljkinimi nasadi se menjaio gosposke vile z vedno zelenimi cipresinimi vrtovi, po hriboviti cesti pa teka lahkotno električni tram (vlak). In ko si si napasel oko nad fezulansko krasoto in se ozreš po višavah navzgor ob desnem Arnovem bregu, zagledaš povsod novo lepoto, kakor io moreS videti le v solnčni Italiji. Kako blažen mir vlada nad tem florentinskim mestom, nad to dolino! Kdo bi mislil, da so se tukaj kdaj bili krvavi boji, da je Florenca doživela zgodovino, s kakoršno se še more hvaliti malokatera manjša država. Tudi hribček, na katerem stojiva, ie bila trdnjava; še dandanes je tu vojaška posadka. S tega hriba }e branil slavni Mikelanžel« svoje roistno mesto pred četami nemSkega cesarja. Da bi ohranil krasno cerkev sv. Minijeta, da bi je ne podrle in ne zdrobile kamnite kroglje iz nemSkih topov, \e dal velike vreče naphati z volno in jih razobesil ob zidu in stolpu; kroglje so se zaletavale v vreče, a so obnemogle popadale na tla. Cerkvica je pa tudi zaslužila to posebno skrb; saj je pravi biser za florentinsko okolico. Celo pročelje je obloženo z črnira in belim mramorjem in visoko nad vrati se leskeče na zlatem polju pisan mozajik: Kristus med Marijo Devico in sv. Minijetom. Znotraj pa deli ta cerkev dve vrsti vitkih stebrov v tri ladije; stropa nima; vidijo se povprečni tramovi in poševni hlodi in podlaga iz desk, katera na njih sloni, vse prav okusno in bogato pobarvano in pozlačeno. Taka pisana podstrešja brez stropa najdeS tudi drugod po Italiii, posebno pa so bila običajna v Rimu v 12. stoletju. Cerkev obkrožuje lepo pokopaliSče, ki slovi po celi Evropi. Tukaj čaka marsikdA vstajenja, katerega ie zadela smrt daleč <M Florence. Videl sem rodbinske rakve Poljakfl in celo Rusov; seveda kdo bi štel Francoze in Angleže, ki so si izbrali ta lep kotiček sveta za zadnji počitek! Samo nekaj mi ni ugajalo. Preveč lepih spomenikov, preveč kapelic je tukaj nakopičenih; ena je lepSa ko druga, a ker so kar na kupu, so druga drugi v kvar. Zdi se mi, da so imeli v tem rimski bogataSi v poganski dobi boljsi okus, ko so stavili sebi in svojim rajncim dolge vrste kapelic ob javnih cestah. Od katerekoli strani si hotel v mesto, povsod si moral prej ure in ure skozi »mesto mrtvih«, predno si dospel v >mesto živih«. Tako je bilo v starem Rimu, tako tudi v rimskih mestih in naselbinah v provinciji. 10. Res, narava je lepa v Florenci, pa — skoro še lepša je umetnost. Le pojdi v akademijo in občuduj slike Fezulana Ivana; »angeljskega brata« so ga nazvali zaradi pobožnosti in angeljske miline, katero je iz svojega srca izlil v neprekosljive podobe. Najbolj globok utis pa je napravil na me obisk samostana, v katerem je živel. Umrl sicer ni v njem, ker so pozvali papež slovitega brata v Rim, da bi jim poshkal domačo kapelico. V Rimu je izdihnil svojo angeljsko daSo, v Rimu tudi počiva. Pa njegov duh nikjer tako živo ne odseva, kakor v siromašnem samostanu sv. Marka v Florenci. V njem sicer ne zagledaS več niegovih pobožnih sobratov dominikancev, pač pa se zgražaS nad lenimi čuvaji, ki brezposelni stojijo in pohajkuiejo po hodnikih in celicah. Samostan je prizidan k cerkvi sv. Marka. V sredi je čvetirivoglato dvorišče, pri tleh ga spremlja odprt hodnik, zgoraj pa se vidijo mala okna revnih celic. Pri tleh vidiS skupni obednici zbornico (kapiteljsko sobo). V zadnji je na glavni steni naslikan Kristus na križu med razbojnikoma; okoli pa stojijo Marija in sv. žene, razni svetniki in ustanovniki redov in žalujejo nad Gospodovo smrtjo. Dolga obleka zakriva in zagrinja vse ude teh podob; v njih živi in iz njih govori le duSa. V raznih izrazih pretresljive žalosti je umetnik neprekosljiv. Kako je obnemogla proti temu poznejša umetnost! Izborno pogodi človeško truplo v raznih položajih — a duSe ne more pogoditi; in kadar slika pobožnost, pa pretirava! Kako so slikali križanje v dobi baroka! Kristus na križu se zvija — to ni tisti Kristus, ki je rekel: Oče, ne moja, ampak Tvoja volja naj se zgodi, — Marija, ki je po besedah evangelista stala pod križem, pade v omedlevico in nekatere žene jo prestrežejo ali pa na tleh zmakajo z rutico čelo, drugi vijejo roke, mahajo po zraku in vpijejo s Sirokoodprtimi usti . .. Odkod to ? Ker umetnik ni poznal one bridkosti, ki gloda v srcu in se kaže v utripanju vsake miSice v obrazu in bolestnem, a udanem pogledu očij, žalosti, ki si osvoji duSo, do telesa pa nima in ne sme imeti moči. Naš blaženi Fra Anželiko pa je crpil svoje znanje o duSevnem življenju in premišlja, skratka, ker je pobožno živel, je tudi pobožno slikal. Ge gremo po stopnicah gori, pridemo na dolg hodnik. Nasproti nam sije velika podoba, slikana na presno steno, in predstavlja Marijino oznanjenje. 2 njo prične blaženi brat dolgo vrsto slik, ki bi naj služile premišljevanju. Štirivoglato dvorišče spremljajo namreč na treh straneh ozki in temni hodniki, ob desni in levi imaš celo red nizkih in obokanih celic z malim oknom, nad hodnikom pa vidis — ker ni stropa — prazno, začrnelo podstreSje. A ravno to siromaštvo je največji okvir za pobožne bratove slike. Kdo bi pozabil na te prizore, katere je umetnik gledal z duhovnim očesom in v katerih nam slika življenje Gospodovo in Marijino, kakor na pr. oznanjenje, rojstvo, krst, spremenjenje na gori, zadnjo večerjo, križanje, vstajenje, kronanje Marijino itd. Kaj čuda, da je hotel vsak redovnik imeti v svoji celici na steni tako podobo za premišljevanie! Čeprav pa je nad 40 celic in sob, se vendar umetnik malokje ponavlja, kadar pa to stori, na pr. pri kronanju Marijinem, najde vedno kako novo misel, kako novo potezo in pokaže poleg svoje globoke pobožnosti tudi izredno spretDost in bogato domislijo. (Konec prih.)