Učiteljski tovariš
Stanovsko politiško glasilo J. C/. t/. — sekcije sta dravsko banovino v LJubljani
Lfaco^n/l nriln/V/l «v Drnciio^/I//	UrednUtn in mpmm: LjmUjmnm, rrmnUikmukm milem tU. Kekepl—v nm vrmimm». Nefrmnklnmth pUem ne •prejemmmo. Izhmjm vemk letrtek. Naroininm Imtmm
■E rlCaCLIIU pi Iiuyu «KI U3I/C1U« = 68 Bfa. sa b,e,emstw M ¿U».	^Ij. J. a V.	Uei . Ilmmmrb*. Otim.i pe eenlkm b, dmr^erm, dav.k
: poeebe. PutL lek. rwL 11.153. Telefon 311J
Stalnost in disciplinski postopek
Ako se hočemo dotakniti vprašanja učiteljske stalnosti, se moramo istočasno pomu-diti pTi vprašanju našega disciplinskega postopka. Prava učiteljska stalnost, skupno s sedanjim disciplinskim postopkom bi bila nemogoča. In ravno za učiteljski stan je stalnost tako nujno potrebna.
Delokrog učiteljevega dela je zelo obsežen in poleg tega silno delikaten. Ako hoče doseči s svojim delom uspehe, si mora učitelj znati pridobiti tudi zaupanje mladine, zaupanje naroda. To pa ni lahko.
Pridobiti zaupanje ene ali dveh oseb ne bi bilo težavno, toda pridobiti zaupanje večine prebivalstva svojega; službenega kraja, to je problem, o katerem smo že mnogo razpravljali. Ugotovili smo, da je za dosego uspeha v tem pogledu nemogoče Dostavljati kake norme ali predpisovati šablone enotnega postopanja, vendar se je kot predpogoj postavilo temeljito spoznavanje okoliša, njega gospodarskih in socialnih razmer. Površne in pristranske informacije, ki nam jih lahko dajo drugi, nam ne morejo nuditi nikake garancije za uspehe, pač pa sme računati na uspeh le oni učitelj, ki je svoje delo započel takrat, ko je temeljito in natančno proučil krajevne razmere. In to ni delo enega dne, enega tedna ali meseca, marveč zahteva precejšnjo dobo intenzivnega prizadevanja. Toda delo zapo-četo po takih predpripravah bo rodilo vidne in trajne uspehe.
In narod pričakuje uspehov od učiteljskega dela!
Dobro se vsi zavedamo, da je v zakonu o narodnih šolah predvideno tudi učiteljevo delo med narodom, delo za narodno izobrazbo, delo za narodov gospodarski in socialni napredek, delo za dvig njegovega nacionalnega ponosa.
Kako obsežno ie to delo more preceniti le oni, ki se je intenzivno poglobil v to vprašanje; koliko prizadevanja in truda pa zahteva vsak še tako majhen uspeh, lahko pripoveduje učiteljstvo, ki poskuša vse to iz dneva v dan.
Ako je predpogoj uspeha temeljito spoznavanje krajevnih razmer in ako moremo pričakovati pravih uspehov le od 'takega dela, ki je plod temeljitega poznavanja kraja, tedaj imamo najboljši in neizpodbiten argument, da je učiteljstvu stalnost nujno potrebna. Uspeh učiteljevega šolskega in tudi izven-šolskega dela je odvisen od učiteljeve stalnosti na službenem mestu.
Ako upoštevamo tudi psihološki moment, da nas enkratni uspeh spodbuja k vztrajnej-šemu nadaljevanju dela. ki nas je dovedlo do uspeha, tedaj mora biti vsakomur jasno, da so ravno učiteljevemu delu nujno potrebni vzpobudni uspehi, ki mu dajejo novega poguma, da s še večjo vnemo nadaljuje svoje vzgojno in izobraževalno delo v šoli in med narodom.
Nastane vprašanje, ali se more uičtelj ali učiteljica temeljito poglobiti v krajevne razmere, ali more, ako se mu že to posreči gledati, odnosno uživati sadove svojega dela, ako nima stalnosti, ako je njegova premestitev odvisna, mesto od pravičnega disciplinskega postopka, le od volje ali nevolje vladajočim krogom blizu stoječih krajevnih mogotcev?
To vprašanje je že nekaj let največja ovira uspešnemu učiteljskemu delu. Učiteljstvo je vedno vestno delalo v šoli in med narodom in je tudi v onih časih, ko to ni bilo z zakonom predpisano, pokazalo najlepše uspehe svojega smotrenega dela. Toda najvidnejše uspehe so pokazali oni, ki so vso svojo Službeno dobo, ali vsai precej let prebili v istem službenem kraiu. Le taki so namreč imeli dovolj časa, da so se temeljito vživeli v narodove razmere in delali tam, kjer se je pokazala največja potreba. Ti primeri naj nam bodo v potrdilo, da je stalnost predpogoj uspeha učiteljskega dela. In ako je delo predpisano, se gotovo pričakujejo tudi uspehi — a če so uspehi odvisni od učiteljske stalnosti, tedaj nastane nujna potreba, da se ta našemu stanu tudi podeli.
Kako so cenili v pretekli dobi učiteljevo delo, naj nam kaže primer srbskega uičtelj -stva. ki je dobilo svojo stalnost s šolskim zakonom L 1904. Poleg učiteljstva so bili v takratni kraljevini Srbiji stalni samo še državni svetniki in sodniki.
Učiteljska stalnost, ki jo zahtevamo in ki nam je nujno potrebna, ni mišljena tako, da bi bila premestitev nemogoča. Kljub uvedbi stalnosti smejo, odnosno morejo obstojati še tri vrste premestitev in sicer po prošnji, po potrebi službe in kazenska premestitev.
Povsem razumljivo ie, da mora biti učiteljstvu dana možnost vladati prošnje za premestitev. Nešteto je razlogov, ki podkrepljajo potrebo obstoja take možnosti in pisati o tem pač ni potrebno.
Ali moremo priznati premestitev po kazni in po službeni potrebi, ako postavljamo zah-
tevo po stalnosti na službenem mestu?— Da! Toda premestitev po kazni je najskrajnejša posledica tudi pravičnega disciplinskega postopka. Za velike pogreške, naj so predvidene tudi velike kazni, toda naš princip je, naj bo kazen izrečena res šele tedaj, ko je krivica dokazana, ko je obtoženi imel možnost vpogleda v svojo disciplinsko zadevo, ko je imel možnost zagovora, a kljub temu ni mogel oprati s sebe krivde za dejanje, ki mu ga očita obtožnica. Taka premestitev vsled kazni je pravična in proti takim premestitvam ne bo učiteljstvo nikoli dvignilo svojega glasu.
Se ena — to je premestitev po službeni potrebi! Resnična službena potreba nastane edino tedaj, če je na soli ukinjen razred. V
takem primeru mora na vsak način biti premeščena ena učna moč na drugo šolo: Toda v izogib nesoglasjem in eventualnim trditvam, da se je komu zgodila krivica, naj bi bilo z uvedbo stalnosti tudi določeno, koga zadene v takih primerih premestitev po službeni potrebi, ono učno moč, ki je najmlajša ali ono, ki je bila zadnja imenovana na šolo.
Iz vsega navedenega je jasno razvidno, da nam je stalnost nujno potrebna, a predpogoj za učiteljsko stalnost je pravičen disciplinski postopek, ki je potreben učiteljskemu stanu, njegovemu ugledu in njegovemu delu. — Zato ponovno dvigamo svoj glas za stalnost in pravičen disciplinski postopek.
— ž.
gimnazije za 18 učencev. Oba oddelka obstojata že od 1. oktobra preteklega leta.
Za profesorje na gimnaziji in učiteljski šoli v Temišvaru so po sporazumu naše in ru-munske vlade postavljeni: Bogdan Čiplic, Ol-gica Curič in Svetozar Markovič, profesorji gimnazije v Novem Sadu, Dejan Kostič iz Te-mišvara in Ljubomir Ajvaz gimnazijski profesor na Krku.
Šolska konvencija se je pobrigala tudi za Jugoslovane katolike v Rumuniji. Te dni se otvorijo srbohrvatske manjšinske šole, v katerih se bodo razen rumunskega jezika, zgodovine in geografije, poučevali vsi ostali predmeti v srbohrvatskem jeziku. Take šole se otvorijo za 1000 učencev v Rekašu. Jabelči, Karalšovi, Keči, Lupaku, Rafniku, Klokotiču, Vodniku in Nerimetu.
V srbskih verskih osnovnih šolah in srbo-hrvatskih manjšinskih šolah morajo biti učitelji Jugoslovani. V kolikor ne bi bilo takih učiteljev v Rumuniji, se smejo postavljati tudi učitelji iiz Jugoslavije. Po dosedanjem številu otrok in učiteljev rumunskih podanikov gre iz Jugoslavije službovat v Rumunijo na navedene šole približno 80 učiteljev.
Ta primer ureditve manjšinskega šolstva naj bi služil za vzgled vsem ostalim državam, kjer prebivajo jugoslovanske narodne manjšine.
Naša mladinska pesem
Pred novimi nastopi »Trboveljskega slavčka«.
»Trboveljski slavček«, ki je zadnjič žel slavo in priznanje lansko pomlad na festivalu mladinske glasbe s svojim stotim nastopom, bo priredil 15. t. m. samostojen koncert v Unionski dvorani v Ljubljani. Zapel bo že znani in večno lepi Matetič-Ronjgov »čače moj«, Ivana Grbca »Jezusu pušeljček«, ostalih dvanajst pesmi pa je skomponiral naš poznani mladinski 'komponist Emil Adamič. Predvajane bodo v sledečem vrstnem redu: Mladinski zbor a capella: »Venček slovenskih narodnih« in »Tiri tiri, tinje«. Solosoevi (Rezika Koritnikova) s spremi je van jem klavirja (dr. Danilo Švara): »V Korotan«, »Uspavanka« in »Vesela pesem«. Mladinski zbor s spremi je-vanjem klavirja »Ciganska«, »Ah zvonijo«, »Dudeldajčki« in »Sestrica« (s sopran solo). Moški zbor — dva kvarteta: »Novoletna ko-lednica« (Koroška narodna). Moški zbor z bariton solo: »Mlada mi je draga« (belokranjska narodina). Najbolj zanimiva točka koncerta pa bo vsekakor gorenjska narodna legenda »Jezus na Sveti gori«, ki jo bo zapel celoten mladinski zbor (troglas.no) s štiriglasnim moškim zborom. Ta kompozicija gorenjske narodne legende je novost v naši glasbeni literaturi sploh in bo zato gotovo od strani občinstva sprejeta s toplim zadovoljstvom in odobravanjem.
Iz omenjenega programa je razvidno, da ima koncert poleg umetniške naloge pokazati tudi ustvarjalno silo našega poznanega, neizčrpnega in najizrazitejšega sodobnega mladinskega komponista Emila Adamiča. Vse omenjene Adamičeve pesmi, ki so večina vse v rokopisih bo izvajal »Trboveljski slavček« prvič. Torej je program prav za prav povsem nov in nam bo pokazal napredek in delo »Slav-čkov« na mladinsko glasbenem polju.
K temu naj omenimo še to, da bo »Trboveljski slavček« priredil v soboto 13 aprila koncert v Kočevju, v nedeljo, 14. aprila pa v Ribnici.
Da pa bo javnost ka;r najbolje obveščena o plodonosnem in za prestiž naše jugoslovanske mladinske glasbe doma, kakor tudi v inozemstvu neprecenljivem delu »Trboveljskega slavčka«, naj bo omenjeno, da je prejel dirigent Avgust Šuligoj že tretje vabilo od »Društva za glasbeno vzgojo« v Pragi, ki mu predseduje minister Krofta, da bi se udeležil s svojim zborom mladinskega svetovnega glasbenega kongresa. V tem vabilu polaga omenjeno društvo največjo pozornost in važnost na nastop in; organizatorično delo »Trboveljskega slavčka«, ki ga smatrajo za najboljši mladinski zbor. Obenem prosi omenjeno društvo tudi za pedagoško glasbeno poročilo o situaciji mladinske glasbe v Jugoslaviji, kar naj bi podal »Slavček« s praktičnimi manifestacijami. Poleg tega naj bi nastopil zbor skupno z drugimi inozemskimi zbori v narodnem gledališču, kakor tudi s samostojnim koncertom jugoslovanske mladinske glasbe.
Na tem pedagoško glasbenem internacionalnem kongresu, za katerega so dali prav za prav pobudo Angleži, bodo nastopili zbori iz Anglije, Francije, Nemčije, Poljske in drugod, prisostvovali pa bodo kritiki iz vse Evrope, Rusije in Amerike. Zdaj, ko je prejel »Trboveljski slavček« to vabilo, ki mu daje priznanje svetovne kakovosti moramo želeti samo eno: Jugoslovanska mladinska glasba mora v svet, da si pribori mesto, ki ji pripada. Uver-jeni smo, da bo tako javnost kakor država ši-rokogrudno priskočila na pomoč in omogočila udeležbo, tako, da bo naš »Trboveljski slavček« dostojno zastopal jugoslovansko mladinsko glasbo pred internacionalnim forumom.
Naša zborovanja
Skupna društvena zborovanja, cepljenje društev v odseke, oboje se pojavlja hkratu. Pokrajinska skupščina, oni i veličastni zbori manifestačnega značaja, skupne volje in edin-stva pa so se pretvorili v suhoparno vreteno, kjeT se pridelki vsega leta pajki j a jo kar na debelo, skoroda mehanično. Predlogi se ponavljajo, obnavljajo in nastopajo znova in znova isto pot preko raznih resolucij, nad čemer se je res lahko in opravičeno pritoževati, pa to brez vsakršnega, razburjenja. Saj prihajamo vendar na zborovanja, da menjamo na licu mesta svoja mišljenja in da si ustvarjamo podlago za skupno delo.
Referate lahko čitarno v listih in to uspešneje, kakor da jih poslušamo. Sladka medica teče gladko, resno čtivo, te pa samoobsebi primora, da sprejemaš v kratkih požirkih, s premislekom, ki z njim ne moreš sproti vznemirjati nepotrpežljivega referenta, predavatelja.
In debata pri predavanjih! Ni li to duševna muka, če se kritik oprime drobnarij, trga besede iz stavkov, stavke iz celote, da potvori v poslušalcu zrno, ki mu je bilo dobrohotno vsejano. Večkrat tako ponesrečeno, da begajo misli med debaterji kakor zajec, ki ga obkroža truma zasledujočih psov.
Ne trdim, da bi se morala predavanja sprejemati kar v celoti. Ne, nasprotno. Sem pa za to. da. se daljše razprave vsebinsko razčlenijo in da sproti zavzemamo svoja stališča oziroma izražamo mnenja.
Kako pa delamo mi? Nakopičimo nebroj poročil raznovrstne vsebine, debato pa prepuščamo koncu. Posledica je zasmetena sor-šca, ki ni ne eno ne drugo, pridelek je pa le, če drugega ne, pa vsaj za, domačo rabo.
Še bolj značilno je, če ob otvoritvi debate vse umolkne. Ko pa se pojavijo debaterji, se krešejo iskre, a ne ob kamnu, ki jih je povzročil. Kritik lomasti po kritiku, predavatelj se smehlja.
Na to moraš biti pripravljen, če se udeležiš zborovanja ali kakega tečaja, bodisi v Ljubljani ali pa v Beogradu (seveda, ne fak-tično).
Dnevni red. Hm! Nekateri družabni pevci nosijo seboj napisan seznam vseh popevk, ki jih premore njihova dobra volja, drugi vtakne pesmarico v žep, kadaT nastopi dolgo pot do svojih tovarišev. »Ide pesem v kolo« iztisne tudi nepevcu kako prisiljeno popevko iz grla. »Samo da veselo je« pa vre iz .njih, ki iim duša prekipeva iz razbičanih prsi. Ne po seznamu, ne po knjigi, ne prisiljeno, iz dobre samolastne volje bi1 moral izvirati dnevni red naših zborovanj.
Oporekaš? Pa delovna šola? Moderna iznajdba kitajskega smodnika izpred 2000 let. Pozabljena in obnovljena.
V šoli nam otroci napovedujejo urnik. Večkrat potrebno, če je učitelj pozabil pogledati skozi okno preden je vstopil v učilnico.
Otroci vprašujejo, diktirajo naloge. Pa pri društvih? Predsednik fabricira dnevnik, gleda na pratiko, posluša vremenska poročila, študira vremenski ključ in Bog moj, tudi poročilo finančnega oddelka prosvetne uprave te in one banovine. Pa mnogi, oprostite — planejo h koledarju in. že kombinirajo če bo mogoč podaljšek potovanja proti Ljubljani. Naravno to, tudi jaz gledam na to, da učiteljstvu prihranim potne stroške. Neekonomično se mi zdi. da bi zborovanj ne smeli združevati s počitniškimi dnevi.
Zborujemo. Čim več. tem večji nemir. Poročila. Spočiti duhovi — živo žvrgolenje. Fa-bricirajo se predlogi, zato, da so sklepi, glasuje se o sklepih, saj obstojajo doli razni odseki. Predsedniku odseka gomazi pod lasmi, ko dobi kopico nepoznanih predlogov ali sklepov, pretresa zrnje med premleto slamo, obstoji med problemi, ki jih sam ne pozna, pri roki nima spisov, ne knjig, ne zakonov, ki bi se nanje uprl med razpravo, da ga ne poženo v zadrego; doli med člani pa že preži vsalk na svoj predmet, iki mu je do jedra znan. Učitelj med otroci, ki razločujejo pšenico od rži, ali pa se ozirajo na končnovel javno odločitev, ki bi bila merodajna za tov. In...
Mnenja sem, da bi na brzo roko sestavljeni odseki iz ravnokar navedenih vzrokov ne bili najkompertentnejši pri končnovel javni odločitvi večkrat zelo važnih zadev, zlasti če literat zaide v izveštajni ali šolsko politični odsek, politik pa v onega s pedagoško literarnim obiležjem.
Za pretresanje predlogov bi morali poslovati stalni člani ali vsaj 'referenti, ki so imeli priliko sleherno zadevo dodobra premisliti in dajati debaterjem pojasnila.
Društveni odseki pa po mojem mnenju odvzemajo učiteljskim zborovanjem pravi značaj. Gradiva ni toliko, da bi se ne moglo o njem razpravljati pred celotnim društvom, vpričo onih, ki niso v .delu aktivni. Zanesimo še semkaj suhoparno prakso izgotovljenih predlogov, brez razgovorov, brez podrobnosti, pa smo dosegli gladko pot v rakovi smeri.
Aktivnost učiteljstva naj bo splošna, ne prevaljena na posamezne strokovnjake, ki jim je stroka že prevsakdanja. V vseh naj se zbuja zanimanje za vse, saj je vse z vsemi v najtesnejši zvezi.
Odbor (društva) mora predloge proučiti, pripraviti in eventualno pritegniti k sodelovanju svoje obližje, posamezna mnenja naj se pa krešejo pred celotnim zborom, da se sklep res temeljito izkristalizira. Če dopoldne ne zadostuje, podaljšajmo zborovanja še na ostali del dneva. Jaz — osebno — nove prakse ne odobravam, kakor nisem odobraval do pičice enakih dnevnih redov in poročil o društvenih zborovanjih. Kot organiziran član se bom seveda tudi temu sklepu prilagodil, čim bo to zahtevalo stanovsko pravo.
Josip Lapa j ne
Jugoslovanske narodne šole v Rumuniji
Znano je, da je po mirovni pogodbi osta> lo v Rumuniji precejšnje število Jugoslovanov. Da bi se tem omogočil pravilen kulturen razvoj, je bila sklenjena že leta 1933. med Rumunijo in našo državo šolska konvencija na podlagi katere mora dobiti vsak kraj: v ru-munskem Banatu in Klisuri. kjer je le 20 šoloobveznih jugoslovanskih otrok svojo osnovno šolo.
Te dni je konvencija stopila v veljavo. Odrejeno je, da se v vseh krajih v Rumuniji naseljenih po Jugoslovanih, otvorijo srbske verske osnovne šole, kjer le teh še ni.
V severnih krajih rumunskega Baniata so s šolsko konvencijo uzakonjene 43 srbske verske osnovne šole s 73 razredi, ker so tam že prej obstojale take šole. V južnih krajih rumunskega Banata, v Klisuri, ni bilo po osvo-bojenju nikakih jugoslovanskih šol.
Srbska cerkvena oblast v Rumuniji je odredila v zmislu 5. in 13. čl. konvencije in po odlokih in odredbah rumunskega in jugoslovanskega ministrstva prosvete te dni posebno komisijo, pod predsedstvom prote g. Slobo-
dana Kostiča iz Temišvara,, katere naloga je obstojala v tem, da po vseh krajih Klisure zbere izjave roditeljev Jugoslovanov, ki želijo, da se osnujejo srbske verske osnovne šole za njihove otroke.
Rezultat, ki ga je dosegla ta komisija je bil tak, kakršnega se je moglo pričakovati. Vsi prizadeti so se izjavili za osnovanje srbskih verskih osnovnih šol. Roditelji so v 14 krajih prijavili za 40 razredov 2000 otrok.
Na podlagi šolske konvencije se sedaj otvorijo nove srbske verske osnovne šole v Bazijašu za 21 otroka, v Diviču za 100 otrok, v srbski Požeženi za 76, v Belobreški za 156, v Radimni za 125, v Mačeviču za 113, v Stari Moldavi za 283, v Svinjioi za 181, v Sokolovcu za 176, v Ljupkovi za 146, v Logovetu za 188, v Manastiru Zlatici za 23, v Zlatici za 140 in v Leskovici za 140 učencev in učenk.
V zmislu šolske konvencije imajo Jugoslovani v Rumuniji na učiteljski šoli v Temišvaru štiri predmete v srbohrvatskem jeziku in to za 26 dijakov.
S posebnim sporazumom je tudi otvorjen v Temišvaru jugoslov. oddelek v I. razr. drž.
Binkoštni izlet Jadranske straže na morje
Za Binkošti in sicer od 8. do 11. junijia t. 1. priredi Krajevni odbor Jadranske sitraže v Ljubljani svoj tradicionalni izlet na morje. Da omogoči širšim slojem in prav vsakomur poset našega Jadrana, je sklenil izleta i odbor prirediti izlet v istem stilu kakor lansko leto t. j. po skupinah. Opozoriti moramo, da se izleta sme udeležiti le «tisti, ki je res član Jadranske straže, in ki je plačal članarino za tekoče leto. Vsak član mora imeti legitimacijo, iki bo služila za vse popuste pri vožnji, prehrani in prenočiščih.
Program po skupinah je sledeč:
I.	Skupina Ljubljana—Šibenik—Slapovi Krke in nazaj 280 Din za osebo.
II.	Skupina Ljubljana—Šibenik—Zlarin in nazaj 270 Din.
III.	Skupina Ljubljana—Šibenik—Tijesno in nazaj 290 Din.
IV.	Skupina Ljubljana—Šibenik—Mandali-na in nazaj 270 Din.
V.	Skupina Ljubljana—Split—Trogir in nazaj 260 Din.
VI.	Skupina Ljubljana—Split—Metkovič in nazaj 350 Din.
VIL Skupina Ljubljana—Split—Makarska in nazaj 320 Din.
VIII.	Skupina Ljubljana—Split—Klis— Sinj—Trogir—Solin in nazaj 350 Din.
IX.	Skupina Ljubljana—Split—Omiš— Vranjic in nazaj 320 Din.
X.	Skupina Ljubljana—Split—Supetar— Split in nazaj 270 Din.
XI.	Skupina Ljubljana»—Split—Korčula m nazaj 400 Din.
XII.	Skupina Ljubljana—Split—Dubrovnik in nazaj 500 Din za osebo.
V to vsoto je zaračunana vožnja, hrana in prenočišče po restavracijah in hotelih ter vožnja s parniki.
Odbor si pridržuje morebitne izpremem-be v posameznih skupinah.
Za vsako skupino je določeno število izletnikov.
Prijave izletnikov se sprejemajo do 25. maja t. 1. Pri vpisu plačajo izletniki polovico, ostanek najkasneje do konca maja.
Izleti po morju se prirejajo samo s parniki ne pa z ladjami kakor lani. Podrobni programi se dobijo pri Krajevnemu odboru Jadranske straže v Ljubljani, Tyrševa cesta št. 1 a/IV. od 15. aprila dalje.
Izletniški odbor.
Zgodovina v Šolskih knjigah
Ob priliki izdaje »Orisa zgodovine Jugoslovanov«, ki ga je sestavil Jan Šedivv in založila Mohorjeva družba v Celju 1. 1935., strani 334, cena vez. 56 Din, broš. 42 Din. nekaj misli o šolskih učbenikih in učiteljevih priročnikih za zgodov. pouk.
Naše dnevno časopisje je sprejelo Šedi-vyjev »Oris zgodovine Jugoslovanov« j ako pohvalno, simpatično. Pisec — kakor sam pravi v uvodu — je brez ozira na znanstveno razdelitev razkosal snov v pregledna poglavja, da bi se tem lažje seznanili z našo minulostjo tudi tisti, ki nimajo mnogo časa. Nadalje poudarja avtor, da bo to skromno delce koristilo maturantom pri ponavljanju snovi iz domače zgodovine, učiteljstvu pri pouku v višjih narodnih in meščanskih šolah, pa tudi mladim učiteljem in profesorjem pri pripravah za praktični izpit (podčrtal poročevalec). Naše poročilo o Šedivyjevi knjigi moramo Tadi tega opirati na avtorjeve _ uvodne misli in namene, ki jim »Oris zgodovine Jugoslovanov« hoče služiti in koristiti v podrobnem šolskem delu.
•
Vsekakor moramo priznati, da ima Šedi-vyjev »Oris« nekatere prednosti in posebnosti pred drugimi podobnimi zgodovin, pomožnimi priročniki in učbeniki. Knjiga je pisana res popularno, v tekočem jeziku, in obsežna snov je razdrobljena v 190 kratkih poglavij in dispozicij. Podatke za to delo je črpal pisec po večini iz naših strokovnih zgodovinskih knjig in monografij (Kos, Gruden, šišič. Sta-nojevič, Jireček, Corovič) in tako dopolnil to ali ono podrobnost z novejšimi, bolj' zanesljivimi podatki. Komur je podrobno znana imenovana strokovno - zgodov. literatura, k'i je tvorila osnovo Šedivyjevi poljudno pregledni zgodovini, se ne more kako bogato koristiti z »Orisom«, vendar v toliko, da najde na hitro roko v njem najnujnejše in bolj splošne podatke, ki so zbrani pod posameznimi poglavji knjige. V tej zbirki obravnava pisec nekoliko bolj natančno in vestno zlasti bolgarsko zgodovino (V. N. Zlatarski) v kolikor je bila ta v posredni ali neposredni zvezi z našo narodno zgodovino v poedinih razdobjih naše
preteklosti. Nekatere zgodovinske osebe in družine (Nelipiči, Šubiči) so obdelane v tem »Orisu« nekoliko bolj podrobno kakor v učnih zbirkah, vendar v celoti ne segajo daleč preko okvirja širših in splošnih podatkov. Celotna zgodovinska snov je zajeta bolj biografsko ter je zato razčlenjena po osebnostih (gl. kazalo), ki bi naj bile osrednje točke ljudske zgodovine in zgodovinskega razvoja sploh. V tem oziru se naš avtor ni ravno mnogo osamosvojil od naših šolskih zgodovinarjev, ki dajejo mnogim zgodov. osebam in njihovim idejam v svojih knjigah široko polnomočje in skoro glavno besedo v socialnem razvoju narodov in plemen. Kdor bi se postavil na nasprotno filozofsko stališče, bi seveda moral to ali ono ugotovitev naših šolskih zgodovinarjev v marsičem popraviti ali jih vsaj' izpolniti z razlogi socialno - ekonomskega značaja dotične dobe in šele potem bi postala dejanska zgodovinska slika s stališča dobe in njenih razmer bolj jasna in plastična. Znanstvena v pravem pomenu besede! Hrvatski pedagog J. Turič popolnoma pravilno pravi, »da politička povijest ne srni je da ostane povijest vladara i njihovih porodica i ratova ni u vri-jeme, kada je vladareva volja prividno odlu-čivala sudbinom naroda, i kad su se ratovi vodili poradi vladara i njihovih porodica«. (Metodika šfkdle rada, str. 59.) Sploh pa je opaziti, da prevladuje v šolskib knjigah enostranska politična zgodovina!
V Šedivvjevem »Orisu« me je zlasti zanimala kulturna zgodovina in njen obseg. Pisec jo obravnava ločeno na dveh mestih (str. 85—104 in str. 187—199), skupno (torej na 30 straneh, kar obsega komaj eno desetino obsega knjige. J. Šedivy sicer sam pravi, da se je moral radi omejenega prostora omejiti v kulturni zgodovini samo na nekatere najvažnejše stvari, v najnovejši dobi pa se bavi ž njo le mimogrede..., kar se mi pa ne zdi spričo pedagoško - vzgojne važnosti kulturne zgodovine dovolj upravičeno. Res je sicer, da nimamo iz zgodnjega srednjega veka na razpolago mnogo virov, vendar bi bilo treba v šolske svrhe obdelati ta poglavja v širšem obsegu, zato pa krajšati ali celo izločati manj
pomembna poglavja in odstavke iz politične zgodovine. Zakaj neki morajo biti v šolskih knjigah zastopani skoro vsi kraji, plemiči in njihovi sorodniki, ki so kdaj vladali med našim ljudstvom? In kako naj čitatelj pojmuje zgodovinsko osebo, če jo knjiga omenja v brzojavnem stilu z 10-ali 20-imi besedami, v 2 ali 3 kratkih vrsticah? Moderna metodika zgodovinskega pouka je največja nasprotnica takih splošnosti in dedukcij in vendar itiči šol. zgodovina še vedno v tem suženjstvu ...
Kdor bi hotel n. pr. prešteti iz naših učnih in pomožnih knjig imena oseb in osebic, ki jih posamezni avtorji omenjajo (da, samo »omenjajo«) v svojih zbirkah, bi mu najbrže zmanjkalo sape, toliko jih je! Nič ne pretiravamo, če rečemo, da omenja skoro vsaka deseta, petnajsta beseda šolsko-zgodovinskega teksta kako lastno ime, ki je še pogostokrat podprto s kako malopomembno letnico. Ni torej čudno, če smatrajo nemški metodiki take priročnike za navaden zgodovinski »adre-sarij«. Naše šolske in pomožne knjige navadno samo registrirajo zgodovinska dejstva in pojave, dostikrat samo v obliki brzojavnih poročil in inseratnih notic, na mesto da bi učno snov in poedine dogodke podrobno opisovale in jih improvizirale v življenjske slike, ki so vezane na določeni kraj, čas. osebe in dejanje. Šolska zgodovina se mora približevati zgodovinskim povestim, potem je živa in polna! Šele tedaj lahko govorimo o vsebini in doživetju! Nemška metodika Weirich in Lin-ke sta že davno pokazala novo smer in pot v beleženju zgodovinske snovi. Njuno geslo je: pripovedovanje in opisavanje, detajliranje in fabuliziranje... in to tako, da ostane točnost zgodovinskih dogodkov in pojavov neokrnjena. Podobno obravnavo zagovarja tudi J. Turič, ko pravi: Historijski dogadaj bit če tek onda jasno prikazan, ako je jasno prikazan svagdašnji život običnog čovjeka ono-ga vremena. Tako na pr. za seobe Slovena na Balkan i za njihova dolaska ovamo mora biti prikazan njihov način stanovanja, putovanja, priredivania hrane, svagdašnji privredni rad, medusobno opčenje, moč, koja ih drži sku-pa.« (Str. 63.) Zato je ves dosedanji način eks-cerpiranja, registriranja in krajšanja učne snovi samo po znanstveno-strokovnih vidikih, ne da bi se poudarjale tudi zahteve didaktike in specialne metodike, zgrešeno in napačno! Učiteljeva priprava na pouk in na zgodovinsko uro, ki naj resnično uspe, zahteva teme-ljitejše podatke in obširnejšo snov strokovne literature, ne pa samo par generalnih podat-
Lepo boste oblečeni
ako si nabavite tkanine za plašče, kostume aH obleke pri t vrd ki
A. ŽLENDER
LJUBLJANA - MESTNI TRG 22
Tvrdka ima ogromno izbiro različnega manufakturnega blaga, res dobrih kvalitet, okusnih vzorcev in barv in skrajno solidnih cen.
Učiteljstvu popust! — Vzorci na zahtevo!
Pristopajte kot zadružniki k UČITELJSKI TISKARNI
kov. Dostikrat je strokovni drobiž veliko zanimivejši in lepše ilustrira zgodovinske enote kakor pa splošne dedukcije in široki zaključki odraslih ljudi in strokovnjakov. Tako prihajamo do vprašanja učiteljevega priročnika (za zgodovinski pouk), ki učitelju narodne šole ne more biti n. pr. navadna srednješolska učna knjiga, kakor to mislijo nekateri avtorji in založniki takih knjig.
Kaj torej naj vsebuje tak učiteljev zgodovinski priročnik za pouk v narodnih in nižjih srednjih šolah? Nič drugega kakor zbirko podrobne učne snovi, tvarino in g!rar divo iz naše narodne zgodovine, material strokovne vsebine in pa važnejše zgodovinske vire in dokumente. Podrobnosti, ne pa same preglede in posnetke! V takih zbirkah učne tvarine naj bi bila odlično zastopana poleg politične tudi gospodarsko - kulturna zgodovina po možnosti v širokih življenjskih izsekih in razvojnih slikah. Ni treba, da bi morala biti strokovna snov tudi metodološko oblikovana do zadnje -črte, kajti tako obli-vanje mora biti prepuščeno učitelju samemu, da si potrebno snov sam prikroji v duhu svoje metode in prakse. Individualno in svobodno! V duhu delovno-produktivne šole!... in knjig, če bi se lotili takega zbiranja. Vsak zvezek bi naj obravnaval samo eno določeno dobo z njenimi najbolj karakterističnimi dogodki in pojavi. Taka razdobja bi bila: doba naseljevanja in pokristjanjenja, doba srednjeveških južno-slovanskih držav, doba srbske sužnosti pod Turki, doba kmetske tlake, uporov in reformacije, doba iznajdb in izumov, doba srbskih ustankov etc.... Možne in primerne pa so tudi druge razdelitve zgodovine po gospodarsko-produktivnih Vidikih (Kardelj: Potovanje skozi čas). Tako podrobno zbiranje gradiva naj bi vršilo več strokovnjakov in zgodovinarjev po načinu delitve dela in po skupnem oziroma enotnem načrtu. Redakcijski odbor take šdlsko-zgodovinske enciklopedije bi se moral spopolniti tudi s pedagoškimi strokovnjaki, kajti le tedaj bi utegnilo biti delo res popolno in vsestransko praktično.
Z izdajanjem takih perijodičnih zbirk učne snovi bi se katerakoli založba lepo oddolžila posebnim kulturnim nalogam, zlasti in v prvi vrsti pa vsemu učiteljstvu, ki je med našimi intelektualnimi sloji najzvestejši in številčno najmočnejši konzument slovenske knjige.
Z dosedanjimi izdajami strokovnih spisov v splošne namene si šole in učiteljstvo pri pouku ne morejo veliko pomagati, kajti ena in ista knjiga določene 6troke ne more hkrati služiti vsem gospodarjem in mojstrom. Zlasti šolska literatura ima svojevrstne naloge in zahteve, potrebe iki probleme! Naša šola je vredna tega zanimanja!
Albert Žerjav, Maribor.
Ali ste že član
Učiteljske tiskarne?
France
Bevk
o
svojih „Pastircih"
Pri letošnjem nagradnem tekmovanju za redne publikacije M. M. je bil nagrajen s 3000 Din nagrade Bevkov rokopis »Pa-stirci«. Ker smatramo to delo za eno naših najboljših mladinskih povesti, smo Se obrnili do avtorja z vprašanji, ki naj posvetijo v njegovo delavnico in pokažejo njegov oseben odnos do »Pastircev«'. Bevkove odgovore priobčujemo dobesedno. A. S.
Pastirsko življenje rad opisujem. Postanek »Kresne noči« in »Jagode« je bil združen s posebnim užitkom, ki sem ga le redko občutil pri pisanju drugih del. Isto je bilo s »Pa-stirci«. Morda se ne motim, ako trdim, da se mi pri obdelavi takih motivov oglasi posebna struna. Res ne vem, zakaj mi je ta stan — če ga morem tako imenovati — tako po srcu.
Morda ni brez pomena, da je bil moj ded par desetletij za pastirja na otavniški planini pod Poreznom in moj oče vrslto let za pogo-niča. Jaz nisem bil pastir, razen takrat, ko so bili pri sosedu vsi otroci zboleli za ošpicami. Pasel sem torej le kratko dobo.
Toda sem moral hoditi po jesen je in le-ščevje na gmajno, skrbel sem za kozo, iki smo jo imeli doma. Da, tista gmajna, ki sem se je dotaknil že v nekaterem svojih del, a sem jo najživeje popisal v »Pastircih«. Danes je ni več v tisti krasdti, kakor sem jo poznal v mladosti. Razdeljena je, po velikem delu iztreb-
ljena, vsa spremenjena. To ni več gmajna. Ona živi le še v mojem spominu.
S sekirico ali s krivačem za pasom sem jo obiskal skoraj vsak dan, poznal sem jo do zadnjega kotička. Takrat sem se pogosto sestajal s pastirci, občutil nekatero njihovih vragolij na svoji koži. Toda doživel sem z njimi tudi obilo lepih trenotkov. Nihče ne zna toliko raznih umetelnosti in iger kot pastirji. Toda tudi nihče ne zna biti tako maščevalen in iznajdljivo poreden kot oni.
Največja sramota za pastirja, če so mu tovariši »ogrebli čmrlje«. Toda to je. take vrste porednost, da ne gre v mladinski spis, zato sem moral Lenartu naprtiti drugo težko pozabno nevšečnost. Menda ni v »Pastircih« nobenega prizora, ki bi ga sam ne bil videl ali doživel. Da sem se bil nekoč ujel v lisičji skobec, mi menda v tem pogledu ni škodovalo, in tudi ne, da sem se bal nekega lovca kot živega vraga. Še dobro se spominjam, kako se je eden sosedovih — danes ne vem več, kateri je bil — strahovito hudoval. ker so mu zarezali gugalnico. Seveda smo se takrat le smejali njegovi jezi.
Šele mnogo pozneje sem pomislil ob spominu na to: Kaj, če se je to zgodilo iz maščevanja? In kaj bi bilo. ako bi se bila zaradi tega zgodila nesreča? Tu se odpira polje pisateljevi domišljiji.
Ko sem se začel zanimati za mladinsko povest in zbirati primerne motive, sem zapisal tudi tega. Načečkal sem tudi sirovo ogrodje fabule in vse skupaj vrgel v predal.
Ob koncu preteklega leta. ko sem nameraval pisati povest za »Mladinsko matico«, sem ga z nekaterimi drugimi motivi vred zopet potegnil na dan. Zdel se mi je od vseh najbolj dozorel. Zavrgel sem staro fabulo, ohranil sem le osrednji dogodek. Tudi prvotne osebe sem nadomestil z novimi, ki imajo drugačne značaje kot prejšnji. Prve strani sem pisal s strahom, da Se mi bo pero ustavilo in bo treba delo zopet odložiti. Strah ni bil utemeljen. Že po prvih poglavjih sem čutil, da se mi je vsaj malo posrečilo oživeti pokrajino in osebe.'
Trudil sem se, da bi opisal gmajno in pastirsko-življenje tako, kakor živita še danes v mojem spominu. Toda glavno pozornost sem obračal na Lenartovo notranje doživljanje1 po storjenem »zločinu«. To je bila osnova motiva in je jedro povesti, ki sem jo imel pred očmi že v prvotni fabuli. Brez tega jedra bi povesti sploh ne bil pisal. V prvi vrsti zato, ker mi je opisovanje takih notranjih bojev zelo po duši. V drugi vrsti pa sodim, da je tudi otroku treba kazati življenje od vseh strani, tudi od resne. Umetnost je prav v tem, da jim zna pisatelj pravilno razdeliti žalost in radost, svetlobo in sence. Tega sem se držal pri »Tovariših« in se bom držal pri vseh mladinskih povestih, ki jih bom morda še napisal. In četudi ni bilo to moj glavni namen — hotel sem le napisati dobro mladinsko povest — sem nazadnje hotel dati z omenjenim jedrom delu tudi idejni — pedagogi porečejo »vzgojni« — poudarek. To se mi je zdelo danes, ko se širi po svetu nevarna miselnost, ki obožuje silo in ne spoštuje življenje sočloveka, bolj potrebno kot kdaj prej.
Že precej dolgo je od tega, ko sem bil napisal članek proti tendenci v mladinskih spisih. Kljub gorenjim vrsticam bi ga še danes podpisal. Zahteva po tendenci je čisto, nepotrebna. Če je kako delo pisano s talentom in z resno umetniško ambicijo, bo samo po sebi umevno že vsebovalo neko vzgojno jedro, ki bo vplivalo naravno in nevsiljivo. Če pa je povest slaba, papirnata, neživljenjska, je tendenca ne bo rešila, ampak še poplitvila, če ostreje pokazala na njene nedostatke ... To le mimogrede. O tem bi se dalo napisati celo poglavje.
Kako sodim o »Pastircih«? Ali sem z njimi zadovoljen? — O kvaliteti kakega dela je pisatelju samemu težko soditi. Zato je potrebna neka časovna razdalja. Sodim pa. da je to moja najboljša mladinska povest. Morda se motim. Sicer pa svoja dela navadno ne gledam s stališča ali so boljša ali slabša. Pač pa jih ločim v dve skupini, v tista, ki so mi manj ali bolj po srcu. No, »Pastirce« uvrščam med tista dela, ki so mi zelo po srcu.
Sistem javnega izobraževanja na Češkoslovaškem
(Iz češčine prevedel V. K.)
(Nadaljevanje.)
UPRAVA OKRAJNIH IN ŽUPNIH PROSVETNIH ODBOROV.
Uprava prosvetnih odborov je jako komplicirana in zahteva od tajnikov, da svojo funkcijo res pravilno razumejo in ji žrtvujejo vso svojo natančnost.
Tajnik vodi delo prosvetnega odbora, vodi evidenco nad prosvetnim udejstvovanjem in stanjem ter opazuje in kvalificira delovanje javnih občinskih knjižnic, daje nasvete in Vzpodbu ja za prosvetne akcije, organizira najrazličnejše prireditve krajevnega prosvetnega odbora, itd. Vendar ne more izvršiti društveni tajnik vsega dela, marveč mu morajo priskočiti na pomoč tudi odborniki in drugi funkcionarji krajev, prosvetnih odborov. Zato je najbolje, da si vsi krajevni in drugi prosvetni odbori porazdelijo svoje široko polje dela na najrazličnejše osebe oziroma člane prireditvenega odseka. Dobro je tudi, da se ustanovijo samostojni odbori, ki izvršujejo v sporazumu s prireditvenim odsekom določene naloge in tako razvijajo in vodijo določeno ljudsko-izobraževalno akcijo.
Tako je ustanoviti tiskovni odbor, knjižnični, predavalni. godbeni, 'kinematografski, gledališki, umetniški, in še druge odbore.
^Naloga takih prosvetnih odborov je natančno določena po prireditvenem odseku. V glavnem imajo odbori sledeč delokrog:
1. Organizacijski in tiskovni odbor. Predsednik je tiskovni in organizacijski referent.
Ta odbor vodi zapisnike o sejah. Pripravlja poročila za časopise, oz. po možnosti urejuje lastni časopis za organizacijo prosvetnega dela.

Splošne vesti
SPOMINI NA KRALJA ALEKSANDRA L
S tem naslovom je bila otvorjena razstava v Jakopičevem paviljonu v soboto, 6 t. m. vprav v dneh, ko se zaključuje globoka žalost za blagopokojnim kraljem. Otvoritvi razstave je prisostvovalo mnogo uglednega občinstva, tako ban dr. Puc, dvorna dama ga dr. Tavčarjeva, zastopnik univerze, francoski in češki konzul, zastopnik generala, zastopniki kulturnih ustanov: intendant gledališča, Glasbene matice, Konzervatorija, Francoskega instituta, TOI zbornice, Velesejma, vseh ljubljanskih društev, zastopniki šolstva itd. Razstava je bila otvorjena z državno himno, ki jo je zaigral orkester konzervatoristov. Za trikratnim klicem: »Slava pokojnemu kralju«, je; orkester zaigral E. Adamičevo »Žalno koračnico«, nakar je sledil ogled razstave.
Razstava sama je vzorno prirejena. Ogiromno število slik iz oredvojnih, vojnih in povojnih časov spominja gledalca na vesele in žalostne čase naše preteklosti. Razstava sama imia. dvojen pomen. Prvič v tem da je zbrala mnogo zgodovinskega materiala v sliki in tako izvršila važno zgodovinsko kulturno nalogo, drugič v tem, da nam je pokazala osebnostni lik pokojnega kralja v živi sliki, tako, da vpliva na gledalca kar neposredno. Poleg originalnih slik ogromnega formata (Vavpotič, Šan-tel, Tišov. Jakac), iki prevzamejo opazovalca z zanimivimi predmetnimi in barvnimi kompozicijami, je na razstavi največ fotografij, nri katerih jia zanimivo to da nastopa pokojni kralj vedno v (družbi z narodom. Zanimive so tudi fotografije iz osebnega življenja (na lovu, na dvorcih v Sloveniji, vojvodini, Rumuniji). Posebne omembe pa so vredne ogromne povečave splitskega: fotografa Boroviča, ki predstavljajo povratek pokojnega kralja iz Mar-seja v Split. Razstava je odprta i dostopna občinstvu do konca, meseca. Želeti bi bilo, da jo poseti tudi čimveč šol.
—	Zahvala za čestitke Nj. V. kralju z Masarykove proslave 9 sreskih društev JUU v Ljubljani 9. marca 1935. Gospodinu Jožu Župančiču, pretsedniku JUU — Litija. — Po Najvišem nalogu čast mi je izjaviti zahval-nost na izraizima odanosti i vernosti, podne-senim Njegovom Veličanstvu Kralju i Kraljevskem Domu sa proslave 85 - godišnjice pretsednika Čehoslovačke republike Gospo-dina Dr. Tomaša Masaryka od strane Jugo-slovenskog učiteljskog udruženja. — Minister Dvora: Milan Antič.
—	Velikonočne počitnice trajajo letos od 18. aprila do 6. maja.
ŠOLSKI IZLETI V ŽUPANOVO JAMO PRI GROSUPLJEM.
Naša ožja domovina ima vse .polno pri-rodnih krasot. Med te spadajo tudi podzemske jame, ki jih je v kraških predelih naše domovine v obilici. Najlepša med vsemi je seveda svetovnoznana Postojnska jama, ki pa je žal sedaj izven mej našega osvobojenega ozemlja.
Tja sedaj ne moremo, oziroma je njen poset združen z raznimi težkočami. Imamo pa zanjo nadomestek, in to je Županova jama pri Grosupljem, ki jo je 1.1926. odkril župan Josip Perme v Ponovi vasi.
»Društvo za raziskovanje jam« v Ljubljani je jamo natančno preiskalo in dr. Valter Bohinc jo je natančno popisal v »Geografskem vestniku« za 1. 1926.. iz katerega je bil napravljen in izdan poseben odtis z naslovom »Županova jama«. Tu čitamo., da je v ja-
mi toliko raznih zanimivosti, kakor malo kje in da zasluži vso pozornost.
Prvotni vhod, ki je bil za marsikoga precej neprikladen, so letos zaprli in napravili povsem položen in vsakemu dostopen vhod skozi zgodovinsko znano »Ledenico«. Z njim je jama veliko pridobila, posebno, ker vodi pot skozi »Srebrno dvorano«, ki je najlepši del jame.
V	»Jami župana Permeta«, kot sei sedaj imenuje, je mnogo očarljivih krasot in je postala najpriljubljenejša točka zlasti za maj-nilške izlete. Izlet v to jamo ni prenaporen. Z vlakom se pripeljemo do Grosuplja, od tu pa gremo peš po novozgrajeni banovinski cesti, ob kateri je tovarna motvoza, ki si jo izletniki lahko ogledajo. Od tu je pol ure hoda do Ponove vasi, kjer ima odkritelj jame gospodi Perme gostilno. On brani ključe od vhoda v jamo, preskrbi spremljevalce ter gre z izleitniki navadno tudi sam.
Od Permeta do jame drži še 3 km dolga, položna, senčna in urejena gozdna pot.
Letošnja preureditev jame ter znižana vstopnina bosta gotovo pripomogli k večjemu obisku. Za ogled jame po šolarjih in skupinah znaša vstopnina le toliko, da se krijejo fak-tični stroški za razsvetljavo in spremstvo.
V	Permeltovi gostilni v Ponovi vasi dobe izletniki razna gorka in mrzla jedila. Za kosilo večjim skupinam se je treba poprej javiti po dopisnici in se računa kosilo po dogovoru.
J. N.
—	Drobtine? Ne! Pod tem naslovom je izšel v prejšnji številki članek, ki najbrže ni bil čitateljem dovolj jasen. Radi nepredvidenih ovir ni mogel članek iziti v celoti. Toliko v opravičilo in pojasnilo.
—	t Strnad Fran. V Mariboru je te dni umrl nestor primorskega učiteljstva, šolski ravnatelj, v pokoju in hišni posestnik Strnad Fran. Rojen je bil 1846. v Št. Vidu na Vipavskem. Prvo učiteljsko službo je nastopil 1866. v Alturi pri Puli, potem je bil od1 1872. vedno v goriškem okraju, v Kojskem do 1876.. v Kamnjah do 1880. in je ostal kot nadučitelj v Črničah do svoje upokojitve 1906. Vedno je bil med prvaki naprednega učiteljstva na Primorskem. V Gorici si je zgradil čedno hišico, a jo je po končani vojni prodal in se naselil v Mariboru. — Zavednega tovariša smo goriški učitelji spoštovali radi odločnega naprednega mišljenja in strokovnega znanja. Bil je vedno v narodnih diruštvih in zelo ugleden prosvetni delavec. — List za listom pada in vedno redkejše so vrste sta're učiteljske generacije iz neodrešene domovine. Počivaj v miru v naročju svobodne Jugoslavije, katero si tudi Ti. značaj ni tovariš, klical v življenje s svojim nad pol stoletnim delom na prosvetnem polju, kamor še ni prišla... Slava Tvojemu spominu!	A. U.
—	Mladina piše in čaka odgovora! Učenci in učenke mnogih šol pišejo na razne šole pisma. Tako dopisovanje je gotovo zelo važno iz narodnih in učnih ozirov. Dopisovanje se vrši preko šolskih upraviteljstev poštnine prosto. Opažam, da nekatere šole redno in točno odgovarjajo na pisma mladih dopisnikov. Od nekaterih šol odnosno razredov pa ni nikalkih odgovorov. Mladina je zato razočarana... Vpeljimo pri dopisovanju naše dece običajne oblike družabnega življenja: to je odgovar-jajmo na došla pisma. Tisti ki menijo, da jih odgovori obremenjujejo pri pouku, naj poizkušajo uporabiti pošto za pouk in bodo vi-
Prireja tečaje za dopisnike, za prosvetne liste. Skrbi za prosvetno in knjižnično organizacijo v okraju. Daje iniciative in nasvete.
2.	Knjižnični odbor. Njega predsednik je ■okrajni knjižnični referent. Ta odbor vodi sejne zapisnike. Izvaja statistična poročila o stanju in delovanju javnih občinskih knjižnic. Vodi sezname knjižnic in knjižničarjev. Predlaga prireditvenemu odboru potrditev knjižničarjev v občinah do 2000 prebivalcev, predlaga v potrditev knjižnični red in izposoje-valno takso ter posreduje za ureditev pogodbe med javno občinsko knjižnico s posestniki drugih knjižnic. Predlaga prireditvenemu odboru za ministrstvo prosveite nadzornike za okoliške knjižnice. V evidenci vodi državne podpore za ves okraj, oziroma za posamezne krajevne prosvetne odbore. Skrbi za točno izvajanje zakona o knjižnicah po občinah, po knjižničnih nadzornikih, knjižnicah in po knjižničarjih. Vodi upravo priročne knjižnice prosvetnega odbora. Prireja kratke knjižničarske tečaje. Prireja knjižne razstave. Sestavlja vzorne knjižne sezname.
3.	Predavateljski odbor. Predsednik je referent za predavanja.
Ta odbor vodi zapisnik svojih sej. Izvaja in sestavlja statistična poročila o prosvetnem delovanju. Vodi seznam krajevnih prosvetnih korporacij in odborov. Predlaga prireditvenemu odseku zastopnika v odbor ljudskih tečajev, katere prirejajo prosvetne korporacije z državno podporo. Pripravlja predavanja in programe tečajev državljanske vzgoje in drugih izobraževalnih ciklusov. Sestavlja imenik predavateljev. Prireja tečaje za predavatelje in ljudske tečaje. Preskrbuje predavatelje krajevnim prosvetnim odborom.
4.	Godbeni odbor. Predsednik je godbeni referent. Sestavlja programe godbenih prireditev in akademij in skrbi za uresničenje teh Programov. Prireja ljudske koncerte. Skrbi za narodno pesem.
Kinematografski odbor vodi zapisnike svojih sej. Skrbi za poučne in dijaške kinematografske predstave. Nadzira nivo kinematografskih predstav v kinematografih svojega okoliša. Predlaga prireditvenemu odboru za okrajno politično upravo imenovanje kinematografskih poročevalcev. Vodi statistiko kinematografskih predstav za ministrstvo prosve-te. Skrbi za skioptična predavanja. Izposojuje si in preskrbuie razne skioptične serije slik zase in za posamezne prosvetne komisije ter organizira pravilno izrabo skioptičnih predavanj.
6.	Gledališki (dramatični) odbor. Predsednik: gledališki referent.
Dramatični odbor vodi zapisnik svojih sej. Vodi statistiko gledaliških predstav v okraju. Priporoča ugodne oz. primerne dramatične igre za odre v svojem okraju. Prireja režiserske tečaje. Skrbi za okrajno dramatično knjižnico.
7.	Odbor za ohranitev zgodovinskih spomenikov. Predsednik: referent za zgodovinske spomenike.
Vodi statistiko ugotovljenih umetniških, zgodovinskih in prirodnih spomenikov v okraju. Vodi v evidenci pregovore in reke, šege, navade in vraže, pripovedke in bajke, stare pesmice in drugo narodno blago. Skrbi za strokovno vodstvo muzejev. Prireja tečaje za občinske kronikarje.
8.	Umetniški odbor. Predsednik: referent za umetniško vzgojo naroda.
Najvažnejša naloga tega odbora je skrbeti za estetično stran občin, hiš in stanovanj. Prirejati umetniške razstave. Urejevati zbirko umetniških reprodukcij.
Predsedniki odborov so člani prireditvenega odseka in obenem referenti za pripadajočo vrsto ljudske vzgoje.
Zaradi enotne organizacije prosvetnih odborov in obenem organizacije ljudsko-izobra-ževalnega dela ter uspešnih rezultatov, se pri-Doroča, da si ustanovijo okrajni prosvetni odbori obvezen delovni spored.
(Dalje prih.)
deli, koliko svežine prinašajo pisma mladih neznanih piscev v naše učilnice. Moji malčki vodijo o odposlanih in došlih pismih točno evidenco, verjetno drugje tudi O šolah in razredih, ki molče in ne odgovarjajo, si ustvarijo malčki svoja mnenja, ki jih potem posplošijo na ves tisti kraj.
Prosim v imenu dece: pišite z vseh krajev, če imate, priložite slike zanimivosti domačega kraja, opišite življenje in delovanje domačinov; mladini služijo taki podatki bolj, kakor tisto iz učnih knjig. Daijmo mladini priliko, da spoznava domovino in jo ljubi!
Kdor je z odgovori na dolgu, naj pohiti!
— nč —
—	Dušica — nova otroška igrica iz življenja planinske flore. Dih prirode veje iz zdih-Ijajev narciz in končava ob prezgodnem umiranju strtega življenja. Avtorica igrice »Punčke žive« tov. Hotzel - Lehrmanova« je tudi v »Dušicah« prav posrečeno segla v globine otroških src. Na prvo uprizoritev osnovne šole v Cerkljah pri Kranju z dne 14. t. m. (ob 15. uri) opozarjamo vse okoliške šole.
—	Če posetite ob velikonočnem odmoru Maribor, zglasite se v Učiteljskem domu Ko-sarjeva ul. 41, ki Vam nudi lahko vso oskrbo po primerno nizki ceni.
—	Razstava gospodinjsko nadaljevalne šole v Cerkljah ob Krki. Pretekli mesec je končala gospodinjsko - nadaljevalna šola v Cerkljah ob Krki. Uprava šole je priredila ob tej priliki irazstavo, katero so posetili krški sreski prosvetni referent g. Hrovat Ivo, gg. ekonoma iz Krškega in Brežic in ogromna masa našega podeželskega ljudstva, kar priča, da se ljudstvo za take tečaje v resnici zanima, ker spoznava njih potrebo in korist. — Vodstvo šole je bilo v prav veščih rokah tov. Hlebec F.ra-nje, ki je s pridnostjo in strokovnim znanjem ter njej lastno gospodinjsko spretnostjo nudila učenkam vsega, česar bodo potrebovale kot bodoče gospodinje. Pri tem delu je našla v svoji koleg in j i M. Mahničevi najboljšo oporo. Obe sta bili na razstavi deležni vidnega priznanja in pohvale. Obema tovarišicama iskreno čestitamo!
—	Sresko društvo Krško, poziva vse tovariše in tovarišice, da plačajo takoj vso zaostalo članarino, ter 'naj ne delajo s tem težav blagajniku in obveznostim društva!
—	Pomladek Rdečega križa narodnih meščanskih, srednjih in strokovnih šol v Ljubljani priredi v nedeljo 14. aprila t. 1. točno ob pol 11. uri dop. v veliki dvorani hotela Union akademijo v proslavo dneva Pomladka Rdečega križa. Program je zelo pester. Na sporedu so pesmi, prizorčki, deklamacije, zborne deklamacije, harmonike. Čisti cllobiček je določen za počitniško kolonijo revnih in bolehnih članov PRK. Vstopnice od 10 Din navzdol. Tovariši in tovarišice, posetite akademijo, ne bo Vam žal! Vstopnice dobite na šolah ali v Matični knjigarni.
Osebne ¿radeve
—i Napredovali so učitelji (-ce) v VIII. skupino: Fink Oton iz Bu,kovice, Osterc Marija iz Sv. Andraža v Halozah, Urbančič Justina iz Ajdovca, Hrast Natalija iz Makol; v VI. skupino: Kopriva Franja iz Lokovice (Dobrnič), Marušič Valburga iz Adrijancev, Tomšič Alojzij iz Ormoža; v V. skupino: Schell Henrik iz Slov. Konjic, Vobič Amalija iz Maribora, Gomilšek Ljudmila iz Vidma na Savi, Žen Ivan iz Soteske.
—i Premeščeni so z odlokom ministrstva prosvete naslednji učitelji in učiteljice: Po prošnji: Arhar-Jenčič Valerija iz Pertoče v Radeče, Božič Frančiška iz Verdrenga v Št. Jernej, Cebular Marija iz Krašnje v Borovnico, Člč-Hafner Ivana iz Planine v Ivance, Či-ček Olga iz Kapele v Ljutomer, Danev Danilo iz Dragutuša v žažar, De Costa Anton iz Slovenjgradca v Šoštanj, Fajdiga Vida iz Sela v Stranje, German Rihard iz Črne v Pernice, Grilc Ljudmila iz Višnje gore v Kopanj, Je-zeršek-Kozina Ana iz Središča k Sv. Trojici, Jezeršek Ivan iz Cajnarjev k Sv. Trojici, Jur-ca Marija iz Mekinj v Nevlje, Kastelic-Štru-kelj Ljudmila iz Šmartna pri Slovenjgradcu v Senovo, Kavšek Frančiška iz Dragatuša v Črnomelj, Kinčič Marija iz Pertoče v Gederov-ce, Lazar Pavla iz Dobrniča v Št. Jurij pri Grosupljah Makarovič Vladimira iz Korinja v Lučine, Makarovič Marija iz Krke v Lučine, Nartnik Marija iz Tribuč v Rožni dol, Novak Stanislava iz Stanj v Krašnjo. Podjaveršek Marija iz Polja v Rogaško Slatino, Pogačnik Milan iz Gor. Tuhinja v Komendo, Rijavec Cirila iz Polšnika v Sv. Anton v SI. gor., Skulj Vlada z Zidanega mosta na Vrhniko. Strnad Rudolf iz Sv. Martina na Poh. v Tinje, Škod-lar Ivana iz Dobrepoija v Smlednik, Šurla Marija iz Ajdovca v Dvor, Šuler Stane iz Starega trga v Dobrepolje. Tavželj Josip iz Sv. Duha v Hal., v Zavre. VeTčon-Engelman Milena iz Vodic v Zalog, Vodeb VeTa iz Nakla v Šmarno pri Kranju, Zakrajšek Nada iz Rožnega dola v Tribuče, Zupančič Josip iz Dražgoš v Selca, Župan Ana iz Vidoncev v Gornjo Lendavo, Belihar Anton iz Tržiča v Zid. most. Ziherl Alojzija iz Vrhloga v Trzin. Istenič-Pahor Ka-rolina iz Čadrama v Št. Vid nad Ljubljano, Petek Vera iz Sv. Jurija ob j. ž. v Žalno, Zemljak Stana iz Podkraja v Sv. Jurij pod Kumom, Kocuvan Adolf iz Belih vod v Sv. Benedikt v SI. gor., Kavec Marija iz Laškega v Kranj, Terček Alojzij iz Tržiča v Žalno, Majhen Aleksander iz Črnomlja k Sv. Miklavžu pri Ptuju. Dougan Ana iz Sv. Miklavža pri Ptuju v Črnomelj.
—i Premeščeni so po potrebi službe: Božič Ljubica iz Cerknice v Orešje, Dolinšek Marija iz Šmarja pri Jel. v Sv. Štefan, Duh Kristina iz Dokležovja v Melince, Fister Fran iz Sv. Trojice v Cajnarje, Gregoretič Stana iz Sv. Lovrenca v Sv. Lenart pri Vel. Nedelji,
Jenko Lidija iz Knežje vasi v Sde pri Hinju, Kaus Frida iz Sv. Barbare v Hal. v Majšperk, Košutnik Roman iz Sv. Marjete niže Ptuja v Majšperk. Kragelj Terezija iz Solčave v Tržišče, Ladič Milan iz Čepelj v Sinji vrh, Lapaj-ne Janko iz Šalovcev v Budince, Logar Franc iz Božakova v Radovico, Lužar Ljudmila iz Sv. Marjete niže Ptuja na Ptujsko goro, Mrše Rozalija iz Tržišča v Bušečo vas, Obran Pavla iz Kamnice v Ormož, Osvald Matilda iz Laz v Gornje Sušice, Pertot Rafael iz Nakla v Dražgoše, Prislan Helena iz Nove Štifte v Rečico, Raspolič Štefica iz Triblja v Dragatuš, Senegačnik Adolf iz Primskova v Javorje, Škafar Ivan iz Tomišlja v Vače. Vidmar Bojana iz Sv. Petra v Žetale, Volčjak Ljudmila iz Blok v Dobrniče.
Učiteljski pravnilc
—§ Ugotovitev časa, ki se šteje za pokojnino uslužbencem, ki so sprejeti v drž. službo po 1. aprilu 1931.
Drugi in tretji stavek 2. odstavka § 274. urad. zakona določa, da je organ, ki izdaja odločbo o postavitvi (sprejemu v drž. službo), dolžan (mora) hkrati z izdajo te odločbe ugotoviti, kateri čas se priznava za pokojnino po tem zakonu. Če je odločba o postavitvi ukaz, se ugotovi čas s posebno rešitvijo, ki se izda hkrati z ukazom; če se pa izda odločba o postavitvi v obliki rešitve, tedaj se ugotovi čas s to rešitvijo.
V teh primerih ocenjuje glavna kontrola hkrati postavitev in ugotovitev časa za pokojnino.
—§ Po § 247. ur. zak. se v disciplinskem postopanju ne plačujejo takse (postopek je dvojni: 1. za nerednost in 2. za disciplinske prestopke).
Ministrstvo financ, oddelek za davke je izdalo z odlokom br. 49346/111/34 z dne 14. III. 1935. sledeče tolmačenje:
»Povodom pokrenutog pitanja, da li se odredba § 247. činovničkog zakona (da se u disciplinskom postupku ne plačuju itakse) odnosi i na kazne za neurednost (§ 184.) odelje-nje poreza Ministarstva finansija na osnovi čl. 43. zakona o taksama daje sledeče objaiš-njenje:
Pošto i neurednost spada u disciplinske krivice okvalifikovane kao disciplinski istup samo što je izuzeta iz nadležnosti disciplinskih sudova i data u nadležnost odnosnih starešina to se odredba § 247. činovničkog zakona odnosi i na kazne za neurednost.
Sva dosadašnja objašnjenja izdata pro-tivna ovom povlače se.«
—§ Moji prejemki. Tovariše predsednike prosim, da po možnoslti razpečajo na prvem zborovanju poslane jim tablice.	V. G.
VAŽEN ODLOK GLAVNE KONTROLE.
Glavna kontrola je s svojim odlokom štev. 83.221 z dne 1. II. 1932. dostavila sledeče:
Z odlokom splošne seje glavne konltrole štev. 12.223 od 4. decembra 1931. je sklenjeno, da se o rešenjih izdanih v zmiislu 1. odstavka § 274. uradniškega zakona iz leta 1931. glede priznanja službenih let za pokojnino sedaj ne bo razpravljalo, nego se pravilnost priznanja dotičnega časa za pokojnino ocenil ob priliki razpravljanja o odreditvi višine pokojnine uslužbencu, ko bo upokojen.
Poleg odloka, ki ga izda po I. odstavku § 274 uradniškega zakona ministrstvo in drugi v to pooblaščeni organi, izdajo tudi rešitev o priznanju časa, bodisi za pokojnino ali napredovanje in ga dostavijo glavni konltiroli v oceno četudi ni na podlagi tega priznanega časa izdan odlok o napredovanju, o periodični povišici ali upokojitvi uslužbenca.
Ker oceni glavna kontrola po točki 12., čl. 29. zaik. o glavni kontroli pravilnost dekretov o službenih odnošajih državnih uslužbencev, ki jih omenja § 103. uradniškega zakona, in sicer: dekret o postavitvi, imenovanju, napredovanju, premestitvi, sltavljanju na razpoloženje in v pokoj, sprejetju ostavke in odpustitvi iz službe, je na svoji splošni seji štev. 83.221 od 25. januarja 1932. v zvezi z omenjenim odlokom štev. 12.223 od 4. decembra 1931. odločila: Vprašanja o službenih letih posameznih uslužbencev sme glavna kontrola vzeti v oceno samo v primeru' ko pregleda dekrelte o napredbvanju ali imenovanju uslužbenca v višjo grupo, o nalkazihi periodičnega poviška. o upokojitvi, o reguliranju pokojnine. Ne bo se pa ocenjevalo odlokov s katerimi se uslužbencu samo priznava gotov čas, a se mu ne nakazuje istočasno tudi skupina. periodična povišica ali pokojnina.
Glavna kontrola obvešča o tem odloku ministrstvo in ga prosi, da v bodoče odloke o priznavanju službenega časa, ako niso istočasno tudi odloki o napredovanju ali imenovanju, o dodelitvi periodične povišice, o upokojitvi uslužbenca in reguliranju pokojnine, ne doslt,avlja glavni kontroli, ker ji ta, kakor tudi rešenja dosedaj dostavljena po omenjenem odloku njene splošne seje, ne bo mogla vzeti v oceno. O tem odloku izvolite obvestiti tudi vse podrejene organe, ki so po ministrstvu pooblaščeni, da smejo izdajati odloke glede službenih odnOšajev državnih uslužbencev.
Naša gospodarska
organissacifa
—g Učiteljski dom v Mariboru. Izkaz za mesec januar, februar in marec 1935. za »Maistrov kamen« so nadalje darovali: učit. društvo za Dolnjelendavski okraj 495 Din; šola Svečina 20 Din. šola Sv. Marjeta ob Pesnici 50 Din. Druga darila: A, Hren, š. upr. v Studencih pri Mariboru, spominu ustanovitelja CMD, župnika Ivana Vrhovnika 100 Din;
I
učit. društvo za Ptujski okraj, članarina 829 Din. To je edino društvo v drav. banov., ki poleg deleža kot član naše zadruge plačuje še vedno tudi članarino, ki je bila določena, ko je bil »Učit. dom« še društvo. Vsa čast in vse priznanje ter naj iskre,ne jša zahvala temu zavednemu in požrtvovalnemu društvu! Tudi vsem ostalim darovalcem iskrena zahvala!
Gospodarska podjetja: zemljevidi Din 16.483'25, slike 1834 Din grb Din 667"50, Prekmurske pravljice 229 Din, »Deset let mariborskih šol« 15 Din.
M. Kožuh, blagajnik.
—g ZADRUGA »DOM UČITELJIC« V LJUBLJANI vabi na redni občni zbor, ki se
bo vršil v petek dne 26. aprila it 1. ob 9. uri dopoldne na šoli pri Sv. Jakobu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Volitve.
3.	Uspeh nabiralne akcije kamnov za dom-
4.	Smernice za nadaljnje delo.
5.	Slučajnosti.
Pridite vse tovarišice, članice in tudi ne-članice, da premotrimo stanje naše zadruge in nam z nasveti pomagate sestaviti delovni program za novo poslovno leto.
Poverjenice vseh srezov prosimo, naj nam vr.nejo pole s podpisi.
Načelstvo zadruge.
Mladinska
matica
—mm Velikonočna številka »Našega roda« izide v soboto 13. t. m., ida jo dobijo lahko vse šole še pred velikonočnimi počitnicami. Novo naslovno stran je izdelal Božidar Jakac. Vsebinsko je številka prav pestra. Mohar pri-občuje pesem »Mi orjemo«, Milkovič »Poklju-kaste zajce«. Nadaljuje se Hudalesovo »Zlo« in v Kunaverjevem prevodlu »Povesti potnikov«. Prav tako Kocjančičeva »Dva potepuha na Jadranskem morju« in Čehova-Gradni-kova »Kaštanka«. K. Širok priobčuje velikonočno pesem »Marija je po polju šla«. V Cici-banovem .rodu je obdelal Golar veselo rusko pravljico »Nehvaležno pišče«. Ahačičeva ima pomladansko »Prebujenje«, Plevelj pa »Belokranjsko«.
Bogalta je rubrika »Doma in po svetu«, ki nam nudi mnogo pestrega drobiža. Prav tako zanimiva je rubrika »Mladina piše«, ki priobčuje poleg pesmi in proze otrok tudi lepo risbo učenca Tomaža Kvasa.
Na platnicah so uganke. Razpisane so nove leipe nagrade, med temi belo jagnje.
Od ilustratorjev so zastopani Jakac, Bucik, Ravnikar in Ahačičeva.
—mm Za velikonočne praznike dajemo vse naše založbe z 25% do 50% popustom. Za mal denar Din 2'50 in 3'50 že dobite knjige naših rednih izdaj.
—mm »Vreme« iz Beograda od 4. aprila prinaša obširen članek, kjer komentira stati-sltiko časopisov in revija ki jo je izdelal prosvetni oddelek banske uprave. Dopisnik se čudi predvsem veliki nakladi mladinskih listov »Naše radosti« s 15.000 izvodov in posebno še »Našega roda«, ki izhaja v 21.800 izvodih, ter dodaja, da so to za malo Slovenijo zares velike številke. Čudi se, da imajo mladinski listi večjo naklado kot dnevni časopisi.
Učiteljski pevski szbor JUU
—pev Prihodnji pevski tečaj bo 24., 25. in 26. t. m. Pričetek ob 9. uri v Glasbeni matici. Tečaj za mali moški zbor prične 23. aprila istotam. Natančnejša navodila glede tečaja ste prejeli v okrožnici. Prosimo, da se po njih ravnate. Tovariši imajo rezervirana prenočišča v Akademskem kolegiju, tovarišice pa v hotelu Jadran.
Šolski radio
—r XXVII. teden. V torek 16. aprila bo izvajal Radiski dramski studio slušno igro: »Naša velika noč«, spisal Joža Vombeirgar. V kratkih šestih slikah nam prikazuje naše velikonočne običaje, kakor jih doživljajo in vidijo otroci. Pred cvetno nedeljo, zbirajo otroci šibe in zelenje za butaro, da jo bodo v nedeljo ponesli v cerkev. Tu zvemo za pomen raznih sestavnih delov butare, ki ga je ustvarila ljudska vera (n. pr. oljka varuje hišo ognja ob nevihti). Na cvetno nedeljo hite otroci z blagoslovljenimi butarami domov in dajo nekaj blagoslovljenega zelenja tudi živini. da bo bolje uspevala. Na veliki četrtek gredo k božjemu grobu in »Boga strašit«. Na veliko soboto zjutraj gredo po blagoslovljeni ogenj in ga razneso po polju, dioma pa zanetijo z njim ogenj, da kuhajo z njim piruhe in ostali »žegen«. Vse pa zaključi velikonočno jutro s slovesno procesijo. Slike prepletajo razne velikonočne zgodbe in legende. V nazorni sliki — v otroškem pogovoru in dejanju — nam kaže Ita igra poglavitne naše velikonočne običaje, ki jih iz dalje opazujeta tujec - popotnik in vodnik in jih z otroci vred sodoživljata. — Prihodnja šolska ura bo v torek 7. maja. Radijski dramski studio bo izvajal pravljično zvočno igro: »Zakleta Veronika«, spisal Joža Vombergar.
—r V kmetijskem radiu bo ob 7.30 v nedeljo 14. aprila predaval g. inž. Srečko Šabec: Vpliv krme, podnebja in tal na sposobnost mleka.
Pomladanski plašči, kostumi, kompleji, obleke in bluze samo zadnje novosti v največji izbiri pri
ELITE
Prešernova ulica št. 7-9
Ljubljana
i
ovo«
Slike z Jadrana
velikost 42 X 52 cm. Slike so v bakrotisku (po fotografijah), katerim je priložen kratek popis
1.	Baska na otoku Krku
2.	Mesto Rab na otoku Krku
3.	Slapovi Krke pri Skra-dinu
4.	Šibenik
5.	Pogled na Trogir z otoka Čiova
6.	Pogled na Split
7.	Dubrovnik
8.	Pogled na Kotorski zaliv z Lovčena
Cena serije 8 slik nalepljena na lepenki s platnenim robom Din 80"— nenalepljena Din 30'—. Posamezne slike se ne prodajajo! Za cenj. naročila se priporočata
Knjigarni „Učiteljske tiskarne"
v Ljubljani in podružnica v Mariboru
Vodilna konfekcija
za pomlad
ZA DAME:
ZA GOSPODE:
krasni moderni damski plašči že od
Din 220'— naprej do prekrasnih dunajskih in pariških modelov
Elegantne obleke modernih vzorcev, najfinejši izdelek že od Din 290*— naprej Trenchcoati od Din 490'- do najfinejših Hubertus plašči in pumparice v veliki izbiri po brezkonkurenčnih cenah
F. LUKIČ, Stritarjeva ulica
Stanovska organiszacifa JUU Iz druStev:
Vabila
= JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA MESTO bo zborovalo v soboto 13. aprila ob K9. uri v osnovni šoli na Grabnu. Dnevni red: 1. Situacijsko poročilo. 2. Gospodarski dan. 3. Razgovor o reorganizaciji zborovanj. 4. Slučajnosti in nasveti.
PoroClla i
+ JUU SRESKO bRUŠTVO V PTUJU
je zborovalo dne 18. marca v Ptuju.
Navzočih je bilo 100 članov, t. j. 60%.
Dnevni red zborovanja se je radi nepričakovanih ovir spremenil v toliko, da se je nadomestilo predavanje: Potovanje po Bez-ručnoj zemlji z referatom: Učiteljevo poklicno delo; njegova osebnost v šoli in izven nje.
Po kratkem situacijskem poročilu tov. predsednika in po prečitanju došlih dopisov, se je v debati sklenilo, da se članske legitimacije sprejmejo. Izrazila se je pa želja, naj bi bile iste veljavne za nedoločen čas.
Sokolsko društvo v Ptuju je izdelalo podrobni učni načrt iz telovadbe za osnovne podeželske šole. Izvod načrta stane 12 Din.
Referat o Masaryku se je čital, ker je bil predavatelj službeno zadržan. V referatu je bil Masaryk, ki je letos praznoval 85 letnico svojega rojstva, prikazan ne le kot človek visokih vrlin, globokih čuvstev, marveč tudi kot diplomat izredne sposobnosti in dalekovidno-sti ter kot ustvaritelj — osvoboditelj — vladar svoje domovine. Mladina Češkoslovaške gleda v njem svojega »Tatička«, ki kot pedagog vidi in čuti vse hibe sedanjega časa v vzgoji mladine. Tudi žena je našla v tem velikem možu svojega zaščitnika.
O učiteljevem poklicnem delu, njegovi osebnosti v šoli in izven nje je govoril tov. Praprotoik. V dobro premišljenih besedah je tovariš orisal učitelja kakršen mora biti in kakšen ne sme biti, če hoče, da je njegovo delo blagoslovljeno in narodu koristno. Mestoma šaljivo in hudomušno predavanje, podano s krepko besedo in gesto, so navzoči poslušali z neobičajno napetostjo, saj so ču-
tili, da jim je govoril praktik. V laskavih besedah tovarišev mu je bila pohvala.
Društvo se bo reorganiziralo z novim šolskim letom. Preje se bo pa še temeljito pretresalo to vprašanje.
Ponovno so se iznesle pritožbe radi rabe zvezkov diržavne izdaje, ki niti po kvaliteti niti po ceni ne ustrezajo zahtevam sedanjega časa.
Govorilo se je tudi o državni izdaji šolskih knjig.
Po apelu tov. predsednika na navzoče, naj svoje članske dolžnosti glede blagajne točno vrše, se je zborovanje zaključilo. Šestan L. Dušan, preds. Kankler Iv.V. tajnica.
+ JUU — SRESKO UČIT. DRUŠTVO PRI SV. LENARTU V SLOV. GOR. je imelo zborovanje 18. marca 1935. pri Sv. Lenartu v Slov. gor. V pozdravnem govoru se je tovariš predsednik spomnil pokojnega tov. Vogrinca, ki je umrl pri Sv. Antonu v Slov. gor. Ker mu društvo ni moglo pravočasno nabaviti venca, je bil sprejet predlog, da se v ta namen daruje Din 150.— Učiteljskemu domu v Mariboru. Prav tako se je spomnil tudi 85 -letnice velikega slovanskega učenjaka in politika predsednika ČSR Tomaža Masaryka.. Tov. Rogl pa je v imenu društva čestital tov. predsedniku k odlikovanju, želeč mu, da bi tudi njegovo bodoče delo šlo po uspešni poti dalje.
Po prečitanem zapisniku in dopisih je imel tov. Vomer gospodarsko predavanje o ustroju zadruge in specialno o stanovskih ustanovah. Prav z zanimanjem kmo mu vsi sledili, ker je bilo predavanje res izčrpno in zanimivo podano.
Predavanju je sledil razgovor o zborovanju po odsekih z ozirom na dopis glavnega odbora sekcije JUU za dravsko banovino. Formirali so se sledeči odseki: odsek za nadaljevalno šolstvo, gospodarski odsek, pedagoški združen z literarnim in z odsekom za telesno vzgojo, stanovsko - politični in odsek za glasbo.
Pred koncem je bila prečitana resolucija, ki je izšla v »Učiteljskem tovarišu« z dne 14. marca 1935. in pa predlog, ki navaja dejstva proti ukinitvi učiteljske šole v Mariboru. Oboje je bilo odobreno in društvo se enoglasno priključuje tem sklepom.
Prihodnje zborovanje bo v mesecu maju pri Sv. Juriju v Slov. gor. J. Štuhec, preds.	Porenta Stane, tajnik.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—.
KNJIGE »MODRE PTICE«
(5 letnikov, vezane v polusnje) in revijo »Modra ptica« poceni proda V. Engelsberger, Ljubljana VII., Celovška cesta 125.
FR. P. ZAJEC
i i p r a i a ■ optik Lfmky*HM, Stari trg 9
priporoča: naočnike, ščipalni-ke, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto-aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrni-ne. Ceniki brezplačno.
KDOR OGLAŠUJE TA NAPREDUJE!
IGN.ŽARGI
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 11
TELEFON ŠT. 20-69
Za dame!
Obleke, plašče, bluze, perilo
Za gospode!
Krasne srajce, velika izbira kravat
Za otroke!
Oblekce, plaščke, predpasnike, perilo, čepice Po priznano nizkih cenah!
R.miKLflUC
.PRI ŠKOFU"- LJUBLJfihfi
■
Avgust Agnola
UflGORJEVA UUCfl-PßED SXDFUO 3
D«mE ÜÍüospodje!
LJUBLJANA
ttrSbva cesta St. 10
Telefon 2478.
Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal is šip. Kompletne opreme u restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter ta sploino gospodinjstvo. Luksuzni predmeti.
SeliHan
Pelikan tinta ne najeda peresa ter teče lahko in enakomerno. Pisava ostane trajno vidna