Od fadja reje
uzhenze uzhitel poduzhu
Ljubi uzhenzi! Danaf fo fe neka mati , Srebretova gofpa, pertoshili, de od dne, ko fim velil, ser nje aH pizhke (pefhke) fadja, ki ga bofte jedli, v fholo pernefti, njih otrozi fkos sa jabelka maledvajo.
Prav slo me vefelijo dobri otrozhizhi, ki tako sa me fkerbe; pa tudi vam fe sahvalim, ki fte mi toliko pizhk nanofili. Danaf jih hozhe-mo vfejali, in upam, de v vi gradi (fpomladi) veliko fto šalih drevefez s  njih  fzimelo bode.
Druge leta fim pizhke v jefeni fejal, (kofhize fe morajo tako vfelej she poleti ali faj v jefen v semljo potekniti) , letaf fim fejanje odloshil, ker fim delo: pizhke perpraviti, jih vfejati , mlade drevefza, ki bodo s njih srafle, ofkerbeti, pre-fajati, zepiti  i.  t.  d.  vam  odlozhil.
Semlja je sdaj saperta , smersla; tako ne-moramo v gredo sernja vfejati; sato (im tii le fkledo perfti is kleti, kjer fo selni fadeshi po-taknjeni, pernefel. Tu notri bomo sernje tazhaf poloshili, dokler fe semlja od - tali. Vilko! le po-mefhaj pizhke med perft, — ti, Shagarjeva Mizka! pa vode pernefi. Bomo ta smef porofili, de fe fprime. — Tako je prav!
Naj kake dni fkleda tu v kotu ftoji, de fe sernje napne ; potem jo bomo na merslo pofta-\ ili. de pizhki v perfti smersnejo , fizer bi fe neselenili. Kadar semlja od-tali, bomo sernje na drevno safadifhe v gredo , ki fim jo v jefeni k temu perpravil. vfejali. Otrozi! kaj ne, de prav radi fadje jefte ? Kdor hozhe kruh jefti, mora vedi ti fi ga perpraviti. Tako tudi per fadju moramo fkerbeti, sa ftaro in vpefhano drevje fi mlado perrediti, in kjer fe pulli, fadunofniz na-faditi. Lipe, fmejaje prafha: ,.Kadaj, in kdo pa bo te jakelka jedel , ktere bodo na drevji s teh pizhk rafle, ki jih sdaj fadimo ?"— Glej, glej! Lipe, ako bi ravno mi fadja drevja, ki ga fadimo, nikoli ne jedli, moramo vunder tudi sa nafhe naflednike fkerbeti. Ti fe mi sdifh, kakor ofel, ki je djal: „De le tazhaf trava rafe, dokler shivim; bodi fi potem kakor hozhe." Zhe bi nafhi fpredniki bili tako miflili, rafle bi nam le kifle in grenke lefnazhe in kumrize po gojs-dih; shlahtniga plemena fadja pa bi dobiti ne bilo. Leta hitro pretezhejo. Fantizh bo mlade-nezh; s njim pa tudi drevje dorafe is sernja, ki ga je otrozhizh vfadil. Poglejte sa zeito proti farovshi drevje, na grafhinfkim in na Andrej z ovim vertu, ki fim ga is sernja sredil, she vezh let rodi.
„Nafhe drevefza fo tudi she fadje imele, ki fo Oni jih Joshku odarvali*fc pravi Naze. — „Nafhe tudi! nafhe tudi!"4 vezh uzhenzov krizhi. — „Nafhiga Jaka fadunofnize, ki fo Oni mu jih dali, fo fe pa pofufhile, eno drevefze she pervo leto, drugo pa lanfko, zhes pet let, — pove
19
Slomfhkov Janes. Jih she prav vfadil ni, menim. Sadaj pa tudi vezh nozhe drevja faditi."
To ni prav, de je prezej obupal. Nobeno drevo po pervim mahleji ne pade, in malo ktera rezh v pervim donefe. Vfako drevefze pa tudi ne dorafe , kakor vfak otrok ftarofti ne do shivi. K mladim fadunofnizam fe kmalo kaj perpikne, de ufaknejo. Glejte sa zefto proti farovshu fe tudi drevje slo fufhi, sato ker je semlja prevezh pe-fhena; pa jes fim tudi fhe mojfter Skasa bil, ki fim ga fadil. Per zhem fim grefhil, bodem pri perloshnofti povedal. V reji drevja fim famouk, le is knig fe uzhil, bukvizam pa ni vfe verjeti. Skosi laftno fkufhnjo fe zhlovek fhe le prav sbrihta. Le svefto me poflufhajte , kadar bodem od reje fadniga drevja govoril in uzhil vaf; po tem kar vam bodem povedal in kasal, pofkufhajte doma ftoriti. Gotovo bofte fzhafama umetni red-niki drevja.
Obljubite mi danaf in terdno fi fklenite, sernja ne vezh tratiti, kadar bofte fadje jedli, a m pa k vfadi ti ga, in zhe bo kdo danaf jabelko jedel, naj s pezhkmi dela, kakor fim kasal, de drevefza s njih srafejo. *)
„Ja, ja, tako bomo ftorili!u vfi uzhenzi kri-zhijo.
Leta pertezhejo in fadje bomo s nafhih dre-
vefiz tergali, in  ko naf vezh ne bo, bodo nafhi
otrozi pod kofhatjm drevjem fe hladili in s hvalesh-
nim ferzham s njih dobro fadje trefli in g«** jedli.
Peter Mufsy.
*) Ljubi mladenzhi! kar vam tukaj vafh uzhitel tako fcrzhno fvetovajo, tudi zhauitljivi gofpod Pirz v fvojim pifmu is Amerike z. k. krajnfki kmetijfki drushbi fvetuje, ker pravi: »De bi fe lepa reja fadja poshlahtnila, vflm domorodzam {'vetjem, viako pezhko povshitig;a fadja v dobro semljo vtakniti, kamor jo je modri flvarnik fveta namenil, ali pa pezhke odbcrati in v kakim drevniku vfaditi. Tudi bi bilo korittno, zhe bi vfi domazhini na desheli, zhaditljiva duhovfhina in uzhiteli drevnike napravljati opominjali ter ljubo mladoft v fholah v reji fadja poduzhevati puftili, in ljubesin vcrtnarflva v mladih fcrzih obujali. Koliko korilta, prida in vefelja bi fe tako desheli in njenim prebivavzam pripraviti dalo!« Kakor fe pa mora s pcfhkam k temu zil in konzu ravnati, bodemo v prihodnizh s Pirzovmi befedami povedali. —
20