0 Ijudskem šolstvn na slovenskem Koro.škem. (Spisal V. J.) IV. Še bolje čudno se nam zdi, dajetedanja vlada sploh o učnem jeziku povpraševala. Uže zdrava pamet nam povč. da na slovenskih ljudskih šolab mora biti učui jezik slovenski ravuo tako, kakor ua nemškej nemški, na laškej laški itd. To nam tudi pravijo glavna nčna pravila in pa post. avne določbe. § 51. Šolskega iu učuega reda od 20. avgusta 1870 pravi: ^Smoter jezikovega uka je: piav razumevati, kar se od drngib sliši v materinemjeziku, potem tudi zinožnost ustno in pismeno svoje misli dobro in gladko pripovedovati itd. V tej postavnej določbi tedaj izrečno stoji, da ima biti na slovenskih šolab učni jezik slovenski, toraj ni bilo deželnemu šolskemu svetu potreba občin o učnem jeziku povpraševati, da, po našem mnenji tudi ni imel več uzroka kaj takega storiti. Pravico le je imel povpraševati ljudstvo, ako želi, da se otroci nemškega jezika vadijo, kar nam jasno piiča dostavek veljajoč tudi za Koroško na kouci oinenjenega §, kteri pravi: ,,Učilnicam, v katerib je med uk treba še drug deželni jezik sprejeti, naj deželna šolska oblast natančneje ukrene tega uka smoter in izvrrševanje". Dokazali smo toraj, da se v našib šolah postavne določbe prezirajo; povedali smo, da naši šoli odrasli otroci ne zamorejo slovenskega lista spisati, ker je gotovo v protivji z določbami §51 učnega reda. § 31 šolske postave od 14. niaja 1869 doloeuje v drugem oddelku: nKjer je potrebno, mora se učiteljskiin piipravnikoni prilika dati, tudi v drugem deželnem jcziku izobraziti se, da si pridobijo zmožnost, tudi v tem jeziku podučevati. Ker je na našem učiteljskem izobraževališči učni jezik nemški, sledi iz zgoraj navedene postavne določbe, da morajo vsaj slovenski pripravniki slovensčine učiti se, kar se pa v istini ne godi, kajti v prvem delu našega spisa povedali smo, da se slovenščine uči sarao tisti, kteri hoče, in da v slovensčini podučuje nek postaran ljudski učitelj, kteri pa slovenščiue niti zmožen ni, vsi drugi učitelji na pripravnici pa so sami trdi Netnci; ravno tako in še slabše je v izpraševalnej komisiji, in to vkljub jasnini postavnim določbam. Predragi rojaki! Pokazali smo vam, kakšne sole da imamo in kakšne bi morale biti, da bi mladini našej prav koristile; dokazali smo da se po8tavne določbe glede našib šol ne izpolnujejo in da nič druga tirjati nočetuo, kakov to, kar nam postave pripoznavajo. Zdramite se rojaki! Slovenske občiue, slovenski krajni sveti, zabtevajte, da se narn naše pravice v postavah zatrjene tudi dado. Obrnite se s prošnjami ali pa po pcsebnib odposlancih do gospoda ministra za nauk in 5e potreba, do presvitlega cesarja samega, piosite, da naj naše skromne narodne zahteve usliši in jih tudi izpolnovati zapove. Naše zabteve glede Ijudske šole pa so: I. Na vseb sloveoskib 1 judskib šnlab naj bode podučni jezik slovenski, ncmščina pa naj bo učni predmet. II. Za prihodnje okrajne šolske nadzornike uaj se iinenujejo taki možje, kteri svoj materni jezik ljubijo in ga poznajo, in od kterih smerno pričakovati, da naš slovenski jezik in slovenske domoljube javno zasramovali in sumničili ne bodo. III. Za uSiteljske pripravnike slovenske narodnosti naj bode slovenščina obligaten predmet. V ta natnen naj se nastavi na učiteljskem izobraževališči slovenščine vešč profesor. Ravno tako uaj se imenuje v izpraševalno komisijo slovenščine zmožen ud, da bode tako naširu učiteljem tudi piiložnost dana izpit iz slovenščine napraviti. Nasega gosp. poslanca And. Einspielerja pa prosimo, naj pri slavnej deželnej vladi za nas potrebnih korakov stori. Božja pomoč!