Narisal Zupančič Joakim Mauser Karel
Joževe jaslice
Proi sneg je zapadel čez noč. Do kolen ga je bilo in mehak je bil kakor bela pšenična moka. Takoj zjutraj je bilo treba napraviii pota do skednja, do hleva in do svinjakov. Po uasi so zacingljale proe sani in Bločanova Fina je tudi priolekla na dan sooje razmajane sanke in zviigaje odšla kar po celem k Su. Antonu.
Zimski mir je legel nad vas. Nobenega škripanja uozoo ne pokanja bičev, še dim se je nekam vdano olegal preko streh, kakor da bi se bal iti v mrzlo višino. Okrog hiš je dišalo po kuhani repi in korenju in iz odprtih hleooo je puhtela toplota kakor drobna megla. Tako je pač vsako zimo na vasi.
Pri Štupnikovih sta bili to jutro proi pokonci Anica in Rezika, dasi $ta bili navadno pran zadnji. Toda snežna belina, ki je udarjala u okna, je bila močnejša kakor lenobica in kar mimogrede sta bili opravljeni.
Jože je med tem časom že iivini položAl in jel metati prve kepe v elek-trične žice, da je sneg v belih črtah padal na tla. Čudno Deselje je leglo v Dsa srca, neka sveža razigranost je legla na lica in še Marija si ni mogla kaj, da ne bi vrgla drobne kepe Jožetu d hrbet.
Popoldne pa je Jože privlekel iz skrinjice svoje orodje. Prao zaradi njega je tako teiko čakal proih snežink. Že v zgodnji jeseni so mu začele prihajati na misel none jaslice z lesenimi pastirčki, ki prenašajo drobne oočice po temnozelenem mahoDJu. Že takrat bi rad začel, toda oviralo ga je delo, ki ga je bilo osak dan dovolj. Sedaj pa. ko se je zemlja ulegla k po-čitku in se je delo uneslo, se ni mogel več premagopati. Ker je bilo zgoraj v izbi premraz in pretemno, se je z vsem preselil v hišo k topli peči. Po mizici je razpredelil nožičke-kriočke, drobna dleta in slikane pastirčke, ki so mu služili za vzorec.
Raz zapeček sta ga opazovali Anica in Rezika in še Marija je prišla enkrat pogledat, ko je ravno nesla iz kleti košarico obrezanega krompirja za prašiče.
Lipooine si je Jože nabral že med letom. Nekaj tu, nekaj tam, pa se je nabralo. Toda skrbelo ga je, kako bi pričel. Še nikdar v življenju se ni lotil take naloge. Pač je gledal pri stricu Andreju v Ponikoah, kako je iz drob-
55
nega lesa nastajal sd. Jožef, Marija, ovčice in pastirčki, toda sam še ni po-izkusil kaj takega. Res da je naprauil lansko leto sv. Antona za domače znamenje v koiu, toda napravil mu je tako čudne roke, da ga je bilo vselej sram, kadar jih je pogledal.
Jaslice pa morajo biti lepe. Hlevček z Jezuščkom, Marijo in Jožefom je že imel. Tudi osliček in voliček sta se že sklanjala nad jasli. Vse to mu je podaril stric. Sv. Tri kralje je kupil od Kajžarjeoega Ivana, toda pastirčkoo je manjkalo. Eden mora biti pri vratih z ovčico v rokah, dva morata biti med ovčicami in eden mora trobiti o rog. Sicer je vse preoeč prazno in za-puščeno po mahu. In če pastirčkov ni, komu pa naj angel oznani božično veselje.
Pastirčki so morali biti. Tako je sklenil Jože in je začel. Z drobno žagico je odrezal kos lipovine in jo pričvrstil k mizici z vijakom, ki mu ga je nalašč za to napravil Štupnikov Tone. Nato je pričel z delom. S kriDČkom je obrezal gornji del, kjer naj bi bila glaoa, in tudi za roke, kamor je namenil potem položiii ovčico, je napravil nastavek. Kar roke so se mu tresle, ko je krivček odmetaval ioeri, ki so, čudno zvite, frčale pod mizico. Počasi je šlo, toda oendarle se je začela kazati oblika glave, vraiu, pasu in nog.
Sedaj se je pričelo drobno delo z dletom. Najproo se je lotil las: Na sliki so bile dolge, valovite, spusčene čez ramena. In take je hotel napraviti tudi Jože. Previdno je pustil polzeti dletu po lesu, ga zdaj pa zdaj zasukal sem in tja, da bi bilo x>eč kodroo. Tako je vse lepše.
»/o;,« se je začudila Rezika iz zapečka. ?,Saj tako znaš kakor stric. Ampak oči in nos mu moraš tudi narediti in usta.«.
n>Pri miru me pusti,<t. se je dobro zdelo Jožetu. sVsega naenkrat nemo-rem. Oči, usta in nos pridejo takoj na vrsto.z
•»Pa ti gre res dobro,« se je oče primaknil bliže iz kota. »Boš nazadnje res še kaj naredil.«.
Jožetu so se zasmejale oči.
Z najmanjšim dletom je zarisal oči. To je bilo najbolj nerodno in nič kaj povšeči se mu ni napravilo. Tolazil se je, da bo marsikaj pokrila še baroa. in ko je izrezal še nos in usta, se je kar oddahnil. Najtežje delo je bilo pri kraju.
Čedalje bolje mu je šlo od rok. Ko je pastirčku zarisal suknjico, je dodal še to in ono. Noge pa je napravil kar mirnogrede. Saj pastirčki so bili itak bosi.
»Poglej no,<s~ so se začudili mati, ko so prinesli malico v hišo. »Sedaj pa pusti za čas. Saj se boš se zasedel tam za mizo.«
Pa so ga komaj sklicali.
Takoj po malici je znooa sedel k delu in dleto mu je čedalje bolj bo-žajoče polzelo po mehkem lesu. Roke si je prihranil za nazadnje. Pazljioo je porival dletce sem in tja in iz lipovine so vstajali prstki, drobni in beli. Prav taki kot prstki nedolžnega pastirčka, ki so uajeni brodiii samo po mehki volni mladih ovčic.
Ko je to delo končal, se je začelo baruanje. Sicer bi Jože tudi ovčico še rad naredil, toda na okna je že trkal mrak in ni kazalo.
Zdaj je dobil pastirček lepe črne lase, modre oči, rdeča ličeca, modro suknjico in rdečkaste hlačice. Prav postauen je bil, le ročice je zaman stezal po oDČid. Toda ta večer je Jože res ni mogel priklicati iz lesa. In tudi truden je bil. Mudilo se pa tudi ni. Bo že počakal.
Jože je pospravil orodje u skrinjico, pastirčka pa previdno postavil na mizo. Rezika je pomela iveri in venomer strmela vanj. Tako lep je bil v sooji modri suknjici.
56
Živino je ta večer opravil oče namesto Jožeta. Ni ga hotel motiti. Marija pa je namesto njega prinesla se deteljo za. konja.
Zunaj je vsiajala noč. Mrzla je bila, da je kar pihalo v obraz, ko je Jože stopil na prag. Izza Planškega vrha je vstajala luna in zlatila novo streho pri Sv. Antonu.
Po rožnem vencu je odšel Jože na izbo in vzel pastirčka s seboj. Po-itavil ga je na polico in zdelo se mu je, da ga vidi še skozi temo.
Ponoči se mu je sanjalo. da je pastirček ožvoel in da se sprehaja med ovčicami, ki se mu nežno plazijo okrog nog. In zraveri pastirčka je bil Je-zušček, ves nasmejan, kakor tisti, ki je v oltarju pri So. Antonu.
V dobrem tednu je Jože izrezal vse pastirje in še nekaj oDČic. Delo mu je slo vedno bolje od rok.
Nato je prišel soeti večer. Po hiši, po izbi, po kuhinji, poosod je dišalo po kadilu kakor v cerkvi. Ko so odmolili, pa je Jože postavil jaslice. Zadaj obzidje s stolpi in linami, pri kraju mestna orata, spredaj hleoček, naokrog pa zelena planjava, potresena z ovčicami in pastirčki. Zadnji je trobil v rog in okrog njega je bilo največ ovac. Vse so šle proti hleočku, da se poklonijo Gospodu.
Ko je Jože vse uredil, so zapeli zvonovi in oznanjali soeti večer.