Giísdlo SZDL ptujskega okiraja — Uprava in uredniátvo Ptuj, Prešer- nova 7 — Telefon 156, NB pni j 643-T-206 — St. 17 — Letnik VIII. Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Jože Vrabl — Rokof>iso\' ne vračamo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena din 10 — — Letna naročnina 500 din. po'- >tiia 250 din. PTUJ, 29. aprila 1955 PRVI MAJ IGNAC VOLJČ Banaung ¡n Formoza, Avsírf¡\. in Nemčija ter odnosi SZ Veli- ka Britan ja in Francija zaraai odpovedi prijateljskih pogodb s strani prvoimenovanega partner- ja — to v svetu trenutno naj- obširneje komentiran mednarod- . ni politični dogodki in problemi. Konferenci v Bandungu oziromr. rezultatom njenega dela se po- sveča v svetu toliko pozornost predvsem zaradi načel, ki jih je postavila, in po katerih bi se naj razvijalo življenje narodov in po- iameznikov v bodoče, :n katerih najvažnejše je načelo o aktivni koeksistenci. Velikega pomena je tudi resolucija o svetovnem miru in sodelovanju, ki uveljavlja now čelo o poravnavanju mednarodnih sporov z miroljubnimi sredstvi, torej s pogajanji in pomiritvijo, z obravnavanjem pred sodišči ali na drug miren način, ki bi ga izbrale prizadete dežele v skladu z Ustanovno lií'tino OZN. Sprejem teh načel je bistveno zmanjšal specifično težo nereše- nih problemov na daljnem Vzho- du, kakor je predvsem spor okrog Formoze. Ce upoštevamo, da je na konferenci sodeloval kot eden najvidnejših njenih članov tudi zunanji mnister »celinske« Ki- tajske Cu En Laj. je torej prišla do izraza želja te države po po- gajanjih z ZDA glede napetega položaja na tem področju. To je naknadna potrdil Cu En Laj s po' sebno izjavo, ki je naletela ne zelo ugoden odmev v svetu. Kitajska vlada je torej pri- pravljena pogajati se z ameriško vlado o tem, kako bi zmanjšal: napetost okrog Formoze in sploh na tem področju Toda odgovor z ameriške strani je bil, kakor je bil hiter, tako — zdi se — ne- premišljen, ali sprejet vsaj v zna- menju ignoriranja v Bandungu sprejetih in potrjenih načel — ko je zahteval, da naj sodeluje v razgovorih tudi Cang Kaj- Sek. Mos'kovski sporazum o Avstriji in predlog, da naj bi se zunanji ministri držav, ki drže to državo okup rano, sestali čimprej, da bi se čimprej tudi sklenila avstrij- ska državna pogodba sta izzvala val optimizma, da bo do sklenit- ve prišlo še pred novim letom, kakor so sprva predvidevali. Prva prepreka takšnega hitrega razvoja je postal zahodni odgo' vor, da bi se naj najprej sestali štirje veleposlaniki in skupno z avstrijsko vlado priprav li vse potrebno za sestanek zunanjih ministrov, za katerega bi dolo- čili tudi datum Naj bo to sedaj ovna za h'iro sklenitev državne pogodbe ali ne, rvstrij^ki primer je vzbudil ü Nemčiji širok odmev- k: ga f>o- sebno opozicijske skupine živah- no komentirajo in se v nasprotju z vladno stranko in državn m kanclerjem dr Adenauerjem za- vzemajo za to, da bi tudi glede Zahodne Nemčije uporabili isti recept, kakor za Avstrijo^ ah oa našli vsaj neki »tretji* izhod iz situacije, katere glavne oznake so: oborožitev, razcepljenost, podrejen položaj Vzhodne kot Zahodne Nemčije, vsake v svo- jem bloku, ki ju deli tako ime- novana »železna zavesa*. Toda medtem sta ameriška in zahodnonemška vlada že deponi- ral. ratifikacijske dokumente po- godb, ki zagotavljajo Zahodni Nemčiji suverenost, omejeno ob- orožitev in statui v zahodnoev- ropski skupnosti ki ga del Nem- cev označuje kot ustanovitev vo- jaškega vežbal šča med Vzho- dom in Zahodom Menda je prav v tem tudi jedro odpora Nemcev proti zahodnoevropski koncepciji delne rešitve nemškega vpraša- nja kakor se izvaja in zavzema- nja za rešitev po avstr jskem pri- meru. (Mimogrede h, trica glede avstrijske pogodbe v Moskvi je najbrž prav ta cilj zasledovala!) Tak razvoj gledt? Zahodne Nemčije pa je (zanimwo, da ob prvem pr meru "pomzuma glede Avstrije) izzval še driig proces. proces razpadanja velike zveze med SZ na eni strani in Veliko Britanijo ter Francijo na drug: strani, kot je bila formulirana v prijateljski pogodbi. Vendor se zdi. vsaj Angleži so tega mnenja, da je ljudem v Kremelju že žcrl izjav, k so to prekinitev napo- vedovale in ki jih bedaf ne mo- rejo kratkomalo požreti, in da "o s tem hoteli na eklatanten način izreči svoj odpor proti oboroi tvt Zahodne Nemčije. Letošnji prvi maj je za vse delovne ijud| socialistične Ju- goslavije praznik velikih delov- nih zmag in njihovih uspehov v boju Za uveljavljenje socia- lističnih principov družbenega upravljanja v vseh organih ljud- ske oblasti In delavskega uprav- ljanja v gospodarskih podjetjih. Pa ne samo to; komaj nekaj dni nas loči do dneva, ko bodo naši narodi praznovali deseto obletnico zmage nad fašizmom, deseto obletnico svoje osvobo- ditve, Prav zato ima.|o vse na- še proslave tako velik pomen, saj izrzža.io zmago jugoslovan- skih narodov v krvavem boju proti fašizmu in zmago jugo- slovanskih delovnih množic v boju z izkoriščevalsfciiiU in protidemokratičnimi režimi sta- re Jugoslavije in velike napore in zmage pri razvijanju socia- lističnega gospodarstva in socia- lističnih družbenih odnosov po osvoboditvi. Revolucionarna gibanja delov- nih množic Jugoslavije segajo daleč nazaj v zgodovino politic- nih bojev delavskega razreda, posebno se je revolucionarni polet delovnih množic razvil v stari Jugoslaviji za časa velike ekonomske krize. Demonstra- cije proti režimom stare Jugo- slavije in ekonomske stavke delavcev so bile prvi znanilci naraščajoče moči revolucionar- nih delavcev, ki so svoje akcije organiTÎrali pod vodstvom Ko- munistične partije Jugoslavije. Protiljudskl režimi stare Ju- goslavije so prav tako. kot de- lavca Izkoriščala tudi delovne- ga kmeta, zato se je stavkov- nim gibanjem delavcem v to- varni pridružil tudi naraščajoči nemir delovnega kmeta. V tej skupni borbi so bili priloženi temelji zveze med delavcem In kmetom, ki se je med narodno- osvobodilno borbo manifestira- la v Osvobodilni fronti in v partizanskih brigadah. Skupni interesi delavcev, kmetov in delovne inteligence Jugoslavije so skovali v borbi proti vsem sovražnikom delovnih množic, tako bratstvo jugoslovanskih narodov, da je najsvetlejši zgled vsem delovnim ljudem na sve- tu. bratstvo, ki temelji na socia- lističnih načelih. »Vsaka kultura mora biti po svojih oblikah na- cionalna, po vsebini pa sociali- stična.« Ta enotnost jugoslovan- skih narodov je vir vse naše moči in uspehov, ta enotnost je jugoslovanske narode posta- vila na zgodovinsko mesto v boju za urejevanje mednarod- nih odnosov, v boju za mir in sodelovaaie med narodi. Zato je naša državljanska dolžnost, da to enotnost • čuvamo, jo krepi- mo in razvijamo na vsakem koraku. Prvi maj je v zgodovini bo- jev delavskega razred« vsega sveta pomenil solidarnost vseh delovnih ljudi sveta v boju za č1ovečar«ke pravice in osvol>o- ditev delavca pred izkorišča- njem. Delovni ljudje socialistič- ne Jugoslavije pod vodstvom tov. Tita boj nadaljuje,jo na vsa- kem koraku, ko gre za reševa- nje tako zamotanih mednarod- nih odmMnv. kot iih nora fa vojnf svet. Naše načelo koeksl- stence med narodi, to je mir- nega so?itî4 med narodi ne gle- de na različne družbene .«dsteme. ie naíbívlj humano načelo, brez katerega ni mogoče ohraniti trajnega mJru v svetu in zava- rovati človeštva nred strahota- mi atomskih vojn. Potovanje tov. Tita v Indijo in druge azij- ske dežele, prihod delegacij drugih držav v Jugoslavijo in ureditev normalnih odnosov z našimi sosedi, vse to je plod ogromnih naporov našega držav- nega in političnega vodstva, na čelu katerega je tov. Tito. Jugoslavija si je priborila ve- lik ugled v svetu predvsem zaradi njenih uspehov v naši gospodarski izgradnji in njene demokratične ureditve. Sociali- zem v Jugoslaviji je postal last vseh delovnih ljudi Jugoslavije Zavestne socialistične sile, ki so se razvili v Socialistični zvezi delovnih ljudi in drugih druž- benih organih. So tisti družbeni činitelj, ki je pogoj, da delovni ljudje Jugoslavije lahko pre- magujejo vse težave na i>oti socialistične graditve in se zna- jo upreti vsemu, kar bi lahko oviralo nagli razvoj socializma. Vemo, da nis« premagane še vse težave. Razviti iz zaostale države tehnično razvito in odpraviti socialne krivice sta- rega kapitalističnega sistema ni lahko. Zato je potrebna ve- lika zavest in družbena disci- plina; zato je dolžnost vseh de- lavskih organizacij, predvsem sindikata, vzgajati delovne lju- di па tradicijah revolucionarnih bojev delavskega razreda. SZDL pa mora storiti vse, da bodo kmečke zadruge v pomoč vsem kmetom, za pospeševanje kme- tijstva, kar bo mnogo dopri- neslo za zboljšanje življenjskega standarda vseh delovnih mno- žic Jugoslavije. Prvi maj, bor- beni praznik delovnega ljud- stva, naj bo pregled vseh na- ših uspehov, obenem pa mani- festacija pripravljenosti delov- nih množic, da se še vztrajneje borijo za izpolnitev velikih na- log, ki jih pred nas postavlja naša socialistična graditev in utrjevanje bratstva med vsemi narodi sveta. INTERNACIONALA v stanite, v suženjstvo zakleti, ki jarem vas teži gorja. Zdaj pravda »tara k borbi sveti vas kliče za prostost sveta. Ta svet krivičnost razbijmo, do tal naj boj ga naš podre; nato svoj novi svet zgradimo, bil{ smo nič, bodimo vse! Nihče ne da nam odrešenja, ne carji kralji "n ne bog¡ osvoboditev iz trpljenja bo delo naših lastnih rok. Sami razbijmo jarem sužnji, ki tlači nas že ti^oč let-, zdaj kujmo bratje, kufmo družni človeštvu boljši, lepši svet. Mi vse ustoar/amo na svetu, zato naj vse bo naša last; zato naj delavcu m kmetu pripada tudi vso oblast. Ko vse lenuhe in Vrane uniči naša trda pest, krivice bodo vse pregnane, svoboden rod vasi in mest. Ze se ljudstvo je zbralo, v zadnji bof že hiti, da z Internacionalo ! ' prostost si pribori. ; iJF' PROSLAVA 10-letnice osvoboditve v Ptuju 1. v soboto, 14. maja 1955, od 13. ure dalje polaganje vencev Па katafalk heroja Jožeta Lacka in soborcev v Do- mu JLA. 2. V nedeljo. 15. maja 1955, ob 10. uri prenos posmrtnih ostankov v skupno grobnico z žalno svečanostjo na Titovem trgu in pokopališču. 3. V petek, 20. maja 1955, ob 20. uri v gledilišču aka- demija Aerokluba Ptuj v počastitev 10-Ietnice ustanovitve Letalske zveze in Jugoslovanskega vojnega letalstva. 4. V soboto, 21. maja 1955,'ob 20. uri na Titovem trgu okrajna akademija TVD »Partizan« Ptuj. 5. V nedeljo, 22. maja 1955, OKRAJNA PROSLAVA 10- LETNICE OSVOBODITVE s sledečim programom: DOPOLDNE: 1. Ob 6. uri budnica po mestu 2. Ob 9. uri zbiranje skupin za povorko na stadiomi SD Drava in Ormoškj cesti. 3. Po povorki ob 10. uri slavnostno zborovanje na Tito- vem trgu z nastopom združenih moških, mešanih in pio- nirskih zborov ter godb na pihala. POPOLDNE: ob 14. uri telovadni nasitop vseh oddelkov TVD »Parti- zan«, vojske in gasilstva. Po nastopu ljudska veselica na prostoru Okrajne gospodar- ske razstave. Okrajni pripravljalni odhîor praznik vseh delovnih ljudi in 10. obletnico osvoboditve Prvi majnik je praznik so- cializma. To je najbolj pomem- ben delavski praznik. Proglasil ga je delavski razred na kon- gresu II. Intemac;onale L 1889. Od tedaj dalje je bil 1. ma:j vedno tisti dan, ko je proleta- riat javno kazal svojo medna- rodno bratstvo in edinstvo, or- ganizirano voljo in moč vseh delovnih ljudi po vsem svetu, ki stremijo k socializmu. Prvi majnik je revolucionarni dan, saj se v njem odraža zgodovina delavskega gibanja in mogočna manifestacija dela, ki je izvor vsega življenja. Letos praznuje- mo 10. obletnico osvoboditve, kd je v najtesnejši povezavi z ljudsko revolucijo naSih naro- dov. Herojski partizani, naži ak- tivisti in vsi sodelavci odTX>r- niškega gibanja so se borili z nadčloveškimi napori. Trpeli so glad in mraz. vsak dan so krva- veli in žrtvovali vse za revolu- cijo. tudi 5?voja zivlienja. Svojo nepremagljivo moč in voljo so črpali v rev^olncionamem pro- gramu 1. majnika. Delavskj raz- red. ki le ''.druieval vse na- predne in delovne ljudi, se ie več desetletij pripravljal na Ijudstko revohiriio in iirpgumni. Ker so bili pripravljeni na največje žrtve, P/1 uspeino izpeljali tudi najbolj drzne akcije zlasti ob prazno- vanju Prvega maja. Prav je. da se letos teh akcij ob praznova- nju 10. obletnice osvoboditve in rdečega 1. majnika čim bolj živo spominjamo. Naj opišem vsaj nekaj takšnih akcij. Komunisti in skojevci. četudi maloštevilni, saj jih je bilo v celem o-kraju le neka.i desetin, so se znali v Ptuju n o'kolici. zlasti pa v Halozah in Sloven- goricah, poveirati z delov- nimi množicami in politično usmerjati njihovo vsakdanjo borbo za obstanek. V stari Ju- goslaviji se je povsod čutilo, da jo pretresajo silna nasprotja med delom in kapitalom, poleg teh pa še druga ostra nasprotja zaradi nerešenih nacionalnih in verskih vprašanj. Zaradi kriz so se vlade stalno menjavale, ljud- stvo pa spravljale v čedalje večje brezpravje. Komunisti :n skojevci so najbolj živo čutili utripe življenja izkoriščanih in zatiranih delavcev v Pirichovi tovarni usnja; v Petoviji, to- varni čevljev; v železniških de- lavnicah, v opekarnah v Novi vasi; v tovarni v Majšperku; v raznih mestnih in obrtniških delavnicah; čutili so trpljenje in izkoriščanje haloékih in slo- venjegoriških poljedelskih de- lavcev in viničarjev, kočarjev in delovnih kmetov. Kakšno brezupno življenje so imelj ne- kateri na podeželju, kaže n. pr to, da so nekateri brezzemljaši zaslužili na dnini ali deri pri svojem gospodarju oz. gospodu brez hrane in pijače le za dva do tri kg kruha. Žilava volja n vera v boljše čase sta jim vlivala pogum, da .so prestajali najhuišo bodo in silne napore. Iz njihovih vrst so rasli komu- (Nadalievanie nr^ ILEC RUDI OlirafrJ liomHe ZKS Ptfuf Okrdini odboi* socialistične ж^еге Più] Ok^a;ni SYci ze sìndikaioì' Páuj ZA MEDNARODNI PRAZNIK DELA, Í MAJ, POŠILJAMO VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM MEST IN VASI TER OSTALEMU DELOVNEMU LJUDSTVU TOVA- RIŠKE ČESTITKE IN POZDRAVE: Delovni ljudje mesta Ptuja Udeležite se prvomajske svečanosti v večernih urab 30. aprila t. I, na Kvedro- vem trgu ter kresovanja na Panorami !.. 2. in 3. maja pa izletov v bližnjo in dal.ino okolico -^>ôft, za gospodarstvo, za gasilstvo^ PLZ in notranjo upravo ter za tajništvo OLO S tem W radi pomagali vsem, ki se zanimajo za vprašanja okraj- nega gospodarjenja, kolikor še tega niso storili odborniki OLO, ki razpolagajo z vsemi temi podatki. Glavn-i vir dohodkov za pro- račun OLO Ptuj bo iz dela do- biička gospodarskih organizacij, dela 1 "/o prometnega davka dr- žavnega sektorja, polovice skup- nega prometnega davka ostalih obveznosti ter zemljarine (211,003.423 din) tn iz dohod- kov od prebivalstva iz dela do- polnilne dohodnine od kmetij- etva iin ostalih obveznosti ter drž. takse (198,789.342 din), ostali vin pa iz dohodkov di^vnih uradov in zavodov, ostal ito do- hodkov ter presežka dohodkov iz leta 1954. V proraičunskih izdatkih Je palznana vrednost potrebam prosvete in kultiu^ (124,718.910 din), nato zdravstvu in socialni politiki (102,709.600 din), nada- lje pa so upoštevane še potrebe kmetijstva, vzdrževanja cest, tajništva za gospodaretvo (82,379.000 din), gasUstva, proti- letalske zeiščite in notranje uprave (41,661.000 din) ter po- trebe tajništva OLO Ptuj (28,185.000 din). Potrebe prosvete so mnogo večje kot jih je bilo mogoče letos zadovoljiti v proračvmsklh mejah. Skrb za osnovne Sole, ptujsko gimnazijo in nižje gim- nazije v okraju. Mestni muzej. Vajensko šolo raznih strok Glasbeno šolo, Kmetijsko šolo in Dom gojencev te sole v Ttir- nišču, Vajensko šolo lesne stro- ke in Dom gojencev te iole, Di- jajSki dom, Studijsko knjižnico. Mestni arhiv, Vrtec Kldriiôevo. Vajensko šolo trgovske stroke Ptuj, Vrtec Ormož. Ptuj in Sre- dišče itd. zahteva sre^va iz družbene skupnosti, ki koristijo vsem slojem prebivalstva, saj služijo šole in vrtci otrokom iz mest in vasi, muzej, knjižnica in arhiv učencem in odraslim iz vseh predelov okraja ter mu- zej obiskom iz vse domovine ter iz inozemstva. Razumljivo Je, da sta oba zbora OLO Ptuj na seji potrdüa tudi prora-čun za zdravstvo in socialno politiko, ki ga ^opravi- čuje skrb za starce in onemogle v domovih onemoglih, za otro- ke v specialnih domovih, skrb za srednješolce in vajence, za otroke padlih boroev, za brez- plačno zdravlienje socialno šib- kih, za preglede v ambulantah, za zdravila socialno šibkih, za otroke v mladinsikih okrevali- ščih, za babiško službo, otroški di'soanzfT. roKsvHovnlrtice za matere in otroke, skrb za brez- poselne, za otroke v Dečjem do- mu v Ptuju, za antivenerlčna dispenzer v Ptuju in Ormožu, za protituberkulozni dispanzer v Ptuju in Ormožu, za Mate- rnski dom v Ptuju, Šolsko zob- no ambulanto in drugo. Vse razumevanje in pomoč za6l\iži tudi TNZ, naše gasilstvo In PLZ, skrb za naše ceste, zlasti pe skrb za poepeéevanje živinoreje, zatiranje kužnih bo- lezni, odškodnina za pobito In poginulo ždvttno, urcdfitev ose- menjevalnih postaj, dovršitev Veterinarske bolnice Ptuj, po- speševanje In zaščito poljedel- ske proizvodnje, vinogradni- štva In sadjarstva ter pomoč pri graditvi süoeov in gnojišč, ureditev potokov Itd., Postavke v proračunu Za ta področja bo- do krile le najnujnejše izdatke. Vrsta preostalih potreb, ki niso zajete v letošnjem prora- čunu, bo čakala na nove mož- nosti in dohodke, ki v prora- čunu niso predvideni Kot kaže, bo potrebno tudi varčevati pri vseh izdatkih, da bodo dohodki iz družbenega gosTXKÎarstva In od prebivalstva služili prvenstvenim potrebam, kot so upoštevane v proračunu Ivanjkovci, Kostanj in Vinski vrhovi pred vkljuCitviio v ptujski okraj v nedeljo, 24. aprila t. 1., so delegati Socialistične zveze de- lovnega ljudstva iz . Omjoža, Ivanjkovec. Kostanja In Vinskih vrhov izvolili novi odbor SZDL za bodočo ormoško komuno. Za predsednika odbora je bil so- glasno izvoljen tov Rozman. Konferenci sta prisostvovala predsednika okraja Ptuj in Lju- tomer tov Tramáek Jože in tov. Bogo Verdev Ko so bile volitve opravljene, je novemu odboru in delegatom govoril predsed- nik OLO Ptuj tov. Tramišek, ki je nag asil, da bo uspeh v bo- doči komimi zagotovljen samo v primeru, da se bo proi2rvodnia na vseh področjih dvignila ka- kor v industriji In obrti, tako tudi v kmeti istvu Zaradi tega ni treba pričakovati da bo že zaradi same nove oblike obla- stvene ureditve vsega dovolj. Treba bo posebno v kmetijstvu vpreči vse süe. da bi bilo čim- prej čimveč oroizvodov. ker spimo ti dvignejo dohodke in s tem življenjsko raven Delegati so se razšli v prepri- čanju. da je uspeh v bodoče res- nično zagotovljen, posebno kar se tiče kmetiis+va f^amo s smo- tmeii^TTi de^iTm in unr^^iš'm gospodarjenjem. A. T. Persiiive шшшш onizinï Ptujski okraj zavzema izra- zito agramo področje LR Slo- venije. V kmetijski proizvodnji flo sicer močno zastopane vse štiri gliaivne kmetijske t>anoge — namreč živinoreja, poljedel- stvo, vinogradništvo in sadjar- stvo, glavni poudarek pa je le na živinoreji. Zato tudi govore vsi objektivni pogoji. Ze danes služi celih 53,50"/e vse obdelovalne površine — kon- kretno ca. 28.000 ha izključno prehrani živine. Na 14.956 kme- tijskih gospodarstvih se redi po stanju 15 I. 1955: 4769 konj, 33.775 kom govedi (od tega 18.400 krav), 47 510 kom. praši- čev, 1516 kom ovac in 132.600 kom. perutnine. V živinoreji je torej zelo močan poudarek na govedoreji. Naravnost ogromne površine zemlje pod krmskimi kulturami in visoko število goveje živine pa nam zaenkrat še daje mnogo premalo mleka. Tako je naša govedoreja katastrofalno pri- krajšana prav pri svojem glav- nem viru dohc^ov — namreč pri mleku. Povprečna mlečnost krav je zaenkrat šele komaj okrog 1250 litrov letno, kar da letno proiz- vodnjo od ca 23 mUj. litrov mleka. Od te količine se organi- zirano odkupi le okrog 3 milj. litrov, ca. 840.000 litrov se od- proda neorganizirano — direkt- no na trg medtem ko se vsa oetaia količina porabi doma za ljudsko in živalsko prehrano, s čimer so potrebe po mleku in mlečnih proizvodih kmečkih proizvajalcev v glavnem krite. Vzrokov za nizko proizvodnjo mleka je več vendar glavni vzrok leži brez dvoma v slabi, nezadostni in nekvalitetni osnov- ni volumlnozni krmi. Travniške površine pa so v stanju že v nekaj letih dati enkrat večjo količino in kvalitetno boljšo krmo, kar bi omogoči'o zad^^stno krmljenje obstoječe črede in še {»večanje od ca 5000 kom. od- rasle goveje živine — v glavnem krav Zato je tudi Okrajna ži- vinorejska služba težišče svoje- ga dela usmerila v izboljšanje travnikov in pašnikov ter grad- njo silosov in gnojišč Ce pri- štejemo k temu še izredno ugodne cene umetnih gnojil katerih potrošnja je prav za krmske površine silno narastla povsem upravičeno pričakujemo že v najkrajšem času veliko iz- boljšanje pridelovanja osnovne krme Vse aase krave so nam v boljših krmskih pogojih v sta- nju dati vsaj polovico in tudi več mleka kot do sedaj Naj- lepše nam to ilustrira prmer z nad 1000 kontroliranimi krava- mi. Te krave so dale 1. 1953 (po enoletni kontroli) povorečno že 1896 kg mleka, leta 1954 pa celo 2246 kg. Seveda pa še tudi te kontrolirane krave niso t>ile povsem zadostno krmljene saj so posamezne zadruge, katerih Slani so se primemo pobrigali za dobro prehrano svoje živine, dosegle že tudi povprečno mleč- nost od 2880 litrov nekatera državna posestva pa tudi več Pri povsem realni oceni етпо torej v dveh do štirih letih v stanju vsaj pri 15.000 kravah doseči povprečno mlečnost od ca. 2000 litrov letno in ker bi to povečanje predstavljalo v gla-vnem tudi tržne viške (lastne potrebe so že danes krite), je v dveh do štirih letih pri realno planiranem temipu napredka v živinorejski proizvodnji priča- kovati letni tržni višek od 14,250.000 litrov mleka аЦ po- vprečno dnevni odkup od ca. 31.000 litrov. Tudi sedanja cena mleku prav gotovo ugodno vpllva na dvig proizvodnje mleka. Zato imamo že neišteto dokazov, ko so vasi ob ugodnih pogojih prodaje mleka v vsega treh letih dvig- nile proizvodnjo mleka za trg tudi za 600" V Ce pa že imo ozi' roma hočemo zadržati stabilno in za proizvajalca ter konsu- roenta znosno ceno mleku, pa moramo imeti soliden mlekarski obrat, kateri bo ob vsakem času v stanju prevzeti vse tržne viške in jih čim racionalneje predelati v kvalitetne mlečne izdelke Prepričani smo da bo sodobno urejena zadružna mlekarna v Ptuju ob bodočem sodelovanju živinorejskih odborov kmetijskih zadrug tudi v tem pogledu pra- vilno odigrala svoic vogo V PTUJSKEM OKRAJU Nova tovarna kazeina v Ptuju Praznaimo velik Prvi majnik praznik vseh delovnih ljudi in 10. obletnico osooboditve (Nadaljevanje s 1 strani) nisti, zlasti pa mladi komunisti- skojevci. Komunisti so se pre- dano in požrtvovalno borih v vsakdanjem življenju za poli- tične in gmotne pravice zatira- nih množic Razumljivo je, da je izkoriščeval&ki razred najbolj napadel komuniste n Je spretno uporabljal v borbi proti njim ves državni aparat in cerkev. Ni čudno, da So župniki progla- šal; komuniste za razbojnike, da So vse elementarne nesreče zaradi brezbožnih komunistov itd. Res je, da so nekateri na- sedali takšni protiljudski pro- pagandi, vendar 90 delovne množice vseeno gledale v komu- nistih svoje vodnike, fcl so se resnično borili in se borijo za njihove pravice in se niso ukrašili nikoli nobenih t)orb, ječe in izgube zadnjega imetja. Starejšim Ptujčanom in okoli- čanom je znano, da se je vsak- do, ki so ga trle ene ali druge težave, kaj rad Iskal stikov z vodiln-mi komunisti kot so bili dr. Jože Potrč in Jože Lacko. Vabili 90 jih na razna zlx>rova- nja, da govorita v njihovem im^iu. Re\'olucionami vzkliki So hrabrili množice KUcali so: »Hočemo kruha! Hočemo svo- bodo zborovanja, tiska in go- vora! Dol s protiliudskim reži- mom, hočemo oblast delavcev in kmetovi Živela Zveza delov- nega ljudstva! Živela Intema- cionala!« Kot vihar morje, je si- len nemiT razburkal množice. Pojavili so se transparenti z revolucionarnimi napisi, rdeče zastave Raztreseni so bili ko- munistični letaJd Razumljivo Je. da le oblast nasilno razgna- la takina zborovanja, toda re- volucionarnega duha množic niso mogu več zatreti Večkrat so prepovedali zborovanja v prostorih ptujske »Svobode«, pozneje »Vzajemnoeti«, toda^ de- lovni In napredn- ljudje so se vseeno radi zbirali v teh pro- storih. Tu so imeU svojo delav- sko knjižnico, delavske časopise, tu 90 se vadil' za razne kul- turne nastop« Itd. Tu so p>oelu- šall marksistična predavanja. Tako so se tukaj pollegalno ko- vali novi kadri komunistov Oblastnikom je bila ta delavska mala dvorana v stari vojašnici pri magistratu trn v peti in so jo večkrat zapečatiU za krajše ali daljše razdobje. Delo komunistov se je povsod čutilo, v podietjlh in ustanovah, zlasf pa na gimnaziji in v raz- nih organizacijah Res le. da ni bilo toliko komunistov, da bi poxTîod neposredno delovali kot uslužbenci ali člani organ'zadj. toda ftitil .- ne in narodno zavedne meščane. Organizirano so razkrinkovaH ptujske hitlerjance Proti njiana so večkrat demonstrirali p© ptujskih ulicah, jim povzroč^i materialno škodo, nemška iim»e- na na napisnih tablah nad trgfo- vinami so premazali s terom ali mdnijem. Organizirali so boj- kot njihovih trgovin itd. Zaradi nevarnosti hitlerizma je Komimistična partija še z večjo prizadevnostjo zbirala in združevala pod svojo zastavo v^ poštene rodoljube. Tedanji oblastniki so se čedalje bo^j razgaljevali kot verni hlapci nemških in italijanskih fašisto^r. Resnične rodoljube so trpali v koncentracijska taborišča ▼ Medjurečje pri Ivanjici in v Bilečo. Večino znanih ptujski komunistov, kot so dr. Poti^, Lacko, Osojnik in še več drugSi So spravili pozimi leta 1941 v ta taboriščni. Toda proti takš- nim maščevalnim ukrepom iz- dajalske oblasti so razgibane to svobodoljubne ptujske množice ostro demonstrirale in se še tesneje povezale v protifašistič- ni organizaciji »Zvezi delov- nega ljudstva«. Medtem ko se razne stranke in organizacije čedalje bolj razpadale zaradi Izdaje domo- vine, je Komunističina partiija postajala Čedalje lx>lj resnično narodna Partija, slovenski ko- munist pa najpopolnejši MK. prekaljenega, zavednega in bor- benega rodoljuba. Takoj po okupaciji so zaoeö ptujski Nemcd »n nemškutar^. 2 gestapom Па čelu strahovito preganjati ves zavedni sloven- ski živelj. Lovih so jih poooô in podnevi, pretepali do nesB»- vesti, trpali v ječe in taboriš&L Najbolj so besneli nad komu- nisti, ici so jih tudi največ po- strelili kot talce. Toda osvobo- dilno gibanje se je dalje raz- vijalo. V Osvobodilno fronto so se vključili v prvi vrsti komu- nisti in napredno Mvednl ljudje, s katerimii je delala Ko- munistična partija že v pred- aprilski Jugoslaviji v tovarnah, šolah, ustanovah in v raznčh mestnih in podeželskih organi- zacijah. Iz teh vrst je zrasla in junažko padla Lacko\-a četa. Te vrste so bile neizčrpne. Okupa- tor in domači izdajalo! so j h množično uničevali v ječah in taboriščih, v izseljenlštvu, zve- rinsko so jih pobijali na boji- ščih, toda iz množic so zopet vstajali novi borci, ki so se ju- naško dalje borili in bili vedno pripravljeni dati svoje naj- dražje za osvoboditev zasuž- njene domovine — to je svoje življenje. V letošnjem letu, ko obhaja- mo 10. obletnico osvoboditve, bö bilo pK)trebno, da bi priprave za Ljudsko revolucijo v stari Ju- , goslaviji in sanv) borbo med I okupacijo čim podrobneje ont- I »aH po doživetjih vseh sode- lavcev. O jutrišnjem „družabnem večeru" v Gorišnici I v soboto, dne 30 aprila, ob I 20. uri, priredijo študentje in dijaki višješo'ci občine Goriè- I nica pod vodstvom Ptujskega , akademsktiiga kluba v prostorih Zadružnega doma v Gorišnici I ve'iki »Družabni večer — ma^- I ski ples« Le-ta ena največnh družabnih prireditev v Goriè- I niči, bo ;хкЈ pokroviteljstvom I načelnika Sveta za prosveto in kulturo OLO Ptuj tov. Staneta I Staniča. '1 Na »družabnem večeru« bo ; igral študentski plesni orkester ,1 »ABECEDA r razen tega pa pri^ "1 pravoj ajo študentje in dijaki ; pester za(ba\'ni program. ,1 Predprodaja vstonnic (in re- '1 zerviranje n.iz) bo danes in jii- , tri od 10 d« 12. ure na Občin- skem ljudskem odboru Gorišni- i' ca, soba z oznako »Družabni ; večer« Obiskovalce iz drugfti krajev obvsšč^mo. da lah%o javijo svoje želje tudi pismeno : na zgoraj omenjeni naв^->v i __ FTTipravljaLm odbor \? 6orišnici SO izvolili komunsk odbor 5ZDL v nedeljo. 24 t m so se zbra- li v zadružnem domu v Gorišnid delegati S21DLJ iz območja bo- doče gorišniške komune. Zasto- panih je bilo 58 delegatov. Po obširnem poročilu o gospodar- ski politični in kulturni dejav- nosti, ki ga ie podal v imenu iniciativnega odbora tov. Stane Stanič, ie tledila diskusija, v ka- tero »o posegli mnogi delegati. Delegati so predvsem povdarjah naitesneišo povezavo komunske- ga odbora 2 vsemi vaškimi od- bori vlogo SZDU pri postavlja- nju gospodaTskih. kulturnih in političnih temeljev nove upravne enote ter pomnožitev števila članstva v vseh vaških odborih, ki zajemajo pod polovico voUl- cev, , Na plenumu je bil izvoljen nov 15 članski odbor s predsednikom tov. Staničem, sekretarjem tov. Donajem in blagajnikom tov, Petkom na čelu. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvo- ljen tov T'ne Cuš iz Mezgovec Izobraževalno umetniško društvo „Ruda Sever" Norišnica bo uprizorilo v nedeljo 8. maja 1955, ob 15. гхП popoldne v Zadružnem domu v Gorišnici Dr. Remca Alojzija dramo v treh dejanjih oU Ž I T K A R I I" v režiji tov Stanič Staneta. Predprodaja vstopnic bo od sre- de naorei v Kmetiiski radru^ Gorišnica. VABLJENI! Okrajna zadružna zveza Ptuj S podjetji: OBNOVA PTUJ POSESTVO VURBERK-PLACAR MLEKARNA, PTUJ KMETOVALEC, PTUJ ZADRUŽNIK, PTUJ PODJETJE ZA ODKUP ŽIVINE, PTUJ MEHANIČNE DELAVNICE, PTUJ VINARSKA ZADRUGA, PTUJ IN ORMOŽ PODJETJE LES, PTUJ OLJARNA, SREDIŠČE pošilja prebivalstvu mest in vasi našega okraja în vse Slovenije гл mednarodni Praznik dela tovariške čestitke, pozdrave in želje, da hi naše skupno delo koristilo napredku naš« socialistične do- movine. _______ KOLEKTIVI Ptui, 29. aprila 1955 ^tran 3 Iciâmio:" hnnilmca in posoji'nicG y Fiîi;u ÍQ začela s pesio van jem 17. aprila t. 1. je pričela z red- nim poslovanjem Zadružna hra- nilnica in posojilnica v Ptuju. Svoje poslovne prostore ima na Slovenskem trgu št. 3. Zadružna hranilnica in poso- jilnica: 1. organizira varčevanje ít^ zbira prihranke na vložne knji- žice in tekoče račune od članov in nečlanov, od pravnih in fi- zičnih oseb, 2. zbira In vodi sklade za- družnih organizacij, 3. daje včanjenim zadružnim organizrcijam (kmetijskim za- drugam) kredite v obratne In investicijske namene, 4. daje proizvodne kredite kmetovalcem (za umetna gnioji- la^za nabavo semen, za zaš^čitna sredstva, za nabavo plemènske živine, raznih strojev in orod- ja, za obnovo sadovnjakom In vinogradov in tako da'je) Ra- zen tega opravlja še druge banč- ne posle Vendar je težišče po- slov na zbiranju sredstev na hranilne knjižice. Zelo b: nam- reč bilo koristno če b1 se' šte- vilnim vlagateljem orihrankov v naèi državi pridružili v več- jem áteyiiu tudi kmetova'ci Hranilnica bo obrestova a vlo- ge brez odpovednega roka po 5 odst., vloge z odpovednim ro- kom na 3 mesece po 5.25 odst., vloge z odpovednim rokom 6 mesecev po 5,50 odst in vlogo z odpovednim rokom nad 12 me- secev po 6 odst. Glede na te ugodnosti na i brže ni treba Se dopovedovati koristnosti hranje- nja denarja v denarnem zavodu, kjer je varen pred požarom in tatovi, lastniku vsak čas na raz- polPigo in ko je varnost naložbe in njena tajnost zajamčena z državno uredbo Poleg te naloge je hranilnica težišče dela posvetila kreditira- nju kmetijstva, zaradi česar ј^ bila tudi v prvi vrsti ustanov- ljena ' Napredka kmetijstva si namreč ni mogoče zamls iti brez večje porabe umetnih gnojil do- bre plemenske živine, uvedbe obdelovalnih strojev, novih sa- dovnjakov in obnove vinogra- dov, večje porabe zaščitnih sred- stev itd itd., torej vsega, kar zahteva v kmetijstvu znatnih sredstev Največkrat so sred- stva, ki z njimi razpolagajo kmetovalci, premajhna, da W samo s temi lahko bilo zadošče- no gornjim zahtevam v napred- ku kmetijstva. In v vseh teh primerih bo Zadružna hranil- nica tista, ki bo priskočila na pomoč ter s cenenim kreditom kmetovaicu omogočila začeti smotrneje gospodariti, s tem, da mu bo kreditirala nabavo umet- nih gnoji!, strojev in živine, ali Pa ureditev novega eadjovnjaka ali obnovo vinograda. Zadružna hranilnica in poso- jilnica v Ptuju ob 1. maju, praz- niku delovnega ljudstva, čestita vsem kmetijskim zadrugam, vsem članom kmetijskih zadrug ter vsem delovnim kolektivom! OB.ÌAVA Vojaške obveznike obvešča mo, da preide po 5 maju 195f vsaka prijavna m odjavnf dolžnost ob priložnosti prese litve na LOMO Ptuj Obveznik s področja mestne občine naj st odjavijo in prijavijo osebno г vojno knjižico aH legitim^di« rezervnega oficirja na LOM« Ptui. soba št 3 Velja za vse obveznike nf glede na čin Tajn žtvo LOMO Ptu OBJAVA Vsem potroánikom mesta Ptu-» javljamo, da bodo trgovine za- radi predstolečih praznikov v soboto, 30. aprila 1955 popoldne odprte, in sicer od 15. do 18 ure. Trgovinska zbornica za okraj Ptuj v Ptuju Liudski odbor Mestne občine Ptuj POŠILJA VSEM DELOVNIM LJUDEM PTUJA IN OKOLI- ŠKIH VASI ZA MEDNARODNI PRAZNIK DELA IN 10-LETNI. CO OSVOBODITVE TOVARI- SKE POZDRAVE IN ZEU VSEM DELOVNIM KOLEKTI- VOM, OBRTNIKOM IN KME- TOVALCEM TUDI V BODOČE OBILO USPEHOV. Enoletni cbstoi Plannshesa Éiislva v Ptuju Dne 19. aprila t. 1. je pola- galo letni obračun dela PD Ptuj. V dvorani okrajnega komiteja ZKS se je zbralo sikromno éte- vilo članov, toda poročila in ži- vahna debata navzočih so po- kazala, dia je društvo v pretek- lem letu delovalo še dokaj uspešno. Planinsko društvo Ptuj je še mlado, saj deluje komaj eno leto. Ker še nima v oskrbi no- bene postojanke, so odpadlj go- spodarski problemi, zato pa je odbor posvetil večjo skrb or- ganizacijskim vprašanjem, pred- vsem pridobivanju članstva. Danes šteje PD Ptuj skupno 205 članov, od tega odpade 28 »/e članstva na mladino, ^idi V bo- doče bo težnja odbora zvišati število članov in s primemo propagando vzbuditi zanimanje za delo PD predvsem pri mla- dini. Lanskoletna dejavnost Planin- skega društva je bila pestra, vendar ne tako lispešna kot bi želeli. Društvo je v prvih ted- nih lanskega leta priredilo uspelo smučarsko tekmovanje. Tekmovalci, ki so dosegi v smučarski disciplini prva mesta, so dobili praktična darila, osta- li pa lično izdelane diplome. Kot propagandni cilj P^i utrje- vanju planinske zavesti, navdu- šenje do gorstva in tovarištva med planinci, smo pripravili družbeno prireditev, nabavili pa smo tudi nekaj dlapozütivov s posnetki naših planin, ki so bi- li predvajani pri večernih film- ádh predstavah. V jeseni lan- skega leta je društvo sodelova- lo tudi na okrajn^ gospodarski razstavi Člani PD smo impro- vizirali na prostem planinsko postojanko, prikazali srno foto- grafije z našega prelepega gor- skega isveta In vso alpini'stično opremo. Med letom smo pri- pravili več izletov in taborjenj. Udelržba na izletih je bila sla- ba. Krivo je bilo lansikoletno deževno vreme. Vendar pa so posamezni člani PD priredili sa- mostoine pohode v gore, naiveč na Pohorje in Boč, pa tudi v Julifc^Vp А1т>е so se odnravili. Za tekoče leto smo si postavili nalogo zvišati število članov. V glavnem velja vsa skrb ml^KÜttl, ki io moramo boli navd-^šiti za lepote naših gora in planin. Z izleti v gore, ki jih imamo v načrtu za letos, bomo svoj cilj brez dvoma dosegli. Za prvomajske praznike pri- pravljamo dva izleta: Enega k Triglavskim jezerom za smučar- je, drugega k Mozirski kočir Odbor PD je sklenil, da nagradi tiste dijake gimnazije v I4u- ju, ki So bili društvu v pomoč pri pripravah za družabno pri- reditev s tem, da jim omogoi brezplačni izlet na Mozirsko planino v dneh od 30 aprila do 2. maja t. 1. V ta namen se naj dijaki Helmut Centrih, Robert Sori, Roman Zavec in Marjan Remec, oglasijo pri tov. Miri Pinoza, blagajničarki PD. Po občnem zboru se je sesta- va odbora PD nekoliko spre- menila. v glavnem pa je odbor ostaJ isti kot doslej. Da bo od- bor v celoti dosegel svoj delov- ni načrt, ki si ga je postavil in da bo drvsegel svoj namen, je nujno tudi gmotna in moralna podpora s stran' organov ljud- ske oblasti, česar so deležna skoraj vsa PD v drugih кгчИћ naše domovine. N. M KAREL CAPEK " (Nadaljevanje) Cloveka-vrtičkarja je zredila kultura, nikakor r^ ne naravni razvoj. Ce bi vzniknil iz nara- ve. bi bil drugačen, imel bi no- ge kakor hrošč da bi mu ne bilo treba čepeti, in imel bi krila, že zaradi lepote in drugič zato, da bi plaval nad svojimi gredicami.' Kdor ni noskusll nima poima, kako so človeku noge napoti, če se nima na kaij postaviti; kako So po nepotrebnem dolge, če jih je treba spraviti podse in « prsti bez;ati v zem'jo, kako so nemo- goče, kratke, kadar naj človek doseže drugi konec gredice, ne da bi pri tem poteptal materine dušice. Ali, da bi visel na naramni- cah in bi se gugal nad svojimi kulturami, аМ, da bi imel vsaj 5tiri roke In gliavo s čepico, dru- gega pa nič; aU. da bi imel z'oáljlve ude kot fotografski stativ. Ker pa je vrtlčkar po zu- nanjosti narejen prav tako po- mankljivo kot vsi drugi ljudje, mu ne preostane .nič drugega, kot da pokaže, kaj zna: balan- sirati na prstih ene noge. pla- vati po zraku kot baletka, raz- koračiti se na štiri metre širine, stopati na rahlo kot metulj ali ppistirčka, stati na kvadratni coli tal, obdržati se v ravnotežju proti vsem zakonom o nagnjenih telesih, vse doseči in se vsemu ogniti, pri vsem tem pa se vesti spodobno, da bi se ljudje ne ?mejall. Seveda, pri površnem pogledu d daleč ne vidite od vrtičksrja 'rugega kakor zadnjo stran, vse Irugo, glava roke in noge, tó je i>a nekje spodaj. Hvala za vprašanje vsega bo na kupe: narcis, hiacint in pe- runik. rogate mačehe, maka, kamenokreča, kurjega ¿dravja, repnjaka. krešice trobentic i;} pomjladnega vresja. in strmeli boste, koliko se bo od tegi. raz- cvelo jutri ali pojutrišniem Razume se, gledati zna vsak »Jejhata, kako je 'epa ta lila blazinica« — poreče laik nakar meni vrtičkar malo užaljeno: »to je vendar Petrokallis pire- naica« Zakaj vrtičkarju so ime- na važna; cvetica brez imena ie, da rečem platonski, cvetica brez metafizične ideje in nima t>ra- vega polnovrednega bistva Cvet brez imena je plevel; cvet z lastnim Imenom pa je takore- koč povišan v strokovn jaški svet. Ce vam na gredici zraste kopriva, zapičite v nio strokov- no izraz- »Urtica dioxica« pa jo spoštujete; ce'o zemljo ji zrah- Ijaijte in pognojite s čilskim so- li trom, Ce govorite z vrtičkar- jem, ga vedno vprašajte: »kako se imenuje ta vrtića?« »To je Burmeester van ThoCile«, vam reče vrtičkar kar blaženo, »a ono je Madame Claire Mordier« in pri tem o vae s priznanjem mi- sli, da ste dosto«jen in olikan človek. Toda ne igrajte se z ime- ni; ne recite na primer: »Tu vam cvete lepa Arabis,« zakaj vrtičkar vas lahko ljuto nahruli: »Kje neki, to .je vendar Schi- vereokia Bommuellerii!« (Dallje prihodnjič) POZIV ZA PROSTOVOLJNO DÄJÄNJE KRVI Miilijonom In milijonom ljudi je le transfuzija, preliv krv: re- šil življenje In jim vrnil zdrav- je. Danes ve skoraj vsakdo, da se marsikatere operadje mo- remo lotiti marsikaterega že močno oslabelega. Izkrvavelega, morda že starejšega bolnika le zato uspešno operiramo, ker mu lahko prelijemo kri zdravega človeka in s tem nadomestimo pri operaciji ali že prej izgublje- no kri. Operacija na pljučih, srcu, možganih, odstranitev celih or- ganov, kakor želodca, trebuSne slinavke, maternice ali jeter in zločestih tvorb na njih brez transfuzije sploh ne bi imele iz- gleda na uspeh. Saj Je ravno transfuzijska kri tisti faktor, ki podpre človeško telo v najbolj kritičnem času, ko prizadene te- lo velika obremenitev, velika operacija teške poškodbe, moč- ne krvavitve, da prebrodi krizo in pripomore k temu, da srce ne omaga. Le transfuziji krvi se lah- ko zahvalimo, da nam uspe re- šiti večji del ponesrečencev pri masovnih nesrečah (železniških, rudniških), pri masovnih zastru- pitvah s plinom itd. Ali ne gre že v stotlsoöe pri porodih izkrvavelih mater, ka- terim Je le preliv krvi rešil živ- ljenje in jih obvaroval otrokom. Neátevilne so tudd bolezni kr- votvornih organov, pri katerih nam le transfuzija pomaga do zboljšanja ali odpravljenja. Kaj je rešilo življenje tistim števil- nim. do kosti shujšanlm otro- kom, ki jim nikakor nismo mo- gli dovajati hrane, ker so vae izbljuVaU, če ne transfuzija kr- vi? Ргј opeklinah posebno več- jih, le transfuzija krvne plazme (sirotke) reši ponesrečenca. Pri pogostih požarih, oparjenih otrocih (z vrelo vodo) srečamo prav ï)ogosto obsežne opekline, ki zahtevajo uporabo krvne plazme. Res je, da že delajo danes umetno plazmo, kj naj nadome- sti človeško krvno plazmo. Take naprave ima le nekaj držav na svetu, njih ureditev pa etane milijarde. Naši državi se je po- srečilo, da si Je s teškim^ na- pori uredila naprave za prede- lavo tekoče krvne plazme, ki se čez čas pokvari in Je ne- uporabljiva. v suho plazmo, ka- tere uporabi Hvost je neomeje- na. Vsak večji industrijski cen- ter, večja mesta oizlroma njih bolnice bi" morale imeti na za- log" večle količine suhe plazme za slučaj masovnih nesreč, Za- loga suhe plazme v Beogradu je skromna in jo moramo na vsak način povečati, zato nam je potrebna tudi kri. Da ne škodijo krvodajalcu, če da vsake tri mesece, аЦ vsaj vsakega pol leta po pol litra krvi, menda zna pri nas že vsak- do. Saj ne more biti kraja v na- šem okraju, kjer ne bi v zad- nji letih eden ali več ljudi da- lo kri za bolane svojce v ptuj- ski bolnici Vsi lahko potrdijo, da to nobenemu ni škodilo. Na- sprotno mnogo je takih, И so opazili olajšanje po odvzemu krvi. Pri marsikaterem je po- pustila živčna napetost, glavo- bol, pritisk in zbadanje pri srcu. Da je pri tistih, ki imajo zvi- šan krvni pritisk odvzem krvi od časa do časa potreben in jim tudi dobro stori, vedo najbolje oni sami. Zato ti bolniki redno pr;haj?i,io zaradi odvzema krvi na fcirurgični oddelek bolnice. Vsak zdrav člo\-ek nad osem- najstim letom daruje vsakega poi leta pol litra krvi brez ško- de za njegovo zdravje. Okrajni odbor RK Je prevzel organizacijo transfuzi.jske služ- be. Da bi se vsi ljudje dobro seznanili s bistvom transfuzije, bodo prirejena predavanja po delovnih kolekti-^h, po vaêki skupnosti, po šolah. Predavali bodo zdravstven' delavci in drugi, ki so e stvarjo podrob- neje sezrtanjeni. Ta al,- oni bo vprašal, kdo pa naj ugotovi, če smem dati kri in aili mi ne bo škodovalo? Pripomfiim, da bo vsak, ki hoče dati kri, pred odvzemom krvi vsestransko zdravniško preiskan, da se ugoto\i, ali je pnimema. Marsikaterega bodo skus<ïli odvrniti od dajanja krvi tisti, ki so pred kratkim še dajali kri za dragi denar. Njim seveda to ni škodilo, ne njihovemu zdrav- ju, pa tudi ne njihovemu žepu. Doba, ko so nekateri prodajali svojo kri Za drag denar, Je mi- nila. Se v kapitalističnih drža- vah damfejo kri brezplačno in prostovdljno. V naši socialistitčni ureditvi bi pa bila sramota še vnaprej prodajati kri za denar bližnjemu, bolnemu sočloveku. Ne pozabimo: »danes tebi. Jutri meni« bo mogočo potrebna ta- ka pomoč. Zato se odzoV-ite vsi klicu trpečih sodržavljanov in se pri- javite za prostovoline krvodajal- ce pTi okr RK Ptuj. Dr Kuhar Aleksander SODOBNI ROMAN MA KMIETIIH IVAN POTRČ (17) Preblisnili me je večer, fco je krava telila, lakota in divjost, ki me je tisto noč domala pre- strašila in mi pobrala vso voljo. Nehote, prot; volji, mi je po- tegni'o pogled na skrinjo — se- dela je tam ko malo prej, za spoznanje malo bolj sklonjena in z rokami na obrazu; ramena, hrbet, vse se je potresalo na njej Znenada je planila, dvig- nila roki, ko da bi hotela p<^ kilicati nebo na pomoč in cvi- ieče ko na jok zapisnila: »Pa bi pri kovačicah oetai! Uh!« Hotela je še enkrat povedati, a je samo gl'^boko vzdihnila, hlipnila in sedla. Vgrizn.la se je in obmolknila; samo ramena so kdaij pa kdaj — ka^or. poprej — trzni'a. Kdo bi vedel, na ka^ se je ^mnila. zakaj je tako rado- voljno utihnila. Jetičnik na ležišču se ni pre- maknil, tudi za troho ne; sanno v strop je strmel, bolj belo ko kdaj koli poprej in molča', s stiscijenimi usti. ko da ne bi hotel nič več ziniti' Ne vem kako dolgo smo tako sedeli, ne več. koliko vsega se mi je pognalo po glavi — bilo je grozno vsega! Neko življenje se mi je pokaza'o, kakor še no- beno dotlej- bilo je zagatno. da me je pri duši stiskalo: in gro- zilo je, da se name zvali — na- me, negodnega fantiča ki bi rad samo v.hnje s pogače! Tako sem si potem, gluho pri- pravljen na vse. samo oddiho- val, kar ležii sem posta ial ko sem kakor od nekod drugod po- sušal jetičnikovo govor j'>n je in zvedel, da bi bil rad č« bi pri- šel k njim in jim pomagal »Ženskam bi pomagal Bi se že pomenili, da bi bilo prav... Mislil sem. da bo kaj z m-no .. misili' sem da bo kaj z mano, a ne bo nič!« (]k>vorica je bila ko prošnja, a tudi kot očitanje Nič nisem vedel kaiko naj odgovorim »Južek, ba? prišel, ali ne?« se ■je oglasila znenada Toplečka Presedel sem se in se pričel izgovarjati »2e, a kaj bodo doma rek i?« To je Toolečko vznevoljilo. »Doma? Ha! Pusti jih!« Ženska je pogledala bolr-ika, ne mene. si potegnila ruto z glave, in videl sem, kako so se ji prsi zgfnile. ko je za hip ostaja z roko na glavi in si po- pravila lase — da. vedela íe, zakaj je to delala! Potem ni nič več rekla. Vad trije smo obmolk- nili. Sele zunaj v prikf.etu, ko sem se za trenutek ustavi\ da bi rekel lahko noč — bila s,va '=¡3- ma, v temi — sem za'^lièal To- niečko. kako je natihoma pove- dala: »V kamri ti bomo postilja- le...« Zatem je čez nek?j trenutkov, ko sem stal tam pred njo in dr- ža' kljuko, ne da bi vedeil l^'aj naj storim, dejala na glas, da sta lahko slišali tudi onidve v kuhinjio: »Srečno. Južek! Tedaj — boš prišel! Oh — Jezus, kaj W žen- ske same .. !« Bila je znova stara Toplečka, ko da «e ne bi nič zgodilo — Ja- dikuioč glas. nekam vase po- te?n^ena no=!tava. vse je bi"o nekpko vdano, kot brez vsake volie. Vseeno, odšel sem proti naši hiši ko mese'^ik kakor da bi me zanašalo N<^ehoma — ska- kal четп čez jarke — sem si po- naT^'lial: «Nikdar več' Nikdar več!« in >->Drvena. drvena . .« Le da v to kar so si ustnice ponavljale, nisem verjel — tre- petal sem ob misM. kaj me čaka. ,V kamri ti bomo poetiljale.. Onstran potoka pa se mi je vsa pamet ustavila na jetičnikovem stoikanju- .JoJ kako Bi drvena!'. Vroče mi je postalo ob tei mi- sli, vegavo. in ko mesečnik — sam ne vem kako — sem prišel na hram In se sesedel z rokami v laseh na po ežano krmo Tiogledala, ne da bi umaknüa oči, ko jih tudi Strafela ni umaknil. Strafelo je dvignilo s stola. Pograbil je s celo roko žlic» pred seboj na mizi in stisnil pest, da sem se nehote zbal — zdaj zdaj jo bo zagnal v sestro; strahovito se Je nasršil in vse- vprek čez mizo. ne samo v Ma- rico, streljal z očmi Toda drugi smo jih opičili v močnik na mizi. »A za streho da sem vam jo potegnil nad glave, sem bil do- ber? Ha?« Zdaj Je vse obmolknilo, nihče ni nameraval odgovoriti? Bilo je. da bi Hedlovi imeli jezike, a bi jih šiloma držali za zobmi. Kaj? Ste gluhi?« je zavpil Strafela in dvignil roko z ž:ico med stisnjenimi prsti. Mati so odložib žlico in se po- tegnili izza klopi, trikrat za- vzdihnili in trikrRt spregovorili. »Dober — za Fran čeka — da si ga spravil!« Obmii so se zah ipali ki od- šli k peči in tam sedli, z rokami гкхЗ ruto tn v laseh Strafela je samo še zaklel, Marica sploh n: umaknila oči z njega »Prekleti!« (Nadaljevanje s.edi) Sobota, 30. aprila, ob 20. uri: John van Druten: »GRLICE GLAS«, igra v treh dejanjih (štirih slikah). Osmič" Zadnja večerna predstava! Izven. Nedelja. 1, ma,ia 1955 zaprto. Četrtek. 5. maja, ob 20. uri: Pero Budak: »METEZ«. dra- ma v štirih dejanjih. Šestič Izven. V vlog- Jola gostuje Arnold Tovornik, član SNG v Mariboru. Sobota, 7 maja, ob 20. uri: Hans Tiemever- »MLAiTlOST PRED SOniSCEM«, razprava pred sodiščem za mladoletni- ke v dveh deianiih Enain- dvajsetič in zadniič! Izven. N-rtella 8. ma,ia. ob 14^0: Zak Konf'no- »V SOBOTO SE POPor-Tivr« komrtJMa v treh dPÍ4Tiüh Cšt^rih sliV^hV Stlrinai«+'č Oo^tovan^e v Ma- kolah rprosvprf-пч dvorana). Prpdnrodnia vs+z^T^nic v Kme- t'iííki zad-nifri TV/TaiVnlp. Nedelja, 8. maja, ob 15. uri: John van Druten: »GRLICE GLAS«, igra v treh dejanjih (šestih slikah) Zadnjič! Izven. Nedelja, 8. maja, ob 19.30: Zak Konfino: »V SOBOTO SE POROCIM«, komed ja v treh dejanjih (štirih slikah). Petnajstič. Gostovanje v Maj- šperku (Sindikalna dvorana tovarne , volnenih izdelkov). Sr'-da, 11. maja, ob 20. uri: Pero Budak: »IVIETEZ«, dra- ma v štirih delanjih. Sedmič. Zadnja večerna predstava! Goo- trebne načrte. Pri gradnjah bo sodelovalo podjetje »Obnova« OZZ Ptuj, in to predvsem za silose, medtem ko si bodo gno- jišiča lahko gradil} po načrtih •interesenti tudi sami. OZZ Ptuj Telovadna akademija Partizana Piui dilo TD Partizan Ptuj redne letiso akademijo v počastite\ dneva SZDL- Zaradi tehničnili ovir je morala akademija bdti v tdovadnici Mladiike namesto \ gledališču ter je zaradi pomanj- kazija prostora in slabe razsvet- ljave bilo izvajanje manj sve- čano, kot sicer ob lepi razsvet- ljave in prikladnem prostoru Kljub temu se mora Partizani; Ptuj čestitati. Kdor zasleduj« razvoj dela vidi, da se kvalitete iz leta v leto stopnjuje, za kai zasluži požrtvovalni vaditelj sk kader, ki vlaga v telovadne ure vedno več truda, vse oriznanie. Debeljak Marija je padla ter si poškodovala levi komolec. Imenovana je iz Etoma duš. def. otrok Domava. Bratuša Marija iz Goričaka je padla ter si pKJŠkodovala no- go. Kaučevič Silvo iz Ptuja je padel v vrelo vodo ter si pwéko- doval in opekel zadnji del te- lesa. Na štedilnik je padla Potočnik Otilija iz Obreža ter se popekla po obrazu. Jurenec Elizabeto iz Kidriče- vega je pretepla svakinja. Po- škodbe ima na desni nogL Kekec Vladimir iz Шсагја si je poškodoval nogo. Na nogo je padel težki kamen tov. Kampl Ljubotu iz Hajdine ter mu poškodovati obe nogi. Meroh Anton iz Vareje je pa- del s kolesom ter si poškodoval nogo. Tov. Ceha Alojza iz Podvinc 90 neznanci napadli na cesti ter ga močno pogodovali -po glavi in Itfbtu. Nemec Anica iz Nunske grabe ee je vžgala pri štedilnilai ter Ima poškodbe na sprednjem de- lu te'esa. Tov. Borak Martinu iz Kri- zovljan Cestice je padlo železo na glavo ter mu poškodovalo nos. Tov. Krušič Tomaža iz Je- lovca so naipadli fantje ter ga poiškodovaili po glavi in obrazu. V Gojkovič Stankota iz Sp. Hajdine je treščil avto ter ga poškodoval po gliavi. Tov. Kšela Stanko iz Bučkovc se je poškodoval ña roki pri ža- ganju na cirku arki. Tov. Tmovšek Stefan iz Ma- kol si je poškodoval nogo. V kamnolomu mu je padel na no- go kamen. Tov. Vtič Pavla iz Ordine — Majšperk je padla in si zlomi- la nogo. Na akademiji eo sodelovali irsi oddelki razen članic. Prisrč- lo je bilo izvajanje malih ci- ¿bančkov, ki so prav čedno prikazali svoje delo. Razveselji- i^o je dejstvo, da jih je mno- ?o, kar priča, da starši že pra- iñlno cenijo telesno vzgojno de- lo, saj bo marsikateri od teh nalih cicibanov še dober telo- iradec. Tudi pionirje in pionir- je je treba pohvaliti Lepo in skladno izvajanje ritmičnih in :>rodnih vaj dokazuje, da že dol- go vadijo pri Partizanu. Največ prizadevanja pa so tokrat žele vrste mladincev in mladink. Ka- ko lepo je bilo gledati zdrave, mišičaste in pravilno rasla te- lesa, izredno gibčna in vseka- kor sposobna premagovati na- pore vsakdanjega življenja. To so telovadci, ki vadijo že nekaj Let. Kdor jih je opazoval, mora potrditi, da je ta lepota rezultat redne vadbe. Skoda, da je šte- vilo njih še vedno premajhno ter veliki del naše mladine še ni uvidel, da je njeno mesto v partizanskih vratah. Akademijo je zaključila skupina pionirk tov. Zavadlalove avtorke rit- mičnih vaj »Slepa miš«,, s katero so sodelovale na republiškem in zveznem prvenstvu. Uspehi TD Partizana ®o ved- no večji. Kronika tekmovanj, na katerih sodelujejo naše vr- ste, je lepa in mesta, ki jih do- sezajo, prav tako pohvalna. Vse to je rezultat zdravega in red- nega dela v telovadnic;, dela s katerim ne. krepimo samo svoje- ga telesa, temveč tudi «vojo do- movino. Gnrišnišhi oasilci za 1. maj Ga&ilci III. sektorja Gorišnica 5mo se odločili letošnji 1 maj kar najdostojneje proslaviti. Proslavljanje delavskega praz- nika je v Gorišnici že precej zakoreninjeno. Vse dosedanje proslave so bile v gorišniški ob- čini na dostojni višini glede na množičnost in tudi glede na vsebino. Letošnjo proslavo orga- niziramo gasilci Pripravili smo spored, ki bo pokazal na eni strani množičnost in udamo pri- pravljenost naáe človekoljubne organizacije, na drugi strani pa, da smo zavedni in predani člani naše socialistične FLRJ. V soboto, 30. aprila popoldne tx>mo postavljali majniško dre- vo in izvršili generalno vajo za nedeljski nastop. Na predvečer 1. maja bodo baklje in kres sim- bolizirali našo neomajno voljo in pripravljenost gasiti sovražni element, bodisi ogenj ali pa vojni požar. V nedeljo, 1. maja, nas bo do- mača godba na pihala že ob 4. uri zjutraj zdramila. Ob 8 uri ziutraj bomo položi i gasiici III. sektorja Gorišnica svečana prisego. Obenem bomo razdelili tudi priznanja in 2uiačke za dol- goletno službovanje ter diplome podčastnikom. Popoldne ob 13 30 bo glas si- rene naznanil sovražni letalski napad. (Upamo da bo napad res izvršilo naše domače škanjsko letalo pod vodstvom tov. Viher ja iz Ptuja!) Po kon- čanem .etalskem napadu bomo z mokro vajo, pri kateri bodo sodelovale vse čete III. sektor- ja, PLZ in • prebivalstvo, poka- zali udarnost in pripravljenost napadati tudi večje požare ozir katastrofe. Po zaključeni vaji in mimohodu bomo s prostimi vajami članov in članic poka- zali, da smo tudi na fizkultur- nem polju res pravi jtmaki ter s tem zaključili svečani del pri- reditve. Po sporedu se bomo razvese- lili ob dobri kapljici in jedači. ZSi ljudi, ki imajo »srečo«, bo skrbel srečolov. Vrhunski ple- zalci pa bodo bogato poplačani, če bodo seveda priplezali na vrh majniškega drevesa. Srca in noge pa nam bo razgibavala dobra godba Na prireditev in proslavo 1. maja vabimo vse zavedne de- lavce, kmete in delovne inteli- gente! Stab III. sektorja gasilstva Gorišnica DOBER TRGOVEC »Kje si vendar tako dolgo?« — »Oh. nisem se mogla otresti zastopnika ki mi je hotel na vsak način vsiliti parfum in toaletno milo.« — »Takoj bi mu morala pokazati zobe!« — »To sem tudi sitorila, zato pa mi je začefl. ponujati še zobno pasto Pred tekmovanje strelcev „Delte" v okviru praznovanja 1. rna- ja prired sekcija strelske dru- žine pri ptujski »I>elti«, tovarni perila In konfekcije nagradno tekmovanje. Udeležilo se ga bo okrog 24 strelcev, med njuni tri strelke. Upravni odbor »Delta« je pri- pravil najboljšim strelcem štiri lepa in praktična darila, dve darili pa je dala sekcija iz svo- jih sredstev. Tekmovanje bo na 2 načina. Na mestnem strelišču se bodo 1. maja zjutraj ob 8 uri pomeriU na lOO-metrski razdalji ter bo- do za to tekmovanje razdeljena tri darila; drugo tekmovanje pa bo z zračko puško na 10 me- trov brez naslona Tudi v tem tekmovanju bodo razdeljena tri darila. Člani sekcije so imeli zadnio nedeljo vaje Pokazalo se je, da bo pri tekmovanju huda borba. Približno polovica strelcev 1e dosegla približno iste rezultate, fenrav so streljali na razdaljo 200 metrov. Prvo tekmovanje, ki tx) od- krilo najboljše strelce sekcije pri »Delti«, pričakujemo z veli- kim zanimanjem. v sredo, dne 27. aprila 1955 (za liter, kilogram ali kos) Cebulček 100, čebula 50, česen 80, fižol 50, hren 100, krompir 17, peteršilj 40, rdeča pesa 30, redkev 20, špinača 150, solata berivka 150, zelena 40, koren- ček 50, kislo zelje 60, kisla re- pa 30, motovileč 100, regrat 100. Koruza 25, proso 30, koruzna moka 30, bela moka 100, ko- ruzni zdrob 50. Surovo maslo 400, zaseka 250, mleko 20, smetana 120, sir 40. Kokoši 250, piščanci 300, pu- rani' 700. Jabolka 60. Jajca 10. (Z Stars Semenogojsko posestvo Starše je v okraju in verjetno celo v republiki glede molznosti in maščobe najresnejš, tekmec z najboljšimi mlekaricami iz Sre- dišča in Za vrča, saj je dala kra- va Bistra 5401 liter mleka z visokim odstotkom maščobe. To so sedaj še redki znani primeri najboljših mlekaric, teh pa je v okraju prav gotovo še več, le da nikdo resno ne kon- trolira molznosti boljših krav niti ne javlja ugotovitev dalje, vendar kaže, da bomo sčasoma vedelî za vse podobne primere, kjer so na delu resni živino- rejci, ki se zanimajo za potroš- njo prehrane pa tudi za to, ko- liko jim živina daje. Ob tej priložnosti bi bilo prav obelodaniti predlog številnih gospodinj, ki imajo vsakodnev- no večkrat opravka z molžo, da bi morali v Tovarni emajUrane posode mieliti na to, da bi ime- la emajlirana posoda za dojenje v notranjosti merilo v decilitrih in litrih, kar bi znatno olajšalo kontrolo dnevne molznosti. Pre- livanje in merjenje mleka je zamudno in se mu marsikatera gospodinja rada izogne. Vsekakor bo razveseljivo, če bodo dosedanji tekmeci zvedeli še za več njim podobnih pri- merov in ni dvoma, da bodo imeli vedno več posnemalcev. K. P, Ženski mornarji Prvič v zgodovini pomorstva Lahko služijo v mornarici tudi ženske. Ta možnost obstaja v nemški trgovski mornarici v kateri služijo l^hko ženske kot telegrafistke Edini pogoj je ßa. moriajo bitf krépfefe iti pripravne za službe na padubi in na morju. Spomini in šepetalec »Zakaj ne napišete svojih spo- minov?« so vprašale nekega slavnega gledališkega igralca. »Glejte,« je odgovoril, да;к)тш me že precej zapušča, pri pisa- nju pa mi ne bi mogel pomagati ndbœ šepetalec.« SLAB PROMET Neko belgijsko trgovko so prijavili finančnemu uradu za- radi, utaje. Ona je namreč za- htevala znižanje davka, češ da je promet zelo slab Ko je pri- šel neki finančni uradnik, da hi kontroliral promet v njeni trgo- vini, ga je povabila v sobico za lokalom in mu postregla in medtem ko je jedel, hitro šla in zaprla vhodna vrata. Uradnik je šele pr; odhodu opazil, zakaj teda predpoldne ni prišel ni- kdo kupovat. ^ VSAKODNEVNE ODDAJE "5. (6.) Dobro jutro. 5,05. 6. 7., 12,30, 15., 17. 22 Poročila. 6,30 Pregled tiska 7,30 Gospodinjski nasveti. 11 Radijski koledar. 11,05 Glasbena medigra.. 12 Kmetijski nasveti. 12,45 Zabav- na glsisba. 13 Želeli ste — po- slušajte. 19 Radijski dnevnik. 19,30 Zabavna glasba. 22—24 Oddaja za tujino na valu 327,1 m. Petek, 29. aprila: 6,35 Slovenske narodne pesmL 7,40—8,0 Zabavna glasba. 11,15 Cicibanom — Partizanske pripo- vedke. 13,30 Operete, fi'mi in revije. 14,40 Domače pesmi in napevi. 16,0 Za pionirje — To- variši. 17,15 Koncert po željah. 18,0 Domače aktualnosti 18,30 Spoznavajmo človeka. 20 0 Te- denski zunanjepolitični pregled. 23,0 Oddaja za tujino. Sobota, 30. aprila: 6,35 Zbori in solisti. 11,15 Iz pionirskega uredništva. 12,45 Delovni kolektivi čestitajo 15,40 Partizanske pesmi. 17,15 Delovni kolektivi čestitajo. 18,0 Od Čr- nomlja do Ajdovščine. 18 30 Pro- letarci vseh dežel, združite se! 20,0 Ivan Cankar: Hlapec Jer- nej. 21,0 Na predvečer 1. maja. 22,15 Oddaja za naše izseljence (327,1 m). Nedelia, 1. maja: 5,00 Prvomajski pozdrav. 8,00 Nagovor predsednika sindikatov Slovenije tovariša Janka Rudol- fa. 8,15 »Naš prvi maj«. 9,00 Prvomajska i>arada v Ljubljani (prenos). 12,00 Pogovor s poslu- šalci. 13,00 Našim kmetovalcem za praznik dela. 15,15 Mladin- ski zbori pojo. 17,00 Za 10-let- nico osvoboditve. 19,30 Iz jugo- slov. glasbe. 21,00 Za ples in dobro voljo. 22,15 Za ples in dobro voljo. Ponedeljek, 2. maja: 6,00 Dobro jutro. 7,00 Poroči- la. 8.15 Zborovske in solistične skladbe. 9.45 Orkestralni spo- red. 12,45 Zabavna glasba. 13,00 Želeli ste, poslušajte. 15,15 Do- mači napevi. 15,30 Z novinarji Po Jugoslaviji. 16 30 Zabavno popoldne. 19.30 Operne overtu- re. 20,00 Proletarški književni- 'd. 21.15 Zaplen+e z nami. 23.00 v^ddaja za tujino. Torek, 3. maja: 6,30 Pregled tiska 6,35 Slo- venske narodne pesmi. 7,30 Go- spodinjski nasveti. 11,15 Ciciba- nom dober dan 12,00 Kmetij- ski nasveti. 13.00 Ze eli ste — poslušajte. 14,30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15,15 борек znanih melodij. 17,15 Plesna in zabavna glasba 18,00 Zimanje- politični feljton 19.00 Radijski dnevnik. 20,00 Tedenski notra- nje-politični pregled. 20.30 Bun- ker nad vasjo 22,15 Pleaia glasba. 23.00 Oddaja za tujino. Sreda, 4. maja: 5,00 Dobro jutro. 6,00 Poroči- la. 7,10 Orkestralni spored 7,30 Gospodinjski nasveti. 4,45 Va- ški kvintet. 13,00 Želeli ste — poslušajte. 14,30 Iz g'edallSč. 15,15 Na harmoniko igra Avgust Stanko. 16,30 Modni kotiček. 18,00 Mednarodna radijska uni- verza. 19,30 Zabavna glasba. 21,15 Zabavna glasba. 23,00 Od- daja za tujino. Nekaj praktičnih nasvetov Kvas se delj časa drži, če ga zavarujemo pred dostopom 2ura- ka. Stlačimo ga v skodelico ali lonček in ga poveznemo v po- sodo, v kateri je nekoliko vo- de. Ta način shranjevanja nam bo posebno dobrodošel v toplej- šem letnem času, ko se kvas hi- tro pokvari. * Volneno blago aH flanela ostane lepo mehka in elastična, če dodamo vodi v kateri jo iz- plakujemo, nekoliko glicerina. ★ Bela volna ne F>orumeni. če dodamo milnid, v kateri jo pe- remo. nekoliko boraksa. Ostane pa tudi rahla mehka Bo- raks dodamo tudi vodi. v kateri jo izplakujemo Isto velja tudi za vse bele pletenine. ★ Zarjavele pletilke očistimo, če jih večkrat potegnemo skozi tr- do milo za pranje. Pletilke, ki so postale pn pletenju hrapave zaradi potenja rok, pa nama- žemo in zdrgnemo s čebelnim voskom. Sindikalno moštveno tekmo vanje v samem Ptuju je konča no, dočim bo v okrajnem meri lu zadnja tekma med OLO : moštvo in Aluminijem v četi tek, 28. t. m. — Na razpis teg tekmovanja se je prijavilo vse ga 5 moštev odn. tri sindikaln podružnice, kar je glede števil nih podružnic v ptujskem okra ju vsekakor ze'o klavm odzi'i Nič boljša ni bila disciplina pi samem tekmovanju kjer so bil tri tekme kontumacirane zara< odsotnosti celega moštva. - Poedini rezultati so sledeč OLO I. moštvo : OLO III 6:1 OLO II. : Železničarji 4:; OLO I. : Železničarji 3:3, OD III. : OLO II. 6:0 v kontumaci OLO I. : OLO II. 6:0 v konti; macu, Zeleznižarji : OLO II 6:0 v kontumacu. Prvo mesto j zasedlo OLO I. s 15 točkami, Železničarji 11, 3. OLO III. in 4. OLO II moštvo 4 točke. 30. APRILA 1955 OB 20. URI V GORISNICI VELIKI DRUŽABNI VEČER (majski ples) ki ira prirejajo Študentje in dijaki občine Gorišnica. Ptui, 29. aprila 1955 Stran 5 Ptuî, 29. aprila 1955 Ptuj, 29 aprila 1955 Stran 7 Stran Ptui, 29. aprila 1955