Stari rokopisi
Kolikor koli važnih spUov starih narodov nam je ost&lo dosihmal, za to bodi hvala pridatm prepisovalceni iu radodarnosti bogatih Ijubiteljev umetelj-nosti, ki so si z velitrimi troški nabavljali raznili rokopisov.
Zlasti so bili to menihj iz reda sv. Benedikta. kateri so prepisoirali roko-pise nabožnega in pos?etnega obsega, ter so je shranjevali v knjižnicah 8amo-stanskili ali so je pa prodajali samostanom v prid. Marsikak krasen in redek rokopis je stal časi toliko novcev, kolikor zdaj lepo posestvo. Ko se je zafiela umeteljnost pisanja po žolah bolj in bolj razširjati med ijudstvom, vzeli 90 tndi vitezi pcro 7 roko, ter 30 na svojih osaaielii gradovili akladali bodisi nove spise ali pa 30 prepisovali staie.
Za starih {asov so pisali na platao ter zrijali rokopise y obalce. Kabili so sem ter tja tndi lesene deske, zlasti bukove, potem drevesno listje in liisje neke rastlino, ki jej rekajo ,,papyros", delaj6č iz nje po 4 metre dolge trajd Pozneje so pisali spise, kateri so imeli dolgo trajati, na poseben način izdelano oslovsko kožo.kisojopergamenimenovali. Zdaj se piše in tiska sploh na papir iu knjige se potem dadč knjigo?ezcem, da nam je zveže t trde korice.
V.