VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juliju 2020 ...............................................................................................................3 Razvoj vremena v juliju 2020................................................................................................................. 27 Podnebne razmere v Evropi in svetu v juliju 2020 in podnebni izgledi ................................................. 34 Meteorološka postaja Šebreljski Vrh ..................................................................................................... 40 AGROMETEOROLOGIJA 49 Agrometeorološke razmere v juliju 2020 ............................................................................................... 49 HIDROLOGIJA 55 Pretoki rek v juliju 2020 ......................................................................................................................... 55 Temperature rek in jezer v juliju 2020 ................................................................................................... 60 Dinamika in temperatura morja v juliju 2020 ......................................................................................... 63 Količine podzemne vode v juliju 2020 ................................................................................................... 68 KEMIJSKO IN EKOLOŠKO STANJE POVRŠINSKIH VODA 74 Vzpostavitev meddržavnega spremljanja stanja rek med Slovenijo in Italijo ........................................ 74 EKOLOŠKI DOLG SLOVENIJE 81 Ali živimo v mejah našega planeta? ...................................................................................................... 81 ONESNAŽENOST ZRAKA 84 Onesnaženost zraka v juliju 2020 ......................................................................................................... 84 POTRESI 94 Potresi v Sloveniji v juliju 2020 .............................................................................................................. 94 Svetovni potresi v juliju 2020 ................................................................................................................. 97 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM V JULIJU 2020 FOTOGRAFIJA MESECA Fotografija z naslovne strani: Meteorološka postaja ARSO na Nanosu (1242 m), 27. julij 2020 (foto: Iztok Sinjur) Cover photo: Meteorological station ARSO on Mt. Nanos (1242 m a. s. l.), 27 July 2020 (Photo: Iztok Sinjur) 98 102 IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana https://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Iztok Slatinšek Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Janja Turšič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V JULIJU 2020 Climate in July 2020 Tanja Cegnar ulij je osrednji mesec meteorološkega poletja. Čeprav se dan že počasi krajša, temperatura in trajanje sončnega obsevanja navadno prav julija dosežeta višek. V primerjavi s povprečjem obdobja 1961–2010 je bil julij 2020 na državni ravni za 0,4 °C toplejši, padlo je 30 % več padavin, sončnega vremena pa je bilo za 12 % več kot normalno. J Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka julija 2020 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, July 2020 Povprečna julijska temperatura je bila v mejah običajne spremenljivosti. Velika večina merilnih mest je poročala o pozitivnem odklonu do 1 °C nad normalo. Le na nekaj merilnih postajah je bil majhen Agencija Republike Slovenije za okolje negativen odklon, največji zaostanek za normalo je bil na Babnem Polju (odklon ─0,2 °C). Rekordno visoko se temperatura v juliju tokrat ni povzpela. Ker je večina padavin padla v obliki ploh in neviht je bila prostorska porazdelitev zelo neenakomerna. Največ padavin je padlo na Štajerskem, delu Karavank in delu Koroške. Ponekod je mesečni seštevek padavin presegel 280 mm, npr. na Gomilskem so namerili 304 mm, v Belih Vodah 299 mm. Na veliki večini ozemlja je padlo od 80 do 200 mm dežja, najmanj ga je bilo na jugozahodu države, kjer je večinoma padlo od 40 do 80 mm. V Strunjanu so namerili 47 mm, v Portorožu 49 mm, v Movražu 53 mm, v Juriščah 55 mm, v Godnjah 67 mm, v Ilirski Bistrici 68 mm in v Vedrijanu 76 mm. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bil julij v pretežnem delu Slovenije nadpovprečno namočen. Več kot dvakrat toliko padavin kot normalno je padlo v Celju z okolico in ponekod na Koroškem. Na večini merilnih postaj je padel manj kot dvakratnik normalnih padavin. O primanjkljaju padavin so poročali na zahodu in ponekod na jugu države, kjer je padlo od 50 do 100 % normalnih padavin. Razen v visokogorju je bilo sončnega vremena več kot normalno, skoraj povsod je bil presežek med 10 in 20 %. Edina merilna postaja, kjer je osončenost zaostajala za normalo je bila Kredarica, kjer je bilo sončnega vremena 11 % manj kot normalno. Julija je bilo nekaj epizod z neurji. Najbolj je izstopala nevihta 29. julija, v kateri so na območju Domžal posamezna zrna toče dosegla premer okoli 10 cm. Na Kredarici že šesti julij zapored ni bilo snežne odeje. V prvi tretjini meseca so se izmenjevali nadpovprečno topli in hladni dnevi, osrednjo tretjino meseca je zaznamovalo neobičajno hladno vreme, druga polovica zadnje tretjine julija pa je bila toplejša kot normalno. Dnevni odkloni povprečne dnevne temperature so prikazani na sliki 1. Slika 2. Nanos z delom Vipavske doline, 26. julij 2020. (foto: Iztok Sinjur) Figure 2. Mt. Nanos and part of the Vipava valley, 26 July 2020 (Photo: Iztok Sinjur) V preglednicah in slikah so uporabljeni podatki merilne mreže Agencije RS za okolje, vključeni so podatki izmerjeni s klasičnimi merilniki in samodejnimi merilnimi postajami. Pri temperaturi, trajanju sončnega obsevanja in padavinah občasno opažamo manjša odstopanja med klasičnimi in samodejnimi meritvami, kar je tudi razlog, da se za isto merilno mesto lahko podatek za isto količino nekoliko razlikuje. V primeru, da so bile meritve na samodejni merilni postaji prekinjene, so podatki interpolirani, kar prav tako lahko vnaša razlike med vrednostmi iz različnih virov podatkov. V Ljubljani je bila povprečna julijska temperatura 21,8 °C, kar je 0,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Doslej je bil najbolj vroč julij 2015 s povprečno temperaturo 24,3 °C, druga najvišja julijska temperatura je bila leta 2006, znašala je 23,6 °C, tretja pa julija 2013 s 23,5 °C, četrto mesto pripada julijema 2017 in 2016 s povprečno temperaturo 23,2 °C. Povprečna temperatura zraka zadnja desetletja kaže izrazit trend naraščanja, pri čemer je lepo vidna tudi naravna spremenljivost. Če upoštevamo le podatke s sedanjega merilnega mesta je bil najhladnejši julij 1948 s 17,6 °C, s 17,7 °C mu je sledil julij 1954 in nato s 17,8 °C julij 1978. Nekaj višja je bila povprečna julijska temperatura v letu 1960 (18,2 °C), 1962 in 1980 (18,3 °C). 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna najnižja dnevna temperatura v Ljubljani je znašala 15,8 °C, kar je 0,3 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtoplejša so bila jutra julija 2015 s povprečno temperaturo 18,7 °C, le nekoliko nižja je bila povprečna julijska jutranja temperatura leta 2016, znašala je 17,7 °C. V letih 2010 in 2012 je bilo povprečje najnižje temperature 17,3 °C, julija 2006 pa je bila povprečna jutranja temperatura 17,2 °C. Najhladnejša so bila jutra julija 1978 z 12,2 °C. 32 Temperatura (°C) 28 24 Ljubljana 20 16 12 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 14 12 Temperatura (°C) 10 Kredarica 8 6 4 2 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 3. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani in na Kredarici v juliju Figure 3. Mean daily maximum and minimum air temperature in July Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 27,9 °C, kar je 0,6 °C nad dolgoletnim povprečjem. Julijski popoldnevi so bili najtoplejši v julijih 2006, 1983 in 2015, ko je bila povprečna najvišja dnevna temperatura 30,2 °C, najhladnejši pa v juliju 1954 s 23,4 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Na sliki 3 spodaj sta prikazani povprečna najnižja in najvišja dnevna julijska temperatura zraka na Kredarici, kjer je bila povprečna temperatura zraka 7,3 °C, dolgoletno povprečje pa je bilo preseženo za 0,4 °C. Doslej najhladnejši je bil julij 1978 s 4,1 °C, 4,3 °C so izmerili v juliju 1961; v julijih 1966, 1979, 1980 in 2000 je bila povprečna temperatura 4,4 °C, 4,5 °C pa leta 1960. Najtoplejši je bil julij 2015 (10,3 °C), sledijo juliji 1983 (9,8 °C), 2006 (9,1 °C) in 1995 (8,5 °C). Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Takih dni v nižinskem svetu julija 2020 ni bilo, v visokogorju pa se je temperatura spustila tako nizko. Na Kredarici so poročali o treh hladnih dnevih. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več. V Ratečah je bilo 14 takih dni, v Lecah 17, v Slovenj Gradcu 19. Največ toplih dni je bilo na Obali in v Biljah, kjer je bilo 30. 25 toplih dni je bilo na Bizeljskem, po 24 v Kočevju in Črnomlju. V Novem mestu in Ljubljani je bilo 23 toplih dni (slika 4). V preteklosti je bilo v prestolnici po 30 takih dni v julijih 1983 in 2013, le dan manj pa julija 2006. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje V prestolnici še ni bilo julija brez toplih dni, najmanj pa so jih zabeležili julija leta 1954, le 9. Na Kredarici takih dni ni bilo. 32 Ljubljana 28 Topli Vroči 24 Št. dni 20 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 4. Število toplih in vročih julijskih dni Figure 4. Number of warm and hot days in July Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali preseže 30 °C. Julija postajajo taki dnevi vse pogostejši, o njih so poročali na vseh merilnih postajah v nižinskem svetu. Največ jih je bilo v Biljah in Črnomlju, kjer so jih našteli 13, na Bizeljskem jih je bilo 12, po 10 jih je bilo v Lendavi, Murski Soboti in Portorožu. Na letališču v Cerkljah jih je bilo 9, po 8 pa v Novem mestu in Celju, o 7 takih dnevih so poročali v Kočevju in na Letališču Maribor. V Postojni so bili 4 vroči dnevi, po dva v Ratečah, Slovenj Gradcu in Novi vasi na Blokah. V Babnem polju se temperatura ni dvignila dovolj visoko, da bi izpolnili pogoj za vroč dan. 40 Temperatura (°C) 38 Ljubljana Murska Sobota 36 34 32 30 28 26 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 22 Temperatura (°C) 20 18 Kredarica 16 14 12 10 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 5. Najvišja julijska temperatura Figure 5. Absolute maximum air temperature in July V Ljubljani je bilo 11 vročih dni, kar je tri dni več od dolgoletnega povprečja. Največ takih dni je bilo julija 2015, in sicer 21. Leta 2006 jih je bilo 18, julija 2017 16, v julijih 2019, 1983 in 2010 so našteli po 15 vročih dni, v letih 2012, 2007 in 1994 jih je bilo po 14, po 13 pa v letih 2016, 2013, 2003, 1995 in 1952. Brez vročih dni je bilo od sredine minulega stoletja 7 julijev, vsi v minulem stoletju. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Po metodologiji, ki sloni na povprečni dnevni temperaturi vsaj tri dni nad izbrano mejo, ki je za zmerno podnebje hribovitega sveta 22 °C, za celinsko podnebje 24 °C in za omiljeno sredozemsko podnebje 25 °C, smo imeli vročinski val zadnjih nekaj dni julija. Rekordno visoko se temperatura v juliju tokrat ni povzpela. Najbolj vroče je bilo zadnje dni meseca, tako so o najvišji temperaturi poročali v dneh od 28 do 31. julija. Temperatura je v nižini presegla 30 °C, v Biljah je dosegla 35,0 °C, v Črnomlju 34,6 °C. Na Kredarici je bilo najbolj toplo zadnji dan meseca, temperatura je dosegla 16,7 °C, v preteklosti je bilo najtopleje julija 1983 (21,6 °C). V Ljubljani je temperatura dosegla 33,2 °C (slika 5), v preteklosti je bilo julija v Ljubljani že velikokrat bolj vroče, v juliju 1950 je bilo 38,8 °C, v letih 1957 in 1983 je temperatura julija dosegla 37,1 °C, julija 2007 pa 37,0 °C. Na Kredarici je bilo najhladneje 7. julija, temperatura spustila na −1,6 °C. V preteklosti se je najbolj ohladilo v juliju 1962, ko je termometer na Kredarici pokazal −6,1 °C (slika 6). Po nižinah sta bili dve epizodi hladnih juter, prva je bila 8. in 9. julija. Takrat se je v Kočevju ohladilo na 6,5 °C, v Postojni pa na 7,0 °C, na Bizeljskem so izmerili 9,6 °C, v Murski Soboti 8,4 °C. Druga epizoda s hladnimi jutri je bila 13. in 14. julija. V Ratečah se je ohladilo na 5,9 °C, drugod po nižinah so večinoma namerili od 8 do 10 °C, v Biljah in Portorožu je bila najnižja temperatura 11,2 °C. V Ljubljani se je ohladilo na 11,6 °C (slika 6), najnižje se je temperatura na sedanji lokaciji meritev spustila v juliju 1948 (5,1 °C). 16 14 Temperatura (°C) 12 10 8 6 4 Ljubljana 2 Murska Sobota 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) 4 2 0 Kredarica -2 -4 -6 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 6. Najnižja julijska temperatura Figure 6. Absolute minimum air temperature in July Povprečna julijska temperatura je bila v mejah običajne spremenljivosti. Velika večina merilnih mest je poročala o pozitivnem odklonu do 1 °C nad normalo. Le na nekaj merilnih postajah, med njimi so Črnomelj, Vrhnika in Murska Sobota, je bil majhen negativen odklon (─0,1 °C), največji zaostanek za normalo je bil na Babnem Polju, kjer je bil odklon ─0,2 °C. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje 25 Temperatura (°C) Ljubljana 23 21 19 17 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) 26 Portorož 24 22 20 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 24 Temperatura (°C) Novo mesto 22 20 18 16 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 24 Temperatura (°C) Murska Sobota 22 20 18 16 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 12 Temperatura (°C) Kredarica 10 8 6 4 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 Slika 7. Potek povprečne temperature zraka v juliju Figure 7. Mean air temperature in July 8 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje 19 34 Kredarica 16 28 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 13 10 7 4 1 3 5 7 19 16 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 34 34 Celje 31 Novo mesto 31 28 28 25 25 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 22 10 1 22 19 16 13 22 19 16 13 10 10 7 7 1 3 5 7 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 34 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 34 Let. Maribor 31 M. Sobota 31 28 28 25 25 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 25 13 -2 22 19 16 22 19 16 13 13 10 10 7 7 1 3 5 7 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 34 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 37 Portorož 31 Bilje 34 31 Temperatura (°C) 28 Temperatura (°C) Ljubjana 31 25 22 19 16 28 25 22 19 16 13 13 10 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 8. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, julij 2020 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), and minimum (blue), July 2020 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 9. Odklon povprečne temperature zraka julija 2020 od povprečja 1981–2010 Figure 9. Mean air temperature anomaly, July 2020 Že šesto leto zapored je bil julij toplejši kot normalno, vendar je bil presežek tokrat majhen. Na sliki 10 je lepo viden naraščajoč trend povprečne temperature. Odkar imamo primerljive podatke o povprečni temperaturi na državni ravni, je bil najtoplejši julij 2015. Slika 10. Odklon povprečne julijske temperature na državni ravni od junijskega povprečja obdobja 1981–2010 Figure 10. July temperature anomaly at national level, reference period 1981–2010 Višina julijskih padavin je prikazana na sliki 12. Ker je večina padavin padla v obliki ploh in neviht je prostorska porazdelitev zelo neenakomerna. Največ padavin je padlo na Štajerskem, delu Karavank in delu Koroške. Ponekod je padlo v mesečnem seštevku nad 280 mm dežja, na Gomilskem so namerili 304 mm in v Belih Vodah 299 mm. Med 260 in 270 mm dežja so namerili v Slovenj Gradcu, Celju in Strojni. Na veliki večini ozemlja je padlo od 80 do 200 mm padavin. Najmanj dežja je bilo na jugozahodu države, kjer je večinoma padlo od 40 do 80 mm. V Strunjanu so namerili 47 mm, v Portorožu 49 mm, v Movražu 53 mm, v Juriščah 55 mm, v Godnjah 67 mm, v Ilirski Bistrici 68 mm v Vedrijanu 76 mm dežja. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bil julij v pretežnem delu Slovenije nadpovprečno namočen. Več kot dvakrat toliko padavin kot normalno je padlo v Celju z okolico in ponekod na Koroškem. O obilnih padavinah v primerjavi z normalo so poročali na Gomilskem (234 % normalnih padavin), v Belih Vodah (222 %), Celju (213 %), Strojni (212 %), Laškem (211 %) in Lendavi (204 %). Na večini merilnih postaj je padel manj kot dvakratnik normalnih padavin. O primanjkljaju padavin so poročali na zahodu in ponekod na jugu države, kjer je padlo od 50 do 100 % normalnih padavin. V Bovcu je padlo 58 % normalnih padavin, v Jurišču 59 %, 61 % v Ligu in Poljanah na Škofjo Loko, 62 % v Soči in 70 % v Bukovem. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje 300 Padavine (mm) 250 Ljubljana 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 300 Padavine (mm) 250 Portorož 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 300 Padavine (mm) 250 Novo mesto 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 500 Padavine (mm) 400 Kredarica 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 300 Padavine (mm) 250 Murska Sobota 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 11. Padavine v juliju Figure 11. Precipitation in July 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 12. Prikaz porazdelitve padavin, julij 2020 Figure 12. Precipitation amount, July 2020 Julija je v Ljubljani padlo 160 mm dežja, kar je 40 % nad dolgoletnim povprečjem. Odkar potekajo meritve na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin julija 2013, ko je padlo le 22 mm. Le za spoznanje več dežja je bilo v juliju 1971, namerili so 23 mm, sledijo juliji 1983 (31 mm), 1995 (39 mm) in 1982 (44 mm). Najobilnejše padavine so bile julija 1961 (259 mm), 252 mm je padlo julija 1975, 232 mm so namerili julija 1998, dva mm manj julija 1957, julija 1999 pa so namerili 204 mm. Slika 13. Delež padavin julija 2020 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 13. Precipitation in July 2020 compared with 1981–2010 normals Največ dni s padavinami vsaj 1 mm, in sicer 15, je bilo v Slovenj Gradcu, 14 na Kredarici, 13 v Celju in na Zgornjem Jezerskem. V Portorožu in Postojni je bilo 6 takih dni. To je bil tretji julij zapored s padavinami nad normalo (slika 16), kakšnega izrazitega trenda padavin pa v zadnjih desetletjih ne opažamo. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, ki niso zajete v preglednici 2, podali smo jih v preglednici 1. 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Bovec Lisca Lesce Logarska D. Breginj Mačkovci Lendava Ptuj Slov. Gradec Let. Maribor Solčava Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Podčetrtek Laško Sevno Vrhnika Ljubljana Kočevje Babno Polje Nova vas Logatec Postojna Portorož Kozina Bilje Vedrijan Lokve Vojsko Kneške Ravne Kobarid Soča Trenta Rateče Kredarica Podljubelj Zg. Jezersko Dražgoše Žiri Krvavec Povprečje obdobja 1981−2010 Julija 2020 0 50 100 150 200 Slika 14. Mesečna višina padavin v mm julija 2020 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 14. Monthly precipitation amount in July 2020 and the 1981–2010 normals Slika 15. Gozd Martuljek, 12. julij 2020 (foto: Tanja Cegnar) Figure 15. Gozd Martuljek, 12 July 2020 (Photo: Tanja Cegnar) 13 250 300 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 16. Odklon julijskih padavin na državni ravni od julijskega povprečja obdobja 1981– 2010 Figure 16. July precipitation anomaly at national level, reference period 1981–2010 Slika 17. Pred spravilom sena, Rateče, 14. julij 2020 (foto: Iztok Sinjur) Figure 17. Before harvesting hay, Rateče, 14 July 2020 (Photo: Iztok Sinjur) Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, julij 2020 Table 1. Monthly meteorological data, July 2020 Postaja Padavine in pojavi NV Črnivec Brnik Zgornje Jezersko Trenta Soča Kobarid Kneške Ravne Nova vas Polički Vrh Ptuj Mačkovci 887 362 876 622 485 240 739 720 280 240 274 LEGENDA: RR RP SD NV RR 174 156 212 131 121 142 152 158 172 122 176 RP 116 128 139 75 62 81 86 153 148 128 163 SD 12 9 13 12 10 8 9 8 12 12 11 LEGEND: − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s padavinami ≥ 1 mm − nadmorska višina (m) RR RP SD NV 14 − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with precipitation − altitude (m) Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 18. Trajanje sončnega obsevanja julija 2020 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 18. Bright sunshine duration in July 2020 compared with 1981–2010 normals Na sliki 18 je shematsko prikazano julijsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Razen v visokogorju je bilo sončnega vremena več kot normalno, skoraj povsod je bil presežek med 10 in 20 %. V Šmarati je sonce sijalo 19 % več časa kot normalno, v Novem mestu in Lavrovcu 17 %, v Bohinjski Češnjici 16 %. Edina merilna postaja, kjer je osončenost zaostajala za normalo je bila Kredarica, kjer je bilo sončnega vremena 11 % manj kot normalno. Poleti je običajno, da je najmanj sončnega vremena v visokogorju. Največ sončnega vremena je navadno na Obali in na Goriškem. Tudi tokrat je bilo tako. V Ljubljani je sonce sijalo 326 ur, kar je 13 % nad dolgoletnim povprečjem in tretja največja vrednost v nizu podatkov s tega merilnega mesta. Največ sončnega vremena je bilo julija 2013, ko je sonce sijalo 350 ur. Julij 2017 se je uvrstil na drugo mesto s 332 urami, na tretje tokratni julij. Z izrazito nadpovprečno osončenostjo izstopajo še julij 2007 s 322 urami, sledi julij 1987 (312 ur), med bolj sončne spadajo še juliji 1983 in 1994 (obakrat po 310 ur) ter 1952 in 1958 (obakrat po 307 ur). Najbolj sivi so bili juliji 1950 s 136 urami, 1972 s 190 urami, 199 ur je sonce sijalo julija 1954, julija 2014 je bilo 211 ur sončnega vremena, julija leta 1977 pa 213 ur. Slika 19. Odklon julijskega trajanja sončnega obsevanja na državni ravni od julijskega povprečja obdobja 1981– 2010 Figure 19. July sunshine duration anomaly at national level, reference period 1981– 2010 Na Kredarici je sonce sijalo 182 ur, kar je 11 % pod normalno. V preteklosti je bil julij najbolj sončen leta 2007 z 279 urami sončnega vremena, julija 1973 pa je sonce sijalo le 115 ur. V Portorožu so tokrat s 372 urami sončnega vremena normalo presegli za 14 %. V preteklosti je bilo največ sončnega vremena v juliju 2007 (380 ur). 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 400 Ljubljana 300 200 100 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 400 Murska Sobota 300 200 100 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 400 Portorož 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) 300 Kredarica 250 200 150 100 50 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 2020 Sončno obsevanje (ura) 400 Novo mesto 300 200 100 0 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 Slika 20. Trajanje sončnega obsevanja v juliju Figure 20. Sunshine duration in July 16 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 Agencija Republike Slovenije za okolje V Novem mestu so z 318 urami sončnega vremena za 17 % presegli dolgoletno povprečje. Doslej najbolj sončen je bil julij 2007 s 331 urami, najbolj siv pa julij 1972 s komaj 177 urami sončnega obsevanja. Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. V Biljah je bilo 17 takih dni, na Obali 14. Na Kredarici sta bila le 2 jasna dneva. V prestolnici, kjer dolgoletno povprečje znaša 5 dni, je bilo 7 takih dni. Največ takih dni je bilo v Ljubljani julija 2007 (13), brez jasnih dni pa so bili juliji 1954, 1973 in 1982. Število podatkov o oblačnosti in s tem tudi o številu jasnih in oblačnih dni se je zmanjšalo z uvedbo samodejnih meritev in ukinitvijo opazovalcev na nekaterih merilnih postajah, saj samodejne merilne postaje ne podajajo podatka o oblačnosti. Oblačen je dan s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ oblačnih dni, in sicer 7, je bilo na v Murski Soboti. Na Obali julija ni bilo dneva, ki bi izpolnjeval ta kriterij. V Ljubljani so bili oblačni 3 dnevi, kar je dan manj od dolgoletnega povprečja. Julija 1954 je bilo kar 14 oblačnih dni, dvakrat pa je julij minil brez enega samega oblačnega dneva. 16 14 12 Oblačno Ljubljana Jasno Št. dni 10 8 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 21. Število oblačnih in jasnih dni v juliju Figure 21. Number of cloudy and clear days in July V povprečju so oblaki najmanj neba prekrivali na Primorskem, in sicer med 2 in 3 desetine. Drugod po nižinah je bila povprečna oblačnost med 3 in 5 desetin, največ neba pa so oblaki v povprečju prekrivali v visokogorju, na Kredarici je bila povprečna oblačnost 6 desetin. Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 23) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je vzhodjugovzhodnik, skupaj z jugovzhodnikom jima je pripadlo 44 % vseh terminov. Na Kredarici je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 57 %, jugovzhodniku s sosednjima smerema pa 29 %. V Biljah je vzhodnik s sosednjima smerema pihal v 57 % vseh terminov. V Ljubljani je severovzhodnik s sosednjima smerema pihal v 22 % vseh terminov, jugozahodnik s sosednjima smerema pa v 18 % terminov, 12 % terminov je bilo brez vetra. V Murski Soboti je bil veter razporejen dokaj enakomerno po vseh smereh. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik, južni veter in jugjugovzhodnik, skupno v 51 % vseh primerov, severovzhodni veter skupaj s sosednjima smerema pa v 27 %. 17 Agencija Republike Slovenije za okolje 16 24 16 24 Portorož 21 14 18 12 18 12 15 10 15 10 12 8 12 8 9 6 9 6 6 4 6 4 3 2 3 2 0 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 3 5 7 16 Ljubljana 14 36 12 48 12 30 10 40 10 24 8 32 8 18 6 24 6 12 4 16 4 6 2 8 2 0 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Novo mesto 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 16 88 Celje 30 12 66 12 25 10 55 10 20 8 44 8 15 6 33 6 10 4 22 4 5 2 11 2 0 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Let. Maribor 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 16 24 16 40 14 Osončenost (ura) Padavine (mm) 77 Osončenost (ura) 14 35 Murska Sobota 14 21 30 12 18 12 25 10 15 10 20 8 12 8 15 6 9 6 10 4 6 4 5 2 3 2 0 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) 14 35 Padavine (mm) Padavine (mm) 0 1 16 40 Osončenost (ura) 56 Padavine (mm) 14 Osončenost (ura) 42 Osončenost (ura) Padavine (mm) Kredarica Padavine (mm) 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 64 16 48 Osončenost (ura) 14 Padavine (mm) 21 Osončenost (ura) Padavine (mm) Bilje 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 22. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) julija 2020 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 22. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, July 2020 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, julij 2020 Table 2. Monthly meteorological data, July 2020 Postaja Kredarica Rateče Bilje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Let. Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Lesce Portorož NV 2513 864 55 533 467 299 175 220 157 242 264 444 187 509 2 TS TOD 7,3 0,4 17,0 0,0 22,9 0,5 19,5 0,5 18,7 0,3 21,8 0,5 21,1 0,3 21,0 0,3 21,1 −0,1 20,1 0,2 20,7 0,3 18,9 0,2 20,5 −0,1 19,4 0,5 23,2 0,3 TX 10,3 24,4 29,5 26,2 27,1 27,9 28,0 27,4 28,1 27,6 27,0 26,0 27,7 25,4 29,1 Temperatura TM TAX DT 4,7 16,7 31 10,7 31,6 31 16,2 35,0 30 12,3 31,5 29 11,5 33,5 28 15,8 33,2 28 14,9 33,0 31 14,7 33,5 28 13,9 34,6 28 13,7 33,7 28 14,3 32,8 28 12,8 32,1 31 13,8 32,9 31 13,6 30,7 31 16,7 33,7 30 TAM −1,6 5,9 11,2 7,0 6,5 11,6 9,6 9,2 8,0 8,0 9,7 6,3 8,4 9,3 11,2 DT 7 13 14 9 8 14 8 13 13 13 13 13 8 13 13 SM 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SX 0 14 30 20 24 23 25 23 24 22 21 19 21 17 30 TD 367 0 0 0 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Sonce OBS RO 182 89 257 105 328 109 377 139 Oblačnost PO SO SJ 6,0 6 2 2,4 4,1 4,3 4,5 3,7 3,5 3,4 3 4 3 3 3 2 3 17 8 6 7 12 11 10 326 113 318 117 285 304 289 295 113 113 106 4,9 3 2 4,3 7 10 372 114 2,7 0 14 RR 191 171 97 80 104 160 128 128 94 261 138 268 77 109 49 RP 90 118 100 91 99 140 145 130 101 213 141 186 89 82 87 Padavine in pojavi SD SN SG SS 14 9 20 4 11 11 0 8 7 0 6 5 4 0 10 5 4 0 11 5 4 0 10 6 7 0 11 9 0 10 5 0 0 13 10 0 11 8 1 0 15 11 0 8 7 7 10 6 4 0 0 SSX 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DT 7 Tlak P PP 755,2 8,4 14,3 1008,6 18,0 16,2 15,8 981,6 16,9 18,2 990,6 18,3 18,8 987,9 17,9 985,5 17,0 16,8 994,5 18,2 957,7 16,2 1014,4 18,3 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤ 12 °C). n TD = ∑ (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost v m/s Slika 23. Vetrne rože, julij 2020 20 Figure 23. Wind roses, July 2020 Agencija Republike Slovenije za okolje Julija so topla in sončna obdobja pogosto prekinjali prehodi vremenskih front z nevihtami. Vsaj trikrat so bile nevihte tako močne, da so povzročale znatno škodo. Prva epizoda z neurji je bila 6. in 7. julija. Veter je na skoraj vseh meteoroloških postajah ARSO dosegel jakost 6 boforjev ali več oz. več kot 10,7 m/s. Viharno moč oz. več kot 17,1 m/s je veter dosegel na nekaterih postajah na Primorskem, v osrednji Sloveniji in predvsem v severovzhodni Sloveniji. Najmočnejši sunki vetra so bili v Podnanosu (28,7 m/s), na Slavniku (27,8 m/s), Nanosu (24,1 m/s), oceanografski boji Vida (20,2 m/s), v Ljubljani (25,0 m/s) in severovzhodni tretjini države (JE Krško 26,0 m/s, Kum 22,0 m/s, Podčetrtek 21,5 m/s, Rogla 20,8 m/s, Lisca 19,8 m/s, Rogaška Slatina 19,2, Sotinski breg in Murska Sobota 18,6 m/s ter Letališče Edvarda Rusjana Maribor 17,5m/s). Več podatkov o tej epizodi z okrepljenim vetrom najdete v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja-6–7julij2020.pdf V dneh od 21. do 25. julija 2020 je veter dosegal moč 6 boforjev ali več oz. več kot 10,7 m/s na večjem delu meteoroloških postaj ARSO, razen v Beli krajini, ponekod na Koroškem in v severovzhodni Sloveniji. Viharno moč oz. več kot 17,1 m/s je veter v tem času dosegel le na Primorskem in v višinah. Najmočnejši sunki vetra v tem obdobju so bili na Primorskem (Letališče Portorož 26,3 m/s, Koper Kapitanija 23,4 m/s, Podnanos 20,8 m/s, Bilje 17,8 m/s in Postojna 19,2 m/s), v Novem mestu (21,2 m/s), v gorah (Kredarica 19,4 m/s) in Borštu pri Gorenji vasi (18,2 m/s). V obdobju od 21. do 25. julija hitrost vetra ni dosegala rekordnih vrednosti. Več podatkov o tej epizodi močnega vetra najdete v poročilu na spletnem naslovu http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja-21–25julij2020.pdf Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1981–2010, julij 2020 Table 3. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1981–2010, July 2020 Postaja Brnik Ljubljana Let. Maribor Portorož Postojna Kočevje Bizeljsko Črnomelj Lesce Novo mesto Rateče Bilje Celje Slovenj Gradec Murska Sobota I. 0,7 1,3 1,2 0,3 1,5 0,3 1,1 0,1 1,5 1,0 1,1 1,5 0,5 1,0 0,7 Temperatura zraka II. III. M −2,2 1,3 0,2 −1,6 2,0 0,5 −2,3 1,8 0,3 −1,3 1,0 0,3 −1,5 1,9 0,5 −2,4 2,0 0,3 −1,9 2,1 0,3 −2,6 1,8 −0,1 −2,0 1,9 0,5 −2,5 2,2 0,3 −2,3 1,4 0,0 −1,1 1,4 0,5 −2,6 1,1 0,2 −2,3 1,7 0,2 −2,5 1,5 −0,1 I. 136 178 151 98 69 137 178 127 67 94 41 109 349 245 114 Padavine II. III. 34 228 77 148 130 141 30 153 93 111 122 33 114 135 139 40 96 79 121 180 166 159 40 151 100 182 182 147 84 M 128 140 141 87 91 99 145 101 82 130 118 100 213 186 I. 144 138 133 120 122 121 128 133 127 136 127 Sončno obsevanje II. III. M 102 108 109 102 115 103 104 113 110 112 114 110 101 110 112 86 99 105 100 99 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1981–2010 normals (%) − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) − thirds and month 21 107 101 105 102 105 95 113 105 112 110 113 106 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 24. Zaradi pogostih padavin je ponekod prva košnja zamujala, Grosuplje, 4. julij 2020 (foto: Iztok Sinjur) Figure 24. Due to frequent rainfall, the first mowing was delayed in some places, Grosuplje, 4 July 2020 (Photo: Iztok Sinjur) Prva tretjina julija je bila nekoliko toplejša kot normalno, odkloni so bili do 1,5 ºC. Padavine so bile porazdeljene neenakomerno, več je bilo merilnih mest s presežkom, v Celju je padlo 3,5-krat toliko dežja kot normalno. Sončnega vremena je bilo povsod več kot normalno, presežki so bili od 20 do 44 %. Druga tretjina julija je bila hladnejša kot normalno, odkloni so bili od ─1 do ─2,6 ºC. Ponekod je dežja opazno primanjkovalo, saj je padlo le 30 % normalnih padavin. Presežki padavin niso bili tako izraziti kot v prvi tretjini, a v Slovenj Gradcu so normalo presegli za štiri petine. Sončnega vremena je bilo na večini merilnih mest več kot normalno, največji presežek, in sicer 12 %, je bil v Novem mestu. Sončnega vremena je primanjkovalo na severozahodu, v Ratečah je sonce sijalo le 86 % toliko časa kot v julijskem dolgoletnem povprečju. Zadnja tretjina julija je bila toplejša kot normalno, odkloni so bili od 1 do 2,2 ºC. Padavine so bile porazdeljene izrazito neenakomerno, kot je za poletje značilno. Ponekod je padla le tretjina normalnih padavin, drugod 228 % normale. Sončnega vremena je v primerjavi z normalno primanjkovalo le v Pomurju, zaostanek je bil 5 %. Drugod je bilo več sončnega vremena kot normalno, največji presežek je bil na Obali, kjer je bilo 12 % več sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju. 30 Število dni 25 20 Kredarica 15 10 5 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 25. Število dni s snežno odejo v juliju Figure 25. Number of days with snow cover in July Na Kredarici julija 2020 ni bilo snežne odeje; to je bil že šesti julij zapored brez snežne odeje. Julija 1978 so namerili 238 cm, kar je najdebelejša snežna odeja na Kredarici v mesecu juliju odkar potekajo meritve. 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Med bolj zasnežene julije v visokogorju spadajo tudi juliji 1985 (150 cm), 2001 (140 cm) in 1984 (130 cm). Od začetka meritev je bila Kredarica 26 julijev brez snežne odeje, sneg pa je največ dni obležal v juliju 1978 (25 dni). Največja debelina (cm) 250 200 Kredarica 150 100 50 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 26. Največja debelina snežne odeje v juliju Figure 26. Maximum snow cover depth in July Na Kredarici in v Novem mestu je bilo 9 dni z nevihto ali grmenjem, po 11 takih dni je bilo v Ratečah in v Slovenj Gradcu, 10 so jih našteli v Celju in Lescah. Večinoma so poročali o 5 do 8 takih dnevih, v Portorožu pa so bili taki le 4 dnevi. Izpostavimo le tri epizode močnejših neviht, ki so povzročile tudi gmotno škodo. V pregretem ozračju so 6. julija zvečer ob prihodu hladne fronte nastajale nevihte, najizrazitejše so bile nad osrednjo Slovenijo, kjer so jih spremljali nalivi in močni sunki vetra. Sredi noči se je vremensko dogajanje že umirjalo, dež je v drugem delu noči, ponekod pa šele zjutraj, ponehal. V večjem delu Slovenije je padlo med 20 in 50 mm padavin, na manjših območjih tudi prek 60 mm. V mreži uradnih merilnih postaj smo največ padavin, 82 mm, izmerili v ljubljanskih Hrastjah. Tam so se padavine začele s silovitim nalivom, ki je dosegel 50-letno povratno dobo. Tudi na nekaterih drugih merilnih mestih smo zaznali močne nalive z nekajletno povratno dobo. Večinoma pa deževje po skupni višini in jakosti ni bilo nenavadno. Več podatkov o tej vremenski epizodi najdete v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja-6–7julij2020.pdf Prve nevihte so 21. julija nastale sredi popoldneva na Štajerskem, kasneje tudi na severozahodu in jugovzhodu države. Po 19. uri je nad Goričkim nastal nevihtni oblak, ki se hitro okrepil in povzročil neurje v pasu proti jugu, jugovzhodu. V noči na 22. julij je več neviht nastalo na severu in severovzhodu Slovenije; kasneje so se združile v večji padavinski sistem, ki je zgodaj zjutraj zapustil Slovenijo. Popoldne je najmočnejša nevihta potovala z območja Tolmina proti Rakeku. Nekaj močnejših neviht je nastalo tudi drugod po državi. 23. julija popoldne in zvečer je bilo nevihtno. 24. julija je bilo nevihtno popoldne in zvečer. Bilo je nekaj krajevnih neurij – predvsem z močnimi nalivi ali zelo obilnim nekajurnim dežjem. Na vzhodu Slovenije je izdatno deževalo tudi v noči na 25. julij. V večjem delu Slovenije je v petih dneh padlo med 15 in 60 mm dežja, krajevno na jugozahodu in jugovzhodu manj, ob meji z Avstrijo pa tudi več. Na posameznih merilnih mestih je bilo padavin prek 90 mm: Zelenica 96 mm, Mačkovci 98 mm, Rudno Polje in Uršlja gora 117 mm. Posamezne nevihte so prinesle močnejše nalive, ponekod s povratno dobo nekaj let ali več. Več podatkov o tej vremenski epizodi je v poročilu na spletnem naslovu: 23 Agencija Republike Slovenije za okolje http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja-21–25julij2020.pdf 29. julija je bilo ozračje labilno, večinoma sončno in poletno vroče. Predvsem na Gorenjskem in Koroškem so zvečer nastale krajevno močne nevihte. Najmočnejša je bila nevihta, ki se je razvila nad območjem Kranja in se je kmalu razdelila v dve novi. Severna, zmerno močna, je potovala proti severu, medtem ko se je iz južne razvilo silovito neurje. Počasi se je pomikalo prek Domžal proti Litiji. Nekoliko pozneje je močno neurje zajelo Koroško. Do polnoči je bilo še nekaj močnejših neviht. Nevihte so zaznamovali močni nalivi in ponekod debela toča. Nevihte so zlasti v osrednjem delu države povzročile krajevno močne nalive, s povratno dobo tudi nekaj deset let ali več. Še bolj kot nalivi pa je neurje, ki je pustošilo severno in vzhodno od Ljubljane, zaznamovala toča. Ledena zrna so marsikje dosegla ali presegla debelino 5 cm; na območju Domžal pa so posamezna zrna dosegla premer okoli 10 cm. V večjem delu južne in zahodne Slovenije tega dne ni bilo padavin. Največja izmerjena skupna višina padavin je bila 83 mm na Dvoru pri Polhovem Gradcu; dobrih 60 mm smo izmerili na Letališču JP Ljubljana in Jeronimu nad Vranskim. Več podatkov najdete v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja-29julij2020.pdf 20 Ljubljana Št. dni z nevihto 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 27. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v juliju Figure 27. Number of days with thunderstorms in July Slika 28. Meteorološka postaja ARSO na Predelu (1156 m), 14. julij 2020 (foto: Iztok Sinjur) Figure 28. Meteorological station ARSO on Predel (1156 m a.s.l.), 14 July 2020 (Photo: Iztok Sinjur) 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Na Kredarici je bilo 20 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Na Bizeljskem je bilo 7 dni s pojavom megle, v Kočevju in Postojni 4, na Letališču Maribor so meglo opazili le enkrat. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. Julija 2020 so meglo opazili v 4 dnevih. Od sredine minulega stoletja je bilo pet julijev brez megle, v 10 julijih je bil le po en dan z opaženo meglo. Julija 1953 je bilo kar 17 dni z meglo. 18 Št. dni z meglo 15 Ljubljana 12 9 6 3 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Slika 29. Število dni z meglo v juliju Figure 29. Number of foggy days in July Na sliki 30 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Prva dva dneva je bil zračni tlak nizek, sledilo je naraščanje in 3. julija je bilo dnevno povprečje 983,8 mb. Sledil je hiter padec na 976,5 mb, kar je najnižje dnevno povprečje zračnega tlaka v juliju 2020. Najvišji je bil zračni tlak 12. septembra, ko je bilo dnevno povprečje 988,8 mb. Dokaj nizek je bil zračni tlak tudi 24. julija (977,2 mb). 990 25 Delni tlak vodne pare (mb) Ljubljana Zračni tlak (mb) 987 984 981 978 975 Ljubljana 22 19 16 13 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 30. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, julij 2020 Figure 30. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, July 2020 Na sliki 30 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Vsebnost vlage v zraku je bila prvi dan meseca z 22,1 mb visoka, sledilo je večinoma upadanje in 13. julija je bil delni tlak vodne pare le 10,8 mb, kar je najmanj v juliju 2020. V nadaljevanju meseca je vsebnost vlage v zraku večinoma naraščala in zadnji julijski dan je bilo z 23,3 mb doseženo najvišje dnevno povprečje. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje SUMMARY At the national level was July 2020 0.4 °C warmer than normal, with 30 % more precipitation and 12 % more sunny weather than normal. The average July temperature was within normal variability. The vast majority of measurement sites reported a positive anomaly of up to 1 °C above normal. Only at a few measuring stations there was a slight negative anomaly, not exceeding ─0.2 °C. There was no record high temperature in July this year. As most of the precipitation fell in the form of showers and storms, the spatial distribution was very uneven. Most precipitation fell in Štajerska, part of the Karavanke and part of Koroška, in some places, the monthly sum of precipitation exceeded 280 mm. On the vast majority of the territory 80 to 200 mm of rain fell, the least in the southwest of the country, where it mostly fell from 40 to 80 mm. Compared to the long-term average, July was above average wet in most parts of Slovenia. More than twice as much precipitation as normal fell in Celje and its surroundings and in some places in Koroška. At most measuring stations, less than twice normal rainfall fell. Rainfall deficit was reported in the west and in some places in the south of the country, where 50 to 100 % of normal precipitation fell. There were few episodes of severe storms in July. The most outstanding was the one in Domžale on July 29 due to individual hailstones reaching a diameter of about 10 cm. Except in the mountains, the sunny weather was more than normal, almost everywhere there was a surplus between 10 and 20 %. The only measuring station with less sunny weather than normal was Kredarica, where sunny weather was 11 % less than normal. For the sixth consecutive July there was no snow blanket on Kredarica. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 26 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V JULIJU 2020 Weather development in July 2020 Janez Markošek 1. julij Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne in zvečer krajevne plohe in nevihte Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo plitvo ciklonsko območje, vremenska fronta je iznad Baltika segala nad zahodno Evropo. Pred njo je v višinah z jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in razmeroma vlažen zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, popoldne in zvečer so bile krajevne plohe in nevihte, večinoma le v vzhodni polovici Slovenije. Najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 33 °C. 2.–3. julij Spremenljivo s plohami in nevihtami, nato dež, ki drugi dan poneha, osvežitev, burja Nad severno in delom srednje Evropo je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta je drugi dan zjutraj prešla Slovenijo. Za njo se je iznad zahodne proti srednji Evropi širilo območje visokega zračnega tlaka (slike 1–3). Prvi dan je bilo spremenljivo oblačno, sredi dneva in popoldne so bile plohe in nevihte, ki so se nadaljevale v noč. Drugi dan je bilo sprva oblačno s krajevnimi padavinami, ki so bile pogostejše v vzhodni polovici Slovenije. Popoldne je dež večinoma ponehal, ponekod se je delno zjasnilo. Zapihal je vzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Osvežilo se je, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 17 do 23, na Primorskem do 24 do 28 °C. 4.–5. julij Pretežno jasno in postopno spet topleje Iznad zahodne Evrope se je nad Alpe in zahodni Balkan širilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je z vetrovi severnih smeri pritekal toplejši in bolj suh zrak. Pretežno jasno je bilo, prvi dan je bilo na nebu nekaj kopaste oblačnosti. Šibka burja je prvi dan do večera ponehala. Postopno je bilo topleje, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 25 do 32 °C. 6.–7. julij Ponoči prehod hladne fronte z nevihtami in severnim vetrom, drugi dan razjasnitve, burja, osvežitev Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje, hladna fronta je dosegla Alpe in ponoči ob zahodnih višinskih vetrovih prešla Slovenijo. Za njo se je nad srednjo Evropo znova krepilo območje visokega zračnega tlaka (slike 4–6). Prvi dan je bilo pretežno jasno, zvečer in ponoči pa so padavine in nevihte od severa zajele večji del Slovenije. Pojavljala so se tudi krajevna neurja. Zapihal je severni veter, na Primorskem zmerna burja. Do jutra so padavine ponehale, postopno se je jasnilo. Drugi dan je bilo sončno z nekaj kopaste oblačnosti. Burja je slabela, ponekod je pihal veter vzhodnih smeri. Osvežilo se je, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 18 do 24, na Primorskem do 27 °C. Več o vremenskem dogajanju na: http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja-6–7julij2020.pdf 27 Agencija Republike Slovenije za okolje 8.–10. julij Pretežno jasno in postopno topleje V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje pritekal postopno toplejši in suh zrak. Zadnji dan se je veter v višinah obrnil na jugozahodno smer. Pretežno jasno je bilo, zadnji dan je ponekod zapihal južni do jugozahodni veter. 10. julija so bile najvišje dnevne temperature od 27 do 33 °C. 11. julij Sprva delno jasno, nato spremenljivo s plohami in nevihtami, severni veter, burja Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje, hladna fronta se je popoldne in zvečer ob jugozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije (slike 7–9). Dopoldne je bilo še delno jasno, sredi dneva in popoldne pa so se padavine in nevihte od severa razširile na vso Slovenijo. Nastala so tudi krajevna neurja. Zapihal je severni veter, na Primorskem zvečer burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 19 °C v severozahodni Sloveniji do 31 °C v Beli krajini. 12.–13. julij Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, vzhodni veter, burja Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal občasno bolj vlažen zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno predvsem v notranjosti Slovenije zmerno oblačno. Na Primorskem je pihala šibka do zmerna burja, ki je drugi dan slabela, drugod pa je pihal veter vzhodnih smeri. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 25, na Primorskem do 28 °C. 14. julij Pretežno jasno V območju visokega zračnega tlaka se je nad našimi kraji zadrževal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 25, na Primorskem do 29 °C. 15. julij Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne krajevne plohe in nevihte Nad srednjo Evropo in Balkanom je bilo območje enakomernega zračnega tlaka, v višinah je dolina s hladnim zrakom iznad srednje Evrope segala proti jugu. Ozračje je bilo nestabilno. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne so bile krajevne plohe in nevihte, nekoliko več jih je bilo v vzhodni in skrajni zahodni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 29 °C. 16.–17. julij Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno padavine, deloma plohe in nevihte Na vreme pri nas je vplivalo višinsko jedro hladnega zraka, ki se je iznad severnega dela srednje Evrope pomaknilo nad vzhodne Alpe in Panonsko nižino (slike 10–12). Prvi dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno. Dopoldne je bilo suho, popoldne in zvečer pa so se od severa padavine in nevihte razširile na večji del Slovenije. Na Primorskem je do poznega večera ostalo suho vreme. Drugi dan dopoldne so padavine povsod ponehale, oblaki so se trgali. Popoldne je bilo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Pihal je severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Ohladilo se je, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 17 do 23, na Primorskem do 27 °C. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje 18. julij Delno jasno, popoldne spremenljivo s plohami in na jugu posameznimi nevihtami Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, višinsko jedro hladnega zraka pa je bilo nad zahodnim Balkanom. Sprva je bilo delno jasno, popoldne pa spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi plohami, na jugu tudi posameznimi nevihtami. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 23 °C. 19. julij Na Primorskem pretežno jasno, drugod več oblačnosti, na vzhodu še krajevne plohe Nad srednjo Evropo je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka, višinsko jedro hladnega zraka se je pomaknilo nad Balkan. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, drugod delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, ponekod v severni in vzhodni Sloveniji občasno pretežno oblačno. V vzhodni polovici Slovenije so bile krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 26, na Primorskem do 29 °C. 20.–23. julij Delno jasno s popoldanskimi plohami in nevihtami Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah je nad območjem Alp prevladoval zahodni zračni tok. Ozračje je bilo nestabilno. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne so bile krajevne plohe in nevihte, prvi dan le na Notranjskem in v severovzhodni Sloveniji, drugi dan pa v severovzhodni in severozahodni Sloveniji ter na Dolenjskem. Zadnja dva dni obdobja so se krajevne plohe in nevihte pojavljale v večjem delu Slovenije in se zadnji dan nadaljevale tudi v noč. Najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 26 do 32 °C. 24.–25. julij Spremenljivo do pretežno oblačno s pogostimi padavinami, sprva plohami in nevihtami Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta, ki jo je v višinah spremljalo manjše jedro hladnega zraka, se je prek naših krajev pomikala proti vzhodu (slike 13–15). Prvi dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno s pogostimi padavinami, deloma plohami in nevihtami, ki so se nadaljevale tudi v noč. Drugi dan so padavine ponehale, do sredine dneva je deževalo v vzhodni Sloveniji. Popoldne je bilo v zahodni Sloveniji pretežno jasno, tudi drugod so se oblaki trgali. Ponekod je pihal severni veter. Po prehodni ohladitvi je bilo drugi dan spet topleje, najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 29 °C. V obdobju od 21. do 25. julija so ob nevihtah nastala tudi krajevna neurja, podrobneje na: http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja-21–25julij2020.pdf 26. julij Delno jasno, popoldne in zvečer v severni Sloveniji krajevne plohe in posamezne nevihte Ob zahodnih višinskih vetrovih se je prek Alp pomikala vremenska fronta. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, popoldne in zvečer so bile v severni Sloveniji krajevne plohe in posamezne nevihte. Najvišje dnevne temperature od 24 do 30 °C. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje 27.–28. julij Pretežno jasno, vroče, drugi dan jugozahodnik V šibkem območju visokega zračnega tlaka je v višinah z zahodnimi vetrovi pritekal zelo topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, drugi dan je pihal jugozahodni veter. Vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile drugi dan od 30 do 35 °C. 29. julij Na Primorskem pretežno jasno, drugod spremenljivo s plohami in nevihtami, krajevna neurja Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta se je prek Alp pomikala proti vzhodu in oplazila tudi naše kraje. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, drugod delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Zvečer in sprva ponoči so bile v severni, osrednji in vzhodni Sloveniji nevihte, nastala so krajevna neurja. Najvišje dnevne temperature so bile od 28 do 33, na Goriškem do 35 °C. Podrobneje o vremenskem dogajanju na: http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/ neurja-29julij2020.pdf 30. julij Pretežno jasno, le posamezne kratkotrajne plohe V šibkem območju visokega zračnega tlaka se je nad našimi kraji zadrževal topel in razmeroma suh zrak. Prevladovalo je pretežno jasno vreme, zjutraj je bila po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost. Popoldne so v pasu med Zgornjim Posočjem in Snežnikom nastale le posamezne kratkotrajne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 28 do 32, na Goriškem do 35 °C. 31. julij Pretežno jasno, sredi dneva in popoldne krajevne vročinske nevihte Nad srednjo Evropo, Balkanom in Sredozemljem je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka. Ozračje nad nami je postalo nestabilno (slike 16–18). Pretežno jasno je bilo, sredi dneva in popoldne je bilo več spremenljive oblačnosti, nastale so krajevne vročinske nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 33 °C. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje tlaka na nivoju morske gladine 2. 7. 2020 ob Slika 2. Satelitska slika 2. 7. 2020 ob 14. uri 14. uri Figure 2. Satellite image on 2 July 2020 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 2 July 2020 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 2. 7. 2020 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 2 July 2020 at 12 GMT Slika 4. Polje tlaka na nivoju morske gladine 6. 7. 2020 ob Slika 5. Satelitska slika 6. 7. 2020 ob 14. uri 14. uri Figure 5. Satellite image on 6 July 2020 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 6 July 2020 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 6. 7. 2020 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 6 July 2020 at 12 GMT 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje tlaka na nivoju morske gladine 11. 7. 2020 Slika 8. Satelitska slika 11. 7. 2020 ob 14. uri ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 11 July 2020 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 11 July 2020 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 11. 7. 2020 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 11 July 2020 at 12 GMT Slika 10. Polje tlaka na nivoju morske gladine 16. 7. 2020 Slika 11. Satelitska slika 16. 7. 2020 ob 14. uri ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 16 July 2020 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 16 July 2020 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 16. 7. 2020 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 16 July 2020 at 12 GMT 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje tlaka na nivoju morske gladine 24. 7. 2020 Slika 14. Satelitska slika 24. 7. 2020 ob 14. uri ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 24 July 2020 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 24 July 2020 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 24. 7. 2020 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 24 July 2020 at 12 GMT Slika 16. Polje tlaka na nivoju morske gladine 31. 7. 2020 Slika 17. Satelitska slika 31. 7. 2020 ob 14. uri ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 31 July 2020 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 31 July 2020 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 31. 7. 2020 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 31 July 2020 at 12 GMT 33 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V JULIJU 2020 IN PODNEBNI IZGLEDI Climate in the World and Europe in July 2020 and climate outlook Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v juliju 2020 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Dodali smo tudi podnebne izglede za petletno obdobje. Slika 1. Odklon temperature julija 2020 od julijskega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: Copernicus, Climate Change Service/ECMWF) Figure 1. Surface air temperature anomaly for July 2020 relative to the July average for the period 1981–2010. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Slika 2. Odklon povprečne evropske mesečne temperature od povprečja obdobja 1981–2010, julijski odkloni so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 2. Monthly European-mean surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, from January 1979 to July 2020. The darker coloured bars denote the July values. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Razporeditev negativnih in pozitivnih odklonov povprečne julijske temperature se je v Evropi precej razlikovala od junijske (slika 1), saj je nad Skandinavijo julija prevladoval ciklonalen vremenski vzorec. 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Predvsem na jugu Norveške in osrednji Švedski je bilo hladneje kot normalno. Južni del Evrope je bil večinoma toplejši kot normalno, z velikim odklonom sta izstopali Portugalska in zahodna Španija. Izrazito nadpovprečno toplo območje se je od tam nadaljevalo nad severozahodno Afriko. Krajša zelo vroča epizoda je bila v zahodni Evropi ob koncu meseca. Nadpovprečna je bila temperatura tudi na skrajnem vzhodu Evrope, predvsem vzdolž severne ruske obale in od tam nad kanadske otoke in severni Hudsonov zaliv. Nadpovprečno toplo je bilo v vzhodni Kanadi in jugozahodnem delu ZDA, na Bližnjem vzhodu in od tam proti severu do Arktike. Nad normalo je bila povprečna julijska temperatura tudi vzhodno in jugovzhodno od Bajkalskega jezera ter v zahodni Avstraliji. Julijska temperatura je bila pod normalo na severu Aljaske, na skrajnem severozahodu Kanade, južni Argentini in Čilu ter na območju, ki je iznad Kitajske segalo nad Japonsko. Slika 3. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto (vir: Copernicus, ECMWF). Figure 3. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, based on monthly values from January 1979 to July 2020. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2019. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Julija 2020 je bila povprečna svetovna temperatura precej nad dolgoletnim povprečjem. Na svetovni 35 Agencija Republike Slovenije za okolje ravni je bil julij 2020: • 0,49 °C toplejši od julijskega povprečja v obdobju 1981–2010; • tretji najtoplejši julij v razpoložljivem nizu podatkov • za 0,07 °C hladnejši od julija 2019, ki je najtoplejši julij v razpoložljivem nizu podatkov; • za 0,04 °C hladnejši od julija 2016, ki je drugi najtoplejši julij. Povprečna evropska temperatura je bolj spremenljiva od povprečne svetovne temperature. V evropskem povprečju so največji odkloni opazni v zimskem času, ko se lahko vrednosti iz meseca v mesec močno razlikujejo (slika 2). V Evropi je bila povprečna temperatura julija 2020 le 0,2 ºC nad normalo. Najtoplejši je bil julij 2010, ki je bil 2,1 ºC toplejši od povprečja obdobja 1981–2010. Slika 4. Odklon povprečne dvanajstmesečne temperature glede na povprečje obdobja 1981–2010 v obdobju od avgusta 2019 do julija 2020. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 4. Surface air temperature anomaly for August 2019 to July 2020 relative to the average for 1981–2010. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF V dvanajstmesečnem povprečju od avgusta 2019 do julija 2020 je bila povprečna temperatura na svetovni ravni: • • 0,65 ºC nad normalo; blizu doslej najtoplejšima dvanajstmesečnima obdobjema, ki sta se zaključili maja 2020 in septembra 2016; • nadpovprečna skoraj nad vso Evropo; • nadpovprečna nad večino kopnega in oceanov; • občutno nad normalo nad velikim delom Sibirije in Arktičnega oceana ter delom zahodne Antarktike; • ponekod tudi podpovprečna, najbolj opazno nad osrednjo Kanado, južno Grenlandijo in severno Indijo; • podpovprečna nad nekaterimi deli oceanov južne poloble, nad severnim Atlantikom in na območju, ki je iznad Nove Fundlandije segal nad Irsko. Če želimo razmere primerjati s predindustrijsko dobo, moramo odklonu od obdobja 1981–2010 prišteti 0,63 °C. Zadnje dvanajstmesečno obdobje je bilo na svetovni ravni skoraj 1,3 ºC toplejše od predindustrijske dobe. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Evropska povprečna temperatura je bolj spremenljiva od svetovne, a je zanesljivost zaradi boljše pokritosti ozemlja z meritvami večja. Povprečna dvanajstmesečna temperatura v zadnjih dvanajstih mesecih v Evropi je 1,5 ºC nad povprečjem obdobja 1981–2010. Padavine Nad Irsko, severnim delom Združenega kraljestva, Norveško, Švedsko, Finsko, v delih zahodne Rusije, delih vzhodne Evrope in osrednjega Balkana je bilo padavin več kot normalno. Z nadpovprečnimi padavinami je izstopal tudi vzhodni del Pirenejev. Drugod po Evropi je bilo večinoma manj padavin kot normalno, s primanjkljajem so izstopali severozahodna Španija, Francija, osrednja Nemčija, okolica Črnega morja in območje severovzhodno od Črnega morja. Nadpovprečne so bile padavine v osrednji in vzhodni Kitajski, Južni Koreji in na Japonskem. Orkan Hanna so spremljale obilne padavine in poplave v Teksasu in Mehiki. Morski led Julija 2020 je bila površina morskega ledu na Arktiki 7,1 milijonov km2, kar je 2,6 milijona km2 oz. 27 % pod julijskem povprečjem in od začetka primerljivih meritev najmanjša površina. Podobno malo morskega ledu je bilo na Arktiki julija 2012. Nekateri drugi večji centri, ki tudi spremljajo razsežnost arktičnega ledu, uvrščajo na drugo mesto po najmanjši površini julijskega morskega ledu julij 2019. Slika 5. Levo: povprečni ledeni pokrov julija 2020. Oranžna črta označuje rob povprečnega julijskega območja ledu v obdobju 1981–2010. Desno: odklon arktičnega morskega ledu glede na julijsko povprečje obdobja 1981–2010 (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 5. Left: Average Arctic sea ice cover for July 2020. The thick orange line denotes the climatological sea ice edge for July for the period 1981–2010. Right: Arctic sea ice cover anomalies for July 2020 relative to the July average for the period 1981–2010. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Brez morskega ledu je bila skoraj vsa sibirska obala, na tem območju je opazen največji negativen trend v prisotnosti morskega ledu in največji pozitiven temperaturni trend na območju Arktike. Manj morskega ledu kot normalno je bilo tudi na severu Hudsonovega zliva in večini kanadskega otočja. 37 Agencija Republike Slovenije za okolje V zadnjih desetletjih je opazen izrazit trend krčenja v vseh mesecih leta, a najbolj očitno septembra. Najhitrejše je bilo krčenje v zadnjem desetletju prejšnjega in v začetku tega stoletja. Arktično območje morskega ledu je navadno največje marca in najmanjše septembra. Najmanjše območje pokrito z morskim ledom je bilo septembra 2012, septembra 2019 pa tretje najmanjše. Krčenje arktičnega ledenega pokrova ni enakomerno, ampak je najbolj očitno na robovih. Največji negativni trend je marca opazen na severovzhodnem atlantskem sektorju. Septembra je negativni trend največji na območju od zahodne obale Grenlandije proti vzhodu nad Beaufortovo morje. Slika 6. Odklon julijskega arktičnega morskega ledu glede na julijsko normalo (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 6. Time series of monthly mean Arctic sea ice extent anomalies for all July months from 1979 to 2020. The anomalies are expressed as a percentage of the July average for the period 1981–2010. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Površina antarktičnega morskega ledu julija 2020 je bila 15,7 milijonov km2, kar je 0,4 milijona km2 oziroma 3 % manj kot normalno, podobni odkloni so bili v obdobju po letu 1979 pogosti. Opazna so velika območja s pozitivnimi in negativnimi odkloni. Slika 7. Antarktični ledeni morski pokrov julija 2020, oranžna črta označuje povprečno lego roba morskega ledu v julijskem povprečju obdobja 1981–2010. Desno: odklon arktičnega morskega ledu od julijskega povprečja obdobja 1981–2010. Vir: Copernicus Climate Change Service/ECMWF Figure 7. Left: Average Antarctic sea ice cover for July 2020. The thick orange line denotes the climatological ice edge for July for the period 1981–2010. Right: Antarctic sea ice cover anomalies for July 2020 relative to the July average for the period 1981–2010. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Spremembe v površini antarktičnega morskega ledu so tekom leta večje kot na Arktiki. Prav tako ni jasnega trenda, saj prevladuje spremenljivost. Zadnja štiri leta je morski led okoli Antarktike pod dolgoletnim povprečjem. Na Antarktiki je najmanj morskega ledu februarja ali v začetku marca, najmanj ga je bilo februarja 2018. September je navadno mesec z največjo površino morskega ledu, zgodilo pa se je že, da je bilo največ morskega ledu oktobra. Morski led na obeh polarnih območjih ima pomembno vlogo v podnebnem sistemu. Nanj vplivajo temperatura zraka in vode, veter in morski tokovi. Prisotnost morskega ledu ima velik vpliv na vodo pod njim in zrak nad njim. Zmanjšanje ledenega morskega pokrova omogoči večjo absorpcijo sončnih žarkov v oceanu in več dolgovalovnega sevanja iz oceana v ozračje, kar lahko vodi k dodatni izgubi morskega ledu. Ta povratna zanka je glavni vzrok pospešenega segrevanja severnega polarnega območja v primerjavi z ostalim svetom. Zato je pomembno spremljati spremembe ledenega pokrova na obeh polarnih območjih, saj je ledeni pokrov občutljiv pokazatelj podnebnih sprememb na polarnih območjih, ki bodo lahko imele dolgoročne posledice na podnebje tudi izven polarnega območja. Slika 8. Odklon julijskega antarktičnega morskega ledu glede na julijsko normalo (vir: ERA5, Copernicus, ECMWF) Figure 8. Time series of monthly mean Antarctic sea ice extent anomalies for all July months from 1979 to 2020. The anomalies are expressed as a percentage of the July average for the period 1981–2010. Data source: ERA5. Credit: Copernicus Climate Change Service/ECMWF 39 METEOROLOŠKA POSTAJA ŠEBRELJSKI VRH Meteorological station Šebreljski Vrh Mateja Nadbath Š ebreljski Vrh je zaselek kraja Šebrelje v občini Cerkno. Tu je padavinska in samodejna postaja ter heliograf. V preteklosti se je postaja imenovala Na Stanu. V občini sta še padavinska postaja na Bukovem in v Cerknem, ter samodejna hidrološka postaja Cerknica Cerkno. Postaja je na nadmorski višini 1066 m, postavljena je na prisojnem pobočju hriba Vrhovec. Opazovalni prostor je na travniku, ob opazovalčevem vrtu. V okolici so travniki in gozd ter redke posamezne hiše (slika 1). Padavinska postaja je na tem mestu od konca junija 1991, samodejna postaja pa je bila postavljena januarja 2015 (slike 2–4, 16). Heliograf je postavljen pod vrhom Vrhovca, tu stoji vse od junija 1988. Od leta 1988 do danes na postaji ni bilo večjih prestavitev instrumentov, niti prekinitev opazovanj. Padavinska postaja je na Šebreljskem Vrhu - Na stanu, začela z opazovanji oktobra 1953. Prvič so jo prestavili junija 1967, na novi lokaciji je delovala do konca leta 1986. Sledila je prekinitev opazovanj, s koncem junija 1991 pa so se nadaljevala na današnji lokaciji. Heliograf je bil na Šebreljskem Vrhu postavljen maja 1986, konec junija 1988 so ga premestili na današnje mesto. Slika 1. Geografska lega postaje Šebreljski Vrh, ortofoto 2019 (vir: Atlas okolja1) Figure 1. Geographical location of station Šebreljski Vrh, ortophoto 2019 (from Atlas okolja) Opazovalec na postaji je Ladislav Bizjak, ki opazovanja opravlja od junija 1988. Pred njim so na Šebreljskem Vrhu opazovanja vršili: Marija Bončina in Niko Pavšič ter Marija in Filip Božič. 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Padavinska in samodejna meteorološka postaja na Šebreljskem Vrhu, slikana maja 2017 (avtor S. Lapanja) Figure 2. Precipitation and automatic meteorological station in Šebreljski Vrh, photo taken in May 2017 (author S. Lapanja) Slika 3. Heliograf na Šebreljskem Vrhu, slikan februarja 2012 (vir: spletna stran https://www.goreljudje.si/Kategor ije/Novosti/sebre lje, povzeto avgusta 2020) Figure 3. Heliograph in Šebreljski Vrh, photo taken in February 2012 (from web page https://www.goreljudje.si/Kategor ije/Novosti/sebre lje) Slika 4. Padavinska postaja Na Stanu, slikana avgusta 1965 (vir arhiv ARSO) Figure 4. Precipitation station Na stanu, photo taken in August 1965 (from archive ARSO) 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Na padavinski postaji opazovalec vsako jutro ob 7. uri (po poletnem času ob 8. uri) meri višino padavin in snežne odeje, meteorološke pojave pa opazuje cel dan. Opazovanja zabeleži v padavinsko poročilo, ki ga po koncu meseca pošlje na Agencijo RS za okolje. Na heliografu opazovalec vsak večer zamenja trak, na katerega sonce čez dan izžiga sled, ko sveti na kroglasto lečo in na ta način merimo trajanje sončnega obsevanja. Naloga opazovalca je še, da na hrbtno stran vsakega traku napiše datum in ime postaje in trakove vseh dni meseca pošlje na ARSO. Tu prejete podatke digitaliziramo – pretipkamo v digitalno bazo meteoroloških podatkov, poročila in trakove pa hranimo v arhivu. Na samodejni postaji merimo temperaturo in vlažnost zraka, višino in trajanje padavin, globalno, difuzno in trajanje sončnega obsevanja. Podatki s samodejne postaje prihajajo na ARSO sproti in se takoj shranijo v digitalno bazo podatkov. Meteorološki podatki s postaje so javno dostopni na našem spletnem arhivu2. Za opis padavinskih razmer na Šebreljskem Vrhu in okolici smo uporabili izmerjene in digitalizirane podatke s postaje. Za obdobje brez opazovanj smo interpolirali mesečno vrednost višine padavin in trajanja snežne odeje. Padavinske razmere so prikazane s povprečno vrednostjo obdobja 1981–2010. Poleg letnih, sezonskih in mesečnih povprečij so podane še izredne vrednosti obravnavane spremenljivke. Spremenljivost padavin prikazujeta petletno drseče povprečje izrisano na grafih in primerjava s povprečjem 1961–1990. Na kratko sta predstavljeni tudi trajanje sončnega sevanja in temperatura zraka. Slika 5. Letna povprečna višina padavin v Sloveniji, obdobje 1981–2010; Šebreljski Vrh je označen z rdečim krožcem Figure 5. Mean annual precipitation in Slovenia, reference period 1981– 2010; Šebreljski Vrh is marked with a red dot 2700 padavine (mm) 2400 2100 1800 1500 1200 900 600 300 2019 2014 2009 2004 1999 1994 1989 1984 1979 1974 1969 1964 1959 1954 0 Slika 6. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1954–2019 ter dolgoletni povprečji (1981–2010 zelena in 1961–1990 siva črta ) na Šebreljskem Vrhu Figure 6. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1954–2019 and mean long-term values (1981–2010 green and 1961–1990 grey line) in Šebreljski Vrh 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Na Šebreljskem Vrhu z okolico pade na leto povprečno 1789 mm padavin, to je povprečje obdobja 1981–2010 (slika 5), povprečje obdobja 1961–1990 je višje, 1956 mm. Največ padavin smo na postaji namerili leta 1965, 2756 mm, na drugem mestu je leto 1960, z 2705 mm, leto 2014 je z 2650 mm na tretjem mestu (slika 6). Najmanj padavin smo namerili leta 2006, 1288 mm, drugo najbolj suho je bilo leto 2011, s 1326 mm, 1356 mm pa smo namerili leta 2007, kar je do sedaj tretja najnižja letna višina padavin. Leta 2019 je padlo 1838 mm padavin, v prvih sedmih mesecih leta 2020 pa 816 mm. 1961–1990 1981–2010 pomlad spring jesen autumn 2020 1800 500 padavine (mm) padavine (mm) 600 400 300 200 poletje summer zima winter 435 362 1500 601 1200 589 900 466 600 449 100 300 0 pomlad poletje jesen zima spring summer autumn winter 453 388 1961–1990 1981–2010 0 Slika 7. Povprečna višina padavin po letnih časih in obdobjih ter izmerjena v zimi 2019/20 in spomladi 2020 (levo) in povprečna višina padavin po obdobjih in po letnih časih na Šebreljskem Vrhu Figure 7. Mean seasonal precipitation per periods and measured in winter 2019/20 and in spring 2020 (left) and mean precipitation per periods and seasons in Šebreljski Vrh Od štirih letnih časov3 je na Šebreljskem Vrhu najbolj namočena jesen, povprečje obdobja 1981–2010 je 589 mm, sledita ji poletje (449 mm) in pomlad (388 mm), zima dobi najmanj padavin, povprečje je 362 mm. V obdobju 1961–1990 so bila povprečja vseh letnih časov višja, jesensko je znašalo 601 mm, zimsko pa 435 mm (slika 7). V obdobju zima 1953/54–pomlad 2020 smo od letnih časov najmanj padavin namerili pozimi 1991/92, 96 mm, največ pa jeseni 1965, 1067 mm (preglednica 1). Pozimi 2019/20 je padlo 269 mm, spomladi 2020 pa 337 mm padavin, v obeh primerih je padlo manj padavin od pripadajočega povprečja. 250 1961–1990 1981–2010 2020 padavine (mm) 200 150 100 50 0 J F M A M J J A S O N Slika 8. Mesečna povprečna višina padavin po obdobjih in izmerjena leta 2020 na Šebreljskem Vrhu Figure 8. Mean monthly precipitation per periods and monthly precipitation in 2020 in Šebreljski Vrh 43 D Agencija Republike Slovenije za okolje Mesec z najvišjim povprečjem padavin je november, v primerjalnem obdobju 1981–2010 je 210 mm, najnižje povprečje ima februar, 88 mm. V tridesetletju 1961–1990 sta bili povprečji omenjenih mesecev višji, novembrsko 239 mm, februarsko pa 127 mm (slika 8). Ob primerjavi povprečnih vrednosti obeh tridesetletij so v obdobju 1981–2010 nižja povprečja za januar, februar, marec, april, maj, junij in november, povprečja obeh tridesetletij so za julij, avgust in september skoraj ali povsem izenačena, medtem ko sta oktobrski in decembrski povprečji višji v obdobju 1981–2010. V prvih sedmih mesecih leta 2020 so bili trije meseci podpovprečno, štirje pa nadpovprečno namočeni (slika 8). Najmanj padavin leta 2020 je padlo aprila, le slabih 20 % aprilskega povprečja, kar ga uvršča na tretje mesto najbolj suhih aprilov na Šebreljskem Vrhu. Le aprila 1955 in 2007 je padlo še manj padavin. Po drugi strani je junija padlo kar 147 % običajnih padavin za ta mesec. V letu 2020 so bili na Šebreljskem Vrhu nadpovprečno namočeni še marec, maj in julij. Julija 2020 smo na Šebreljskem Vrhu namerili 159 mm padavin, kar je 116 % povprečja, ki za obdobje 1981–2010 znaša 137 mm. Največ julijskih padavin smo namerili leta 1998, 344 mm, najmanj pa leta 1985, 39 mm (slike 8, 9, 10). 350 padavine (mm) 300 250 200 150 100 50 2020 2017 2014 2011 2008 2005 2002 1999 1996 1993 1990 1987 1984 1981 1978 1975 1972 1969 1966 1963 1960 1957 1954 0 Slika 9. Julijska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1954–2020 ter dolgoletni povprečji (1981–2010 zelena in 1961–1990 siva črta ) na Šebreljskem Vrhu Figure 9. Precipitation in July (columns) and five-year moving average (curve) in 1954–2020 and mean long-term values (1981–2010 green and 1961–1990 grey line) in Šebreljski Vrh 700 628 627 padavine (mm) 600 500 400 V obdobju oktober 1953–julij 2020 smo na Šebreljskem Vrhu največ padavin v enem mesecu namerili septembra 1965, 628 mm, novembra 2000 pa le en mm manj. Povsem brez padavin so minili januar 1964 in decembra 2015 in 2016 (slika 10). 344 300 200 100 0 J F M A M J J A S O N D Slika 10. Mesečna najvišja in najnižja višina padavin v obdobju oktober 1953–julij 2020 na Šebreljskem Vrhu, razpoložljivi podatki Figure 10. Maximum and minimum monthly precipitation in October 1953–July 2020, available data 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Strunjan Letališče Portorož Postojna Cerkno Dobliče Letališče Cerklje Kočevje Bukovo Vojsko Babno Polje Malkovec Bizeljsko Topol pri Medvodah Bohinjska Češnjica Letališče E. R. Maribor Letališče J. P. Ljubljana Nova vas (Bloke) Maribor Vrbanski plato Šebreljski Vrh Lendava Ljubljana Bežigrad Polički Vrh Krvavec Grosuplje Kredarica Vogel Uršlja gora 47 49 80 92 94 103 104 106 118 123 124 128 136 137 138 156 158 158 159 160 160 172 187 190 191 228 310 0 50 100 150 200 padavine (mm) 250 300 350 Slika 11. Višina padavin julija 2020 na izbranih postajah v primerjavi s Šebreljskim Vrhom Figure 11. Precipitation in July 2020 on chosen stations and in Šebreljski Vrh Julija 2020 smo na državni mreži meteoroloških postaj najmanj padavin namerili na postaji Strunjan, 47 mm, le dva milimetra več jih je bilo na postaji Letališče Portorož. Največ padavin je bilo izmerjenih na samodejni postaji Uršlja gora, 310 mm (slika 11). Okoli 300 mm padavin smo julija namerili še na postajah Gomilsko (304 mm), Zelenica (303 mm) in Bele Vode (299 mm). Podobno višino padavin kot smo jo namerili na Šebreljskem Vrhu, med 155 in 165 mm, smo zabeležili še na 18 postajah. Na postajah Bukovo in Cerkno, ki sta s Šebreljskim Vrhom v isti občini, je padlo 106 oz. 92 mm padavin. Največ padavin v enem dnevu4 je na Šebreljskem Vrhu padlo 19. novembra 1972, 163 mm (slika 12). V istem obdobju, oktober 1953–julij 2020, je bila julijska najvišja dnevna višina padavin 102 mm, izmerili smo jo 15. julija 1998; julija 2020 je bila 44 mm, izmerjena 17. dne v mesecu. Od 22769 dnevnih podatkov o padavinah, je bila izmerjena višina padavin 50 mm ali več v 406 dneh, od tega je 34-krat presegla 100 mm. Na Šebreljskem Vrhu prav v vseh mesecih leta lahko pade v enem dnevu 50 mm ali več padavin. Do sedaj smo najmanj takšnih dni našteli aprila, avgusta, januarja in februarja. Najpogosteje so bile tako obilne dnevne višine padavin izmerjene novembra, 74-krat (slika 12, desna). Julija smo vsaj 50 mm padavin v enem dnevu v obravnavanem obdobju namerili v 31 dneh. 45 Agencija Republike Slovenije za okolje 180 138 60 119 102 90 96 87 81 74 142 51 108 102 število dni padavine (mm) 150 120 80 163 84 78 54 47 40 30 31 26 60 20 18 18 24 17 16 30 0 0 J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D Slika 12. Dnevna najvišja višina padavin po mesecih (leva) in mesečno število dni s padavinami 50 mm ali več v obdobju oktober 1953–julij 2020 na Šebreljskem Vrhu, razpoložljivi podatki Figure 12. Maximum daily precipitation per month (left) and monthly number of days with precipitation 50 mm or more in October 1953–July 2020 in Šebreljski Vrh, available data Na Šebreljskem Vrhu snežna odeja leži povprečno 80 dni na leto, to velja za obdobje 1981–2010, v obdobju 1961–1990 je to povprečje višje in znaša 97 dni na leto. Snežna odeja je najdlje ležala leta 1969, 151 dni, najmanj pa leta 1989, 20 dni (slika 13, preglednica 1). Leta 2019 je bilo s snegom 28 dni, kar je drugo najbolj kopno leto na postaji. Leta 2020 smo zabeležili snežno odejo v prvih štirih mesecih, skupaj 14 dni. Najdebelejšo snežno odejo smo na postaji izmerili 19. marca 1970, 219 cm. Od zbranih podatkov je bila najnižja snežna odeja izmerjena leta 1998, 25 cm (slika 13, preglednica 1), v letih 2001 in 2011 pa je bila višja za 2 oz. 3 cm. Leta 2019 je najvišja snežna odeja merila 31 cm, izmerjena je bila 14. decembra. število dni / snežna odeja (cm) Od 63 božičev, za katere imamo podatke s postaje, je bil božič bel 41-krat. Nazadnje je bila snežna odeja na božično jutro leta 2011, ko je bila debela 2 cm. Najdebelejša snežna odeja na božični dan je bila izmerjena leta 1981, 115 cm. 210 180 150 120 90 60 30 2019 2014 2009 2004 1999 1994 1989 1984 1979 1974 1969 1964 1959 1954 0 Slika 13. Letno število dni s snežno odejo5 (krivulja), primerjalni povprečji (1981–2010 zelena, 1961–1990 siva črta) in najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1954–2019 Šebreljski Vrh, razpoložljivi podatki Figure 13. Annual snow cover duration (number of days, curve) and mean reference values (1981–2010 green, 1961–1990 grey line) and maximum depth of total snow cover (cm, columns) in 1954–2019, available data 46 Agencija Republike Slovenije za okolje 350 sonno sevanje (ure) 300 250 200 150 100 50 2020 2018 2016 2014 2012 2010 2008 2006 2004 2002 2000 1998 1996 1994 1992 1990 1988 1986 0 Slika 14. Julijsko število ur s sončnim sevanjem (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1986– 2020 in primerjalno povprečje (1991–2020 zelena črta) na Šebreljskem Vrhu Figure 14. Sunshine duration in July (columns) and five-year moving average (curve) in period 1986–2020 and mean reference value (1991–2020 green line) in Šebreljski vrh Julij je mesec, ko sonce sije običajno najdlje, na Šebreljskem Vrhu 286 ur v povprečju obdobja 1991– 2020. Leta 2020 je sijalo 4 ure manj od povprečja. Največ sočnih ur so imeli julija 2007, 339 ur, julija 2013 pa le uro manj; julij 2014 je bil bolj siv, sonce je v celem mesecu sijalo 211 ur (slika 14). 30 temperatura (°C) 25 28.9 26.5 27.1 27.9 26.1 18.2 17.7 17.8 17.8 8.3 9.0 8.3 9.0 2015 2016 2017 2018 27.4 20 15 19.3 10 5 16.8 10.5 7.4 0 2019 2020 Slika 15. Najvišja (temno rdeča črta), povprečna (rdeča) in najnižja (oranžna) julijska temperatura zraka 2015–2020 na Šebreljskem Vrhu Figure 15. Maximum (dark red line), mean (red) and minimum (orange) air temperature in July in 2015–2020 in Šebreljski Vrh Od januarja 2015 na samodejni postaji Šebreljski Vrh merimo tudi temperaturo zraka. Julija 2020 je bila povprečna temperatura 16.8 °C. Najnižja temperatura tega meseca je bila 7.4 °C, izmerjena 7. dne v mesecu, najvišja pa 27.4 °C, zabeležili smo jo zadnjega dne meseca (slika 15). Viri in opombe 1. Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2019, orthophoto from 2019 2. Arhiv meteoroloških podatkov na spletni strani: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/archive/ 3. Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar 4. Dnevna višina padavin je merjena ob 7. uri zjutraj in je 24-urna vsota padavin; višina je pripisana dnevu meritve. 5. Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora. 6. Višina novozapadlega ali svežega snega je višina snežne odeje, zapadle v zadnjih 24. urah, to je od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve. 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk na postaji Šebreljski Vrh v obdobju oktober 1953–julij 2020, razpoložljivi podatki Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly, and daily values of chosen meteorological parameters on station Šebreljski Vrh in October 1953–July 2020, available data največ maximum letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) pomladna višina padavin (mm) precipitation in spring (mm) leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month 2756 1965 1288 2006 881 1975 163 2003 poletna višina padavin (mm) precipitation in summer (mm) 696 1966 244 2013 jesenska višina padavin (mm) precipitation in autumn (mm) 1067 1965 234 2006 997 1976/77 69 1991/92 628 sep. 1965 0 jan. 1964, dec. 2015 in 2016 zimska višina padavin (mm) precipitation in winter (mm) mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) najvišja letna višina snežne odeje (cm) maximum annual snow cover depth (cm) najvišja višina novozapadlega snega (cm)6 maximum fresh snow cover depth (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover 163 19. nov. 1972 — — 219 19. mar. 1970 25 1998 80 4. mar. 1970 — — 151 1969 20 1989 SUMMARY In Šebreljski Vrh (Šebrelje) are situated precipitation and automatic meteorological station and heliograph. The hamlet is situated in western part of Slovenia, on elevation of 1066 m. Precipitation station was established in October 1953, heliograph has been on the station since May 1986 and automatic meteorological station has been operating since January 2015. Ladislav Bizjak is meteorological observer at the station. Slika 16. Samodejna meteorološka postaja na Šebreljskem Vrhu, slikana maja 2017 (avtor S. Lapanja) Figure 16. Automatic meteorological station in Šebreljski Vrh, photo taken in May 2017 (author S. Lapanja) 48 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V JULIJU 2020 Agrometeorological conditions in July 2020 Ana Žust ovprečne mesečne temperature zraka so se v juliju gibale med 20 in 21 °C, v Primorju so bile okoli 23 °C, ponekod v notranjosti Slovenije in na izpostavljenih mestih pa so bile nekoliko nižje od 20 °C. Odstopanja od dolgoletnega povprečja so se gibala v okviru ene stopinje C, ponekod nad (na primer v Ljubljani, Novo mesto Šmartno /Slovenj gradec), ponekod pod povprečjem (na primer Murska sobota, Črnomelj, Kočevje). Podobno so se tudi vsote efektivne temperature zraka (nad 0, 5 in 10 °C) vrtele okoli dolgoletnega povprečja, na zahodu so bile nekoliko nad, na vzhodu države pa nekoliko pod povprečjem (preglednica 4). Posamezni dnevi so bili vroči s temperaturo zraka nad 30 °C, na primer v Beli krajini in na Primorskem so se čez to vrednost temperature povzpele 14-krat, tudi marsikje drugod po državi vsaj 10-krat. P Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, julij 2020 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, July 2020 Postaja Bilje Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce - let. Maribor - let. Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož - let. Postojna Ptuj Rateče Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno /Sl.Gradec Tolmin Vrhnika pov. 5,5 4,8 4,9 4,4 4,7 5,6 4,8 4,3 4,8 4,9 5,2 4,9 4,8 5,1 4,8 4,7 6,3 5,9 5,1 4,8 4,3 4,9 4,8 5,0 5,0 4,8 I. dekada max. Σ 6,3 55 5,6 48 5,9 49 5,6 44 5,5 47 6,2 56 5,4 48 5,5 43 5,5 48 5,7 49 6,2 52 5,9 49 5,7 48 5,8 51 5,7 48 5,5 47 7,1 63 7,0 59 6,0 51 5,4 48 5,1 43 5,9 49 5,6 48 6,0 50 5,9 51 6,0 49 pov. 4,8 4,2 4,2 4,1 3,7 4,9 4,6 3,9 3,8 3,9 4,3 4,3 4,3 4,1 4,3 3,9 5,5 5,8 4,6 3,9 3,3 3,9 4,0 4,0 4,2 3,9 II. dekada max. 6,5 5,3 5,2 5,0 4,8 6,0 5,7 4,7 4,6 5,3 5,1 5,5 5,3 4,9 5,1 4,7 7,5 7,0 5,7 4,8 4,6 5,1 4,8 5,3 6,1 5,2 49 Σ 49 42 43 42 37 49 46 39 38 39 43 43 43 41 43 39 55 58 46 39 33 39 40 40 42 39 III. dekada pov. max. 4,9 5,5 4,4 5,5 4,7 5,7 4,4 5,2 4,0 5,1 5,0 6,0 4,4 5,1 4,0 4,9 4,1 5,1 4,5 5,4 4,5 5,7 4,7 5,7 4,6 5,7 4,3 5,3 4,6 5,5 4,1 5,1 5,6 6,5 5,6 6,2 4,6 5,4 4,1 5,0 4,1 4,9 4,5 5,7 4,2 5,2 4,5 5,7 4,5 5,3 4,6 5,8 Σ 54 49 52 48 44 55 48 45 45 50 49 52 51 48 50 46 62 61 50 45 45 50 46 50 50 50 mesec (M) pov. max. Σ 5,1 6,5 157 4,5 5,6 138 4,6 5,9 143 4,3 5,6 134 4,1 5,5 128 5,2 6,2 160 4,6 5,7 141 4,1 5,5 127 4,2 5,5 131 4,4 5,7 137 4,7 6,2 144 4,6 5,9 144 4,6 5,7 142 4,5 5,8 140 4,6 5,7 141 4,2 5,5 131 5,8 7,5 180 5,8 7,0 178 4,8 6,0 147 4,3 5,4 131 3,9 5,1 121 4,4 5,9 138 4,3 5,6 134 4,5 6,0 139 4,6 6,1 142 4,4 6,0 138 Agencija Republike Slovenije za okolje Padavinskih dni je bilo od 10 do 15, v visokogorju 18, na obalnem območju le 6, na severovzhodu države 8. Mesečna količina padavin je bila v osrednji in vzhodni polovici Slovenije nad povprečjem, na skrajnem zahodnem delu države pa nekoliko pod dolgoletnim povprečjem. Povprečna mesečna temperatura tal se je gibala med 22 in 24 °C (na Primorskem 28 °C) v setveni globini (5 cm), v globini 10 cm so bile povprečne mesečne temperature tal za spoznanje nižje. Izstopale pa so najvišje dnevne temperature tal, zabeležene v vročih dneh so ponekod ob sončni pripeki presegle 35 °C, na Goriškem celo 40 °C. Na gibanje temperature tal pa so vplivale tudi pogoste padavine, zlasti minimalne vrednosti so bile v pogosto za več kot polovico nižje od najvišjih vrednosti (preglednica 3). Preglednica 2. Dekadna in mesečna meteorološka vodna bilanca za julij 2020 in za vegetacijsko obdobje (od 1. aprila do 31. julija 2020) Table 2. Ten days and monthly climatological water balance in July 2020 and for the vegetation period (from April 1 to July 31, 2020) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v juliju 2020 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada −13,9 −36,6 −15,0 −157,2 −145,1 31,1 −20,0 1,0 12,1 −43,8 Novo mesto −16,5 −6,2 2,9 −19,8 −113,0 Celje 100,9 −0,1 14,8 115,6 −3,8 Šmartno Slovenj Gradec 65,1 35,1 18,0 118,2 67,2 Maribor – let. −4,2 −1,2 0,1 −6,0 −149,1 Murska Sobota −20,4 −13,2 13,9 −19,7 −186,0 Portorož – let. −35,2 −52,7 −39,7 −127,7 −309,5 Bilje Ljubljana mesec (1. 4. – 31. 7. 2020) Slika 1. Pogled na Slovenijo prek sušnega uporabniškega servisa in sušnega kazalca vlažnosti tal (SWI) v začetku (levo) in ob koncu julija 2020 (desno) Figure 1. Soil water Indeks (SWI) at the beginning of July (left) and at the end of July 2020 (riht) across Slovenia as presented by Drought User Service Povprečna mesečna količina izhlapele vode se je gibala med 4 in skoraj 6 mm (preglednica 1). Dnevne vrednosti pa so največkrat presegle 5 mm na obali (27-krat) in v Vipavski dolini ter na Krasu (20-krat), v številnih krajih v Sloveniji pa vsaj 10-krat. Izhlapevanje in padavine so vplivale na stanje vodne bilance. Ob koncu julija smo na Celjskem in Koroškem zabeležili precejšen presežek, na obali in na Goriškem pa primanjkljaj, medtem, ko je bila v osrednji Sloveniji in na severovzhodu vodna bilanca skoraj uravnotežena. 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Potek kumulativne vodne bilance v vegetacijskem obdobju (1. 4. do 31. 7.) na meteoroloških postajah Bilje (zgoraj), Portorož – let. (v sredini) in Črnomelj (spodaj) Figure 2. Course of meteorological water balance in the vegetation period (from 1. 4. to 31. 7.) recorded at meteorological station Bilje (above), Portorož (middle) and Črnomelj (below) 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, julij 2020 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, July 2020 Postaja I. dekada Tz5 Bilje Bovec – let. Celje Črnomelj Gačnik Ilirska Bistrica Lesce – let. Maribor – let. Murska Sobota Novo mesto Postojna Šmartno/Sl. Gradec 28,8 23,4 23,3 23,7 22,8 21,1 20,3 23,5 23,0 23,5 22,7 23,2 Tz10 Tz5 max Tz10 max 28,5 23,2 23,0 23,5 22,7 21,0 20,4 23,1 23,0 23,4 22,4 22,8 39,8 28,6 27,5 28,2 31,6 25,2 22,3 33,2 29,6 31,0 37,9 36,1 36,9 27,3 25,7 26,8 27,9 23,6 22,2 29,1 28,0 28,2 32,4 31,8 II. dekada Tz5 min 20,5 18,7 20,0 20,4 16,6 17,6 18,3 15,4 17,9 17,4 13,3 13,7 Tz10 min 21,6 19,4 20,9 21,0 18,9 18,6 18,4 18,0 18,7 19,3 15,5 16,0 Tz5 27,3 21,7 22,4 22,4 20,3 20,2 19,5 21,6 20,9 21,8 22,5 20,7 Tz10 Tz5 max Tz10 max 27,1 21,7 22,3 22,4 20,4 20,1 19,5 21,5 21,1 21,9 22,1 20,7 36,8 27,1 26,1 27,6 26,0 24,2 21,6 31,9 26,6 28,8 36,1 32,3 34,0 25,8 24,6 26,3 23,4 22,7 21,5 27,9 25,6 26,4 31,4 28,5 III. dekada Tz5 min 19,6 17,3 19,5 19,6 16,0 17,0 17,9 14,7 16,5 16,7 12,9 12,5 Tz10 min 20,8 18,0 20,3 20,1 18,1 17,9 18,1 15,4 17,2 18,5 15,1 14,8 Tz5 29,2 23,8 24,3 24,7 24,7 22,4 21,1 24,7 23,5 24,4 24,7 24,3 Tz10 Tz5 max Tz10 max 28,8 23,7 23,9 24,6 24,0 22,1 21,1 24,2 23,4 24,1 24,1 23,9 40,5 30,1 28,2 29,8 35,9 26,2 24,2 37,1 30,6 30,7 37,4 36,2 37,2 28,8 26,7 27,7 30,4 24,7 24,1 32,4 29,6 28,2 31,9 32,7 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 52 mesec (M) Tz5 min 21,0 19,3 20,8 21,1 17,1 19,5 19,1 16,2 18,6 18,9 16,8 16,5 Tz10 min 21,8 19,9 21,3 21,8 19,2 20,0 19,3 18,0 19,1 20,2 18,2 17,9 Tz5 28,5 23,0 23,4 23,6 22,7 21,4 20,3 23,3 22,5 23,3 23,4 22,8 Tz10 28,0 22,0 23,0 23,0 22,0 21,0 20,0 22,0 22,0 23,0 22,0 22,0 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, julij 2020 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, July 2020 Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Celje Maribor-letališče Murska Sobota Tef > 5 °C Tef > 0 °C Tef > 10 °C Tef od 1. 1. 2020 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C 231 234 195 175 199 193 198 219 212 210 204 211 208 217 212 172 146 168 164 174 196 182 188 178 181 181 272 266 231 206 235 230 236 260 257 262 242 250 247 720 711 599 527 602 587 608 675 650 660 623 642 635 1 20 16 4 15 6 −2 18 9 −2 −8 10 −2 181 184 145 125 149 143 148 169 162 160 154 161 158 167 162 122 96 118 114 124 146 132 138 128 131 131 217 210 176 151 180 175 181 205 202 207 187 195 192 565 556 444 372 447 432 453 520 496 505 468 487 480 1 20 16 4 15 6 −2 18 9 −2 −8 10 −2 131 134 95 75 99 93 98 119 112 110 104 111 108 117 112 72 46 68 64 74 96 82 88 78 81 81 162 156 121 96 125 120 126 150 147 152 132 140 137 410 401 289 217 292 277 298 365 340 350 313 332 325 1 20 16 3 15 6 −2 18 9 −2 −8 10 −2 2980 2818 2199 1694 2146 2071 2184 2620 2488 2639 2339 2423 2427 > 5 °C > 10 °C 1941 1826 1286 969 1309 1247 1344 1674 1583 1719 1456 1541 1544 1126 1048 619 424 687 651 710 938 865 970 772 840 838 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) − ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C 53 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Dnevni potek vodne bilance skozi vegetacijsko obdobje je kazal, da je tendenca hujših sušnih razmer v juniju ponehala in prešla na raven zmerno sušnih razmer (obalno območje, Goriška, severovzhod Slovenije), ponekod celo na raven normalnih sušnih razmer za to obdobje leta (osrednji del Slovenije). Izjema je Bela krajina, kjer so sušne razmere skozi vso vegetacijsko obdobje presegale raven zmerno sušnih razmer in bile občasno blizu hudim sušnim razmeram (slika 2). Spremenjeno stanje julijskih sušnih razmer v primerjavi z mesecem junijem odseva tudi slike sušnega indeksa na začetku in ob koncu julija. V obeh primerih slika kaže razmere brez znakov vpliva kmetijske suše na rastline (slika 1, levo in desno). Modri odtenki na slikah pomenijo presežek vsebnosti vode v tleh, oziroma pozitivno odstopanje oziroma bolj »mokro« stanje kot običajno. Stanje kazalca vlažnosti tal (SWI) za katerikoli datum in katerokoli lokacijo v Sloveniji, kakor tudi za širše območje Podonavja, oziroma Evrope, si lahko ogledate na https:/droughtwatch.eu/. Julij je zaznamovala žetev pšenice. Pogosto jo je oviralo spremenljivo in deževno vreme, kar je lahko, na območjih z močnejšimi padavinami, prispevalo tudi k slabši kvaliteti pridelka. Količinsko so pridelovalci poročali o dobrem pridelku. Manj zadovoljni z vremenom so bili pridelovalci suhe senene krme. Zaradi spremenljivega vremena je bilo težko načrtovati odkos za hitro sušenje. Razmere so se izboljšale šele v zadnji dekadi julija. Manj ugoden je bil vročinski stres pri rastlinah, ki se je ob sončni pripeki kazal z uvelostjo listov. Vročina je sprožila tudi veliko tveganje za vročinski stres živali na prostem: temperaturno-vlažnostni indeks (THI) je presegel vrednosti do 85, kar pomeni da živali ogroža vročina. Potrebno jim je bilo zagotoviti senco in zadostno količino vode. V zaprtih prostorih pa je bilo nujno zagotoviti zračenje. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY Average monthly air temperatures were close to the normal, declines above or below the normal ranged in the frame of 1 °C. Well-distributed rainfall have been favourable to crops. Meteorological water balance for the vegetation period indicated mostly normal drought conditions in the central part of the country in the coastal region, Goriška and on the northeast of the country also moderate drought conditions. Only in the southeast of the country severe drought persisted through the whole vegetation period. 54 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V JULIJU 2020 Discharges of Slovenian rivers in July 2020 Igor Strojan ulija so bile slovenske reke v celoti okoli 20 odstotkov manj vodnate kot je to značilno za ta čas. Najbolj vodnate reke so bile Savinja, Drava in Mura. Srednji mesečni pretok teh rek je bil nekoliko višji od dolgoletnega povprečja. Blizu povprečnega pretoka so bili pretoki Save v spodnjem toku in Krke. Najmanj vodnate so bile reke na jugozahodu države. Vipava in Reka sta bili le polovico toliko vodnati kot sta običajno v tem času (slika 1). Vodnatost rek se ni veliko spreminjala (slika 2). Najmanjši pretoki v juliju so bili povprečni, največji pa v celoti polovico manjši od dolgoletnega povprečja največjih pretokov v juliju (preglednica 1 in slika 3). Reke z večjim hidroenergetskim potencialom so bile nadpovprečno (Drava), povprečno (Sava) in podpovprečno (Soča) vodnate (slika 4) . J GORNJA RADGONA 1,06 DRAVOGRAD 1,05 VIDEM RADOVLJICA 0,85 0,59 SUHA 0,81 ŠENTJAKOB HRASTNIK 0,66 0,98 VELIKO ŠIRJE 1,30 SOLKAN 0,86 PODROTEJA DOLENJE RAKOVEC 0,70 MOSTE 0,72 PODBOČJE 0,96 0,72 ČATEŽ 0,99 0,51 CERKVENIKOV MLIN 0,53 METLIKA 0,67 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek v juliju 2020 in povprečnimi srednjimi julijskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the July 2020 mean discharges of Slovenian rivers compared to the July mean discharges of the long-term period SUMMARY The average flows in July were about 20 percent lower if compared to the long term period 1981–2010. 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Pretoki slovenskih rek v juliju 2020 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in July 2020 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki julija 2020 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju 1981–2010. Figure 3. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in July 2020 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 1981–2010. 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Pretoki julija 2020 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981–2010 Table 1. Discharges in July 2020 and characteristic discharges in the long-term period 1981–2010 REKA/ RIVER MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA POSTAJA/ STATION G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA G. RADGONA DRAVOGRAD VIDEM VELIKO ŠIRJE Julij 2020 m3/s dan Qn7h 142 29 226 29 2,6 2 14,0 22 1,4 15 13,0 20 32,0 19 84,0 1 81,0 17 5,4 29 17,0 2 13,0 16 11,0 22 16,0 23 1,5 31 1,7 31 0,6 23 Qs7h 196 342 5,3 43,0 3,2 22,5 43,0 111 177 8,6 27,1 17,2 18,0 50,1 2,7 2,5 1,0 Qvk7h 399 7 481 3 15,0 25 212 7 Julij/July 1981–2010 m3/s m3/s m3/s nQnp sQnp vQnp 60,9 116 190 129 229 432 0,8 2,4 5,2 4,7 13,1 20,6 0,4 1,4 3,2 8,3 20,1 41,2 20,0 38,2 60,1 35,1 62,3 94,4 50,8 99,4 158 2,5 4,9 8,0 5,5 14,0 33 6,3 11,8 20,1 5,4 11,9 24,2 14,3 29,0 50,1 1,4 2,1 3,2 1,2 1,9 2,7 0,2 1,0 1,6 nQs sQs vQs 73,1 184 368 213 327 513 1,5 6,3 21,1 6,6 33,3 79,9 0,5 4,5 20,9 18,5 37,9 72,8 31,2 65,5 123 46,4 113 228 65,8 178 359 3,5 10,6 24,2 7,9 27,6 83,6 9,8 24,6 88,6 8,4 25,3 60,8 24,0 58,0 122 1,8 5,2 9,9 1,6 3,5 8,7 0,7 1,8 4,2 nQvk sQvk vQvk 130 430 1078 328 624 1379 6,9 36,7 147 24,8 226 853 SOTLA RAKOVEC 18,0 4 0,7 33,3 264 SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN 54,1 76,2 177 387 28,0 69,4 25,0 36,2 132 6,0 10,3 2,6 12 25 13 7 7 25 4 8 17 3 7 7 42,0 70,6 93,5 143 11,0 12,4 16,1 21,0 69,5 3,8 2,0 1,6 130 242 391 562 73,6 78,9 121 97,6 297 29,6 30,4 13,2 313 758 1156 2117 250 283 710 232 1075 63,7 130 58,4 58 Legenda: Explanations: Qn7h mali pretok v mesecu – podatki ob 7. uri Qn7h the smallest monthly discharge – data at 7. a.m. nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period Qs7h srednji pretok v mesecu – podatki ob 7. uri Qs7h mean monthly discharge – data at 7 a.m. nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qvk7h največji pretok v mesecu ob 7. uri (UTC+1) Qvk7h the highest monthly discharge at 7a.m. (UTC+1) nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period * Obdobje 1991–2010 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Dnevni in srednji mesečni pretoki rek v juliju leta 2020 (temno modri črti) ter povprečni mesečni pretoki rek v junijskem dolgoletnem obdobju 1981–2010 (svetlo modra črta) na rekah z večjim hidroenergetskim potencialom (merilna mesta od zgoraj navzdol Drava Dravograd, Sava Hrastnik, Soča Solkan) Figure 4. Daily and average monthly flows of the rivers Drava, Sava and Soča (from top to bottom) in July 2020 and in the long term period 59 TEMPERATURE REK IN JEZER V JULIJU 2020 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in July 2020 Mojca Sušnik T emperatura izbranih opazovanih rek je bila julija podobna srednji julijski temperaturi primerjalnega obdobja. V povprečju je bila le 0,3 °C višja kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Bohinjsko jezero je imelo 1,7 °C in Blejsko jezero 0,6 °C višjo mesečno temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Srednja dnevna temperatura izbranih rek je večino julija ves čas malo nihala, nekoliko bolj pa je narasla po 26. juliju. Tako je imela večina rek najvišjo dnevno temperaturo zadnje dni julija, le Sava v spodnjem toku in Krka sta imeli najvišjo temperaturo že ob začetku meseca, ki pa ni bila bistveno višja od temperature konec julija. Povprečna razlika med najnižjo in najvišjo srednjo dnevno temperaturo izbranih opazovanih rek je bila 4,1 °C. Srednja dnevna temperatura Blejskega jezera se je do 25. julija le malo spreminjala, nato pa se je počasi dvigovala in konec meseca dosegla dobrih 25 °C. Srednja dnevna temperatura Bohinjskega jezera pa je nihala do 18. julija, nato se je jezero do konca meseca počasi segrelo za slabih 5 °C in doseglo srednjo dnevno temperaturo 23,8 °C. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v °C, v juliju 2020 in v obdobju 1981–2010 Table 1. Average July 2020 and long-term 1981–2010 temperature in °C JULIJ 2020 obdobje / period 1981–2010 razlika / difference Mura – Gornja Radgona 17,9 16,8 1,1 Velika Krka – Hodoš * 18,8 19,0 −0,2 Drava – Ptuj * 17,7 19,1 −1,4 Sava Bohinjka – Sveti Janez * 20,1 19,7 0,4 Sava – Radovljica 14,4 12,8 1,6 Sava – Šentjakob 16,7 15,2 1,5 Sava – Jesenice na Dolenjskem * 22,6 22,1 0,5 Kolpa – Metlika 22,6 21,9 0,7 Ljubljanica – Moste 16,7 16,8 −0,1 Savinja – Laško 18,9 18,0 0,9 Krka – Podbočje 20,9 20,0 0,9 Soča – Solkan 14,8 15,2 −0,4 Vipava – Dolenje * 12,7 13,3 −0,6 Nadiža – Potoki * 17,5 18,2 −0,7 Reka – Cerkvenikov mlin 19,3 19,5 −0,2 Bohinjsko jezero 20,1 18,4 1,7 Blejsko jezero 22,8 22,2 0,6 postaja / location *obdobje, krajše od 30 let / period shorter than 30 years 60 26 26 24 24 22 22 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 20 18 16 20 18 16 14 14 12 12 10 10 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. julij V. Krka Hodoš Sava Radovljica Drava Ptuj 26 26 24 24 22 22 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Mura G. Radgona 20 18 16 12 10 Ljubljanica Moste Krka Podbočje 28 26 26 24 Temperatura (°C) 22 20 18 16 18 16 12 12 Nadiža Potoki 10 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. julij Bohinjsko jezero Kolpa Metlika Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v juliju 2020, v °C Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in July 2020 in °C 61 Reka Cerkvenikov mlin 20 14 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. julij Vipava Dolenje 22 14 10 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. julij Soča Solkan 24 Temperatura (°C) 16 12 Savinja Laško Sava Jesenice na Dol. 18 14 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. julij Sava Šentjakob 20 14 10 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 31. julij Blejsko jezero Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v juliju 2020, v °C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in July 2020 in °C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily temperatures of the selected Slovenian rivers in July 2020 was 4.1 °C. The average observed river’s temperature was similar as a long-term average 1981–2010. The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 1.7 °C higher as a long-term average and Bled Lake 0.6 °C higher as a long-term average. 62 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V JULIJU 2020 Sea dynamics and temperature in July 2020 Igor Strojan rednja mesečna višina morja v juliju je bila 7 cm višja od povprečja v dolgoletnem primerjalnem obdobju (preglednica 1). Morje julija ni poplavljalo. Morje je bilo v povprečju meseca s 23,8 °C enako toplo kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Najnižja in najvišja temperatura sta bili med najnižjimi in najvišjimi v dolgoletnem primerjalnem obdobju (preglednica 2). S Podatki o valovanju morja so v juliju zaradi vzdrževalnih del na oceanografski boji Vida (MBP) žal izostali. Slika 1. Hitrost Vv in smer Vs vetra (m.p. Koper) ter odklon zračnega tlaka dP (m.p. Portorož) v juliju 2020 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in July 2020 at coastal stations Koper and Portorož 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka (m.p. Koper) in sončno sevanje (m.p. Portorož) v juliju 2020 Figure 2. Mean daily air temperature at Koper and sun radiation at Portorož in July 2020 Višina morja Srednja mesečna višina morja je bila julija 7 cm višja od dolgoletnega povprečja. Morje julija ni poplavljalo. 24. julija je bila gladina morja ob 5. uri zjutraj v času jutranje oseke dodatno znižana za 42 cm. Trenutna višina morja 118 cm je bila takrat med najnižjimi v dolgoletnem obdobju. Slika 3. Odkloni srednjih dnevnih višin morja (m.p. Koper) in srednjih dnevnih zračnih tlakov m.p. Portorož) od dolgoletnih povprečij v juliju 2020 Figure 3. Declination of daily sea levels at Koper and mean daily pressures at Portorož in July 2020 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Merjene (Hmer), prognozirane astronomske (Ha) in residualne višine morja (Hres) v juliju 2020. Residualne višine (odstopanja merjenih višin morja od prognoziranih astronomskih višin morja) pripisujemo vremenskim vplivom in lastnemu nihanju morja. Izhodišče izmerjenih višin morja je ničelna vrednost na mareografski postaji v Kopru. Figure 4. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in July 2020 Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v juliju 2020 in obdobju 1961–1990 Table 1. Characteristical sea levels of July 2020 and the reference period 1961–1990 Mareografska postaja/Tide gauge: Koper Julij/July Julij/July 1961–1990 2020 Min Sr Max cm cm cm cm SMV 222 205 215 228 NVVV 276 256 279 314 NNNV 118 107 135 147 A 158 149 144 167 Legenda/Explanations: SMV NVVV NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v septembru 2020. Prognozirano astronomsko plimovanje morja za celotno leto 2020 in več drugih informacij je dostopno na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje. Figure 5. Prognostic sea levels in September 2020. More data are available on http://www.arso.gov.si/ vode/morje. 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura morja Temperaturne spremembe morja so bile julija pogoste in dokaj velike, a ob vseh spremembah je bila srednja mesečna temperatura 23,8 °C enaka kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju (preglednica 2). V začetku meseca se je površina morja, iz za ta dan v letu nadpovprečnih 27,3 °C, v dveh dneh ohladilo za skoraj 8 °C. 4. julija je bilo tako morje ob temperaturi 18,3 °C najbolj hladno v tem mesecu. Do sredine julija sta nato sledili dve otoplitvi in ohladitvi za okoli 5 °C. V drugi polovici meseca se je morje večinoma ogrevalo in doseglo konec meseca najvišjo temperaturo v juliju 28,7 °C, ki je tudi med najvišjimi v primerjalnem obdobju (preglednica 2). Slika 8. Srednje dnevne temperature morja v juliju 2020. Podatki so rezultat meritev na globini 1 metra na merilni postaji v Kopru. Figure 8. Mean daily sea temperatures in July 2020 at Koper Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja temperatura morja v juliju 2020 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja (Min, Sr, Max) pripadajoča temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010. Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Sea temperatures in July 2020 (Tmin, Tsr, Tmax) and sea temperatures in 30-year period 1981–2010. Long-term period of sea temperature data is not homogeneous in whole. Tmin Tsr Tmax TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Julij/July Julij/July 1981–2010 2020 Min Sr Max °C °C °C °C 18,3 19,3 21,3 23,0 23,8 22,7 23,8 24,6 28,7 24,8 26,2 28,0 SUMMARY The mean sea level was 222 cm and 7 cm higher as it is long term average. The mean sea temperature was 23.8 degree Celsius. 67 KOLIČINE PODZEMNE VODE V JULIJU 2020 Groundwater quantity in July 2020 Urška Pavlič medzrnskih vodonosnikih po državi smo julija spremljali nizke do običajne vodne razmere. Zelo nizke mesečne gladine so prevladovale v vodonosniku doline Kamniške Bistrice in na Sorškem polju, izrazito podpovprečne vodne količine smo v tem času beležili tudi mestoma v vodonosnikih Dravskega, Ptujskega in Murskega polja. Običajno količinsko stanje podzemne vode smo spremljali na Mirensko Vrtojbenskem in Ljubljanskem polju, v dolini Kamniške Bistrice ter mestoma v vodonosnikih severovzhodne Slovenije. Vodonosniki so se v tem mesecu tako nekoliko obnovili od dolgotrajnega primanjkljaja vode, ki smo ga spremljali v mesecih pred njim. Kraški vodonosniki so bili pretežni del julija podpovprečno izdatni. Izjemoma so se vodne gladine na teh območjih v času padavin dvignile nad povprečno raven. V Slika 1. Betnavski ponikovalnik Pohorskih potokov na območju vodonosnika Dravskega polja; julij 2020 Figure 1. Betnava sinking lake of Pohorje streams on the Dravsko polje alluvial aquifer; July 2020 Obnavljanje podzemne vode s prenicanjem padavin je bilo julija mestoma večje, mestoma pa manjše kot običajno. Največje količine napajanja vodonosnikov so bile zabeležene na območju spodnje Savinjske doline, kjer je padla skoraj dvakratna vrednost običajnih količin padavin. Veliko padavin so prejeli tudi vodonosniki na območju Kamniških Alp in osrednje Slovenije, kjer je padlo za okrog eno tretjino dežja več kot je običajno za ta mesec. Manj padavin kot znaša dolgoletno povprečje so v tem mesecu zabeležili na območju Dinarskega krasa na jugovzhodu države in na območju medzrnskih vodonosnikov Vipavsko Soške doline. Primanjkljaj padavin ni presegel ene četrtine običajnih julijskih količin. Padavine so bile časovno razmeroma enakomerno porazdeljene tekom meseca, dinamika količin pa je bila prostorsko precej raznolika. 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Drenažni kanal vzdolž Ptujskega jezera, v katerega se poleg jezerske vode steka tudi podzemna vode iz vodonosnika Ptujskega polja; julij 2020 Figure 2. Drainage channel along Ptuj lake, which drains surface water from the lake as well as the groundwater from Ptujsko polje alluvial aquifer; July 2020 V splošnem je julija iz kraških vodonosnikov izteklo manj podzemne vode kot znaša dolgoletno povprečje. Izjemoma so se izdatnosti izvirov dvignile do ali nad povprečje v času napajanja vodonosnikov zaradi padavin. Najmanjše izdatnosti izvirov so bile julija značilne za območje Bele Krajine, saj so bili tam primanjkljaji padavin največji. Na izviru Bilpe tako nismo zabeležili izrazitejšega padavinskega dogodka v nihanju vodnih količin (slika 3). Večjo dinamiko nihanja pretokov smo julija spremljali na območju Studene, Kamniške Bistrice, Mošenika in Krupe. Specifična električna prevodnost vode se je julija v splošnem znižala na območju izvirov Bilpe, Mošenika in Velikega Obrha, kar je posledica dotoka padavinske vode v vodonosnik. V medzrnskih vodonosnikih smo julija mestoma spremljali ustalitev negativnega trenda vodnih gladin iz preteklih mesecev, mestoma pa obnavljanje podzemne vode (slika 5). Najpočasneje se je obnavljanje podzemne vode odvijalo v globljih vodonosnikih Ljubljanske in Dravske kotline in v vodonosnikih z mesečnim primanjkljajem napajanja. Zelo nizke povprečne mesečne gladine so kljub postopnemu napajanju vodonosnikov julija prevladovale na območju doline Kamniške Bistrice in Sorškega polja ter v delih Dravske kotline in Prekmurskega polja (slika 6). V primerjavi z istim mesecem pred enim letom je bilo količinsko stanje podzemne vode julija letos manj ugodno predvsem v omenjenih količinsko najbolj obremenjenih medzrnskih vodonosnikih tega meseca. Ob primerjavi povprečnih julijskih gladin podzemne vode s povprečnimi gladinami dolgoletnega preteklega obdobja istega meseca, je bilo letos količinsko vodno stanje na večini merilnih območij nižje kot običajno (slika 4). Negativni odklon letošnjih vrednosti je bil najbolj izrazit v delih vodonosnikov Ljubljanske in Dravske kotline ter v delih Prekmurskega polja. Neizrazit pozitivni odklon vrednosti smo v tem času spremljali v vodonosnikih Mirensko Vrtojbenskega polja. 69 Agencija Republike Slovenije za okolje SUMMARY Low and normal groundwater levels prevailed in alluvial in July due to lack of precipitation in previous months and longer lag time between precipitation and groundwater level rise in deeper alluvial aquifers. Groundwater quantity status improved compared to previous months in shallower aquifers of lower Savinja valey and in parts of alluvial aquifers in NE Slovenia. Most karstic springs discharged below long-term average in July. Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (zeleno) na izbranih merilnih mestih kraških izvirov med majem in julijem 2020 Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (green) oscillation on selected measuring stations of karstic springs between May and July 2020 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Odklon povprečne julijske gladine podzemne vode od mediane dolgoletnih junijskih gladin v obdobju 1981– 2010 izražene v percentilnih vrednostih Figure 4. Deviation of average July groundwater level in relation from median of longterm July groundwater level in period 1981–2010 expressed in percentile values 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednje mesečne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v letu 2020 v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1981–2010, zglajenimi s 30 dnevnim drsečim povprečjem Figure 5. Monthly mean groundwater level (m a.s.l.) in year 2020 in relation to percentile values for the comparative period 1981–2010, smoothed with 30 days moving average 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Stanje količine podzemne vode v mesecu juliju 2020 v medzrnskih vodonosnikih Figure 6. Groundwater quantity status in July 2020 in alluvial aquifers 73 KEMIJSKO IN EKOLOŠKO STANJE POVRŠINSKIH VODA CHEMICAL AND ECOLOGICAL STATUS OF SURFACE WATERS VZPOSTAVITEV MEDDRŽAVNEGA SPREMLJANJA STANJA REK MED SLOVENIJO IN ITALIJO Establishment of bilateral monitoring of rivers between Slovenia and Italy Melita Velikonja, Andrej Peternel, Elizabeta Gabrijelčič A gencija RS za okolje (ARSO) zagotavlja spremljanje stanja voda v Sloveniji (monitoring stanja površinskih voda). Monitoring med drugim vključuje spremljanje kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda. Kemijsko stanje vrednotimo na podlagi dolgoročnega in sistematičnega spremljanja prednostnih in prednostno nevarnih snovi v vodi, sedimentu in organizmih. Ekološko stanje vrednotimo na podlagi dolgoročnega in sistematičnega spremljanja vrstne sestave in številčnosti izbranih skupin organizmov oz. bioloških elementov kakovosti (slika 1), poleg tega s spremljanjem osnovnih fizikalno-kemijskih parametrov, posebnih onesnaževal in hidromorfoloških elementov spremljamo tudi stanje njihovega življenjskega okolja. ARSO tako zagotavlja vrednotenje stanja površinskih voda v skladu z določenimi metodologijami. Obdobne ocene ekološkega in kemijskega stanja voda so del načrtov upravljanja voda in predstavljajo osnovo za opredelitev ciljev in ukrepov za doseganje dobrega stanja voda in preprečevanje slabšanja stanja (Dolinar, 2018). Za ta namen vodna telesa ocenjujemo in razvrščamo v enega izmed petih razredov ekološkega stanja; kemijsko stanje pa ocenimo kot dobro ali slabo. Slika 1. Primeri bioloških elementov kakovosti: (1) pridnene alge, (2) bentoški nevretenčar, (3) riba, (4) višja vodna rastlina (foto: arhiv ARSO) Figure 1. Examples of biological quality elements: (1) demersal algae, (2) benthic invertebrate, (3) fish, (4) higher aquatic plant (Photo: archive ARSO) V skladu z Vodno direktivo (Direktiva 2000/60/ES) je potrebno na mednarodnih povodjih delovati usklajeno. To med drugim pomeni, da je za usklajeno ukrepanje v okviru Načrta upravljanja povodij na 74 Agencija Republike Slovenije za okolje mejnem območju med sosednjima državama potrebna usklajena ocena stanja. Vzpostavitev dolgoročnega bilateralnega spremljanja stanja voda na mejnih območjih med Slovenijo in Italijo je nujno potrebna za usklajeno celostno upravljanje voda skupnega interesa z namenom doseganja dobrega stanja voda in ugodnega stanja habitatov in vrst na Natura 2000 območjih. Po drugi strani je usklajena ocena stanja mejnih vodotokov nujna tudi za implementacijo protipoplavnih ukrepov. Usklajeno oceno stanja voda lahko dosežemo le na podlagi dolgoročnega sodelovanja in usklajevanja med pristojnimi organizacijami obeh držav tako z vidika ekološkega kot tudi kemijskega stanja voda. Projekt GREVISLIN Korak k temu je tudi primerjava načinov vrednotenja ekološkega in kemijskega stanja voda na vodnih telesih s čezmejnim vplivom. Prva tozadevna prizadevanja so bila izvedena v sklopu stalne Slovenskoitalijanske komisije za vodno gospodarstvo. Za pospešitev teh prizadevanj je v projektu GREVISLIN zastavljen delovni sklop DS 3.2 Razvoj in izvajanje sistema ekološkega in naravnega spremljanja transnacionalnih porečij Soče in Vipave, v katerem je ARSO eden izmed glavnih partnerjev. Slika 2. Logotip projekta GREVISLIN Figure 2. Logo of the project GREVISLIN Slika 3. Prednostna os 3 programa Interreg – Varstvo in spodbujanje naravnih in kulturnih virov Figure 3. Priority axis 3 of Program Interreg – Protecting and promoting natural and cultural resources Strateški projekt Zelena infrastruktura, ohranjanje in izboljšanje stanja ogroženih vrst in habitatnih tipov ob rekah - GREVISLIN izvajamo v okviru Programa Interreg V-A Italija-Slovenija za obdobje 2014–2020. Projekt poteka v okviru prednostne osi 3 – Prednostna naložba 6d - NATURA 2000 in zelene infrastrukture. V projektu se prepletajo raznovrstne vsebine, katerih skupni cilj je razviti področje čezmejnega sodelovanja z jasno, celovito in trajnostno strategijo na področju upravljanja zelene infrastrukture, okrepiti ozaveščenost in ukrepe za trajnostni čezmejni razvoj. V okviru projekta vzpostavljamo dolgoročno sodelovanje med ARSO na slovenski strani in ARPA FVG (Agenzia Regionale per la Protezione dell'Ambiente; Friuli Venezia Giulia) na italijanski strani z namenom vzpostavitve in izvajanja usklajenega celostnega bilateralnega meddržavnega monitoringa stanja voda na območjih skupnega interesa porečja reke Vipave in Soče. Z namenom, da bomo oblikovali predlog skupnega pristopa na obmejnem območju, bo ARSO skupaj z dvema partnerjema ARPA FVG in Regione FVG (Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia) v delovnem sklopu projekta DS 3.2 spremljal ekološko in kemijsko stanje površinskih voda v porečjih Soče in Vipave ter preučil in primerjal nacionalne metode za vrednotenje ekološkega in kemijskega stanja površinskih voda. Za ta namen so bila izbrana štiri vzorčna mesta, dve sta v Sloveniji in dve v Italiji. Eno vzorčno mesto je izbrano na reki Vipavi, tri pa na reki Soči. Izbrana vzorčna mesta so reprezentativna za vrednotenje vplivov specifičnih obremenitev (slika 4). 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Skupna vzorčna mesta za oceno ekološkega in kemijskega stanja na projektu GREVISLIN Figure 4. Common sampling sites on project GREVISLIN Ekološko in kemijsko stanje ocenjujemo z namenom vrednotenja velikosti vplivov določenih antropogenih obremenitev. Osnova vrednotenja ekološkega stanja so biološki elementi kakovosti (slika 1), pri tem so različni biološki elementi (skupine organizmov) pokazatelji različnih obremenitev. Višje vodne rastline oz. makrofiti so pokazatelji obremenitev s hranili, pridnene alge ali fitobentos so pokazatelji obremenitev z organskimi snovmi in hranili. Bentoški nevretenčarji, ki predstavljajo široko skupino različnih skupin majhnih živali na dnu vodotokov, so pokazatelji tako organskega onesnaženja kot tudi hidromorfoloških sprememb vodotoka. Ribe so pokazatelj splošne degradiranosti rečne struge in širšega zaledja. Države članice so razvile svoje nacionalne metode ekološkega vrednotenja na podlagi okvirnih pravil določenih v Vodni direktivi. Tako so države same razvile ali priredile metrike za vrednotenje bioloških elementov kakovosti, kriterije za vrednotenje hidroloških in morfoloških lastnosti površinskih voda. Določile so relevantna posebna onesnaževala, za katere je pomembno, da jih spremljamo v površinskih vodah. Na evropskem nivoju je sledila primerjava rezultatov vrednotenja površinskih voda z biološkimi elementi kakovosti in harmonizacija mej med razredi ekološkega stanja v okviru 10 letnega procesa, poimenovanega interkalibracijske vaje. Vodna direktiva natančno določa seznam onesnaževal, prednostnih in prednostno nevarnih snovi, ki določajo kemijsko stanje ter njihove okoljske standarde kakovosti. Delo na projektu smo organizirali tako, da smo v prvih šestih mesecih projekta izvedli primerjavo nacionalnih metodologij za ocenjevanje ekološkega in kemijskega stanja voda, v letu 2020 izvajamo skupno spremljanja stanja, vključno z vzorčenjem in analizo vzorcev, v letu 2021 bo sledila analiza rezultatov in razprava. 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Pomemben je pregled in primerjava analitskih metod za oceno kemijskega stanja v Sloveniji in Italiji, opredelitev skupnega pristopa za vzorčenje, analizo in vrednotenje kemijskih parametrov ter razvoj analitskih metod za snovi, ki trenutno niso nadzorovane, ker metode v uporabi nimajo ustreznih tehničnih lastnosti. Izmenjali smo informacije o seznamu specifičnih onesnaževal in njihovih okoljskih standardov kakovosti in izpostavili razlike v pristopu med obema državama. Za dobro razumevanje vrednotenja ekološkega stanja italijanskih kolegov je najprej potrebno poznati njihovo delitev odsekov vodotokov v ekološke tipe, informacije o tem smo si izmenjali na tehnični delavnici. Na podlagi tipov določamo metodologije vrednotenja posameznih elementov kakovosti ekološkega stanja. Za posamezen ekološki tip so določene specifične referenčne razmere, ki opisujejo stanje brez ali z minimalnim antropogenim vplivom. Za primerjavo vrednotenja bioloških elementov kakovosti ekološkega stanja v Sloveniji in Italiji je pomembno tudi razumevanje nacionalnih načinov vzorčenja, izbor upoštevanih skupin organizmov kot tudi izbor metrik oz. indeksov za oceno. Slika 5. Vzorčni mesti na slovenski strani: Vipava – Miren (levo) in Soča – Solkanski jez (desno) (foto: Velikonja M.) Figure 5. Sampling points on Slovenian side: Vipava – Miren (left) and Soča – Solkanski jez (right) (Photo: Velikonja M.) Slika 6. Vzorčni mesti na italijanski strani: Soča – GO003 (levo) in Soča – GO014 (desno) (foto: Velikonja M.) Figure 6. Sampling points on Italian side: Soča – GO003 (left) in Soča – GO014 (right) (Photo: Velikonja M.) Prva skupna vzorčenja Januarja 2020 je ARSO skupaj z ARPA FVG izvedel prvo skupno vzorčenje na projektu na štirih skupnih vzorčnih oz. merilnih mestih na reki Soči in Vipavi. Vzorčenja vode za kemijske analize potekajo mesečno, vzorčenja bioloških elementov kakovosti pa se izvajajo redkeje. Tako smo vzorčili vodo za kemijske analize policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH). ARPA FVG je na vzorčnih mestih Soča – Solkanski jez in Vipava – Miren postavila umetne substrate za vzorčenje bentoških nevretenčarjev (majhne živalice na dnu struge). 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Vzorčenje vode za kemijsko analizo policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) (foto: Gabrijelčič E.) Figure 7. Sampling of water for chemical analysis of polycyclic aromatic hydrocarbons (PAH) (Photo: Gabrijelčič E.) Slika 8. ARPA FVG je postavila umetne substrate za vzorčenje bentoških nevretenčarjev (foto: Gabrijelčič E. in Peternel A.). Figure 8. ARPA FVG has set up the artificial substrates for sampling benthic invertebrates (Photo: Gabrijelčič E. and Peternel A.). Februarja smo opravili drugo skupno vzorčenje, poleg vzorcev vode za analize PAH smo vzeli tudi vzorce vode za analizo splošno fizikalno-kemijskih parametrov. ARPA FVG je na vseh štirih vzorčnih mestih izvedla prvo vzorčenje dveh bioloških elementov kakovosti, bentoških nevretenčarjev in fitobentosa (alge rečnega dna) v skladu z italijansko nacionalno metodologijo. Pri tem so se pokazale razlike med nacionalnimi metodologijami, italijanske predvidevajo večkratno vzorčenje bioloških elementov kakovosti v letu, slovenske pa le eno. 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 9. Merjenje fitobentosa z napravo BenthoTorch (levo), ARPA FVG je na vseh štirih vzorčnih mestih izvedla vzorčenje bentoških nevretenčarjev in fitobentosa (desno) (foto: Gabrijelčič E. in Peternel A.). Figure 9. Measurement of phytobenthos with a BenthoTorch (left), ARPA FVG performed sampling of benthic invertebrates and phytobenthos at all four measuring points (right) (Photo: Gabrijelčič E. and Peternel A.). Marca in aprila zaradi razmer s koronavirusom ni bilo možno izvesti skupnih vzorčenj. Skupno vzorčenje smo nadaljevali v maju in juniju, ko smo poleg vzorcev vode za analize PAH, vzeli tudi vzorce vode za analizo splošno fizikalno-kemijskih parametrov in pesticidov. Junija je ARPA FVG izvedla tudi drugo vzorčenje bentoških nevretenčarjev, makrofitov (vodne rastline) in fitobentosa v skladu z italijansko nacionalno metodologijo. Glavni del skupnega vzorčenja nas čaka v avgustu, ko bomo slovenski in italijanski strokovnjaki za biološke elemente kakovosti izvedli skupno vzorčenje bioloških elementov kakovosti. Po končanih vzorčenjih organizmov in kemijskih analizah bo sledila primerjava rezultatov spremljanja stanja na štirih skupnih vzorčnih mestih z uporabo nacionalnih protokolov. Na podlagi primerjave rezultatov in boljšega poznavanja metodologij vzorčenja in vrednotenja stanja rek italijanskih kolegov bomo lahko optimizirali spremljanje ekološkega in kemijskega stanja površinskih voda na mejnih rekah in z italijanskimi kolegi pripravili predlog skupnega pristopa spremljanja stanja rek na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, kar bo tudi rezultat našega dela na projektu. Poleg zgoraj navedenega so glavni rezultati projekta GREVISLIN tudi pilotna implementacija dolgoročnega strateškega načrtovanja razvoja in varstva zelene infrastrukture in ekosistemskih storitev, kar bo vplivalo na izboljšanje vrst in habitatov na območjih Natura 2000. Velik poudarek je namenjen ozaveščanju in usposabljanju deležnikov, ciljnih skupin in lokalne javnosti. Čezmejno območje ima poleg velike vrednosti naravovarstvenih vsebin – ohranjanja vrst in habitatov na območjih Natura 2000 – tudi velik potencial za trajnostni turistični razvoj. Rezultati projekta GREVISLIN bodo doseženi ob sodelovanju različnih deležnikov na obeh straneh meje pri upravljanju na zavarovanih območij na upravičenem čezmejnem območju. To bo prispevalo h krepitvi varstva okolja in potencialno dolgoročno vplivalo na turistični razvoj, vzpostavitev novih zelenih delovnih mest, s tem pa prispevalo k gospodarski rasti obravnavanega območja. 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Več informacij o projektu GREVISLIN najdete na naslednjih povezavah: Uradna spletna stran projekta GREVISLIN: https://www.ita-slo.eu/sl/grevislin Facebook stran projekta GREVISLIN: https://www.facebook.com/GREVISLIN Twitter stran projekta GREVISLIN: https://twitter.com/grevislin GREVISLIN Newsletter: https://sites.google.com/view/e-newsletter/home Viri in opombe 1. Dolinar, N. (2018). Spremljanje ekološkega stanja površinskih voda v Sloveniji. Naše okolje, Mesečni bilten Agencije RS za okolje, marec 2018, letnik XXV, številka 3. Ljubljana: Agencija RS za okolje, http://www.arso.gov.si/o Marec 2018.pdf. agenciji/knjižnica/mesečni bilten/NASE OKOLJE - 2. Vodna direktiva – Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike. SUMMARY Slovenian Environment Agency is participating in GREVISLIN strategic project (Interreg Italia-Slovenija; https://www.ita-slo.eu/sl/grevislin) with duration from November 2018 to November 2021. In GREVISLIN project, Slovenian Environment Agency (ARSO) will establish a long-term cooperation with the Italian regional agency, Agenzia Regionale per la Protezione dell'Ambiente, Friuli Venezia Giulia (ARPA FVG). The main purpose of this cooperation is to establish and implement an integrated bilateral monitoring and evaluation of ecological and chemical status of surface waters in areas of common interest of Soča river basin (especially Soča and Vipava rivers). Integrated bilateral monitoring is necessary for integrated management of river basins of common interest, where one of the main objectives is to achieve or maintain good status of surface waters. On the other hand, a harmonised assessment of the status of boundary watercourses is also essential for the implementation of cross border flood protection and other water management measures. 80 EKOLOŠKI DOLG SLOVENIJE SLOVENIAN ECOLOGICAL DEFICIT ALI ŽIVIMO V MEJAH NAŠEGA PLANETA? Are we living within the limits of our planet? Nataša Kovač L etos je 22. avgust potekal v znamenju globalnega ekološkega dolga. Do tega dne je bila naša poraba naravnih surovin in ekosistemskih storitev v ravnovesju z obnovitveno sposobnostjo Zemlje. Z drugimi besedami povedano – do tega dne smo porabili vse biološke vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Dan ekološkega dolga beležimo letos več kot tri tedne kasneje kot v letu 2019. K temu so v veliki meri prispevali ukrepi, sprejeti za zajezitev globalne epidemije novega koronavirusa. Podatki kažejo, da je v tem času prišlo do zmanjšanja sečnje lesa (‒8,4 %) in manjših izpustov iz prometa (‒14,5 %), kar je pomemben zgodovinski premik na področju varovanja okolja. To sta namreč tisti dve gospodarski dejavnosti, ki največ prispevata k celotnemu ekološkemu odtisu. Nenadno krčenje ekološkega odtisa zaradi globalne pandemije, kar je daleč od namerne in načrtovane spremembe, potrebne za doseganje ekološkega ravnovesja, dokazuje, da je vzorce porabe naravnih virov mogoče spremeniti v zelo kratkem časovnem okviru, vendar ob skrbnem predhodnem načrtovanju. Ekološki dolg se izračunava iz podatkov ekološkega odtisa. Ekološki odtis velja za enega izmed najbolj celostnih kazalcev trajnosti na področju okolja. Z njim spremljamo porabo naravnih virov in obnovitveno sposobnost površin (biokapaciteto), ki jo prebivalstvo potrebuje za ohranjanje svojega načina življenja. Enota za spremljanje ekološkega odtisa je globalni hektar (gha), ki predstavlja površino, ki ima enako produktivnost kot 1 ha s povprečno globalno produktivnostjo. Če porabimo več od obnovitvene sposobnosti narave, govorimo o ekološkem dolgu. Ministrstvo za okolje in prostor je skupaj z Agencijo RS za okolje v letu 2018 začelo sodelovati z globalno neprofitno organizacijo Global Footprint Network, ki je izdelala podrobnejšo analizo za našo državo. Analiza ekološkega odtisa kaže, da človeštvo trenutno porabi 60 % več, kot je mogoče obnoviti – ali toliko, kot če bi živeli na 1,6 planeta. V Sloveniji je ekološki odtis bistveno višji od globalnega, saj porabimo toliko, kot bi živeli na treh planetih. Zato smo dan ekološkega dolga v Sloveniji obeležili že bistveno prej – 26. aprila 2020. Slika 1 prikazuje dan nastopa ekološkega dolga po posameznih državah sveta. Leta 2016 je povprečni prebivalec Slovenije potreboval 5,13 gha bioproduktivnih površin za vzdrževanje svojega življenjskega sloga. Te potrebe za 86,5 % presegajo svetovno povprečje, ki znaša 2,75 gha na osebo. Vrednost ekološkega odtisa Slovenije je več kot dvakrat višja od biokapacitete (2,24 gha na osebo). K ekološkemu odtisu največ prispeva ogljični odtis, ki je posledica netrajnostne rabe energije, predvsem fosilnih goriv v gospodinjstvih (za ogrevanje) in prometu. Na račun rabe fosilnih goriv, se povečuje raba naravnih virov, raven biokapacitete, ki je potrebna za obnovo naravnih virov pa se zmanjšuje. Zaradi vse večjih razlik med porabo in obnovitveno sposobnostjo, se naravno ravnovesje vedno bolj ruši. K temu veliko prispeva zmanjšanje površine gozdov. Gozdovi predstavljajo tako globalno kot tudi v Sloveniji pomemben del biotske raznovrstnosti. Žal se njihova sposobnost obnavljanja zmanjšuje, v Sloveniji predvsem zaradi naravnih vplivov, kot so vetrolomi, žled, podlubniki. Tako gozdovi v Sloveniji postajajo vir izpustov ogljikovega dioksida in ne več ponor, kar je veljalo do nedavnega. Tudi zaradi tega postaja Slovenija čedalje bolj ranljiva za podnebne spremembe. 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Dan nastopa ekološkega dolga po posameznih državah Figure 1. Ecological deficit day per selected country Preračun ekološkega odtisa je še posebej zanimiv, ker v izračunu upošteva tudi potrošnjo, uvoz in izvoz ter s tem kaže na našo vpetost v mednarodne trgovinske tokove (slika 2). Ekološki odtis potrošnje je seštevek odtisa proizvodnje v državi z odtisom uvoza v državo, minus odtis izvoza iz države. Pri tem se proizvodnja in uvoz šteje kot obremenitev države uvoznice, izvoz pa je obremenitev države uvoznice. Analiza podatkov za Slovenijo kaže, da je v Sloveniji potrošnja štiridesetkrat višja od proizvodnje, kar pomeni, da je potrošnja, tako kot v večini držav po svetu, osnovna gonilna sila gospodarstva. Tudi uvoz in izvoz sta bistveno višja od lastne proizvodnje, v primeru Slovenije še posebej na področju kmetijskih izdelkov. Od surovin uvozimo največ aluminija in plastike, izvažamo pa predvsem hlodovino. Slovenija je leta 2017 s sprejemom Strategije razvoja Slovenije 2030 ekološki odtis izbrala za enega ključnih kazalcev za področje okolja in določila cilj zmanjšanja za 20 % do leta 2030 (iz 4,7 globalnega hektara na osebo leta 2013 na 3,8 gha leta 2030). Po višini ekološkega odtisa se je naša država takrat uvrščala v povprečje držav EU, po zadnjih podatkih pa to povprečje presega. Cilj zmanjšanja ekološkega odtisa (za 20 % ) je vključen tudi v Nacionalni program varstva okolja do leta 2030 (NPVO), kazalec ekološki odtis pa vsebujejo tudi podlage za razvojno načrtovanje na ravni statističnih regij za obdobje 2021–2027 (v skladu z Operativnim načrtom o sodelovanju ministrstev pri pripravi regionalnih razvojnih programov za obdobje 2021–2027). Vzporedno s projektom analize ekološkega odtisa Slovenije je Ministrstvo za okolje in prostor skupaj z Agencijo RS za okolje vzpostavilo projekt izračuna projekcij in scenarijev za izbrane ukrepe za zmanjšanje ekološkega odtisa Slovenije, kar predstavlja bogate strokovne podlage za učinkovite ukrepe znižanja ekološkega odtisa. 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Mednarodni trgovinski tokovi (Roland Berger Institute, 2018) Figure 2. Global trade flows (Roland Berger Institute, 2018) Najpomembnejši vidik obračunavanja ekološkega odtisa in biološke zmogljivosti je, da omogoča dolgoročni gospodarski uspeh, ki temelji na biološkem kontekstu, našo pozornost pa osredotoča na ključne sestavine dolgoročnega razvoja trajnostno uspešnih gospodarstev. Iz dosedanjih analiz ekološkega odtisa Slovenije izhajajo naslednja priporočila za ukrepanje: • • • • • Osredotočiti se bo potrebno na naložbe z dolgo življenjsko dobo. To vključuje infrastrukturne odločitve v okviru urbanističnega načrtovanja - od prevoza do gradnje stavb. Ključnega pomena je zagotoviti učinkovito rabo virov, kar povečuje sposobnost Slovenije za uspešen prihodnji razvoj, sicer postanejo takšne naložbe vse večja obveznost, saj izgubijo vrednost v času naraščajočih podnebnih sprememb in vse večjih omejitev virov. Prednostno bo potrebno upravljanje z gozdovi in zagotoviti obnovitvene kmetijske prakse za ohranjanje in povečanje biološke zmogljivosti. Spodbujati bo potrebno trajnostne vzorce vedenja, kot sta trajnostna mobilnost in energetska učinkovitost. Povečevati bo potrebno rabo obnovljivih virov energije. Spodbujati bo potrebno lokalno prehransko samooskrbo. Ti ukrepi lahko izboljšajo varnost virov ob pretresih dobavnih verig, ki jih doživljamo v sedanji pandemiji in postajajo vse verjetnejši v času naraščajočih podnebnih sprememb. Nedavna izkušnja pandemije nam je pokazala, kako prepletena so naša življenja. Soočenje z neenakostjo ter družbeno, gospodarsko in politično napetostjo jasno kaže, da bo v prihodnje za dosego ciljev potrebna večja solidarnosti in sodelovanje nas vseh. Vprašajmo se, kateri skupni cilj bi lahko bil pomembnejši od našega dolgoročnega sobivanja znotraj meja našega planeta. SUMMARY Earth Overshoot Day 2020 lands on August 22, more than three weeks later than in 2019, according to Global Footprint Network. The date reflects the 9.3 % reduction of humanity’s Ecological Footprint from January 1st to Earth Overshoot Day compared to the same period last year, which is a direct consequence of the coronavirus-induced lockdowns around the world. Decreases in wood harvest and CO2 emissions from fossil fuel combustion are the major drivers behind the historic shift in the long-term growth of humanity’s Ecological Footprint. The Ecological Footprint is the most comprehensive biological resource accounting metric available. It adds up all of people’s competing demands for biologically productive areas – food, timber, fibers, carbon sequestration, and accommodation of infrastructure. Currently, carbon emissions from burning fossil fuel make up 60 percent of humanity’s Ecological Footprint. 83 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V JULIJU 2020 Air pollution in July 2020 Tanja Koleša nesnaženost zraka je bila v julija nizka. Ravni ozona so pričakovano narasle, a zaradi pogostih padavin bile nižje, kot bi pričakovali v toplejših mesecih. V Novi Gorici je bila 29. julija dvakrat presežena urna opozorilna vrednost 180 µg/m3. 8-urna ciljna vrednost za ozon je bila presežena na štirih merilnih mestih: 10-krat v Novi Gorici in Kopru, 4-krat na Otlici in 2-krat v Ljubljani. V lanskem juliju je do preseganj ciljne vrednosti prišlo na vseh šestnajstih merilnih mestih. O Ravni delcev PM10 so bile v juliju nizke in na nobenem merilnem mestu ni prišlo do preseganja mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 (50 µg/m3) od začetka leta do konca meseca julija še na noben merilnem mestu ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Povprečna mesečna raven delcev PM2.5 je bila julija na vseh merilnih mestih pod dovoljeno mejno letno vrednostjo. Onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi, žveplovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom je bila julija nizka in nikjer ni presegla mejnih vrednosti. Najvišja povprečna mesečna raven dušikovih oksidov je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center. 18.maja 2020 smo na Iskrbi začeli s celovito prenovo merilnega mesta. V času večjih gradbenih del meritev kakovosti zraka na tem merilnem mestu ne bomo izvajali. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje, Občina Medvode MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj, Občina Grosuplje Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS Anhovo Služba za ekologijo podjetja Anhovo Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, Občina Medvode, EIS Anhovo, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj in Občina Grosuplje Delci PM 10 in PM 2,5 Ravni delcev PM10 so bile v juliju nizke in na nobenem merilnem mestu ni prišlo do preseganja mejne dnevne vrednosti 50 µg/m3. Najvišja dnevna vrednost PM10 je znašala 30 µg/m3 na merilnih mestih Ljubljana Center in Grosuplje. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 (50 µg/m3) od začetka leta do konca meseca julija še na noben merilnem mestu ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Največ 28 preseganj je bilo od začetka leta do konca julija zabeleženih na merilnem mestu v Grosuplju. Tudi ravni delcev PM2.5 so bile v juliju nizke na vseh merilnih mestih. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon Onesnaženost zraka z ozonom je bila v juliju višja kot junija, še zmeraj pa nižja kot bi pričakovali za toplejše mesece. Julija 2019 je bilo zabeleženih 22 preseganj urne opozorilne vrednosti 180 μg/m3 in na vseh merilnih mestih je bila večkrat presežena 8-urna ciljna vrednost 120 μg/m3. V letošnjem juliju je prišlo do dveh preseganj urne opozorilne vrednosti in le na štirih od petnajstih merilnih mest je prišlo do preseganja 8-urne ciljne vrednosti. Razlog za nižje ravni ozona so predvsem pogoste padavine. Višje ravni ozona so bile v juliju zabeležene predvsem na Primorskem. 29. julija je bila v popoldanskih urah dvakrat presežena opozorilna urna vrednost na merilnem mestu Nova Gorica, namerili smo 183 μg/m3. Ta dan je bilo po vsej državi jasno in zelo vroče, saj so se najvišje temperature povzpele tudi do 34 °C. Kljub temu so ravni ozona znatno narasle zgolj na Primorskem. V ostalem delu Slovenije so bile vrednosti ozona razmeroma nizke in povečini niso presegale 120 μg/m3. Razlog za tako velike razlike v ravneh gre na račun različne smeri zračnega toka na višini 925 hPa. Analiza modelskih podatkov je pokazala, da so bile na tej višini trajektorije v vzhodni in osrednji Sloveniji iz severa in vzhoda, medtem ko je v zahodni Sloveniji zračna masa prihajala iz Padske nižine, kjer so bile marsikje (npr. okolica Benetk) prav tako presežene opozorilne vrednosti ozona. Onesnaženost zraka z ozonom je prikazana v preglednici 3 ter na sliki 4. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost NO2 je bila julija izmerjena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center in je znašala 86 µg/m3. Mejna urna vrednost je 200 µg/m3. Raven NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila julija na vseh merilnih mestih nizka. V okolici Termoelektrarne Šoštanj je občasno prišlo do povišanih ravni SO2. Najvišja urna vrednost je bila izmerjena na merilnem mestu Velik vrh (62 µg/m3). Mejna urna vrednost znaša 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. Ogljikov monoksid Ravni CO so bile na vseh merilnih mestih kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 7. 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Ogljikovodiki Zaradi okvare merilnika manjka večina podatkov z merilnega mesta Maribor Center. Na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center je julija povprečna mesečna raven benzena znašala 1,0 µg/m3, kar je nižje od predpisane mejne letne vrednosti 5 µg/m3. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v juliju 2020 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in July 2020 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK DMKZ OMS Ljubljana Občina Medvode EIS TEŠ MO Celje MO Maribor Občina Miklavž na Dravskem polju MO Ptuj Občina Ruše Občina Grosuplje Salonit Mesec / Month Postaja/ Station LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Žerjav LJ Biotehniška Kranj Novo mesto Velenje LJ Celovška NG Grčna CE Mariborska MS Cankarjeva Vrbanski plato Ptuj LJ Center Medvode Pasje Škale Šoštanj AMP Gaji Tezno Miklavž na Dravskem polju Spuhlja Ruše Grosuplje Morsko Gorenje polje Dan / 24 hours Podr Cmax 26 27 20 26 23 23 29 24 29 35 24 23 25 22 25 24 23 28 22 21 30 27 19 25 24 29 23 UB UT UB RB UB SB UT UB UB RI UB UB UB UB UT UT UT UT UB UB UT SB SB SB SI UB UB Cp 15 15 10 13 13 12 15 13 13 16 13 11 11 12 14 15 14 14 10 11 19 13 12 15 13 17 14 TB 100 15 24 0 22 SB RB UT RB RB 100 100 100 100 100 16 12 21 12 13 25 19 30 21 23 0 0 0 0 0 22 11 28 7 9 Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v juliju 2020 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in July 2020 MERILNA MREŽA/ Postaja / Podr. MEASURNIG Station NETWORK LJ Bežigrad UB Vrbanski plato UB DKMZ Nova Gorica UB Celje UB OMS Ljubljana LJ Center UT EIS TEŠ Šoštanj SI % pod Cp Cmax 24 ur 100 100 100 100 100 88 9 7 8 8 11 11 18 15 15 16 22 21 86 >MV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 18 17 19 13 14 17 20 9 13 5 12 7 13 2 3 16 25 20 5 14 26 0 2 2 2 14 8 % pod 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 87 100 100 97 65 100 100 87 98 88 89 100 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v juliju 2020 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in July 2020 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor Postaja/ Station LJ Bežigrad Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Koper Otlica Krvavec Vrbanski plato Zavodnje Velenje Sv. Mohor Pohorje Tezno Mesec/ month Podr. 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 96 96 96 96 96 96 94 95 91 96 100 100 100 95 94 59 58 56 76 44 48 86 79 75 63 78 58 66 82 62 137 120 118 183 118 115 166 150 141 120 133 125 125 124 116 UB UB RB UB SB UT UB RB RB UB RI UB RB RB UB AOT40 8 ur / 8 hours >OV >AV Cmax >CV 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 126 106 109 168 102 100 156 137 105 111 120 112 113 111 108 2 0 0 10 0 0 10 4 0 0 0 0 0 0 0 >CV ∑od 1. jan. 11 10 4 25 9 3 19 20 24 3 6 1 7 5 0 Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v juliju 2020 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in July 2020 NO2 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje MO Maribor LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Koper LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Sv. Mohor AMP Gaji Tezno Podr UB UT UB RB UB SB UT UB UT SI RI SB RB UB UB Mesec / Month 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 95 96 96 96 96 94 90 95 100 88 100 100 100 100 95 12 21 12 7 15 9 12 14 29 6 3 3 4 1 10 48 56 42 33 66 37 38 66 86 33 18 14 22 16 40 87 NOx >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 17 36 17 8 21 14 20 16 49 8 3 4 4 70 13 8017 8802 10826 18088 6282 4323 18542 11937 11489 8843 8825 6583 7284 8459 5386 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v juliju 2020 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in July 2020 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ NETWORK Station LJ Bežigrad Celje DMKZ Trbovlje Zagorje OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje EIS TEŠ Veliki vrh Graška gora Velenje Pesje Škale EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. UB UB SB UT UT SI SB RI RI RI UB SB SB RB UB 96 96 96 82 100 86 99 100 99 98 100 99 99 97 97 1 3 1 1 5 2 1 3 3 2 4 3 2 9 16 5 19 3 5 6 18 22 14 62 11 8 14 10 19 19 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 6 1 2 6 6 2 5 7 4 7 4 4 14 17 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v juliju 2020 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in July 2020 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK LJ Bežigrad DMKZ Trbovlje Krvavec Mesec / Month 8 ur / 8 hours Podr %pod Cp Cmax >MV UB SB RB 96 96 94 0,2 0,2 0,1 0,3 0,4 0,3 0 0 0 Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v juliju 2020 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in July 2020 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode Postaja/ Station Podr. %pod Benzen Toluen Ljubljana Maribor* LJ Center Medvode UB UT UT SB 95 26* 100 96 0,2 0,3 1,0 0,2 1,3 1,5 1,6 1,2 *Okvara merilnika. Informativni podatek 88 Etil-benzen 0,2 0,3 0,1 0,0 M,p-ksilen o-ksilen 0,7 0,9 1,5 0,2 0,3 0,3 0,0 0,1 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v juliju 2020 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2020 Figure 1. Mean PM10 pollution level in July 2020 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2020 Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (µg/m3) v juliju 2020 Figure 2. Mean daily pollution level of PM2,5 (µg/m3) in July 2020 89 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (µg/m3) in padavine v juliju 2020 Figure 3. Mean daily pollution level of PM10 (µg/m3) and precipitation in July 2020 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v juliju 2020 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2020 Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in July 2020 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2020 Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v juliju 2020 Figure 5. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in July 2020 with the number of 1-hr limit value exceedences 91 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v juliju 2020. Figure 6. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in July 2020. Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations Cp povprečna mesečna reven / average monthly pollution level Cmax maksimalna raven / maximal pollution level >MV število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >AV število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. podr področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U– urban, S–suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 92 Agencija Republike Slovenije za okolje Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 350 (MV) 1 200 (MV)2 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 5 120 (CV) 1 2 5 40 (CV) 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 3 4 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu 40 (MV) 25 (MV) – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY The result of unstable weather conditions with frequent showers in July were low concentrations of air pollutants. The limit daily concentration of PM10 was not exceeded anywhere. The mean level of PM2,5 was low at all monitoring sites. Ozone in July exceeded the target 8-hour value at four stations, while the 1-hour information threshold was exceeded 2-times in Nova Gorica. The highest one hour concentration of ozone was measured 29. July in Nova Gorica (183 µg/m3). NO2, NOx, CO, SO2, and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The highest concentration of nitrogen oxides and benzene was as usually measured at Ljubljana Center traffic measuring site. 93 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V JULIJU 2020 Earthquakes in Slovenia in July 2020 Tamara Jesenko S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so julija 2020 zapisali 171 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 35 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za enega šibkejšega, ki so ga prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za dve uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je julija 2020 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, julij 2020 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, July 2020 94 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, julij 2020 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, July 2020 Leto Mesec Dan h UTC m Zem. širina °N Žariščni čas Zem. dolžina °E Področje Globina Intenziteta Magnituda km EMS-98 MLV III 1,8 Juršče 2020 7 1 2 35 45,66 14,36 16 2020 7 1 2 39 45,65 14,35 13 1,3 Juršče 2020 7 1 2 39 45,66 14,36 13 1,3 Juršče 2020 7 1 4 2 45,90 16,03 6 1,9 Zagreb, Hrvaška 2020 7 1 11 26 45,90 16,02 4 1,1 Zagreb, Hrvaška 2020 7 2 7 40 45,89 15,99 7 1,3 Zagreb, Hrvaška 2020 7 2 10 51 45,88 15,99 4 1,1 Zagreb, Hrvaška 2020 7 3 8 15 45,91 16,00 6 2,0 Zagreb, Hrvaška 2020 7 4 15 42 46,09 15,18 13 2,1 Širje 2020 7 6 9 28 45,44 14,44 11 1,4 Jelenje, Hrvaška 2020 7 6 23 17 46,10 14,24 4 1,0 Bukov Vrh nad Visokim 2020 7 8 9 50 45,60 14,25 9 1,2 Šembije 2020 7 9 1 55 46,04 15,89 11 1,0 Brezova, Hrvaška 2020 7 9 19 38 46,06 15,64 7 1,2 Hrastje ob Bistrici 2020 7 10 20 38 46,33 15,57 14 1,0 Dolgi Vrh 2020 7 11 17 12 46,28 16,63 21 1,6 Karlovec Ludbreški, Hrvaška 2020 7 12 9 2 46,58 15,23 8 1,1 Sv. Anton na Pohorju 2020 7 12 15 53 46,58 15,22 10 1,6 Sv. Anton na Pohorju 2020 7 12 16 34 46,60 15,24 12 1,3 Spodnja Vižinga 2020 7 13 7 4 45,90 16,01 3 1,2 Zagreb, Hrvaška 2020 7 17 2 50 46,32 13,54 15 IV 3,9 Čezsoča 2020 7 17 3 11 46,32 13,53 15 čutili 1,4 Čezsoča 2020 7 17 4 8 46,33 13,54 17 čutili 1,4 Bovec 2020 7 17 17 37 46,32 13,53 16 čutili 1,6 Čezsoča 2020 7 17 17 43 46,32 13,53 16 1,1 Plužna 2020 7 18 16 18 46,22 15,53 14 2,2 Brecljevo 2020 7 19 17 8 45,94 16,05 0 1,1 Planina Donja, Hrvaška 2020 7 20 10 22 45,93 14,81 9 1,2 Mrzlo Polje 2020 7 20 16 58 45,92 16,02 2 1,2 Zagreb, Hrvaška 2020 7 23 4 26 45,55 14,24 8 III 1,3 Koseze 2020 7 24 0 0 45,89 15,38 1 čutili 0,8 Mali Koren 2020 7 25 4 35 46,48 14,77 11 III 2,1 Topla 2020 7 26 20 28 45,92 16,01 5 1,4 Zagreb, Hrvaška 2020 7 27 9 32 46,53 13,86 12 1,2 Goritscach (Goriče), Avstrija 2020 7 27 12 2 46,09 14,45 14 1,6 Ljubljana, Šentvid 95 III čutili III III Agencija Republike Slovenije za okolje Leto Mesec Dan h UTC m Zem. širina °N Žariščni čas Zem. dolžina °E Področje Globina Intenziteta Magnituda km EMS-98 MLV čutili 1,6 Hrastovec pod Bočem 2020 7 29 14 11 46,30 15,65 15 2020 7 1 2 35 45,66 14,36 16 1,8 Juršče 2020 7 1 2 39 45,65 14,35 13 1,3 Juršče Opomba: Intenzitete potresov, katerih učinki niso dosegli stopnje V po evropski potresni lestvici (EMS-98), so pridobljene s samodejnim algoritmom Julija 2020 so prebivalci Slovenije čutili vsaj 13 potresov z žariščem v Sloveniji. Najmočnejši potres z nadžariščem v Sloveniji se je zgodil 17. julija ob 2.50 po UTC (ob 4.50 po lokalnem času) v bližini Čezsoče. Lokalna magnituda potresa je bila 3,9, preliminarno ocenjena največja intenziteta pa IV po EMS-98. Potres so čutili v zahodni in osrednji Sloveniji, v območju do 150 km od nadžarišča, pa tudi v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. Na ARSO smo prejeli skoraj 4000 spletnih poročil o učinkih potresa (slika 2.). Mnoge je potres prebudil. Opazovalci iz krajev bližje nadžarišču potresa so poročali o močnem nekaj sekundnem tresenju tal, zamolklem bobnenju, škripanju pohištva, žvenketanju kozarcev. V Krnici se je s hriba sprožilo nekaj večjih skal. Nekateri izmed teh opazovalcev so čutili tudi popotrese, ki so se zgodili ob 3.11 po UTC (MLV = 1,4), 4.08 po UTC (MLV = 1,4) in ob 17.37 po UTC (MLV = 1,6) istega dne. Slika 2. Število spletnih vprašalnikov s pozitivnimi odgovori (čutili potres) po občinah Figure 2. Number of web questionnaires by municipalities (felt) 96 SVETOVNI POTRESI V JULIJU 2020 World earthquakes in July 2020 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, julij 2020 Table 1. The world strongest earthquakes, July 2020 Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina Št. žrtev ura.min širina (°) dolžina (°) Mw (km) 6. 7. 22.54 5,60 S 110,70 E 6,7 538 17. 7. 2.50 7,84 S 147,77 E 7,0 80 22. 7. 6.12 55,03 N 158,52 W 7,8 28 Območje pod morskim dnom, Javansko morje 1 pod morskim dnom, območje Papue Nove Gvineje Pod morskim dnom, blizu Aljaske V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v juliju 2020. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali človeška življenja (Mw – navorna magnituda). Vir: USGS – U. S. Geological Survey Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, julij 2020 Figure 1. The world strongest earthquakes, July 2020 97 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM V JULIJU 2020 MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION IN JULY 2020 Andreja Kofol Seliger 1, Tanja Cegnar letu 2020 meritve cvetnega prahu potekajo v Izoli, Ljubljani, Mariboru in Lendavi. Največ cvetnega prahu smo namerili v Lendavi, 10.313 zrn, v Mariboru za dobro polovico manj 5.020 zrn, sledila je Ljubljana s 3.704 zrni in Izola s 3.034 zrni. V Zabeležili smo cvetni prah 32 skupin rastlin. Prevladoval je cvetni prah koprivovk, njihov delež se je gibal od 46 % do 86 % vsega zabeleženega cvetnega prahu. Trav je bilo od 6 % do 13 %. V letošnjem letu smo zabeležili visok delež pravega kostanja, znašal je od 13 % do 27 %, izjema je bila Lendava z 1-odstotnim deležem. Med pogostejšimi vrstami je bil še cvetni prah, bora, trpotca in mlečkovk. Posamezna zrna cvetnega prahu ambrozije smo zabeležili v zadnjih treh dneh julija, v Lendavi pa je bil v zraku vso zadnjo tretjino meseca. 1400 1200 Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 1000 800 600 400 200 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, julij 2020 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, July 2020 Julija so tople dneve pogosto prekinjali prodori hladnega zraka, ki so jih spremljale krajevne padavine. Hude vročine ni bilo, najdaljši niz večinoma sončnih in vročih dni je bil konec meseca. Julijske padavine so zaostajale za dolgoletnim povprečjem le na Obali, na drugih merilih mestih je padlo več dežja kot normalno. Sončnega vremena je bilo povsod nekoliko več kot normalno, temperatura pa je bila blizu dolgoletnega povprečja. Julij se je začel s sončnim in vročim vremenom. Največ cvetnega prahu so na začetku meseca prispevali pravi kostanj, koprivovke, nekoliko manj je bilo v zraku trpotca in trav. V Lendavi je prevladoval cvetni prah koprivovk, kostanja je bilo v zraku malo. 2. julija je bilo večinoma še sončno, čeprav so v drugi polovici dneva nastajale krajevne plohe in nevihte. Naslednji dan se je večinoma začel deževno, na Obali je bilo čez dan deloma sončno, drugod je bilo oblačno. 4., 5. in večji del 6. julija je bilo sončno. V noči na 7. julij je deževalo, zapihal je severni veter, ob morju burja, to je vplivalo na obremenitev zraka s cvetnim prahom. Količina cvetnega prahu pravega kostanja se je po dežju zmanjšala, obremenitev s cvetnim prahom trav se je znižala na poletne vrednosti, ki le redko presegajo 25 zrn v m3 zraka. Trpotec smo opazili na vseh merilnih postajah. Čez dan se je 7. 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 98 Agencija Republike Slovenije za okolje julija zjasnilo in sončno vreme je trajalo vse do 10. julija. Malo sonca in precej oblakov s krajevnimi padavinami je bilo 11. julija. Od 12. do 15. julija je bilo sončno. Kostanj je zaključeval sezono, cvetni prah je še ostajal v zraku v manjših količinah, posamezna zrna smo beležili do konca meseca. Malo sončnega vremena in precej oblakov je bilo v dneh od 16. do 18. julija, pojavljale so se krajevne plohe in nevihte. Vlaga je pospešila tudi rast in razvoj kopriv, v Lendavi se je začelo obdobje z visokimi obremenitvami, ki je trajalo do konca meseca. Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Izoli, Ljubljani, Lendavi in Mariboru, julij 2020 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Izola, Ljubljana, Lendava and Maribor in %, July 2020 p r a vi kostanj Izola L e n d a va Ljubljana Maribor cipres./ t i s o vk e 15,3 1,3 27,1 12,6 1,0 0,0 0,3 0,1 trpotec t r a ve 10,3 3,4 9,7 7,8 12,7 5,8 11,0 8,2 koprivo vk e mlečkov ke 50,9 86,0 46,1 66,8 1,3 0,2 0,4 0,2 bor 1,8 0,2 1,2 0,6 Od 19. do 23. julija je bilo največ sončnega vremena na Obali, drugod so sončna obdobja občasno prekinjali oblaki, tu in tam tudi plohe. Prešli smo v obdobje visokih obremenitev s cvetnim prahom kopriv tudi na postaji v Mariboru, medtem, ko so bile obremenitve na Obali in v Ljubljani nižje. 300 250 Število zrn/m³ Pravi kostanj 200 Izola Lendava Ljubljana Maribor 150 100 50 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pravega kostanja, julij 2020 Figure 2. Average daily concentration of Sweet Chestnut (Castanea sativa) pollen, July 2020 60 Trave 50 Število zrn/m³ Izola Lendava Ljubljana Maribor 40 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, julij 2020 Figure 3. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, July 2020 99 Agencija Republike Slovenije za okolje 24. julij je bil oblačen, marsikje so bile padavine. Povsem oblačno je bilo naslednji dan v Pomurju, drugod je bilo nekaj sončnega vremena, največ na Obali. Dež je prekinil za dan ali dva visoke obremenitve s koprivami. V Lendavi so bile obremenitve v lepem vremenu zelo visoke, z največjo vrednostjo 28. julija, ko je povprečna dnevna koncentracija dosegla 1288 zrn v m3 zraka. Od 27. julija do konca meseca je bilo večinoma sončno, nekaj več oblakov je bilo konec meseca v Ljubljani. Tu in tam v notranjosti so bile krajevne padavine, največ jih je bilo 29. julija. Mesec se je zaključil z visoko obremenitvijo s cvetnim prahom koprivovk, z nizkimi obremenitvami s travami in trpotcem, najavljala so se prva zrna ambrozije in pelina. 1400 1200 Koprivovke Število zrn/m³ 1000 Izola Lendava 5 7 Ljubljana Maribor 800 600 400 200 0 1 2 3 4 6 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, julij 2020 Figure 4. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, July 2020 Preglednica 2. Julijski mesečni seštevek cvetnega prahu v zraku v Izoli, Ljubljani, Lendavi in Mariboru Table 2. July monthly counts of airborne pollen in Izola, Ljubljana, Lendava and Maribor Izola Ljubljana Maribor L e n d a va 2012 2013 2014 2015 2016 — 2610 3071 — 2368 4317 5268 — 1272 2373 4384 — 1663 2483 2819 — 2651 3597 5031 — 2017 2018 1097 1596 3843 6567 2963 3145 5709 7015 2019 2170 2813 4780 9647 2020 3034 3704 5020 10313 Mesečni seštevek cvetnega prahu na postajah v Izoli, Ljubljani in Mariboru je bil v letošnjem juliju višji od povprečja 2013−2019 in v Lendavi od povprečja 2017−2019 kjer meritve potekajo krajši čas. Trpotec 40 Trpotec Izola Lendava Ljubljana Maribor Število zrn/m³ 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca, julij 2020 Figure 5. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, July 2020 100 Agencija Republike Slovenije za okolje V Sloveniji raste enajst vrst trpotcev razširjenih od obmorskih predelov do visokogorja. Cvetni prah v analizah določamo do rodovnega imena. Prilagoditev na opraševanje z vetrom predstavljajo prašniki z dolgimi prašničnimi nitmi, ki jih vrtinci zraka stresajo. Cvetni prah v zraku beležimo od aprila do konca septembra, najbolj obremenjeni so poletni meseci. Je alergogen, kot vzrok za poletne alergije je podcenjen in pogosto napačno interpretiran, saj te travniške rastline cvetijo istočasno s travami. Slika 6. Trpotec (foto: Andreja Kofol Seliger) Figure 6. Plantain (Photo: Andreja Kofol Seliger) Pričakovana obremenitev zraka s cvetnim prahom v septembru 2020 Z začetkom septembra se bo zaključila sezona alergenega cvetnega prahu z izjemo ambrozije. Obremenitve, ki lahko izzovejo simptome senenega nahoda, pričakujemo v prvih dveh tretjinah meseca, v panonskem svetu do sredine oktobra, če bomo deležni babjega poletja. Posamezna zrna lahko vztrajajo v zraku še do prvih slan. V zraku bo še manjša količina cvetnega prahu koprivovk, posamezna zrna trav, metlikovk in pelina, ki pa alergikom ne bodo več povzročale zdravstvenih težav. V Primorju se bo poleg ambrozije, ki lahko še izzove alergijske reakcije v prvi polovici septembra, pojavljal še cvetni prah trav, pelina, metlikovk in koprivovk, obremenitve bodo zelo nizke. Cvetel bo bršljan, v zraku bodo le manjše količine cvetnega prahu, zrna niso alergena. SUMMARY In this article the pollen measurement has been reported for measuring sites in the Štajerska Region (Maribor), in Prekmurje in Lendava, the central part of the country (Ljubljana), and the Coast (Izola). In July the following airborne pollen types were detected: Sweet Chestnut, Pine, Grass family, Plantain, Cypress/Yew family, and Nettle family. An outlook for September is included. 101 FOTOGRAFIJA MESECA PHOTO OF THE MONTH Iztok Sinjur Julij je bil mesec žetve. Žitno polje, Cikava, 4. julij 2020