Naročnina inaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna štev. l Din. UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. ]os. Benko u M. Soboti telefon številka 8. Ktev. rač. poštne hran. 52.549 ■zhz\a vsako nedeljo SSHSfittS Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena ogiasov Na oglasni strani : cela stran 800 Din. pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15*/, dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vračajo. Murska Sobota, 16. oktobra 1918. ŠTEV. 42. V« LCTO Cena za mir Pred dnevi še, ko se je odločevalo vprašanje o vojni in miru, je čutilo vse človeštvo v globini svoje duše, kako velika dragocenost je mir. Stotine milijonov ljudi se je takrat zateklo k molitvi, da ne bi padel bič razbesnelih vojnih strasti na hrbet človeštva. Ali je bila to bojazen pred trpljenjem in smrtjo ? Ali niso sedanji možje in fantje več toliko junaški, da ne bi šli požrtvovalno v smrt za rešitev domovine? Ne! Pretekli dogodki so pokazali pri vseh narodih mnogo hladnokrvnosti. To velja predvsem za Čehe, ki so se kljub temu, da so jim grozili skoraj vsi sosedje, z mirno odločnostjo postavili z orožjem v bran. Strah, ki je je pretekle dni oklepal narode Evrope je izviral iz posledic, ki bi jih prinesla vojna. Človek ni sam na svetu. Če se ne boji za sebe, se boji za svojce. Kaj bo z njimi, če pade v boju njihov rednik? Družine razpadajo, otroci se raz-tepejo po svetu, da si za vsako ceno priborijo najosnovnejše pogoje za goli obstanek. In ne le to! Vojna vihra bi opustošila cvetoče domove, mesta in trge, pretrgala promet med posameznimi kraji in vedno glasneje se bi razlegal krik obupanih množic: Kruh, kruh, kruh! ... Iz ljudi bi postale lačne zveri in začel bi boj vseh proti vsem. V tej brezobzirni borbi bi propadlo vse, kar je ustvaril človeški duh in stoletja bi bilo treba, da bi se porušena stavba zgradila in da bi se lahko zopet začelo živeti, da bi bilo življenje vredno življenja in človeka. Zato smo hvaležni vsem, kise trudijo za mir. Hvaležni smo našim voditeljem, ki se trudijo in so se trudili, da bi nam zagotovili v mejah naše države mirno življenje in nemoteno delo pri gradnji naše sedanjosti in bodočnosti. Hvaležni moramo biti tudi onim državnikom, ki so se sestali v Monakovem, da so v slovanski hrbet vrezali pogoje za tnij- v Evropi. Hvaležni pa moramo biti predvsem bratom Čehom, ki so toliko žrtvovali, kolikor sploh narod in država more žrtvovati. Najhujše pa je pri tem, da postaja ta cena od dneva do dneva večja. Mona-kovski sporazum zavzema namreč vedno večje meje. Nemčija si se- daj prisvaja tudi one kraje, kjer je češko prebivalstvo v večini. To delajo na osnovi ljudskega štetja iz leta 1910, ki ga je izvedla še nekdanja Avstrija, ki je vpisala za Nemca vsakega, ki je razumel ali znal nemško, pa čeprav je bil njegov materinski jezik čisto drugi. Popis je vodilo nemško urad-ništvo po navodilih Slovanom sovražnega Dunaja, kateremu se je šlo, da izkaže čim manj nemškega prebivalstva. Nekdanji laži, zagrizenih dunajskih gospodov hočejo na čeških tleh postaviti spomenik, preko katerega ne bo mogla zgodovina našega kontinenta. Čehom so pač postavili nož na grlo in sprejeti morajo trenutno vsakršne zahteve. Da bodo v teh težkih trenutkih, ki jih preživljajo bratje Čehi, padli sosedni Madžari v hrbet, je bilo pričakovati. Na vsak način hočejo izsiliti od Čehoslovaš-ke odstop 1 milijona 200.000 prebivalcev, ki biva na ozemlju 16 tisoč kvadratnih kilometrov (kakor Slovenija). Na tem ozemlju je okrog 1.130 večjih naselij. A ne le to. Doseči hočejo skupno mejo z Poljsko, da bi na ta način pretrgali zvezo med Češkoslovaško in Rumunijo. Njih težnje podpirajo Poljaki, s katerimi si hočejo razdeliti Podkarpatsko Rusijo, kjer prebiva izključno le slovansko prebivalstvo. Svojo pohlepnost po čisto slovanskem ozemlju skrivajo za izgovorom, češ to je potrebno, da se na ta način zajezi vpliv sovjetske Rusije na Srednjo in Južnovzhodno Evropo. Vprašanje je, kdo jim bo to verjel in v kolikor bodo uspeli v svojih zahtevah. Zaslepljenost nekaterih narodov ne pozna meja. Madžariso v bližnji preteklosti imeli kaj slabe izkušnje s slovanskimi manjšinami in so jim dovolj zgovorno dokazali, da nimajo niti malo volje več, da bi služili tujim gospodarjem. Poljaki so tudi že dobili svoj delež. Slednjič so se še oglasili Slovaki, ki so izsilili od praške vlade avtonomijo — popolno samoupravo s svojo posebno vlado. Cena, ki jo plačujejo naši bratje na severu za ohranitev svetovnega mira, postaja od dneva do dneva večja. Žalostno pa je pri vsem tem, da nihče ne verjame, da bi bila velika češkoslovaška žrtev osnova za mirno sožitje narodov v Evropi. Po konferenci Ponedeiiek, 3« oktobra: It Berlina prihajajo poročila o treh no vih H tlerievih načrtih za porairjenje Evrope, ki se nanašajo na vprašanje omejitve oboroževanja, sredozemsko vprašanje ter sporazum med Francijo in Nemčijo. — Hitler obišče Cheb. Število beguccev iz sudetskega ozemlja je po praških poročilih naraslo na 400.000. Nemške čete zasedejo drugi in deloma tretji odsek sudetskega o-zemlja. — Madžarski apetit narašča. Madžarski listi zahtevajo ne le priključitev madžarskega ozemlja, temveč tudi plebiscit na Slovaškem. Torek, 4. oktobra: V ČSRje sestavljena nova vlada, druga vlada generala Syrovega, ki se od prejšnje razlikuje predvsem po novem zunanjem ministru dr. Chvalkovskem, kar napoveduje spremembo čsl. zunanje politike v smislu naslonitve na os Rim-Berlin. Dr. Chalkovsky je bil od leta 1927 do 1932 čsl. poslanik v Berlinu, nato pa v Rimu. — Italija se zavzame za čimprejšnjo ugoditev madžarskim zahtevam, poročila iz Prage napovedujejo začetek madžarsko-češkoslovaških pogajanj v Komarnu, 6. oktobra. Sreda, 5. oktobra: Predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš odstopi, da s svojo demisijo olajša prilagoditev nove CSR novim razmeram. Začasno vodstvo države prevzame predsednik vlade general Syrovy. Potrjujejo se vesti o spremembi čsl. zunanje politike in o obisku nekaterih čsl. ministrov v Berlinu za ureditev raznih vprašanj, ki so nastala z odstopom sudetskega ozemlja. — V mednarodni komisiji v Berlinu se pojavijo nasprotstva glede določitve obsega onega ozemlja, ki naj se izroči Nemčiji izven štirih pasov, določenih v Monakovem. Med tem je tudi tretji odsek v celoti izročen Nemcem brez incidentov. — Angleški odpravnik poslov v Rimu ima pnovne razgovore z italijanskim zunanjim ministrom, ki se spet spravljajo v zvezo z urejevanjem španskega vprašanja. Četrtek, C. oktobra: Berlinska mednarodna komisija objavi odlok o priključitvi nadaljnjih čsl. pokrajin k Nemčiji, ki vzbudi ostre čsl. proteste spričo dejstva, da se za nacionalno razmejitev jemlejo v poštev podatki avstrijskega ljudskega itetja iz leta 1010. — Na konferenci treh sloraikih strank v Žilinu je sprejet začasni ustavni zakon o Slovaški, ki bo naknadno predložen Sil. parlamentu in ki ureja bodoče razmere med Cehi in v Monakovem Slovaki po vzoru nekdanjega razmerja med Avstrijo in Ogrsko v bivši habsburški monarhiji. Pod vodstvom predsednika slovaške ljudske stranke dr. Josipa Tisa je organizirana avtonomna slovaška vlada. — Vprašanje kolonij zbuja novo vznemirjenost v Angliji in Franciji. Pogajanja med Italijo in Francijo se nadaljujejo. Petek, 7. oktobra: Čsl. vlada, kakor pravijo poročila, ne soglaša s sklepi mednarodne komisije, ki priznavajo Nemčiji petino ozemlja prejšnje ČSR, vendar pa se ČSR mora ukloniti diktatu berlinske komisije, v kateri je osamljena. Na vožnji po su-detskih krajih vkoraka Hitler z nemškimi četami v četrti odsek sudetskega ozemlja. Napovedan je okupacijski program za ztdnje tri dni, kakor ga je določila berlinska komisija. Potrjujejo se vesti o novih smereh čsl. zunanje politike. — Arabski upor v Palestini se vedno bolj širi. — Angleška prizadevanja za zbližanje z Italijo so vedno bolj konkretna. — Veliki fašistični svet sprejme nove sklepe o italijanski rasni politiki, posebej glede Židov. Sobota, 8. oktobra: Češkoslovaška zahteva, da se popravijo meje, ki so jih začrtali v Berlinu, ker bi v nasprotnem slučaju imela Nemčija milijon češke manjšine. V Komarnu so se pričela pogajanja med čehoslo-vaško in Madžarsko, čehoslovaško delegacijo vodi slovaški ministrski predsednik dr. Josip Tiso. Med Anglijo in Italijo je prišlo do sporazuma glede španskega vprašanja. Italija je končno privolila, da odpokliče svoje prostovoljce iz Španije in je svoj sklep že pričela izvajati. Politični krogi nagla-šajo, da predstavlja ta sporazum zelo važen prispevek k pomirjenju Evrope. Francoski zunanji minister je napovedal, da bo v kratkem Francija priznala špansko vlado generala Franci. Angleški politični krogi odklanjajo poljske in madžarske zahteve glede čsl. Nedelja, 9. oktobra: Podkar-patski Rusi odklanjajo vsako barantanje za svojo domovino in nočejo ničesar slišati o tem, da bi prišli pod madžarsko, oziroma poljsko oblast. Ostati hočejo v češkoslovaški republiki s samostojno upravo, kakor jo že imajo Slovaki. S tem je borba za Podkarpatsko Rusijo odločena in razbile so se madžarske sanje, da bi šla njih meja vrh Karpatov. Nova slovaška vlada je razpustila vse komunistič-ne stranke na svojem ozemlju. Vodja siidetfkjb Nemcev Henlein je odrta!) razpust svoje legije, k) jr bila osnovana za %bo proti Ctbom. Med Nemčijo in češkoslovaško so se pričela gospodarska pogajanja. GOVORI DRŽAVNIKOV, OPERE, PREDAVANJA v mm DOMU Z RADlOilPilHflTI OD DIN 2.750*- NA MALE MESEČNE OBROKE Z DVOLETNIM JAMSTVOM PRVE PREKMURSKE STROKOVNE R9QI0QEL9ilNI[E NEMEC mil MURSKA SOBOTA. NORA ORION MINERVA SACHSENWERK STANDARD TEF AG SIERA Brezobvezno predvajanje — zamenjava in prodaja rabljenih aparatov po ZELO UGODNIH CENAH IN POGOJIH Z DVOLETNIM JAMSTVOM. - NEMEC J. M. SOBOTA. POLITIKA Gradbeni minister Stošovič je ob svojem obisku v Skoplju napove dal program države glede javnih del, ki jih ima v načrtu iz štirimilijardne-ga notranjega posojila. Dve milijardi iz te vsote sta namenjeni za ceste, Slovenija dobi od zneska za ceste 209 milijonov dinarjev, za popravo zemljišč pa 51 milijon dinarjev. Minister za notranje zadeve je glede na spremenjeni zunanji politični položaj v Evropi, razveljavil svoj od lok o prepovedi zborovanj, posvetov in sprevodov sploh, kakor tudi o prepovedi zbiranja ljudstva po ulicah in po drugih javnih mestih. Ministrski svet je izdal uredbo z zakonsko močjo, po kateri občine od govarjajo za škodo, nastalo z uničevanjem tujega blaga, ropom, požigom iz političnih nagibov. Sresko načelstvo mora uvesti preiskavo in ugotoviti, ali gre za dejanje iz političnih nagibov. Sresko načelstvo mora uvesti preiska vo in ugotoviti, ali gre za dejanje iz poiitičnih razlogov, če sprejme tozadevno prijavo oškodovanca. V tem primeru oceni škodo in določi višino odškodnine, ki jo mora plačati krivec, če pa tega ni mogoče izslediti, pa ob čina, na katerem področju je bilo de janje izvršeno. Narodna skupiiina razpuSiena. Beograd, 10. oktobra. AA. V imenu Nj. Vel, kralja so kr. namestniki z ukazom od 10. t. m. na predlog notranjega ministra ter po zaslišanju ministrskega sveta sklenili, da se narodna skupščina, izvoljena dne 5. maja 1935, razpusti. Volitev narodnih poslancev za 4 letno dobo bodo v vsej državi dne 11. decembra 1938 po predpisih zakona o volitvah narodnih poslancev. Narodna skupščina, izvoljena na dan 11. decembra 1938 se sklicuje na izredno zasedanje na dan 19. januarja 1939. KRČMAR: Milkina pot. Dan se je budil. Rana zarja se je razlivala po ravnini. Jutro je dihalo od vseh strani. Mati je stopila na prag. Par debelih solz se je zakotalilo po razoranem obrazu. Brat je krmil šeko. »Zbogom 1" »Srečno I« »Dobro se imej, pa piši kaj", je rekla mati. »Bom.« Obe sta vedeli — ne — vsi so vedeli, dve, tri kartice, par pisem, potem pa nič več. Milika bo v svetu. Ta svet jo bo potegnil v vrtinec — v vrtinec življenja. Morda bo omagala. Morda bo šla njena pot samo mimo tega življenja. — Morda. Še enkrat se je ozrla po bornem domu, potem pa je odšla po klancu. Njeni koraki so bili nestalni. Psi so se oglašali, tu pa tam je zateglo hreščal petelin. Včasih je koga videla, kako je stal na podstenju pred hlevom in sanjal o pridelkih, o lepem jutru .. . Vedela je, da gleda za n]o, toda ni se ozrla. Potrebna ie elektrifikacija naših vasi Nemoremo si predstavljati modernega napredka naših kmetovaicev dokler nimajo električnih napeljav. Prekmurski narod je dovzeten za vsestranski napredek, posebno kar se tiče gospodarjenja in obdelave semlje, ne moremo pa doseči onih uspehov, kakor bi jih lahko, če bi imel po svojih vaseh napeljano elektriko. Modernizacija človeškega življenja in gospodarjenja zahteva tako napravo. Poleg cenene in zelo prikladne razsvetljave v raznih delih poslopja, bi lahko naši kmetovalci uporabili elek trični tok tudi za pogon kmetijskih strojev. Ako so to dosegli po drugih manj prikladnih in manj rodovitnih krajih, zakaj bi tega ne imeli Prekmurci. V Murski Soboti je električni tok že nekaj let napeljan. Pred letom so tok podaljšali do Rakičana. Tudi občina Puconci ima v programu to pre potrebno napeljavo. V tem pogledu je občina poskusila skleniti pogodbo z Falo v Mariboru radi podaljšanja elek-tro napeljave iz Murske Sobote do Puconc h. Toda podjetje je stavilo ne povoljne pogoje zato se pogodba ni mogla skleniti. Temu pa se lahko od-pomore le tedaj, ako se bo za nape Jjavo potegovalo več občin. Predvsem prihajajo v poštev občine v neposredni bližini Murske Sobote, to so Kupšinci, Tišina, Puconci in Martjanci s svojimi vesnicami. Ako bi vse te občine skupno prosile za napeljavo električnega toka, bi falska elektrarna gotovo pristala na bolj ugodne pogoje, nego jih je stavila občini Puconci in s tem omogočila sklenitev pogodb. Za dosego ugodnih pogodb, je v veliki meri odvisno število reflektantov za električno razsvetljavo svojih poslopjih in za uporabo električnega toka radi pogona gospodarskih strojev. Čimveč bo prijav za uporabo elektrike, tem ugodnejše bi bile pogodbe. Slediti moramo modernizaciji, zato naj se ne opusti misli napeljave električnega toka po naših vaseh marveč naj se združeno poskusi uveljaviti te naše opravičene želje. Sama je bila na rceli postaji. Že je slišala nedoločen ropot vlaka, ki se je počasi približeval. Žalostna se je še enkrat ozrla po pokrajini. Žito se je sklonilo pod težo. Trstje se je razbohotilo, jablana, ena sama med žitom, je polna. Natrpana je z lepimi rumeno rdečimi jabolki. V mislih je preletela vso pokrajino. Vse je polno bogastva. Pod težo se lomijo jablane in vendar koliko gre v svet. Gredo in utonejo. Le malo je takih, ki se vrnejo. Malo takih, pridejo na zimo domov in se vračajo. Nekoč bodo tudi ti utonili. Izginili bodo. Nebo jih več . . . Sanjala je o mestu, o lepi bodočnosti. Kratek pogled. Še en in sedela je v prvem in zadnjem vagonu kratkega potniškega vlaka. Kako to, da je tako malo ljudi? Dal Danes ni pondeljek, ni sreda. Sodišče je zaprto. Ko bo pondeljek ali sreda, bo štiri ali pet vagonov natrpanih. In ljudje bodo nesli denar na sodišče in advokatom. Da! Denar bodo nesli. Taki bodo, ki ga bodo nosili dve, tri leta, dokler se ne poravnajo s sosedi, dokler ne pride do dražbe. Advokata so poslušali, advokatu so nosili tri leta Dva nova ministra. Beograd, 10. oktobra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov sta bila danes 10. okt. 1938 postavljena: za ministra brez portfelja Svetissv Hodžera, advokat in bivši narodni poslanec, za ministra za telesno vzgojo naroda Ante Maštrovič narodni poslanec. Komemeraciia Sokolska četa v Puconcih je imela spominsko svečanost za Viteškim kraljem Aleksandrom 9. oktobra ob 13. uri. Pridružila se ji je tudi gasilska četa. Na žalno dekoriranem odru je bila med asparsgusi in gorečimi svečami simbolična slika »Kralja mučenika". Pred njim temnordeči nageljni kot kaplje krvi. Na desni strani med cvetjem slika mladega kralja, a na levi okrašeno z rdečimi dalijami.,Kraljevo pismo otrokom" Žalnemu odru so tvorili častno stražo Sokoliči v krojih s florom. Točno ob 14. uri je prikorakala uniformirana gasilska četa. Svečanost je otvoril sokolski starosta br. Sočič tudi kot zastopnik gasilcev. Po enomiGutnem molku je govoril br. prosvetar Sosič. Njegove tople besede namenjene zlasti naraščaju In de-cl, so ganile navzoče. Nato sta deklamirali naraščajnici Sočič in Kralj z tako globokim občutenjem, da sta zapustili nepopisan vtis. Gregorinčičeva »Molitev" nas je pre-sunila. Po petju „Bože pravde" smo odhajali — tihi kakor iz cerkve. denar, advokat jim bo prodal hišo. Ti niso neumni. N so zastonj študirali in obiskovali univerze. Ne, ti niso neumni — naši ljudje so neumni". Te besede, ki jih nekoč slišala od Kolar-ja, študenta — Jožefa Kolarja, je v mislih premlevaia. Prestopila je že, bila je brez skrbi do cilja. Misli so ji plule daieč. Sanjala je o velikem mestu, o vsem mogočem in nemogočem. O lepih oblekah. O na-šminkanih ženskah. Misli so jo utrudile. Naslonila se je v kot. Zaspala je. Tako je nasto pila Milika — Milika Železen pot v mesto, v veliko mesto, v mesto z visokimi hišami in udobjem, kakor je mislila. Najbrž jo je tiščalo. Potnikov je bilo več kot prej in tudi kričali so bolj. Zbudila se je. Sonce je močno svetilo. Visoko se je dvignilo. V očeh jo je ščemelo. Pogledala je skozi okno. Visok dolg hrib je zagledala. Takih bregov še ni videla. Vsaj tako blizu ne. Spomnila se je, kako so ob lepih solnčnih dneh gledali v daljavo, kjer so se dvigale gore. Spredaj ravnina, nepregledna ravnina, okoli visok plot. „To so planine", so rekli. Ia to je zdaj tako blizu. Razgledala se je Zaftljučiteg zasedanje senata. Beograd, 10. oktobra. AA. V imenu Nj, Vel. kralja so kr. namestniki z ukazom od 10. t. m. na predlog notranjega ministra ter po zaslišanju ministrskega sveta sklenili, da se seje senata, sklicanega na redno zasedanje dne 20 oktobra 1938 zaključijo in da se seaat skliče na izredno zasedanje 16 januarja 1939. Iz sodne dvorane Pred senatom okrožnega sodišča v Soboti sta stala dne 5 oktobra t. 1. Zver Jakob iz Okoslavcev pri Ljutomeru in njegova 27 letna žena Marija, radi številnih tatvin. Zver je bil že 10 krat predfcazaovan in bi moral bas nastopiti kazen osem mesecev strogega zapora, pa ga je dohitela še gornja smola. Skupaj z ženo sta v poslednjem času izvršila sledeče tatvine: 15. julija sta pri Horli Janezu na Moti odnesla obleke, perila, obuvala, špece-rije in gotovine Din 200. 18. julija sta posestnika Kramberger Matijo na Starešinskem vrhu olajšala za ca. Din 5000 v blagu; 30. julija sta razsajala po Melah v raznih kokošnjakih; 27. maja sta obiskala še Krefia Franca posestnika v Orehovcih. Oba sta dejanja konečno skessno priznala. Sodišče jima je odmerilo primerne kazni in sicer Jakobu tri leta robije in izgubo častnih pravic za 5 let, Mariji pa eno leto strogega zspo-ra in izgubo častnih pravic za io dobo. Oba sta bila z razsodbo zadovoljna. po ravnini. Dimnike, visoke dimnike je videla. To so tovarne. In potem: visoke stolpe, velik mott... Reko — široko reko — je videla. „To bo najbrž Drava. Pa ni tako široka kakor Mura", je pomislila. Nato je vlak obstal. „Vsi izstopit!" „Izhod". ,Restavracija". Vse je spre-letela v enem samem trenutku Maribor? Kako to? Doma so govorili o nekakem Marburgu. Bo že prav. Dalje se ni ukvarjala s to mislijo. Stopila je na ulice. Lepe so bile, a nič širše od domačih cest. In te hiše! Kakor doma, samo nekoliko višje. Od zunaj tako umazane, kakor doma. Nič ne de. Življenje . . . udobje . . . lepe obleke. Kolovratila je po ulicah, za službo se sedaj še ni brigala. Vse polno ljudi je videla Ženske z rdečimi ustnicami, z rdečimi nohti . . Psičke z lepimi kodri in nekateri so imeli celo obleke. Kino — Greta Garbo. — O tem je že nekoč slišala. Kino- Bar... Kaj naj bi bilo to, o tem ni mislila več, vedno je bilo kaj novega, s tem je imela dovol) posla. (Dalje sledi.) DOMAČE 9E5TI H7u rsk a Sobota ; — Komemoracija. Ob 4. obletnici tragične smrti kralja A'eVsandra I. Zedinitelja dne 9 oktobra so se vršile po vseh krajih naše države žalne slavnosti. V Murski Soboti je korne-moracijo priredil Sokol v svojem domu, Društvo fantovskega odseka pa v Prosvetnem domu Obeh žalnih svečanosti se je udeležilo dosti ljudi. — Nove razglednice. Pred kratkim so prišle v prodajo kvalitetne razglednice iz M. Sobote in okolice, katere je založilo Tujskoprometno društvo v M. Soboti. Razglednice so res lepe in prvovrstne izdelave. Goto vo bodo dobro služile tujskoprometni propagandi. — Na naslov pošte v M. Soboti. Dejstvo je, da stojijo avtobusi po celem svetu na takih mestih, da j