LASTNINJENJE: Obsežen in sistematski pristop tu L ;^V A/?0 4 ^ n4» / i as . v S»*' CeWfik-— *at/ * e /*//? A* / V^ras ,\rv'^ *■** 3 o \ O ©. <0 & i 3“ \ » \ «A «ust»18 \ S \1 3 (A \ ° on •yV/ ;S / co- T? V> ',if/ß % % % l+o X%%- 5*Vv X . —^ Za proces lastninjenja Steklarne 1 Irastnik sta značilna sistematski pristuj in obsežnost aktivnosti - vsd samo z enimVcilidVn: zaposlenim in upokojen cem ter ostalim upravičenimi ponuditi možnost, da po^-5"“'^ varne. Odziv je velik - do danes je oddanih okrog 12^ To število dnevno raste in zato bo Steklar v decembrsk menjena programu lastninjenja) poimensko predstavil vse, ib se bodo do takrat odločili za Steklarno Hrastnik. VODILNI PODJETJA SO SE ODLOČILI Zaradi določenih dilem, kam so vložili svoje certifikate najodgovornejši delavci Steklarne Hrastnik, je članica uredniškega odbora Marinka Anž-lovar vsem zastavila to vprašanje. Aleksander MIRT, vodja komercialnega sektorja: Odločil sem se za Steklarno Hrastnik, ker verjamem, da ima v bistvu vsebinsko zdrav program, za razliko od mnogih podjetij, ki obstajajo v slovenskem prostoru. Res je, da nas v prihodnosti čaka še mnogo težav, vendar menim, da je naložba certifikata v Steklarno Hrastnik ena izmed boljših med danimi opcijami. Aleksej US, vodja Profitnega centra razsvetljava: Certifikat sem vložil v Steklarno Hrastnik, ker ne dvomim v prihodnost podjetja. Domala vse, ne ravno kratko delovno obdobje, sem »združeval delo in sredstva« v Steklarni, zato o tem, kam bom vložil svoj certifikat, nisem niti veliko razmišljal. Certifikat je delček plačila za naše minulo delo, zato mislim, da je najbolj logično, da ga vložimo tja, kjer smo bili ali smo zaposleni. Z njim želim predvsem pripomoči, da bo tovarna ostala v naših rokah. Marijanca ČIČIČ, vodja prodaje razsvetljave: Že ko se je začelo govoriti o delitvi certifikatov, sem vedela, kam ga bom vložila. Prepričana sem, da je naše podjetje tisto, v katerem se bo certifikat obrestoval. Kljub problemom, ki smo jih imeli iz leta v leto, jih rešujemo sami, z boljšim delom, povečanimi kapacitetami, tehnološkim napredkom, kvaliteto in disciplino delavcev. Z vedno večjim izvozom kompletnih izdelkov se ime Steklarne Hrastnik pojavlja v vseh državah. To nam omogoča, da bo podjetje še vnaprej dobro poslovalo in zato zaupam v njegov uspeh. Boris ŠENTJURC, vodja nabave: Steklarna Hrastnik je v Zasavju najbolj perspektivna firma in predstavlja varnost za nas, ki še delamo tukaj in za naše potomce. Da je to res, potrjuje dejstvo, da se ukvarjamo s predelavo pravega materiala: to je steklo, v vsej svoji lepoti in toplini, ki je in bo naš spremljevalec na vsakem koraku. Zato nisem imel dilem o mestu vložitve svojega certifikata. Stojan BINDER, direktor podjetja: Odločil . sem se za Jfeä ' Steklarno, !" Jfiji W ker sem ocenil, da sp je to pa- metna, oziroma najboljša možna varianta za naložbo certifikata. Odločil sem se med prvimi, takoj ko smo pričeli akcijo zbiranja teh vrednostnih papirjev. V Steklarno so oddali svoje certifikate tudi vsi člani moje družine. Vinko GODICELI, vodja finančnega sektorja: Po vseh sredstvih javnega obveščanja že nekaj časa spremljamo akcijo novačenja certifikatov v razne investicijske družbe, ki obljubljajo varnost naložbe ob veliki donosnosti. Človek se vpraša, kako bodo izpolnili obljube, saj vemo, da je velika večina slovenskih podjetij, ki se lastninijo, v težavah in izkazujejo rdeče številke v poslovnih rezultatih. Seveda so tudi izjeme, med katere se po kriznih letih 1991, 1992 in 1993 prišteva tudi naše podjetje. Poleg tega dnevno slišimo o prodaji slovenskih podjetij tujcem za majhne denarje, kar večini slovenskih državljanov ne more biti vseeno. Ob vsem tem in ob dejstvu, da sem v Steklarni Hrastnik zaposlen, sem vložil svoj certifikat v naše podjetje. IT/ Vili PETRIČ, vodja prodaje namiznega stekla: V Steklarno sem oddal svoj certifikat iz preprostega razloga, ker so si že štiri generacije služile kruh v tej sredini. Sam pa tudi gledam optimistično v bodočnost in razvoj kolektiva. Morda bosta tudi moja sinova nadaljevala tradicijo steklarstva v družini. Albin LAVRIČ, vodja profitnega centra embalaža: V Steklarni Hrastnik sem zaposlen že več kot 20 let. Tovarna je preživela že več kriznih obdobij in splavala ali kot pravijo: »Kopriva ne pozebe«. Tudi na zahodu se podjetja, ki tako kot mi več kot 80 % proizvodnje izvozijo, ne kopajo v denarju. Imam zaupanje, da bo tovarna uspešna tudi naprej. Od naložbe certifikata v Steklarno Hrastnik si ne obetam velikih kapitalskih dobičkov, saj je prevladala želja, da večinski delež ostane v naših rokah. njihovo zbiranje. S Majda KROŠLIN, vodja prodaje embalaže: Nikoli me ni »mučilo vprašanje - kam s certifikatom«, kot nekatere pooblaščene investicijske družbe sprašujejo v svojih anketah in agresivnih reklamah. Svoj certifikat sem zaupala Steklarni z željo, da postanemo lastniki dela ustvarjenega premoženja. To nam bo omogočilo nadaljnje uresničevanje začrtane poslovne politike, ki že kaže rezultate. Da bo certifikat postal varna in donosna naložba, je potrebno kaj več, kot samo svojim znanjem, izkušnjami in prizadevnostjo pa lahko nedvomno naredimo več sami, kot katerikoli novi lastnik. Matija KORITNIK, vodja profitnega centra Pogrnjena miza: Na Steklarno Hrastnik me veže že družinska tradicija. Ne bi želel, da bi prešlo v tuje roke tisto, kar smo vsa ta leta skupaj ustvarjali. Mislim, da je možnost razprodaje ali celo ukinitve proizvodnje v tem primeru veliko večja. Tudi če se mi naložba certifikata v Steklarno Hrastnik finančno ne bo obrestovala, upam, da bom z njim pripomogel k temu, da bomo postali večinski lastniki in da bodo tudi delovna mesta ostala v takšnem obsegu, kot so danes. Imam dva otroka in upam, da bo tudi kateri izmed njiju našel svoj kruh v Steklarni Hrastnik. PROTAGONISTI NAŠEGA USPEHA MATIJA KORITNIK Nadaljevanje iz prejšnje številke V Steklarni Hrastnik ste zaposleni od leta 1965 in ste napredovali od konstruktorja do vodje profitnega centra. V tem času se je marsikaj spremenilo. Zadnja leta ste sokrea-tor poslovno proizvodne politike podjetja. Kakšna je vaša ocena teh premikov? Leto 1965, ko sem se zaposlil v podjetju, je začetek avtomatizacije. V tem času je bila Steklarna največji izvoznik v Zasavju. Na splošno so bila za Steklarno obdobja, ko je državna politika temeljila na zdravi ekonomski podlagi, vedno ugodna, ko pa so prevladovali drugi interesi, smo imeli obdobja krize. Začel sem kot konstruktor. obdobju ročna proizvodnja preveč zapostavljena in se je vanjo premalo vlagalo, zato ni mogla slediti napredku. Mislim, da je bil velik pozitiven premik po formiranju treh programov v letu 1991, ko je vsak profitni center zaključena celota. V rokah imamo škarje in platno svoje proizvodnje in se za slabo delo ne moremo več zgovarjati na druge. Poslovno proizvodno politiko vodimo glede na situacijo na tržišču in skladno s tem v tržno zanimivejšo proizvodnjo več vlagamo. Po letu 1991 smo se kot firma uveljavili v širšem evropskem prostoru. Prisotni smo tudi na dveh najpomembnejših sejmih (Frankfurt in Hannover), kar se je izkazalo za zelo pametno po- Na splošno so bila za Steklarno obdobja, ko je državna politika temeljila na zdravi ekonomski podlagi, vedno ugodna, ko pa so prevladovali drugi interesi, smo imeli obdobja krize. Kasneje sem bil razporejen v avtomatsko proizvodnjo za izmenskega vodjo, kar je bilo zame kot kazen, ker mi takrat še mlademu fantu ni dišalo štiriizmensko delo. Bil sem popolnoma brez izkušenj, z začudenjem sem opazoval delovanje stroja, padajoče kaplje stekla, iz katerih je nastal stekleni izdelek ... Takrat smo se pravzaprav vsi skupaj učili. Vendar sem se zagrizel v delo, hotel sem čimveč spoznati in se naučiti. Po ločitvi avtomatske proizvodnje na tri dele v letu 1974 sem bil razporejen za obratovodjo H-28 in kelihov. V tem času se je ogromno spremenilo. V začetku je prevladovala ročna in polavtomatska proizvodnja. Med vodji in delavci ročne in avtomatske proizvodnje je velikokrat prihajalo do konfliktov zaradi nerazumevanja in odpora do nove tehnologije. Tedanja garnitura je bila obremenjena s steklarsko tradicijo in se ni mogla sprijazniti z dejstvom, da artikle, ki so jih dotlej izdelovali ročno, sedaj izdelujejo stroji. V ročni proizvodnji se je zelo zmanjšalo število brigad. Moram pa priznati, da je bila v določenem tezo. S pojavljanjem na teh sejmih smo se identificirali, svet je začel resno računati z nami, pridobili smo veliko novih kupcev, prisotni smo tudi pri firmah v Evropi, ki slovijo po svojem visokem kvalitetnem nivoju in za katere ni sposoben delati vsak. V planu imamo sodelovanje še na tretjem velikem sejmu, to je Macef v Milanu. Eden vaših delavcev je v intervjuju za Steklarja, ko je bil predstavljen PC Pogrnjene mize med drugim dejal: »Mislim, da ima za dobre medsebojne odnose precej zasluge tudi vodja Profitnega centra, saj se ne spomnim, da bi kdaj komu rekel kakšno žaljivo besedo, je pa med nami zelo spoštovan in noben njegov ukaz ne ostane le beseda«. Kako vam uspeva biti odločen vodja in obenem ohranjati dobre odnose s sodelavci? Dobri medsebojni odnosi so pogoj za dobro delo. Rezultati so boljši, doseženi z manj truda, delavci si med seboj pomagajo in se dopolnjujejo. Prepričan pa sem, da bo dal dobre rezultate le delavec zadovoljen s plačo, medsebojnimi odnosi in s pogoji dela. Seveda pa smo ljudje obremenjeni tudi z različni- Mislim, da je bil velik pozitiven premik po formiranju treh programov v letu 1991, ko je vsak profitni center zaključena celota. V rokah imamo škarje in platno svoje proizvodnje in se za slabo delo ne moremo več zgovarjati na druge. Prepričan sem, da bo dal dobre rezultate le zadovoljen delavec, tako s plačo, kot z medsebojnimi odnosi in s pogoji dela. mi osebnimi problemi, ki prav tako vplivajo na odnose med nami. Reševanje vseh problemov, s katerimi se delavci obračajo name, pa tudi ni v moji moči. Smo tudi različni in pri nekaterih brez nekoliko glasnejše in trše besede ne gre. Žaljiv in aroganten odnos do ljudi pa resnično ni niti moj stil komuniciranja niti vodenja. Morda imam srečo, da je večina mojih sodelavcev takšnih, da so naši odnosi tovariški, celo prijateljski. Želim si, da bi v skupno dobro tako tudi ostalo, oziroma da bi naši odnosi dosegli še kvalitetnejši nivo. Res pa je tudi, da je svoje odigrala tudi kadrovska selekcija v vseh teh letih, po kateri so v sredini ostali boljši delavci. In kakšne so vaše vizije za prihodnost? Profitni center Pogrnjena miza ima dobro perspektivo. Potrebno bo še veliko prizadevanj, odpovedovanja, energije in sposobnosti, da bomo program ne le obdržali, ampak ga tudi razširili. Predvsem mislim na kompletiranje asortimana z izdelki, ki jih še ne izdelujemo (keli- hi), da se bomo Evropi predstavili kot kompleten ponudnik namiznega stekla. Za to se je potrebno ustrezno opremiti, ob tem pa je treba misliti tudi na kvaliteten kadrovski potencial. Izobraževalnih institucij, ki bi dajale izgrajene delavce za našo proizvodnjo, ni, proces usposabljanja pa je dolgotrajen. Ker želimo in hočemo povečevati svoj delež na tržišču namiznega stekla v Evropi in v svetu, sem prepričan, da moramo pričeti z izbiro primernih delavcev in njihovim usposabljanjem že danes. Še tako viso-koavtomatiziran stroj, ki ni dokom-pletiran oz. oplemeniten z ustrezno kadrovsko zasedbo, ne more dajati željenih rezultatov. Zaključila bi z mislijo modreca: »Delo vliva olje v svetilko življenja, mišljenje in znanje pa vžiga njen plamen.« Mislim, da je ta stavek tista nitka, ki je prevevala ves najin pogovor, preveva pa tudi življenje in delo Matičeta Koritnik. Pogovarjala se je Marinka Anžlovar ZAHVALA Zgodaj zvečer 25. oktobra je nenadoma izbruhnil požar na našem gospodarskem poslopju. Kljub hitri intervenciji gasilcev je poslopje pogorelo. Škoda je precejšnja, vendar nam je uspelo rešiti stanovanjsko hišo, ki je le nekaj metrov oddaljena od hleva. Zato se iskreno zahvaljujem gasilcem iz Steklarne, TKI in poklicnim gasilcem. Želim jim še veliko uspeha pri njihovem napornem delu. Ivan Restar, Krnice 7, Hrastnik ' T — — ■' ;.V — 1 KORENINE STEKLARNE HRASTNIK Množična avtomatska proizvodnja, usmeritev v izvoz Obdobje 1959-1973 manjkanje prostora za funkcionalno delovanje avtomatske proizvodnje. Vseeno je investicijski proces do leta 1973 dodobra spremenil razmerja produkcijskih sil in sredstev v steklarni, kar je bila ravno prava podlaga za nova načrtovanja in posege. V Steklarni se je v začetku 60. let Dve novosti z daljnosežnimi posledicami sta se rodili v programski usmeritvi - osnovni dokument je bil sicer še vedno projekt iz leta 1955 - odločitev za masovno proizvodnjo steklenic (leto 1959) ter izvoz na zahod (predvsem razsvetljave). Precej nedorečene pa so ostale druge programske usmeritve (sodelovanje z avtomobilsko industrijo, stekla za TV-ekrane), ki so nedvomno nakazane v letu 1960. Programska usmeritev EMBALAŽNO STEKLO, RAZSVETLJAVA IN POGRNJENA MIZA Razvoj tovarne je torej temeljil na programu množične avtomatske proizvodnje steklenic (embalaže), na razsvetljavnemu steklu in na pogrnjeni mizi. Opuščen je bil program laboratorijskega stekla, program žarometov za avtomobilsko industrijo pa je životaril nekje do leta 1972. Žal je pomembno izhodišče programskega razvoja temeljilo na količini, velikih potrebah, masovni proizvodnji. To se je na embalažnem programu (po investicijah v letu 1966), pozneje v zaprtem tržnem sistemu, naložbeno obrestovalo, na programu pogrnjene mize pa je masovna proizvodnja (H-28, leta 1966, stiskalnice leta 1966, 1971) bistveno in za dolgo časa kvalitetno in vsebinsko osiromašila program. Tudi v razsvetljavi je v tem obdobju prišlo do ozke specializacije in do poudar-jenja števila izdelanih kosov, manj pa kvalitete (izjema so izdelki iz opala lajke). Posledice teh odločitev so bistveno vplivale na nadaljnji razvoj programa ročne proizvodnje, čeprav so v neki predhodni fazi take odločitve (velike tržne potrebe) morda bile razumljive. Tehnologija in procesi AVTOMATI SCHWARZKOPF Druga etapa rekonstrukcije Steklarne (1959) oz. začetek delovanja avtomatov Schwarzkopf (drobna embalaža) pomeni odločilen zasuk v tehnološkem pa tudi drugačnem smislu. Res je, da so se tržno kazale množične potrebe, ki jim je lahko zadostila le avtomatska proizvodnja, res pa je tudi, da je vodstvo steklarne bežalo od prevelike odvisnosti od zaposlenih. Samo v neposredni ročni proizvodnji je v 60. letih delalo 120 brigad (brigada ima od 6 do 7 ljudi) in vodstvo je z uvajanjem avtomatizacije odvzemalo ekskluzivnost steklarjem in njihovemu Serija BIO kozarcev - primer dobrega oblikovanja ročno pihanih izdelkov pogrnjene mize (serija je bila nagrajena v Ljubljani in razstavljena v Museum of Modern Art, New York - oblikovalec Franc Papež). Področje oblikovanja (designa) je ob uvajanju avtomatizacije doživelo občutno nazadovanje. V programu pogrnjene mize (na fotografiji segment bogatega stiskanega asortimana iz sredine šestdesetih let) je masovna avtomatska proizvodnja vsebinsko in kvalitetno za dolgo časa osiromašila ta program. odločanju - samoupravljanju. Ta proces ni potekal kontrolirano, in je leta 1967 zamajal uspešnost poslovanja, pa tudi sicer je imel negativne posledice: siromašenje ročne proizvodnje, slabi rezultati v avtomatski proizvodnji, zgrešeno podaljševanje tovarne - glavnina proizvodnje daleč od skladišča in po- odvijal še en pomemben proces - v taki kvaliteti edinstven do danes: interni razvoj tehnologije polavtomatsko pihanih izdelkov razsvetljave (stroj Lajka). Ta tehnologija je Steklarno za daljše obdobje visoko pozicionirala v Evropi. Slavko Marčen Prvi zaključek druge etape rekonstrukcije Steklarne je bil pravzaprav leta 1960, ko je tovarna praznovala 100 letnico obstoja v Hrastniku. Takrat se je v proizvodni hali (glej fotografijo) zbrala večina zaposlenih, navzoči pa so bili najvišji politični predstavniki Slovenije. ZANIMALO VAS BO MEDNARODNI SEJEM POŽARNE VARNOSTI, ZAŠČITE IN REŠEVANJA V HANNOVRU Mednarodni sejem požarne varnosti, zaščite in rese vanja v Hannovru z naslovom »INTERSCHUTZ DER ROTE HAHN«, ki je bil od 03. do 08. junija letos, je največja sejemska prireditev na področju požarne varnosti, zaščite pri katastrofah in reševanja sveta. Organiziran je vsakih šest let in predstavlja dejansko novost na področju organizacije in tehnične opremljenosti gasilstva in drugih reševalnih enot. Na letošnjem sejmu je na povabilo organizatorja in nemške gasilske zveze prvič samostojno sodelovala tudi Gasilska zveza Slovenije. Skupaj z republiško upravo za zaščito in reševanje je bil na sejmu prikazan: - zgodovinski razvoj gasilstva v Sloveniji, - organiziranost gasilstva v Sloveniji, - organiziranost zaščite in reševanja v Sloveniji, - delovanje gasilske mladine in gasilskih veteranov, izobraževanje na področju zaščite in reševanja ter na področju gasilstva. Poleg tega je bila s propagandnim materialom predstavljena tudi Slovenija, kot prijazna majhna država, z bogato turistično ponudbo. Zaradi pomena, predvsem pa strokovnosti te mednarodne razstave, smo sejem obiskali tudi hrastniški gasilci. Nemogoče je v enem dnevu in pol prehoditi in si ogledati ogromen sejemski prostor in vse novosti, ki jih sejem ponuja. Z zanimanjem smo obiskali sejemske prostore največjih nemških avtomobilskih firm, kot so Wolkswagen, Opel, Mercedes-Benz in BMW. Občudovali smo njihova komandna, terenska, kombinirana in specialna gasilska vozila in njihovo opremljenost. Zelo zanimiva sta bila tudi sejemska prostora največjih nemških firm Rosenbauer in Ziegler, ki sta predstavljali opremljenost specialnih in reševalnih vozil ter nove gasilske črpalke. Poučne in zelo zanimive so bile praktične vaje, ki so spremljale sejemsko prireditev. Videli smo prikaz gašenja požarov z novimi gasilskimi sredstvi, orodji in vozili, reševanje ponesrečencev v prometni nesreči in reševanje ponesrečencev iz višin. Vse zanimivosti smo zabeležili tudi s fotoaparatom in kamero. Iz posnetega gradiva pa že nastaja video kaseta, ki bo služila kot učni pripomoček v gasilskem društvu. Novosti, ki smo jih videli, bodo s časom prispele tudi do nas, saj si brez njih težko predstavljamo hitro, predvsem pa uspešno intervencijo. Slovenski sejemski prostor, nekaj novosti in razne utrinke s tega največjega svetovnega gasilskega sejma, si lahko že nekaj časa ogledate tudi na oglasni deski gasilskega društva pri glavnem vratarju. Na koncu tega zapisa se zahvaljujemo gospodu direktorju, ki je pokazal zanimanje in interes za novosti pri protipožarni zaščiti in nam omogočil ogled tega zanimivega svetovnega gasilskega sejma. Andrej Knap G. C. I. st. Članek je uredništvo prejelo že v juniju, zaradi prostorske stiske v prejšnjih Steklarjih ga objavljamo v tej številki. Za zamudo se opravičujemo. Uredništvo V prejšnjem glasilu smo se seznani- li. da smo pričetek jeseni oziroma konec meseca septembra 1994 zaključili z 902 zaposlenima delavcema, in sicer je bilo od tega 421 žensk in 481 moških (med vsemi zaposlenimi pa so bili tudi 3 delavci sprejeti za določen čas in 1 pripravnik). Spremembe pa so tudi tokrat. V MESECU OKTOBRU 1994 se je v Steklarni zaposlilo 17 delavcev, in sicer: Marjan Bovha, Bojan Grlica, Milan Jozič, Sašo Klemen, Aleš Kralj, Mario Lovrič, Jadranko Medjič, Tomaž Palčnik. Roman Ružnič, Aleksander Slonecki, Robert Slo-necki, Zoran Tomše, Sebastjan Ze-čiri se bodo priučili v steklarskem poklicu; Jože Sladič in Bojan Suša sta sprejeta za delavca težaka, Ivan Kun-šek - ključavničar v PC pogrnjena miza ter Anita Vavtar-Abram - komercialistka embalažnega stekla. Delovno razmerje pa so prekinili 3 delavci, in sicer: SPORAZUMNE PREKINITVE (2 delavca); Čeprav je bila 13. ura neprimeren čas za gospodinje, smo se 28. X. 1994 ob otvoritvi doma ostarelih zbrali mnogi Hrastničani obeh spolov. Vsi govorniki so nam z v srce segajo- Danijel Baumgartner - priučitev za steklarski poklic Renato Klenovšek - nabiralec stekla II UPOKOJENI (1 delavec): Viljem Halzer - ročni pihalec stekla 1 Tako smo konec meseca oktobra 1994 imeli 916 zaposlenih delavcev (422 žensk in 494 moških). Med vsemi zaposlenimi pa je še vedno 1 pripravnik in 19 delavcev sprejetih za določen čas. PRIRASTEK V DRUŽINI pa so dobili: V družinski krog pa sta prinesli veselje hčerka Adelisa materi Fatimi Dekanovič in očetu Eminu, ter hčerka Soldina staršema Hamidi Husič in Sulejmanu Bahtiču. POROČILA PA STA SE: Na skupno življenjsko pot pa je z Mirhatom Osmanovičem stopila naša delavka Anica Špoljar. Kadrovska služba: Slavi Brajer čimi besedami vlivali pogum, da človek v starosti, ko postaja betežen, ne bo osamljen in zavržen. Žal so bili med množico tudi redki posamezniki, ki so dajali neumestne pripombe. Od večine trezno in preudarno mislečih Hrastničanov, gre zasluženo priznanje predsedniku občine g. Leopoldu Grošlju, ki si je še kot poslanec prizadeval in vztrajal, da tudi Hrastnik pridobi prepotreben dom, saj ima varovance raztresene po vseh domovih v Sloveniji. V svojem vztrajanju je uspel ob podpori in prizadevanju obeh poslancev, g. Jeriča in Potrča, ki sta prodrla, da so za nadaljno gradnjo dokončanje in opremo bila odobrena republiška namenska sredstva. Kljub naši dobri volji z plačevanjem samoprispevka, so bila zbrana sredstva le za zaorano ledino in začetna dela preureditve stavbe. Zahvala gre vsem, ki so vodili gradbena dela in tistim, ki so na kakršenkoli način pomagali vidnemu uspehu. Dom nam je v ponos. Želimo si le, da bo tudi osebje doma, del njega samega z odnosom »čuta človečnosti«. To ni samo moja želja in hvaležnost, ampak mnogih Hrastničanov, zlasti pa tistih, ki bodo prvi deležni domske oskrbe. Štefka Dornik Pogled na del razstavljenih vozil z 32 m visoko dvignjene košare za reševanje in gašenje. OBČUTKI OB OTVORITVI DOMA OSTARELIH V HRASTNIKU Nagradna križanka DRUGO IME ZA NAREKOVAJ PIJAČA GRŠKIH BOQOV ZELENE MORSKE RASTLINE JEZERO NA FILIPINIH JUŽNOAME-RlSKA DREVESNA ŽIVAL KOZAŠKI POVELJ- NIKI RIMSKI HIŠNI BOG SLOVENSKI KLASIČNI FILOZOF ŠKERLJ NATANČEN VZOREC MERE AFRIŠKA DRŽAVA JAP. ARAN ZlRANJE CVETJA MESTO V FRANCIJI TROPSKA SMOLA PRIJETEN VONJ SL. KNJIŽEVNIK IN PREVAJALEC (JANKO) MESTO V J.TURČIJI URADNI SPIS NEPROFE- SIONALNA RASA, PLEME KELTSKI POTUJOČI PEVEC MLADO MADŽARSKO MESTO VZVIŠENA LIRSKA PESEM PLANINA SEV. NAD TUHINJEM IVANA KOBILCA GOROVJE V BURMI POLDRAG KAMEN KALCEDON RIMSKI CESAR ZBIRANJE PODATKOV MERA ZA MLEKO V ZDA VELIKO FINSKO JEZERO ŠIBA ZA PLETJE NAJVECJI OTOK V JADRANU FRANCOSKI POLITIK (ANDRE) STATIV, PODSTAVEK GRŠKI PISATELJ TRAGEDIJ NICK NOLTE PESNIK VIPOTNIK PUNČKA 12 CUNJ NAJML.SIN ŠTEFANA NEMANJE REKA V JUŽNI FRANCIJI DRUGI PREDSEDNIK ZDA (JOHN ) ZAVEZNIK PRI POGODBI SLOVENSKI SLIKAR (FERDO) MUZA LJUBEZENSKE POEZIJE MADŽARSKI POLITIK (JANOS) ALBERTO TOMBA VRSTA ŠALJIVIH ŠPORTNIH TEKMOVANJ KLIC, POZIV JAPONSKI SAH KRALJICA PRI ŠAHU FRANCOSKI FILOZOF DESCARTES CESKI PISATELJ JIRASEK RADIOAKT. PLIN DIVJA MAČKA STEKLENA OMARA ZA PLAZILCE ANDREJ KURENT UKRAJINSKI PLES PEDRO SAUNAS PREDMESTJE LOS ANGELESA KAR SE OD SVEČE NAKAPLJA NAJVECJI OTOK V KIKLADIH ANTIČNA LJUBLJANA SUROVINA ZA CEMENT ETILNI ALKOHOL. VINSKI CVET ROMARSKI KRAJ V ITALIJI Nagradna križanka Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bo žreb razdelil nagrade v skupni vrednosti 6.500,00 tolarjev, in sicer: 1. nagrada 2.000 tolarjev, 2. nagrada 1.500 tolarjev, tri nagrade po 1.000 tolarjev. Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, Cesta 1. maja 14, 61430 HRASTNIK, do 30. 11. 1994. Nagrajeni reševalci Za nagradno križanko, objavljeno v STEKLARJU št. 8-9/1994 smo dobili 91 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim: 1. nagrada (2.000 tolarjev): Zoran Zore 2. nagrada (1.500 tolarjev): Dušanka Čakič Nagrade po 1.000 tolarjev pa prejmejo: Ludvik Seničar, upok., Igor Gošler, Franc Najdenič, upok. Rešitev križanke iz prejšnje številke VODORAVNO: čelist, Mastaba, Emonka, Ustinov, praznik, Larna-ka, sir, AERO, ama, potnica, Sora, Ndola, Orestes, Atal, Atik, lokvanj, krdelo, loka, lenta, mina, smrad, amater, Kos, tmeza, V.O., Ljadov, Maun, test, Arko, lar, Kette, Iran, Laib, Ikaros, sonata, lise, Saloma, Eck, ral, tat, stražar, duo, dno. (K. D.) yTj STEKLAR Steklar - glasilo delavcev Steklarne Hrastnik ureja uredniški svet: Marinka Anžlovar, Soniboj Knežak, Matija Koritnik, Slavko Marčen, Vili Petrič in Alojz Šmagelj. Glavni urednik: Slavko Marčen. Oblikovanje: Alenka Leskovšek. Fotografije: Branko Klančar. Lektor: Herta Erman. Grafična priprava in tisk: Formatisk Ljubljana. Naslov uredništva: Steklar, Hrastnik. C. L maja 14, tel.: 0601 42 006. Po mnenju urada za informiranje pri vladi Republike Slovenije (št. 23/32-934) z dne 25. L 1993 je glasilo proizvod informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek. T . vv: . . :: . •: o -V c;:- • . •. c,;; :: :■■■ .: stran 6