Teéaj XXIV. ■ li - — .......m. - 7 narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; poSiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., \ četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani sredo septembra 1877 Obseg: Razpis 3 državnih štipendij na c. k. Dunajski viši šoli za poljedelstvo. med živinsko klajo. koujerejcem Kranjskim. Nekaj o hrastovih sviloprejkah. Gospodarske skušnje. £ Umen gospodar mora poznati razločk£ Gospodarske novice. Pozor Slovansko slovstvo. v Indiji. Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Angora. (Dalje.) Novičar. Odgoja po módi. Angleži in pa lakota Gospodarske stvari Razpis državnih štipendij na c. kr. Dunajski viši šoli za poljedelstvo. Na tej viši poljedelski šoli (k. k. Hochschule fur Bodenkultur) na Dunaji se za šolsko leto 1877/8 oddajo štipendije po 400 gold. f m sicer ena štipendija za učence gozdarskega oddelka, dve pa za učence polje-delskega oddelka. Kdor želi ene teh treh štipendij dobiti, mora po-stavno spričalo ubožnosti, potem spričalo mature više gimnazije ali više realke in če ima še kaka druga pri poročilna spričala, tudi ta priložiti svoji prošnji, katera se naredi na naslov c. k. ministerstva kmetijstva in pa zadnji čas do 30. dne septembra t. 1. izroči rektoratu mi imenovane vise Na Dunaji 20. avgusta 1877. Od c. k. ministerstva za kmetijstvo. 7 1 životu izdeluj Iz teh snov moč življenja v živinskem in pa kosti t 7 9 od v senu (mrvi) dobrih toliko, kolikor jih život za živež potřebuj rastlinah in v slami jih ni, zato bolehaj ijih se nahaja tih, v detel v kislih goveda ki dobivajo kislo seno in pa slamo, posebno za takimi bolezni, ki imajo v kosteh svoj sedež: teletam se kosti mehčajo, starejim govedam pa kosti lomijo vzlasti ta krat, če se jim zraven kisle mrve in slame ne dajejo tudi žita. Treba je pa vedeti dalje tudi to, da z nobeno ime novanih vrst se živina dobro ne redi m o prva vrsta ali m druga ali 9 ako m se jej tretj a oMuj u pi v u vio ve. , ait o ck lu \j vit uga , c*ii o ck lu kj ucija vrsta navedene krme poklada, in da je po takem treba č< tri vrste me sat Ker veljá dobro seno prav za prav za glavni živež govedom, vsak gospodar pa poleg sena tudi druge rastline prideluje, ki so živini dobra krma, zato je treba, da vsak gospodar vé, koliko je kake druge klaje živini pokladati, da záleže ali izdá toliko kakor senó dobrih senožet. Naj si gospodarji naši zapomnijo sledečo razmero f un t Imen gospodar mora poznati razlocke med 100 funtov dobrega sená nadomestuje 89 otave ) živinsko klajo. Da niso vse rastline, ki jih živini za krmo pokla-damo, enako redivne, to pač vé vsak gospodar. Al to nikakor ne zadostuje brez natančnejšega poznanja teč-nosti ene in druge krme. Naj našim bralcem to stvar nekoliko bolj na drobno razložimo. Vse rastline, katere služijo naši domači živini za V • V zivez se po natančnih kemičnih preiskavah in obilnih skušnjah živinorejskih razločujejo v tri velike vrste: ene so take, iz katerih se posebno kri in meso delà; le-sem spadajo večidel vsa žita in pa so-čivje. nina. njih premaguje vlečec beljakovec in pa sir- Te tri snove so krvi živinski, beljaku jajic in širini mleka tako popolnoma enake, da se od njih ko-maj ločiti dajo. Druge rastline so take, katere mast ali loj v živini in pa gorkoto delajo. Tu-sem spadajo oljnate rastline, sladkorne rastline (repa, zelena turšica, ze- leno proso) in pa take rastline, v katerih močec (štirka) premaguje, kakor v krompirju, v zrnu žita in turšice. 3. Rudninski živež, kamor spada fosforo-kisla ap- nenka, iz katere se kosti delajo in se zato koščena zemlja imenuje, dalje kuhinj ska sol, žveplo, pot- 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 9) 77 79 1) 77 99 77 99 77 77 79 79 •>9 79 77 79 i9 77 77 77 97 77 77 77 77 97 97 77 97 99 97 97 79 79 77 77 97 79 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 97 77 77 77 77 77 99 77 77 77 77 79 77 f9 77 97 85 sena rdeče detelje 88 sena nemške detelje 80 sena turške detelje 260 krompirja 800 bele repe 250 pšenične slame 300 ržene slame 200 ječmenove 180 ovsene 45 turšice 50 grašice 70 ječmena 65 ovsa 55 lanenega semena 77 79 97 79 70 pšeničnih otrobov 75 rženih otrobov 50 ogeršičnih preš 45 lanenih pres. 284 Se ve y da tukaj gori imenovana krmila imajo to dnost le takrat, kedar so dobro domu spravlj Videi sem — piše marljivi svilorej hrast svilne crv leta 1875 pri gosp bila če pniku Vrečkotu v », — ^ ^ je seno o ~ . ~ * ^ za četrti del drugi krmi dodá, ne pa več. t j i kosilo, inče se slame Jurjevem kloštru. Poprosil sem gospoda tako rekoč za Šalo , na] mi jih koliko za poskušnjo dadó. Dali so Al ni še dosti vedeti to, koliko ene ali druge mi jih 28 prav radi. Oni so jih dobili v Novomest imenovane krme nadomestuje dobro seno, mar gori vec vedeti govedom i je gospodarju na dobiček treba še tudi to, koliko krme se mora k dajati, da se živina tako redi, da na Dolenj8kem, brž ko ne iz grajščaka v Slateneku ki rej gosp. Jan. Mah Noben vol se ne spita (odebeli) po slami ali zraku e na Kranjskem se menda prvi pečal z rejo hrastovih sviloprejk. Leta 1876. se mi je po nemarnosti pokazila prva poskušnja > letos, ko sem skrbno ž krava pri gobcu molze", je star pregovor; mlada ži- čez K)00 kokonov přidělal vinčeta ne rastejo in se ne redijo od toplote in dežja kakor rastline na polji, ampak le, če dovolj klaje do njimi i sem z njimi ; 19 metulj al ) bivaj in se čedno držij krota jej Kar se tiče strežbe, ta živaliea ni celó nič zbir ona ne porajta ne za hladno ne za vroče; mo Recimo, da krava ima žive teže 900 funtov (to je bili majb centov) ; taka krava mora vsak dan 30 funtov slad- stovih j b o Ij koduj Imel kega senožeškega sena dobivati ali pa druge gori ime navane klaje toliko jicah do tedne stari sem črviče, dokler so vse polno na hra ) katere so bile vtaknene v steklenice da sladkeg eškeg sená leje toliko kot 30 funtov Ce pa se frišna trava jej (flaške) v vodi zato, da so dolgo frišne ostale Stekle nice pa morajo biti take, da so veje na polnem v vodi poklada, pa 4krat ali vsaj 3krat več na dan, tedaj 90 funtov sladké trave. Vsak previđen gospodar bo tedaj po košnj iloprejke pa da ne morejo do vode laziti > > sicer po vsaj cepajo ali Vej tarega hrasta so bolje od mlađega, kar sem žetvi proračuna!, kolik klaje, leta tudi o murbinih sviloprejkah nekdaj v „Novicah" bral, in ali bo ž njo mogel iol». Ce ima goved več ka au* ,j f iaivic» picvuniiuj Kj ÍS.Ucvvjiii pa» Doui Larvu-io iciui lavuai. v_/ ali bode v stanu dokupiti je toliko, kolikor mu je bode maja meseca sem djal kokone v srednje veliki jerbaš njegov pridelek živinske o katerih je bilo rečeno, da po preoaladem perji jih hajati do prihodnjega driska napada. začetku klaj mora prevdarit kokoni pa sem tako-le letos ravnal zmanjkalo bode bolj Ce storil vidi, da , u a njegjva mošnja tega ne zmore, uc»., ** je uu pu&ut o lau&iui tmuu da prodá toliko goved, ki jih rediti zavezan, da izlezli metulji niso mogl ček ki bil pokrit s tankim tulom in okoli in okoli y ne more y kajti stradaj uiti živina mu ne bo na dobiček Jerbas naj Umni gospoda bo pa tudi svoj zalogo klaj znotraj na dnu in na stranéh s papirjem pokrit da z a- p i ral y da mu J \J ULIKJULCMj Ut| UU U 1U U l* Utl UUUU kJ ^fUjJAi j ULLi U tVl A K y KA CM se potem lože jajčica nabirajo. Jaz sem jerbašček z zanikerni posli po nepotrebnem ne metulji popolnem v miru pustil. Narava sama dela vse trati] Kako pa bode umni gospodar y živino přidělal pre m Kupil j klaj 9 bo, če more da so le kokoni v zavezanem jerbasi lep če je za svojo da jerbašček stojí v toploti 13—16 stopinj treba vloženi 7 7 in 7 in sicer koj po košnj Kedar metulji cepati jamejo ) jih sproti ali žetvi, kajti takrat se dobí najcenejše je pa klaja predraga, bo prodal, kakor smo stran spravljati in kedar gosenice izhajajo, jim hitro z lepimi vejami streci in jih snažiti. To je moja strežba bila. gori rekli , živino, ki jo d ima 7 ze takrat, ko je Delo in strežba je taka se dobro rejena, ne pa, ko je že kost in koža mislil bo na to } da več klaj pridel ? botni ljudje opravljaj 7 da * lahko že bolj sla- > kajt to 3° daj dobiček pri živinoreji in veči, kakor mu ga pridelek žita Velik dobiček pri živinoreji pa tudi to, da se živini pokladana krma reže; z razrezanim senom 7 de * Gospodarske skušnje. Korenja merkev v jeseni ni treba tako teli slamo repo itd , in zdrobljenim (šrotanim) žitom se pribrani veliko krme ; celega zrna ne prebavlja živina lahko in desetina njive jemati kakor drugo korenje, in to zato ne godaj z korenje, kakor skušnj kažej ) 7 še > ker prav čvrsto raste, Dalj pri senu > pa se otavi > lekaj ami zrna gre v Pri vsaki gubo kedar noči dolge postajajo. Prav lahko tedaj do konca krmi, posebno pa oktobra (vinotoka) v mlj vsak dan. S vi car j naj se pri goveđih ne pozabi na tudi se na dobiček gospodarj ostane, in če je jesen lep so j bolj i živinorej na Res težavno delo 7 pri te te svetu ? pri ,sol jih pa veljá pregovor: ,,sol del m 7 m pa , naj se dá vsak dan po gnoj za govedo". Enemu volu ali kravi lota 7 mladim govedom pa polov manj Oni naj raji sol raztopij v vodi m 8 tO H ko do poškropijo v koritu živini položeno krmo y • i • živini pa se eno. Čedna, zdrava vod Je neugodne«! vremenu o pozni jeseni žave se pobotajo z obilnišim in lepšim pridelkom. * Reja presicev Angleskega rodu bodi-si čistega ali z domaćim mešanega plemena, zato večkrat ni srecna, če je svinjak premrzel. Angleški prešici niso tako ščetinasti kakor drugi in morajo zato pozimi bolj gorko držani biti. neobhodno potrebni živež. Brez vode ne more želodec prekuhati povžite kl ej živina še huje trpi kolj kakor lačna. Po mlaki, če jo piti mora, živino in napravljajo se še mnoge druge bolezni 7 posebno vrancni prisad poleti Nekaj hrastovih sviloprejkah. Gosp Štajarskem Gospodarske novice. * Kako Amerikanci koloradovca na krompirji po-koncujejo, poroča ,,Journal officiel" tako le: 10 funtov zmletega apna pomešajo z 1 funtom kuprenega oki-sanca (Kupferoxyd) ter ga spomladi, ko začne krom- Andrej Krašovec, cerkovnik v Koretnu na pir rasti in se prvi žužki prikažejo, raztrosijo po njivi, nam kjicijaioaoui , uaui JO puoičtl. IICIV katere so mu napredle hrast poslal nekoliko še živih kokonov, dokler je še od rose lop r ej k m vlažna. Večidel o dnevih so koloradovci pokončani. Tako pravijo gosp. dr. Bleiweisa dodal popis, odkod je njim po z dobil seme teh sviloprejk in kako ž njimi dobil toliko obilen pridelek. 7 da je Gosp. Krašovec se je obrnil do gosp. prof. Povšeta ▼ Gorici z vprašanjem: kam bi mogel pridelane kokone prodati. 285 * Goveja kuga se je prikazala v Novosielski kon-tumacji v Bukovini, zato je c. kr. deželna vlada na Ceskem prepovedala, da ne goveja živina ne kože itd. ne smejo se vpeljavati na Cesko iz Bukovine in doljnih podonavskih dežel, pa tudi iz Turčije ne. Ta prepoved je popolnoma potrebna, da se od našega cesarstva od-vrne grozno kužna bolezen. Ko je bila zadnja Rus kotur ška vojska leta 1827 — 1828., se jeta pošast silno razširila po Moldavi, Vlahiji in Bukovini, je prestopila Prusko in Avstrijsko mejo. Takrat je na Ogerskem poginilo okoli 20.000 goved, na Moravském 9000, v Galiciji 12.000. Do leta 1830. ni popolnoma zginila, kajti tisto leto se je po Ogerskih volih pritepla celó na Kranjsko. No, še te nadloge bilo bi nam treba! lionjerejce Kranjske opozorujemo, da bode, kakor so „Novice" v 28. in 29. listu razglasile, delitev konjskih premij na Vrhniki 5. dan septembra, v Ribnici 7. septembra, v Bled u 10. septembra, v Novomestu pa 10. oktobra t. l.; kjer bo drugi dan, to je, 11. oktobra delitev premij za govejo živino in pa dražba plemenskih juncev. labavno beiilo. Obrazi iz življenja. (Dalje.) III. Odgoja po módi. Gospod Gosár je hisin posestnik. Druzega ni nič. Vse drugo je njegova soproga. Nekdaj je bil tudi gospod Gosar nekaj. Ni bil sicer veliko, Ijudje so.tr-dili, da je bil celó to, kar se pravi „božji volek". Go-spici Sopirnikovi — sedanji gospej Gosarjevi — pa je bil vendar dobra ribica. Pred njim je že marsikoga vjela v svoje skrbno nastavljene mreže, pa vsak jej je zopet izdrčal, še predno so bile mreže pred altarjem zategnjene. Siednjič, ko so leta le tekla, prijela se je Gosárja. Ta je obtičal. Dober je bil, ko se druzega ni bilo vec nadjati. Gospá Gosarjeva veljá za jako fino gospó. Igrá izvrstno glasovir, oblači se zmirom po zadnji módi, zna govoriti z V8akim, in skoro ga ni romana, da bi ga ne bila brala. V hiŠi se tedaj no govori o gospodu Go-sarju, tudi se ne praša po njem. Ce ravno pride, kedar je kaka družba v hiši, ga sicer ne podé s sobe, ampak sme poslušati drugih pogovore. Ako se sam oglasi, mu prestriže gospá besedo s pojasnilom drugim. Gosár zato z izgovorom, da ima veliko opraviti, odide in ne moti družbe. „Moj mož" ali „moj soprog" mu gospá Gosarjeva še ni nikdar rekla, vselej le „gospod Gosar" v družbi, sicer pa le „Gosar". To je moderno. Tudi^se gospá podpisuje vedno „Lucijana Roza Gosar, rojena So-pirnik". Brez zadnjega dostavka ni še nihče bral nje-nega podpisa. Gospá Gosarjeva, rojena Sopirnikova, ima čvetero otrok: dva sina in dve hčeri. Najstarejši sin, Manfred, je kadet pri vojakih , drugi, Rodrigo, obiskuje realko. Hčeri, El vina in Noriberta, ste v starosti za eno leto narazen, mlajša Noriberta je 16 let stara. Imena jim je zbrala gospá Gosarjeva sama. Gospod Gosar bi bil rad imel „Jožefa", kakor on, a to ime je prenavadno, ne gosposko, ne moderno, v salonu gospé Gosarjeve, rojene Sopirnikove, se ne sme slišati, je prekmetiško. V odgojo otrok se gospod Gosar ni smel nic mešati. Marsikaj mu sicer ni bilo po volji, večkrat bi bil rad palico v roke vzel. Al ko je enkrat starejšega sina vdaril po roki, ker mu je kot deček osmih let pri mizí nagloms meso s krožnika vzel in vrgel ga pesu pod mizo, je zarežala nad Gosarjem : „O, to pa ne, mojih otrok mi ne boš tepel, Gosar!" Potem je prijela krem-žečega se „angeljčka" ter odpeljala ga v drugo sobo. „Sem idite otroci", je rekla drugim, in vsi so šli za njo. Vrata je zaloputnila, da se je V3e streslo. Gosar je ostal sam při mizi. Ves mesec ga potem gospá soproga ni pogledala, tudi otroci ne. Nikdar več se ni potem dotaknii ne enega otroka. Kak o pa so se razcveteli ti „angeljčki" gospé Gosarjeve! Poglejmo jih ob kratkem po vrsti. Manfred je študiral. Mati ga je osebno priporo-čala učiteljem. Po večkrat je kak učitelj bil povabljen na večerjo in domačo zabavo. „Fredi" je na ta način bil med prvimi. Mati pa je imela sila sitnosti ž njim. Skoro vsak dan je morala vodji ali učitelju ustmeno ali pismeno tožiti tega ali onega součenca Fredovega, ki ga je pretepel. Tako je bil marsikater kaznovan zavoljo „ljubeznjivega" Freda. Kako, da je bil zmiraj le on tepen in noben drug? Med drugimi dobrimi lastnostmi je imel Fredi tudi to, da je rad tožil ali „špicljal". Tega pa v šolah dijaki nejrpé. Koliko čevljev je bila gospá Gosarjeva, rojena Sopirnikova, strgala zavoljo svojega Freda, koliko si zbrusila jezika, da ni dvojke dobil! A siednjič jo je vendar vjel. Gospá Gosarjeva je šla potem osebno povedat profesorjem svoje misli. Kjer se celó profesorji ne umejo manire, da vkljub njeni prošnji dajo sinu dvojko, tam so divjaki. Fredi ostane iz šole in nobenega profesorja več ne pozdravi, ampak kadi moško svojo viržinko, da se memogredočemu pro-feaorju dim v nos pokadí. Tudi gospá Gosarjeva zaničljivo gleda vse profesorje. Ce jo kateri, ki jo pozná, na ce3ti pozdravi, se mu mrzlo zahvali in moško vesljá memo njega. Fredi postane tako nič, to je, po kavarnah se uči biljarda, bodi v gledišče in daje sploh pohujšanje delo-vajočim Ijudem. Gospá Gosarjeva mora marsikak desetak dati za poplačanje njegovih dolgov pri krojačib, čevljarjih, po gostilnicah, kavarnah itd. To ne bo šio dolgo, dohodki gospé Gosarjeve, ali marveč gospoda Gosarja niso tako veliki. Vsled obširnega znanstva in ker se dva stotnika poganjata za gospicama Elvino in Noriberto, spravi gospá Gosarjeva svojega naj starej šega kot kadeta med vojake. Zgodovina Gosárjevih go s pic je krajša. Odgojiteljica jima je bila mati sama. V šolo ste hodili le toliko, kolikor zahteva dobro imé hiše. V branji ste se bolj izurili po romanih, kakor po šolskih knjigah. Glasbe ste se učili obé, Eivina na glasoviru, Noriberta na citrab. Učitelja sta hodila na dom. Zdaj ste iz-učeni. Pa kako! El vi ni gré na glasoviru V3e igraje spod rok, najtežje skladbe so jej le igrača, to je, igra si, kakor otrok s kako igračo. O sluhu ni govoriti. Kedar igrá, odpre okna. Memogredoči si tisčé ušesa in bežé tako dolgo, da nič več ne slišijo. Morda je glasovir razglasen! — Gospića Noriberta je mojstra na citrah. Enkrat je igrala v koncertu. Par akordov — potem pa omedlí. Peljali so jo z dvorane. Noriberta potem ni nikdar več kazala svoje umetnosti v koncertih. Citrala je le domá, kjer so jej povabljeni gostje vselej viharno ploskali. Včasih ste igrali obe, ena na glasoviru, druga na citrab, vsaka svojo. To je bilo posebno lepo, zlasti, ker so citre za pol glasu niže pele od gla-sovirja. Gospá Gosarjeva pa je ponosno gledala skozi okno memogredoče občinstvo. Najbolj spoznaš te „frajlice" po njinem dnevnem redu. Dopoldne okoli devetih zlezete polagoma s pois atelje, potem se napravljate do enajstih. Ob tej uri pride na mari to, sultanova kako obiskovanje znancev in znank, mladih gospodov, rati njegovi volji, Bismillah? olj to y a kdo se more upi oficirjev, gospá in prijateljic. Ce jih pa ni, se nekoliko igra ali romani beró. Tako preteče čas do kosila. >> Allah Akhbar Po pritegnili so emiri kosilu zopet par ur romani sprehod, da ju kaže svetu, cert y potem pelje Vstali so in odšli takoj tega dné mama na Stepan Lazarj y u, uck ju ovctu. Zvečer v gledišče ali kon- so bile: Srbska, uuigaiDaa, uuoua m aiuamj«, aiupiv poleti tudi na javna sprehajališča, kjer je veliko drugega dné je za njim vzdignil se Timurtaš z jatami se svojimi kristijanskimi naj prej je šel Bolgarska, Bosna vojščaki, to in Albanija ; stoprv y ljudi. Večkrat se tudi napravi y domá kaka veselica, h Azijskih ojsk y tretj ega dné se je vendar Bajazet sam kateri se povabi nekoliko starejih dam, ki nimajo tako sè svojimi janičari vred dvignil na pot, z njim vred sta lepih hčer, kakor gospá Gosarjeva, par starejih gospo- šla tudi Milica in nje sin, Milici nikoli ni dal, da bi dov. da z Gosarjem tarok ali preference igrajo y vsi drugi povabljeni pa so mladi, neoženjeni, pa bogati gospodje in oficirji. To vam je drenj okoli mladih, krasnih domačih gospic, ki se kažete v vsi svoji mladostni bila umaknila se kam z njegove straní, razen o takih motil se se svojimi odaliskami in saltim- urah ko bankami Mirno so šli čez Tokat proti Angori; na tem poti krasoti, kakor dvoje cvetic, ki ate ee ravno odprli ! je neizmerno trpela Azijska vojska vsled vročine in Lepi ste res, to vedo vsi nazoči, vse mesto govori o vsakojakih potreb, kajti Lazarjevićevi vojščaki so ali njih. To veste sami, to vé tudi gospá Gosarjeva. primorani ali pa nalašč plenili, ko so dan pred njim (Dalje prihodnjič.) bili na poti y reti moglo. požigali so in požigali vse y kar je go- Angora. » Prav je to prav t« veselil se je in gladil brado Kazančić, ki je načeloval kristijanske vojske prvému oddelku — ,,ni s polovico svojih ljudi Bajazet ne Zgodovinski - romantičen obraz. (Dalje.) pride na odločeno torišče, Bog sam je zmel mu mož-gane, da samovoljno gubi svoj ljud. Oh, aha, Jefrem!" vskliknil je in obrnil se v Jefrema, v svojega ne-locljivega tovariša — ,,pogledi tam spredaj gručo jez- decev na grivastih konjib, gnjusen je pogled na konje Umolknil je in molčal nekoliko časa; bistro je in na jezdece, kakor roj kobilic, to so Tatarji! gledal okrog sebe, kakor bi bil vsakemu na obrazu hotel čitati njegove misli ali svojih besed účinek; menda Boga! ta Timur ni tako neumen, da bi ne znal y za > kako daleko pridemo vsak. Nikar, junaci, nikar!" — kriknil je je bil miren, kajti několikrát je prikimal z glavo, predno nekaterim svojih ljudi, ki so hoteli zaleteti se za vohon- je spregovoril: „To je zdaj moja volja, znate jo vsi delajte po njej. Naših radovanek je konec, vse a ljivo, le Bog je večen!" Je min- skimi Tatarji 7) danjem prenočišči? zakaj bi Timur ne znal o našem vsak- dovito bilo ) kako pristavi! je resno, da je ču- guba pa na Bajazeta!" Tatar na Bisurmana, Božja po- je on, ki ni veroval na nič druzega i « fe . t 1 . i * t y Prišla je sultanova vojska k Angori, kjer je v ne nego v svoje veselice , mogel tako resnost dati svojim dobitnem zatřepu se svojimi Tatarji vred čakal Timur besedám, a! saj ta pregovor Turek zna že otrok — in ki je dobro vedel vsak gibljaj padišaha Bajazeta in y pozna njegovo resnost. Sultan je jezdil dalje, ogledaval njegovih vojščakov. je svojo neizmerno vojsko, zbrano okrog Bruse, ozna- To je bilo tis to bojišče, kjer je Pompej potolkel njal je vsem svojo voljo, da morajo takoj danes oditi Mitridata, poslednjega kralja, ki je bil uprl se Rimski kakor bi nekov pose- na vojsko, da jih odpeljo, zato da se proslave sè zmago, čestihlepnosti, in člověku se zdi janičarjem je obetal slavo, divjim pustinskim jatam in ben nagon stoletje za stoletjem vojske dražil, da se sinovom Azijskih gor pa plen in radovanke v naročjih padajo na tistem torišči ki so pred uro še davno bil odločil nekatere po- m Tatarskih žen in dev a prav najhujše kričali: ,,Ubijte ga, ubijte krivoverca y odpad- kakor bi zemljepis že so ograjena po prostore, da y nika!iť — vriskali so najpridnejše sultanu naproti sultanu, ki je imel le spremstvo okrog sebe, kajti bil zorišča, posvečena strašni človečanski moriji (Dalje prihodnjič.) je brezi vse druge brambe, varovala ga je njegova osobnost in njegovega imena groza; jezdaril je po njih ne-izmernih in nesnažnih taborih, sami pa so veselili se, zato , ker jim za pregreho ni bila sultanova kazen za Politične stvari. petami Angleži in pa lakota Indiji. Oh! a sultan odjezdil govorili so mejsobno zaničljivo, ko je bil yy kakov sultan je to? - poprejšnji, ni kazniti ne zna več!" saj ni več yy Ali da jih zaničuje? u zarjevic, ki je stopal v svoj tabor zadnjem listu „Novic" smo poročali o silni la-koti, ki letos razsaja v onem delu Indije, ki je pod gospodstvom Angležev. Naj danes dodamo po vse res-govoril je sam sebi La- ničen popis sebičnosti Angleške po vrlem tedniku >> ali da mu ni na ;;Finanz. Fragmente" tako-le se glaseči : mari kazen? glađu in žeji; naj se a vendar jih izroča najhujši kazni „Svoboda, kakor na Angleškem" vpijejo vsi ta dolžnost, ki niciti, ne poveća prehudo!" majeval z glavo. „Ne znam, jo morajo vres- tisti junaci, kateri bistva dobre države ne išcejo v mar-govoril je in boječe od- ljivi in pošteni delavnosti državljanov in pa v varčnosti državnega gospodarstva, ampak v brezverskih postavah sam ne znam" —- govoril je Timurtaš in drugih ničnih frazah. Anglija je še dandanes vsem glasno svojim pokornim emirom — „gotovo bi bilo bolje, svoboduhom vzor države, z Angleškega se godé vsi na-ko bi jim sultan nekoliko pesti zlata vrgel na zavdavek padi na drugo Evropo, Angleži nagajajo vsem, delajo bodočega plena; poznam jih jaz, zlato jih vabi, da so škodo povsod, kjer koli le morejo verno, kakor psa kost, že je bilo odločeno, da nekoliko Poljski ustaji so Angleži dajali orožje Polja- kri jih vzdržuje v grozi in kom zoper Ruse, potem Lahom zoper^Avstrijo, Fran- glav odleti na zemljo poslušnosti. A koiikor jih pogine vsled lakotě in žeje, cozom zoper Nemčijo, Karlistom na Spanjskem to ne bode sultanova kazen, temuč Allahova bode, ne ogibna osoda, a odločilnega dná pa dajó orožje Tur kom zoper Rusijo. Pri vsem tem uh! pa kaj je nam se zavijajo v plajšč 1 j udo l j ub n o s ti in se bahajo a svobodoljubnimi napravami, češ, da jih ima Angleška med vsemi Evropakimi državami največ. Poglej pa giobokeje v to državo, deni jo v druž-binskem in nravnem oziru na reščeto, in videl bos, da se sme Ruska in Turška država po pravici pred njo prekrižati in reči: „hvala Bogu, pri nas ni tako." Kajti to, kar se godi po Angleških kolonijah, to je, po onih deželah, katere so si Angleži prisvojili po drugih delih svetá, je sramotno za devetnajsto stoletje, če-ravno se ne godi v Evropi, ampak v Indiji. V Ben galiji se je pričela huda lakota, in to, kar pišejo o nji celó Angleški listi sami, je tako strašno, da mora izbuditi res pozornost vseh delov svetá. Več ko pol milij ona ljudi je neki lakotě že konec vzelo, in vendar je to, kakor pišejo listi, še le začetek. Kako bo razsajala še dalje pošast lakote, kako se razširila, to se zdaj še ugibati ne dá. „Vlada Angleška — tako pišejo v Londonu za drugo Evropo — temu ne more kaj, ker bi pomoč, ki bi jo Angleška morala dati, bila za-nj o predraga". — V zadnjem tem stavku, ki se nahaja v nekem vladnem listu Angieškem, je prav popolnoma razodet kramar-ski duh, ki se vleče že pol stoletja skoz vsa djanja politike Aogleške. Kdo bi bil pa tudi tako predrzen, da bi tirjal od Angležev, naj bi nekaj onih velicih za-kladov, ki so jih iz Indije izmolzli, žrtvovali za to, da bi rešili smrti glada one sodržavljane, od katerih žuljev ti gospodje „gentlemeni" živé, in katere so že do nazega slekli! Ubogi Hinduci (Indijani) Angležem ne veljajo nič več kot kako drugo blagó, ki ga zavoljo prevelike vplačnine niso zavarovali zoper vremenske uime , ker se jim ceneje zdi, če pogine. Angleški debelúh ima že pravico sedeti na svojih zakladih in žvečiti svoj „beafsteak", če prav po slabem gospodarstvu njegovem pogine drugih ljudi na tisoče, — Iju-doljubnosti strleča Evropa ga za to ne bo za ušesa přijela^ Ce pa pri vsem tem Angleži se drznejo drugim narodom dajati poduke in ukaze o splošnih dr-žavljanskih pravicah ter postavljati se Evropi v izgled, Češ, da nosijo povsod in za vse svobodo in morálo seboj, je to pač zaušnica zdravému umu človeškemu. Preglejmo zgodovino vseh narodov, — nikjer ni najti tolike sile, kakor po onih delih sveta pod Angleško vlado, ki so po naravi najrodovitnejši o vseh pridelkih zemlje. Indija slovi zarad svojih obilnih pridelkov po vsem svetu. Angleži izvozijo iz svojih ondašnjih kolonij vsako leto za vec ^milijonov funt = šterlingov (1 funt po 10 gold.) žita, zlata in srebra, in vendar se redno ponavlja tam lakota, ki pobira na milijone ljudi. Vzroki te grozne prikazni so očitni. Angleško gospodstvo v Indiji ni neomejeno, ampak Angleži morajo imeti tam več manjših knezov, katere morajo dobro plačevati zato, da jim, kakor paše na Turškem, poma-gajo brzdati ščetinaste, uporne Indijane. Ti knežúni živé na stroške Angležev kolikor toliko po zapravljivi vzhodni (orijentalni) šegi. Stroške za te knežune na-kladajo Angleži na velike davke, ki jih pobirajo že tako za-se. Cisti dohodki iz Indije znašajo po računu Angleskega državnega kancelarja 250 milijonov gold. Od teh so — se vé da — odbiti že stroš&i Indij skega gospodarstva, teh 250 milijonov je tedaj prav za prav le davščina, katero kolonije plačujejo Angleški deželi. Potrebščina za vladanje v Indiji znaša čez 800 milijonov goldinarjev, tedaj ni težko uganiti, koliko mora plačevati narod, ki je na tako nizki stopinji omike, da se spravi vsako leto taka svota davkov skup. Največ škode ima Indija po Angleški trgovini. Domá pri Angležih veljá načelo, da vsak sme tržiti s čemur in kakor koli; v Indiji pa je trgovina v takih vojnicah, kakor malo kje, tako, da tje ne more se blago uvažati iz nobene druge dežele po isti ceni, kakor iz Angleškega, ker je za vsako drugo deželo uvožni col, le za Angleško blago ga ni. Kakošno pa je še blago, ki ga Angleži pošiljajo v Indijo, temu je dokaz to, da se dá z eno samo ladijo blagá, naj je tudi prav slabo, pridobiti veliko premoženje, ki je po Angleških poj mih že precej izdatno. V Indiji še dandanes ni nobene obrtnije, in je ne bo, dokler bo ta dežela v Angleških pestéb. Prav taka je s cestami. Po vsem svetu ponujajo Angleži svoj kapital za želežnice, le po svojih Indijskih deželah jih ne izdelujejo. To je posebna sistema Angleška. Železnice bi tudi v Indiji povzdignile trgovino, obrtnijo in splošno občevanje v lastni deželi. To pa bi bilo kramarjem Angležem na škodo. Ce bi si domaČ prebivalec sam napravil kolovrate in statvi, da bi svojo obilno pavolo spravil vdenar, ne pa je, kakor zdaj, za piškavo ceno Angležem prodajal, bi se lahko odtrgal od Angleške industrije. Ce bi Hindom zidali šole in bi jih dali učiti se to, da čiovek je vstvarjen za kaj višega in boljega, kakor za samo delavno mašino slabotnim, domišlj ivim, prevzetnim in po razkošji spri-denim sinom Albijonovim, onda bilo bi Angleškega gospodstva v Indiji kmalu konec; s tem bi bilo pa res tudi konec siromaštva in blapčevstva naroda, čegar nesreća je to, da se mu je pot do omike odpria za tri stoletja prepozno. Prilično bi gotovo bilo in skrajni čas, da ne le Evropa, ampak posebno še velika republikanska Amerika pred vsem omikanim svetom sproži vprašanje: s kako pravico neki smejo kramarji Angleški uganjati takošno gospodarstveno politiko, da leta in leta že po več milijonov ljudi trpi najhujšo vseh muk, — da je namreč vedno v nevarnosti, lakote poginiti? Slovansko slovstvo. # * BiiôiHOTeKa 3a Hapo^;. CBecEa II. lípej* BacKpc. EojHe necne Marne IIoHOBiraa. J^aHe ôpa^e M. IIoho- BHTia y H0B0Me Ca^y 1877. Takov naslov ima knjiga, polna domorodnih pesem, katere je zložil dobro znani Srbski pesnik M. Popovič ter jih posvětil „knjezu i gospodaru Crne gore i Brda, Nikoli I. Petroviču Njegušu." Po mnenji strogih leposlovcev je „zlata doba" pa-trijotiČnim peamam že prošla, in razven v slovanskih se več ne nahaja pri inih národih ta element sam ob sebi zastopan v poeziji. Slovanskému rodu pa, kateremu gré še vedno za „bitje in nebitje", daje domo* ljubje tudi vedno še hvaležnih predmetov za poezijo in ako je nalog pesniku, da so njega delà zrcalo njega dní, in ako se vzame v poštev, da naše brate na Jugu sedaj najbolj zanima „vas krs" („v s t a j e n j e"), zato ni se čuditi, da smatra vsak izobražen Slovan Po poviče v o petje kakor glas skorjanca, kateri nam ozna-nja vesele spomladi prihod. Lehko bi se navélo mnogo pesem , katere ao v istini vzorné v svoji vrsti, a našemu listu těsno odmerjeni prostor ne dovoljuje tega. Pisalcu teh vrst so osobito po volji : ,,Srpska majka", „Proroštvo", ,,Mrak se gubi", „Mládenci", „Aliluja" in „Apostol", a sem ter tje ne bi škodilo, ako bi pesnik bolj pažil na rim čistoto. V obče pak se lepo tiskana knjiga lahko z najgorkejšo pohvalo priporoča vsakemu Slovenu in Slovanu. Cena 12 pól obsegajoČi knjigi je 1 gold. J. Charpentier. 288 Mnogovrstne novice, na mesto onih, ki so odšli, so sklicali ravno toliko rat * V toplicali Topuskih je bilo, kakor v lanskega leta pušČanje krvi s štavljenjem „rogov Krapinij do tako nik prvega reda, ki u navadno, da so te toplice včasih bolj mesnici kakor to- se bodo 3 mesece domá učili voj- nega delà. — Te številke naj Dunajski vojni časnikarji pomnožé z 80. Ce jih turkoljubje ni popolnoma ob duševno zmožnost djalo, si pac lahko na prste sošteli bodo, plicam podobne bile. Med prostim ljudstvom je bila da Rusija ima domá še zadosti vojakov, če bo treba zraven Turških tudi še druge „omikane" basibuzuke v vraza , da je za zdravja voljo potrebno člověku vsako leto pušati in to se je v teh toplicah godilo z rogovi, ki so se stavili zdaj na to, zdaj na drugo mesto života. kozj Leta 1874. so se v Topuških toplicah stavili 4494 oso- Znano rog vgnati. Kaj prav za prav je Turška zmaga pri Plevni? bam rogovi, leta 1875. pa 4653 osobam. Kar da 1800 Rusov v Bajazidu se je držalo 23 vlada vojaške granice leta 1876. prepovedala te rogove 80 Rusi potolkli t i t -i i i • . • -i. i r\ « /i i . ^ ft pa je dni proti 30.000 Turkov, in to grozno Turško armado ko im brez dovoljenja zdravnikovega staviti, so leta 1876. 12.000 69 osobam rogovi stavljeni bili, in letos ojaki přišel ----- — - — — * yjj «a» n Sk po DU O G y - v uawpiu u a do konca julija gričib pa je bilo do 50.000 Turkov, katere Tergu k z v okopib na Plevenskih samo eni osobi. Rea skrajni čas je bil, da je vlada Je padlo prepovedala neumno prelivanje človeške krvi. do 30.000 Rusov tako brez vspeha , da Rusi , zgubivši 6000 jakov, so se umakn • • po števiiu skoraj dvakrat močnej v svoje pozici) t a Turki ) y si niso upali spu Naši dopisi. štiti se za njimi izza okopov in z gričev. To je Rusk p o b i t e v pri P1 In ta Turška r------ r*; — — ^uxo^c „zmaga tegom Dunajskega vojnega lističa možgane tako zme šala, da vidijo kaj, kar ni,in verjamejo to, po čemur sicer željno, a zastonj hrepené. u stra Rusije 26. avgusta. rj Bitva pri Plevni! Turška zmaga pri Plevni! Rusi pobiti pri Plevni!" Ta peklenski krik se razlega od 30. julija po vsej bašibuzovski Evropi začenši od Magjarskih pre- toliko zdrave pameti, da bi zrelo bi strategi Dunajské „Militár-Zeitung u sičarjev do Angleških kramarjev. Vihajo si z lojem vv AIMV/ WV44 W» f V J^M i-mjà Vlil ^ UM l/i £j l vj l kj prti ju lOlIU ^ 0 vj kj a mogli Ruske politike in stratege pošteno našeškati in imeli s čem bi namazane brke in mencajo žulaste od plesnjivih soldov pri tem varovati svojo čast, obdelavaii bi v svojem li- > češ, „severnega" barbara in roke s sladkim smehom vse panslaviste so Turki pri Plevni pokopali. Bahaški vriš in piš turkomanske druhali, ki na zeló obrača Božji stiču prašanja podobna sledečim klanj Zakaj R u s i j zvezo in pomoč Srbsko iz puste ustrežljivosti tištim, ki Srbe psujejo razbojnike in tatove? dar jezika ter se hudodelski zove „omikani Evropejski Rusija, ki dobro pozná Tursko surovost, ko narod" daleč preseza vso to vrtoglavno norost, katero nila iztrgati trpeče kristij drevni pisatelji pripisujejo pijanim do zvermske jarosti razbujskanim malikovavkam svojega kozjega boga. poslal 8000 trinoških parklj Je Zakaj skle- ) ni brž iz začetka na Batu m 20.000 mož namesti Ce kdo misli, da so ti brezvestni mrzavcí i>ga. ouuu, pod Kar s DU.UUU namesti 1D.UUU, na Vizi a prodavši 60.000 namesti 20.000, pod R u š č u k in Š u m 1 j o 400.000 50.000 namesti 15.000 V > svojo pičlo čast za Turški groš, ohranili še kako zdravo namesti 100.000? Zakaj je general Kried trohico v oprhlih svojih možganih, iz katere bi se morda ojih 30.000 mož pred P1 peljal kak čedo volov v pozneje kedaj mogla izcimiti sposobnost zdravo in pametno soditi svoje postopanje — naj vzame v roke list mora najprej poizvedeti, kolik mesnico, ki bi bil moral vendar vedeti, da vojskovodj Turškega vojnega ministerstva in pa Dunajsko Zeitung Militár- unem listu so čitati nesramne laži, kakor ■■MMMMBi so sledeča pod imenom „telegrama iz Dunaja . „^l oy ueseinsuuno armaao ouiejmana ceie rri uni, aasi-Turške armade pobile Ruse kakor v Aziji tako tudi v ravno bi mu bili lahko že prvi dan poslali generala Ker kakošnih pozicijah? neral Stolet d e s e 11 Zakaj e sovražnika in na se je moral pri Sibki ge- } ímevsi samo 7000 moz i armado Sulejmana cele tri dni biti s pet dasi je vnela v Rusiji silna revolucija. Insurgenti Ra deck kokarde, pobili Evropi, se imajo rudeče in razpodili policijo ter vzeli vlast v svoje roke." Dunajském pa se med drugimi sanjarskimi bedarijami na pomoč? Na kratko: zakaj ni Rusij so vse posadke po mestih přijela sovražnika iz prvega začetka s toliko silo bi bii > brez ovire očistila kristij da zemljo od krvo ločne pošasti, namesti da se cuka z bašibuzuki in gleda, ~ * v-ç,-------j-------- --------.1----• ~ ^ «-»«"-»v^m VAM» ^ * ^ beró te-le blodnje: „Rusija že nima sposobne za vojsko kako te zveri skrunijo in ubivajo v Jenizag ; _ armade; vse reserve, kar jih ona še ima, niao v stanu in narediti sposobnega za boj iz pobite glavne sinove clrugod nedolžni narod , mučijo in koljejo njene lastne Ruske armade • ♦ doma v Rusiji vojakov ni već • • zdaj pred m a j h enimi očmi? Zakaj pošilja Rusij še pomoč m tako je Rusija očivividno uničena in vojska za to leto namesti dvigniti na jug še 400.000 mož, ki se premajhnim armadam, brez delà tudi končana. Kar se tiče vojnega delà i med Turčijo in Rusijo končan. Kakor je prepir po Ruskih mestih šetajo? To ! » Dl JeJ dalo priložnost zala, da je sposobna za življenje, tako je poslednja do- prva poka- vsaj do oktobra popraviti to, kar je do zdaj zamu dila kazala svojo slabost. • • Popoinoma so pobiti tišti ; ki Zakaj Rusija ne posluša svojega d J ki gotov so tirjali, da bi Avstro-Ogerska se potegnila za Rusijo ; i Slavjanskega imeni požertvovatj vsem dlja spasenja Ruskoj Česti 2 to bi bilo ravno to , kakor opravičiti tata 7 opravičiti V vsej obši razbojnika, ki je ponoči vdrl v hišo sosedovo." Tako se drzne čenčati vojni list tište države 7 ka- obhodil, nikj Rusij 7 nisem del kar sem je přetekli mesec bjokanih mater ali nevest, po- memm ; „pohod", in tisti iz nedobrovoljnih, katere pri izbiranji komisija spoznava za sposobne nositi orožje, potrjujejo er ne klavernega ratnika. Povsod vsaj polovin tero je Rusija otela iz puntarskih pesti, in katera je klicanih ratnikov, če ne več, se dobrovoljno ponuj bila potem v vsaki vojski nesrečna, odkar je z nehva-ležnostjo razžaliia Rusko dobrodušje! Ne bo, neskromno, da Dunajski „Militárzeitung" razkrijem tisto katero lahko vsak vidi, kdor se za to briga. Gubernija, v kateri jaz živim, šteje milijon prebivalcev, iz katerih je 15.000 vojakov regularne armade • f • I « I 1 • • 1 f _ v javno skrivnost pnsego z navdušenim „ura u ter se zbiraj v kosarne 7 z radostnimi pesmami. Plevenska „Turška zmaga « v brez ratnikov. Ko je bila vojska napovedana 7 jih jo Rusij anji porodila scene, kakoršna je bila sledeča 7 vsi poklicani ratniki, ko so 86 sošli na 4600 šlo v ivuv oiu v „pohod , iv.iuu jiu jo uoiaiu uumw* «« v puiEk , ixicu ujilui ou eo unuajnn pu uvct uiaia se je pokazalo, da jih je šio premalo, odpravili so za iz meščanov tudi taki, ki so služili po 20 do 40 rub • • • mjr . /I /^V 0 rn^ • • • fe % * % ^ » F^ ^f O là m