Q I V , KOPER 19. MAJA 1958 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO VIL — STEV. Izhaja vsak petek. Izdaja Casopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26, tel. 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 3,5 am. dolarja. Bančni račun 65-KB-1-181. Prilogo »Uradni vesinik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. P.okopisov ne vračamo. *3z vSeh ine Delo II. konference ZK koprskega okraja Zunanjepolitične vesti in komentar Jugopresa Govora tovariša Marjana Brec-lja in Staneta Kavčiča na II. okrajni konferenci ZK Umetniški večer besede in glasbe v- Kopru Krepijo se vezi med šolo in delavnico Deset bogatih let Srečanje s traso Da ne bomo tako krivični Koprsko pristanišče raste Živahen pomorski promet na Koprskem Fizkultura in šport Zanimivosti dn roman Z DRUGE W S KONFERENCE ZKJ KOPRSKEGA OKRAJA 0 Minuli petek m soboto, 9. m 10, maja, je bila v Portorožu II. okrajna konferenca ZKS. V veliki, lepo okrašeni dvoran; hotela »Palače« se je zbralo 279 delegatov na konferenco, ki jo je v imenu delovnega predsedstva vodil Ivan Repinc. Med številnimi gosti so prisostvovali dvodnevni konferenci tudi član CK ZKJ in zvezni sekretar za blagovnli promet dr. Tovariš Albert Jakopič-Kajtimir med poročilom o delu komunistov koprskega okraja med dvema konferencama Marijan Erecelj, član Izvršnega komiteja CK ZKS Stane Kavčič, primorski! rojak .in zaslužni socialistični borec Ivan Regent, okrajni sekretar ZKS goriškega okraja Tine Remškar, član okrajnega komiteja ZKI-I pulj-skega okraja Leon Smukvi.č in drugi. Konferenco, ki jo je odprl okrajni sekretar ZKS Albert Jakopič-Kajfli-mir, so obiskali pionirji in pionirke portoroškega odreda »Svobodna Istra« ter prinesli delegatom in gostom pozdrave in šopke lepega cvetja. V petek, v dopoldanskem plenumu, je politično-organizaoijskemu poročilu, ki so ga dobili! delegatu že pred konferenco, dodal okrajni sekretar Albert Jakopič še posebno analizo o delu komunistov v minulem dveletnem obdobju ter nanzal najvažnejše naloge za prihodnje obdobje, v katerem je treba do leta 19G1 izpolniti postavljeni perspektivni': družbeni! načrt koprskega okraja. Tovariš Kajt.mir je med drugim dejal: »Komunisti koprskega okraja pristopamo tokrat k obračunu našega dve un pol letnega delovanja, to je k naši drugi okrajni partijski konferenci brez dvoma v zelo pomembnem času. Saj je za nami po izkušnjah bogato, po delovirh rezultatih plodno obdobje prve faze komunalnega sistema. In ne samo to. Za nami je peUetni plan, Pismo CK ZKJ in VII. kongres ZKJ, ki pomeni kot doslej v zgodovini naše partije vsak kongres zgodovinsko prelomnico. Saj nam je tudi VII. kongres na osnovi prehojene poti, doseženih uspehov in novih izsledkov za nadaljnjo izgradnjo naše socialistične družbe v Programu začrtal našo pot v bodoče tako, da danes dejansko ni več vprašanje, kam in kako. Najbolj zapleteni problemi so jasno razčlenjeni. Za vsako vprašanje, za vsak problem imamo v ua-5cm Programu in Statutu jasen odgovor, razčlenjeni pa so [istočasno vsi tisti vzroki ter nonilei težav in za- prek, ki izhajajo iz naše preteklosti, in tistih, ki .rili nujno poraja sama graditev socialističnega sistema.«. ŠIROKE MNOŽICE SO ODLOČNO ZA SOCIALIZEM Ko je v nadaljevanju sekretar komiteja govoril o programu in bogatih izkušnjah partlijske organizpciie v preteklosti, je obširneje postavil vprašnje, kako vse nakazane naloge kar najbolj dosledno izvajati v vsakdanjem življenju. Dejal je, da je bilo doslej vse preveč samo načelnih napotkov osnovnim organizacijam ZK, premalo pa je bilo iskanja najprimernejšega na6.ua za iizvedbo postavljenih nalog, S tem v zvezi je tovaitš Jakopič podčrtal nesorazmerje med dejansko dosesežeriimi uspehi pri izgradnji našega okraja in pa zavestjo množic glede tega, kaj vse smo dosegli v tako kratkem času. Pri izgradnji gospodarstva našega okraja smo v ml'nul!ih dveh in pol letih namreč med drugim dosegli tudi to, da smo narodni dohodek v družbenem sektorju gospodarstva dvignili od okroglo G milijard leta 1954 na 11 milijard 390 miSijonov leta 1957, vtem ko ga predvidevamo za leto 1958 že 12 in pol rrtiHijard dinarjev. Industrijska proizvodnja se je dvignila — če vzamemo indeks 100 za leto 1954 — v letu 1955 na 4G5, v .letu 195G na 732, v letu 1957 na 837, vtem ko za leto 1958 predvidevamo že 909, Na temelju tega vsekakor lahko ugotovimo, da je naš okraj v teh nekaj letih dosegel izreden napredek, ki ga čutimo na vsakem koraku. Poglejmo razvoj ribištva, pomorskega prometa, turizma, potnliškega prometa, trgovske mreže, Wi sicer še ni popolna, pa vendar popolnejša kot je bila, dalje stanovanjsko izgradnjo, intenzivno reševanje komunalnih problemov in končno tudi dvig osebne potrošnje ter življenjskih pogojev naših delov-. nih ljucJ'., kar vse smo dosegli navkljub obstoječim objektivnim težavam, ki neogibno in povsod spremljajo naglo lindustriaUzadijo. Razen teh uspehov so nam tudi volitve v občinske ljudske odbore, volitve v zvezno in republllško skupščino ponovno dokazale, da je danes razen nekaj posameznikov razpoloženje množic odločno za socializem. V nadaljevanju se je sekretar okrajnega komiteja kritično zadržal na nekaterih negativnih družbenih pojavih, kakor so samovolja, birokratski odnos do ljudi, (izmikanje pred odgovornostjo, dušenje kritike, odpor proti vključevanju vse širšega kroga ljudi k soodločanju in podobno. Govoril je tudi o vzrokih navedenih pojavov, med katerimi je na-glasil, da so v preteklem obdobju naši kadri skrbeli predvsem za tovarne in stroje, manj pa so videli človeka. To je bilo spričo težkega gospodarskega stanja doslej deloma (Nadaljevanje na 3. strani) Na začetku konference Zveze komunistov koprskega okraja v Portorožu so jo v prisrčnem nagovoru pozdravili in ji zaželeli plodno delo tudi portoroški pionirji. Posebej so pozdravili sekretarja Jakopiča-Kajtimira in mu želeli, da bi še dolgo ostal med njimi S áafnífn ¿watjen Tovariš Albert Jakopič-Kajtimir ponovno izvoljen za sekretarja Ob koncu druge okrajne kon-leience ZK v Portorožu cc s? delegati sporazumeli, naj bi imel novi okrajni komite ZK Koper-51 članov. Z navdušenim ploskanjem so potrdili predloženo kandidatno listo in nato v tajnem glasovanju izvolili. novi okrajni komite Zveze komunistov v naslednjem sestavu: Rado ABRAM, Peter inž. AL-JANClC, Marija BAN, Viktor BEMBIC, Miran BERTOK, Narcis BILOSLAV, Jože BOŽlC, Jože BUII, Marija CERGOLJ, Slavko ČERNELIČ, Albin DUJC, Dušan FABIC, Davorin FERLI-GOJ, Nerino GOBBO, Alfonz GRMEK, Adolf GERŽELJ, Polde dr. IILADNIK, Jože JAKOMIN, Albert JAKOPIČ - KAJTIMIR, Bojan KARDELJ, Franc KLOBUČAR, Marica KOCJANClC, Danica KOGOJ, Anton KODRlC, Jože KOVAČ, Stane KOVAČ, Ce- lestin KOZLOVIC, Franc KRALJ, Albin KURET, Miroslava LA-VRENČIČ, Nace MAJCEN, Tone MARTINČIC, Ivan MAVSAR, Marjan MLEKUŽ, Anton OVCA-RlC, Danilo PETRINJA, Svetozar dr. POLIC, Marko RAINER, Til-ka SAŠEK, Cveto SERGO, Milan STEGELJ, Stane ŠKRABAR, Tone ŠTURM, Franc ŠKERLA-VAJ, Julij TITL, Anton UKMAR, Ivan VALENClC, Janko VALEN-TINČlC, Ivan VEIIAR, Marija VOGRlC in Jože ŽIŽEK. V revizijsko komisijo pa so bili izvoljeni: Mario ABRAM, Jakob DRAKS-LER, Jože GUŠTIN, Boris JUR-CA, Gabrijel MODERC, Lazar TORBICA in Katarina VEHAR. Člani novega komiteja in revizijske komisije so se takoj po zaključeni konferenci sestali in ob spontanem predlogu vseh s fre-netičnim aplavzom ponovno iz- volili za sekretarja tovariša Alberta Jakopiča-Kajtimira. Hkrati so sprejeli sklep, da bodo sekre-. tariat novega okrajnega komiteja izvolili na svoji prvi prihodnji seji. GENERALNEMU SEKRETARJU CK ZKJ TOV. TITU — BEOGRAD Delegati, zbrani na II. konferenci ZKS okraja Koper, Ti pošiljamo borbene proletarske pozdrave. Na konferenci, ki je potekala v znamenju zgodovinskih sklepov VII. kongresa in ob navdušenem odobravanju Tvojih velikih in pomembnih besed na njem, smo kritično oce-. nttf naše delo v zadnjem obdobju. S ponosom Ti sporočamo, da ta del naše domovine ob vodilni vlogi komunistov, tesno povezanih z vsemi delovnimi ljudmi, doživlja cvetoč socialistični razvoj. Na naši svobodni obali, od koder utiramo po morju skupni domovini nove poti v svet, oblikujemo ob odprti meji takšno življenje, ki je v malem vzor, kakšni naj bodo v svetu odnosi med narodi. Zatrdno Ti obljubljamo, da bomo tudi v prihodnje pod Tvojim vodstvom vlagali vse svoje sile za nadaljnjo socialistično rast naše domovine. Delegati II. konference ZKJ okraja Koper Pogled na del velike dvorane hotela Palače v Portorožu med okrajno konferenco ZKJ ■—- plenarnim zasedanjem v soboto dopoldne, ko delegati in gostje pos litšajo ¡Izvajanja poročevalcev :o delu komnlsij naj popoldanskem zasedanju v petek (Fotografije: RastkoBradaškja) POLITIČNI SEMINAR V PORTOROŽU Od 12. do 17. t. m. je v Portorožu politični seminar za prvi del članov občinskih komitejev našega okraja, vtem ko bo za drugi del občinskih političnih funkcionarjev enak tečaj v času od 19. do 24. t. m. Na ta način se bodo člani občinskih komitejev s pomočjo predavanj in razprav temeljito seznanili z vsebino in pomenom Programa ZKJ ter ostalih materialov VII. kongresa ZKJ, vsekakor pa seveda z novimi nalogami, ki jih je komunistom naložil kongres in pa nedavna IL okrajna partijska konferenca. naš gospodarski komentar Fašistični udar v Alžiriji V noči od torka na sredo so francoski padalci v Alžiriji pod poveljstvom generala Massuja izvedli vojaški udar. Prevzeli so vso oblast in zahtevali, naj vzame v Franciji krmilo v roke De Gaule. Upor v Alžiru so organizirali pristaši skrajne desnice, da bi preprečili kakršen koli napredek pri reševanju alžirskega vprašanja v korist domačinov. Medtem je v Franciji položaj precej napet. Poslanska zbornica je sicer odobrila investituro krščanskemu demokratu Pflim-linu, ki se je zavzel za politiko pomiritve v Alžiru, vendar so desničarji organizirali vrsto demonstracij, ki jih je delno zajezilo vojaštvo. Predsednik Coty je pozval upornike v Alžiru, naj se pokoravajo ukazom republike. S kamenjem na podpredsednika ZDA Obisk podpredsednika ZDA Nixona v nekaterih državah Latinske Amerike se za ameriškega državnega funkcionarja zelo neugodno razvija. Skoraj povsod so ga sprejeli z demonstracijami, najslabše pa so ga sprejeli v Venezueli, kjer so razbili šipe na njegovem avtomobilu. Ameriška viada je bila celo prisiljena poslati svoje čete v Karaibe »za primer potrebe«. Demonstracije proti Nixonu so jasen dokaz razpoloženja prebivalstva dežel Latinske Amerike, ki se hoče politično in gospodarsko iztrgati vplivu ZDA. Zmaga radikalov v Grčiji Na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Grčiji je Karamanli-sova radikalna unija dosegla prepričljivo zmago. Dobila je 41,7% glasov, to je skoraj 100% več kakor druge pomembnejše grške stranke. Politični opazovalci opozarjajo, da se je močno okrepila združena levica, ki je dobila skoraj 25% glasov. Močno bo zastopana tudi v novem parlamentu in sicer z 78 poslanci, medtem ko jih je pri prejšnjih volitvah imela le 17. Gronchi na uradnem obisku v Londonu Na vabilo kraljice Elizabete je prispel na tridnevni uradni obisk v London predsednik italijanske republike Gronchi. Po 34 letih, je to prvi uradni obisk poglavarja italijanske države Veliki Britaniji. Pred odhodom v London je Granchi izjavil novinarjem, da si od tega obiska mnogo obeta, predvsem glede razširitve prijateljstva med obema državama. Politični komentatorji menijo, da bi utegnilo priti tudi do razgovorov o Franciji, kajti v Londonu močno cenijo Gronchijevo samostojno in stvarno mnenje o raznih perečih mednarodnih vprašanjih. Upor v Libanonu V Libanonu so se začele v začetku tedna številne demonstracije in spopadi. Opozicija je ostro nastopila proti vladi in predsedniku Šamunu in zahtevala njegov odstop. Demonstracije so v zvezi s sedanjo politiko libanonske vlade, ki je bolj naklonjena Zahodu kot pa ideji o arabskem združevanju, i Korak naprej v stikih med Vzhodom in Zahodom V ZDA so ugodno ocenili zadnje pismo predsednika sovjetske vlade Hruščeva predsedniku Eisenhowerju v zvezi s prekinitvijo jedrskih poskusov. Uradni zastopnik Bele hiše je izjavil, da pismo sovjetskega predsednika odpira stvarne možnosti, da bi Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Stane Skrabar — Odgovorni urednik Kast.ko BradaSkja — Za tisk odgovarja Franc Zdešar prišlo v prihodnosti do zbližanja stališč. Kakor je znano, je Hru-ščev v svojem pismu Eisenhowerju pristal na tehnične razgovore o prekinitvi jedrskih poskusov. V bližnji prihodnosti naj bi se sestali strokovnjaki, ki bi proučili tehnične podrobnosti za kontrolo morebitnega sporazuma o prenehanju jedrskih poskusov. Kakor je znano, je predsednik Eisenhower zelo naklonjen predlogu o sestanku strokovnjakov, zato si politični opazovalci obetajo znaten napredek v zbližanju stališč o tem vprašanju. NERAZUMLJIV POSTOPEK Vse tržaške Slovence je presenetila vest, da je italijanski konzulat v Zagrebu odklonil vlizum članom ljubljanske Drame, ki so nameravali gostovati! v Trstu v soboto zvečer z 0'Neillovo dramo »Dolgega dneva potovanje v noč« ter v nedeljo z dvema predstavama Sofoklejevega »Kralja Ojdipa«, Predstave bi morale biti v Avditoriju. Tako ravnanje (italijanskega konzulata je povsem nerazumljivo, če pomislimo, da je prav te dni uspešno gostovala ljubljanska Opera v gledališču »La Ferice« v Benetkah, pa niti ni v duhu medsebojnega sodelovanja in krepitve dobrih odnosov med sosednima državama. Primer gostovanja ljubljanske Opere v tako uglednem gledališču v Benetkah pa ima za tržaške Slovence poseben pomen. To je prvo gostovanje ljubljanske Opere po vojni v Italiji!. Kljub prošnjam in ugledu, ki s.'; ga je ljubljanski ansambel pridobil s svojim gostovanjem n. pr. na Holandskem in v Parizu, pa ni bilo še mogoče doseči, da bi ljubljanska Opera gostovala v tržaškem gledališču »Verdi.«, kjer so to leto lahko nastopali mnogi', razni operni ansambli in druge manj vredne skupine. Tržaški; Slovenci upajo, da bo prebit led in da nestrpni nacionalizem ne bo več zapiral vrat kulturi in umetnosti, Poljski obisk na Madžarskem Poljske državna in partijska delegacija pod vodstvom Gomul-k(j in Cyrankievicza se je mudila nekaj dni na Madžarskem, nato pa je odpotovala v Bukarešto. Ob zaključku razgovorov v Budimpešti so objavili skupno uradno poročilo, v katerem je rečeno, da obe partiji odločno nasprotujeta revizionizmu, ker vidita v njem glavno nevarnost, ki ogroža delavski razred. Hkrati obsoja poročilo dogmatizem in sektaštvo, ki vodita do prekinitve vezi med partijo in množicami in omogočata silam reakcije, da nastopajo proti socializmu. Skupno poročilo govori nato o potrebi miroljubne koekstistence med državami z različnim socialnim režimom. Pravijo, da so v Rimu zavlačevali vso zadevo iz političn h razlogov oziroma zaradi diskriminacije, ker je pač v Indonezlijii na oblasti napredna vlada. smrt visokega funkcionarja V četrtek zvečer je po kratki bolezni umrl v Trstu najvišji sodni funkcionar, prvll predsednik priziv-nega sodišča dr. Alfonso Consalvo. Imel je 78 let. V Trstu je služboval od leta 1951, najprej kot glavni državni tožilec, nato pa kot prvi predsednik prizivnega sodišča, kar je najvišja funkcija v Trstu. V petek popoldne so pokojnikove posmrtne ostanke odpeljali v Rim, kjer so ga pokopali v družilnslco grobnico. pred volitvami V okviru volilne kampanje je v ponedeljek govoril na Velikem trgu v Trstu glavni tajnik krščanske demokracije Fanfani, ki je napadal levičarske stranke, niti z besedico pa se ni spomnil obstoja in pravile slovenske manjši,ne v Italiji. Slabo je ustregel dr. Agnelettu in njegovi SDZ, ki nagovarja Slovence, naj volijo krščansko demokracijo. Lansko leto smo v izvozu dosegli znatne uspehe, saj smo ne le dosegli, temveč tudi precej presegli izvozne postavke po vrednosti glede na postavljene naloge po družbenem načrtu. Za letos je bil predviden nadaljnji porast izvoza s tem, da bi se na drugi strani postopno zniževal uvoz in da bi tako dosegli v plačilni bilanci ugodnejše stanje, to je, da bi do najvišje možne mere znižali pasivo v tej bilanci. Kot je vse kazalo, so bili pogoji za tak razvoj podani v lanskoletnem občni zbor sgz V nedeljo je bil v Trstu šesti redni občni zbor Slovenskega gospodarskega združenja, v katerem so včlanjeni skoraj vsi slovenski trgovci, gostilničarji in gospodarstveniki na Tržaškem, Na občnem zboru so razpravljali o vseh vprašanjih, ki zadevajo slovenski živelj, ter o splošnih gospodarskih problemih tržaškega področja, pogreb zavednega slovenca V ponedeljek so pokopali v Bar-kovljah Antona Nardina, zavednega Slovenca in neumornega prosvetnega delavca. Pogreba se je udeležilo veliko število Tržačanov, ki so pokojnika visoko cenili. Barkovljanskl pevski zbor, katerega vnet član je bil pokojnik, pa mu je zapel za slovo ža-lostinke. Hudo prizadete družinii globoko so-žalje. stavka pristaniških delavcev Od petka opoldne do sobote opoldne je bila tudi v Trstu, kot v drugih italijanskih pristanišSih, stavka pomorščakov in uslužbencev plovnih družb v znak protesta, ker delodajalci nočejo sprejeti njihovih upravičenih zahtev. Zaradi stavke ni v petek odplula iz Trsta ladja »Ausonia«, ladja »Vulcania« pa je morala odložit,! urnik odhoda. ugodnem razvoju zunanje trgovine. Podatki iz prvih mesecev letošnjega leta pa nam kažejo, da razvoj ne gre povsem v tej smeri in da ne le, da nismo v tem času izpolnili predvidenih nalog, temveč srno celo nekoliko nazadovali v primerjavi z lanskim letom. Poleg tega smo na drugi strani povečali uvoz, kar seveda povzroča večanje pasive v plačilni bilanci, namesto nasprotno. To pa lahko bistveno vpliva na ves naš razvoj, kajti gospodarski načrt kot celota sloni tudi na izpolnitvi nalog v zunanji trgovini. Z ustvarjanjem deviznih sredstev namreč lahko nabavljamo zunaj države izdelke in surovine, ki jih sami ne proizvajamo in jih nimamo in tako izpolnjujemo druge naloge, ki smo si jih zadali z družbenim gospodarskim načrtom. S porušenjem ravnotežja, ki je bilo z družbenim načrtom postavljeno in sloni tudi na izpolnjevanju nalog v zunanji trgovini, torej lahko porušimo tudi skladnoast v razvoju na drugih sektorjih gospodarstva. Govorili smo že o raznih vzrokih, ki vplivajo na to, da se naš izvoz ne razvija v predvideni smeri. Ugotovili smo zlasti, da se je v svetu povečala borba za tržišča in da se razne velike industrijske države zanimajo sedaj tudi za taka področja, ki doslej zanje niso bila zanimiva. S tem ustvarjajo seveda konkurenco na vseh področjih, ki ima vpliv tudi na našo zunanjo trgovino. Naj omenimo samo povečano zanimanje za azijska in afriška tržišča, na katerih smo si mi v zadnjih letih ustvarili trgovske zveze. Delno vpliva na ves razvoj svetovne trgovine tudi sedanja kriza — recesija v ZDA. Vendar kažejo podatki, da ta še ni zajela in verjetno ne bo zajela v taki meri evropskih držav, pri čemer mislimo zahodne države. Bistveno v nadaljnjem razvoju naše zunanje trgovine pa je sprememba naših zunanjetrgovinskih instrumentov. Dalj časa je že. govora, da, sedanji sistem koeficientov ne odgovarja več dinamiki zunanje trgovine. Prepočasi reagiramo s spremembami koeficientov, ki nujno narekujejo Spremembe na zunanjem trgu. Na drugi strani pa mnoga zunanjetrgovinska podjetja izkoriščajo razlike v cenah, ki jim jih sistem koeficientov nudi. Zato so v pripravi spremembe, ki naj bi zlasti vplivale na to, da bi bil naš izvoz rentabilen in gospodarsko utemeljen. Premije in podobne izvozne ugodnosti pa naj bi družba nudila res samo tam, kjer je to potrebno, ker bi sicer padel izvoz blaga, ki ga lahko izvažamo. Končno je treba poudariti, da nismo izkoristili še vseh možnosti izvoza, ki jih imamo. Številna podjetja bi namreč lahko izvažala izdelke, ki jih lahko pogrešamo doma in katerih izvoz ne bi vplival na naše notranje tržišče. Pri tem bi morala na drugi strani podjetja gledati na to, da ne bi izvažala samo takega blaga, ki ga doma rabimo in za katerega ni potrebno nobenega posebnega truda, da bi se zanj dobilo kupce preko meja. Čeprav so bili izdani predpisi, ki v mnogih primerih prepovedujejo ali omejujejo izvoz tega ali onega blaga, bi morala podjetja tudi sama skrbeti, da v ostalih primerih ne bi rušila domačega trga in cen. Tako skrb jim narekuje načelo socialističnega gospodarjenja in ne načelo trgovanja za vsako ceno. -dt- NIKOZI.TA — Na Cipru je organizacija EOKA razširila letake, v katerih poziva pripadnike osvobodilnega gibanja, naj odidejo v hribe. Ta poziiv ocenjujejo politični opazovalci kot pripravo EOKA na razširitev operacij, BAGDAD — Iraški parlament jc sprejel ustavo nove federacije med Irakom in Jordanom. Nova arabska država bo imela skupno ministrstvo za zunanjo politiko in obrambo, skupen parlament in skupno zastavo, Štela bo več kot osem milijonov prebivalcev, od tega 6,7 milijona državljanov sedanjega Iraka in 1,5 milijona državljanov Jordana. javna dela V Borštu zdaj širijo pokopališče in gradijo novo šolo, med Peskom in Gročano bodo v kratkem začeli graditi novo pokopališče, čez potok Osp bodo zgradili most, asfaltirali bodo poti po Borštu, napeljali vodovod v Botač, uredlili kanalizacijo v Mačkov-ljah ter napeljali! telefon v Prebeneg. Potrebno pa bi b.ilo, da bi! pripravili in uredili cesto od Prebenega na So-cerb, uspeh delavcev Borba delavcev v podjetju Salda se je te dni zaključila z delnim uspehom, ker je delodajalec v glavnem pristal na njihove zahteve po zvišanju prejemkov, ureditvi delovnih odnosov in preklicu odpusta z dela dveh delavcev, ki j.ih je spet sprejel na delo. Prav tako so dosegli lep uspeh delavci v ladjedelnici Sv. Justa. Rimske oblasti namreč niso hotele izdati potrebnega dovoljenja za gradnjo 4 ladij, ki jiih je že pred nekaj meseci naročila tej ladjedelnici Indonezija. Grozila je nevarnost, da bo zaradii tega ladjedelnica propadla, ker n'i imela drugih naročil. Delavci nekaj mesecev niso redno dobivali svojih plač. Začeli so z belo stavko vin pritiskali na vseh uradiih in pri oblasteh, dokler ni te dni prišlo obvestilo, da je ministrstvo za zunanjo trgovino izdalo potrebno dovoljenje. Dulles: »Stoj, lice! Za pot tja gor se je treba temeljito pripraviti. Počakaj še, da zgradimo do vrha vzpenjačo!« zunanjepolitični komentar jugopresa O ^ Te dni je bila politična javnost vsaj do neke mere zadovoljna, ker so predstavnik i štirih velesil v Moskvi našli obliko za pripravo sestanka na najvišji ravni. To pa je bil prvi pogoj, da začno razgovori o bistvu stvari, namesto da bi se še nadalje ukvarjali z proceduralnimi vprašanji. Optimizem so vzbujale izjave iz katerih lahko izluščimo, da je konferenca na najvišji ravni vendarle stvar, ki je več ali manj vsakemu pri srcu. Toda, v politiki moramo biti previdni. Pravzaprav ne moremo pričakovati, da bi nasprotstva in medsebojna obtoževanja velikih sil v Varnostnem svetu Združenih narodov imela ugoden vtis na splošne priprave sestanka na najvišji ravni. Razprava v Varnostnem svetu o prekinitvi preventivnih poletov ameriških strateških bombnikov nad Arktiko ali o nadzorovanju arktičnega področja je na žalost povzročila, da nekaterih vprašanj niso temeljito razčistili, nasprotno, ponovno so ustvarili atmosfero medsebojnega sumničenja in postavljanja nesprejemljivih pogojev. Obžalovati je, da so k ustvarjanju nezdrave atmosfere v Varnostnem svetu prispevale tudi tiste članice Združenih narodov, ki so imele možnost, vpliimti na pravilno razločevanje realne politike od čiste propagande. Prav tako ni moč trditi, da je zavrnitev Washingtona o proučitvi plana poljskega zunanjega ministra Rapackega kot osnove za razpravo o brezatomski coni v Evropi poteza, ki bi pomagala k formiranju neke platforme na prihodnje razgovore. Vsekakor plan Rapackega ni primer nekega dokončnega predloga, ki bi lahko popolnoma zadovoljil vse zainteresirane stranke. Saj tega ni nihče trdil, najmanj pa Poljaki sami. Pozitivna stran tega plana je v tem, ker lahko služi kot ena izmed sprejemljivih osnov za razpravo o ureditvi položaja v Evropi. Posebno značilno pa je, da je to njegovo pozitivno stran opazilo tudi nemajhno število politikov in javnih delavcev zahodnih dežel in da je zahodna jamiost s simpatijami gledala na njegove osnovne smernice. Žal so negativni ameriški odgovor odobrile vse članice Atlantskega pakta, pa čeprav so nekatere izmed njih pokazale razumevanje vsaj za nekatere točke poljskega predloga. Tako stališče atlantskih dežel ni popolnoma razumljivo, predvsem zato ne, ker je marsikateri izmed teh vlad bilo že popolnoma jasno, da je plan Rapackega osnovan na mnogo širši osnovi kot je blokovska. V tem primeru je potrebna po nekakšni politični enotnosti nadvladala politično razboritost in realizem. Če imamo vse te, v osnovi protislovne poteze pred očmi, nas ne začudi obžalovanje luksembur-Škega zunanjega ministra, ki je na zasedanju sveta Atlantskega pakta v Kopenhagenu dejal, da »vlada v javnem mišljenju zahodnih dežel dezorientiranost in razcepljenost.« NADALJEVANJE POROČILA O DELU II. OKRAJNE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV V PORTOROŽU (Nadaljevanje s 1. strani) razumljivo, v bodoče pa je ob visokli stopnji doseženega razvoja posvetiti prvenstveno skrb prav človeku in njegovemu življenjskemu standardu. Tej skupni osnovni nalogi vseh nalogi vseh napredriih sil našega okraja se bodo morali v polni meri posvetiti prav komunisti in sindikalne podružnice. odprimo na steza j vrata širokemu samoupravljanju Govoreč o razstoči socialistični zavesti naših delovnih ljudi je tovariš sekretar ugotovil, da v naših kolektivih prevladujejo mladi ljudje, U pa da želijo v čedalje večji meri soodločati. Zanimajo se za vse probleme gospodarjenja v podjetjih in vedno močneje trkajo na vrata soupravljanja. Volja po nenehnem, napredku ter čedalje večja skladnost med interesi posameznikov in družbe naravnost zahtevajo, da vrata vse širšemu soupravljanju povsod na stežaj odpremo. Da bi pa ta cilj dosegli, je treba da člane upravnih odborov, delavskih svetov in slednjega pripadnika naših delovnih kolektivov eko-nomsko-politlčno vzgajati, da bodo temeljito razumeli in uveljavljali svoje pravice glede soupravljanja. Le ob takem načinu dela, v katerem bo delavec seznanjen z vsemi problemi podjetja, ne bo več pojavov kakor so privilegiji, familuamost, protekcio-naštvo, samopašnost, dušenje kritike in podobno, kajti napreden in pošten delavec — takšni pa so v večini — jih s svojim elementarnim čutom za pravičnost ne bo dopuščal. Namesto tega se bodo še v večji meri razvijali zdrava kritika, tovarištvo in resnična demokracija. najtesnejše stike med delavsko samoupravo in občino Pravilni odnosi v podjetjih pa vodijo tudi do pravilnih odnosov med podjetji lin komuno, t. j. na pot razumevanja in spoznanja, da se družbeni položaj proizvajalcev ne ustvarja samo v podjetju, temveč v komuni kot skladni skupnosti proizvajalcev in potrošnikov. 2e obstoječe dobro sodelovanje med podjetji In občinami moramo razvijati naprej tako, da bomo imeli najtesnejše stike med organi delavske samouprave in občine, pni čemer naj postanejo sindikati in občinski zbori proizvajalcev tista vez, ki bo vsklajevala interese proizvajalcev z interesi občine. Pri tem pa mora zbor proizvajalcev prevzeti vso odgovornost za pravilno gospodarjenje v podjetjih, za pravilno usmerjanje skladov gospodarskih organizacij itd., ker se bo le tako uveljavil zbor proizvajalcev občine kot pomemben činitelj gospodarske politike v komunii. V tem primeru ne bo več vprašanja nepravilnih premij, grobnh neenakosti med poedinci, nesorazmerno visokih plač posameznikov, razmetavanja in podobno, danes še večkrat perečih problemov, kajti v povezavi med podjetji in občinskimi zbori proizvajalcev bodo vsa razpoložljiva sredstva uporabljena zanesljivo kar najbolj koristno ln pravično. V nadaljevanju je spregovoril tov. Kajtimiir tudi besedo o direktorjih naaili gospodarskih organizacij. To zato, ker se vedno še vse prepogosto čujejo na njihov račun posplošene kritike, ki nas odvajajo od tega, da bi napravili jasno ločnico med nekaterimi slabimi ter večino prizadevnih in dobrih direktorjev. Le-tem gre zasluga, da so znatno pripomogli k doseženim rezultatom. Vsekakor posplošene obtožbe ne vplivajo vzpodbudno na direktorje gospodarskih organizacij. Zaradi tega je treba v vsakem konkretnem primeru jasno oceniti, kaj Je resnično ln kaj ni ter ločiti anarhistične tendence od zdrave in konstruktivne kritike. Vodilnim upravnim in tehničnim kadrom v naših gospodarskih organizacijah pa je tov. sekretar priporočil, da lahko prav oni občutno pripomorejo k uveljavljanju delavskih svetov, s tem pa tudi k svoji lastni oceni o tem, koliko se ta aLi oni med njimi! trudi in koliko je uspel v razvijanju delavskega samoupravljanja ter v skrbi za boljše življenjske in delovne pogoje neposrednih proizvajalcev. »Skrb za človeka, za njegove delovno in življenjske pogoje, je danes za nas temeljno vprašanje,« je nadaljeval tovariš Kajtiimir iin dodal, kako so nekatere kriti ke na račun življenjske ravni večkrat zgrajene na nerealnih osnovah. Tega problema ni mogoče rešiti z enostranskim dviganjem plač niti z administrativnim zniževanjem cen, pač pa z večanjem delovne storilnosti, varčevanjem in podobno, skratka, sodelovati mora slednji dela zmožen državljan. Nekateri naši ljudje vse preradi pozabljajo na to, kako se je živelo pred vojno, in so slepi za vse, kar smo doslej že napravili za dvig življenjske ravni. In dalje: neprestano Širjenje investicij ogroža družbeni standard »Res je sicer, da bo naša splošna državna politika pripomogla k reševanju tega problema z odstranjevanjem obstoječih disproporcev v našem gospodarstvu, s smotrno politiko izvoza in uvoza, z investicijami v kmetijstvu, s predelovalno industrijo itd., toda vsi ti ukrepi ne morejo biti kaj drugega kot le dopolnilo in spodbuda povečani in racionalnejš1! gospodarski dejavnosti, kar pomeni, da je posebno spričo nenehnega povečevanja materialne baze našim gospodarskim organizacijam in komunam ključ za zvišanje življenjske ravni — Detajl z volitev novega komiteja: oko naše fotokamere je bilo nekoliko incliskretno in je posnelo delegata pri važnem opravilu — obkroževanju imen predlaganih kandidatov pri nas samih. Za naš okraj je takšna zavestna akcija toliko važnejša, ker spričo skokovitega industrijskega razvoja, ki smo ga v tako kratkem razdobju dosegli, danes že ne gre več zgolj za standard, temveč, če tega ne bomo reševali, že za vprašanje, če bomo sploh uspeli v celoti izkoristiti naše industrijske kapacitete. To poudarjam zaradi tega, ker danes mnogim komunistom in gospodarstvenikom še vedno ni jasno, ali pa iz ozkih partikularisUčnih razlogov nočejo videti, da neprestano širjenje kapacitet in ustanavljanje novih, večjih podjetij postavlja pred nas z vso ostrino vprašanje družbenega standarda. Pri tem ne gre samo za stanovanja. Stalen dotok nove delovne sile zahteva tudi novih šolskih, zdravstvenih prostorov, povečanja prometnih kapacitet, prehrambene mreže, obrti, uslužnostnih in komunalnih podjetij itd. Danes je torej sprejemljiva ln koristna le takšna iniciativa, ki pospešuje skladni razvoj našega gospodarstva in tako prispeva k dvigu življenjskega standarda. Iz povedanega izhaja, da so torej komuna in z njo vsi organi samoupravnih mehanizmov nosilci borbe za izboljšanje naše življenjske ravni. Važna naloga subjektivnih sil v komuni je torej v tem, da usmerja vse napore in sredstva skupnim nalogam in ciljem. Kar se tiče podjetij in njihove pomoči komunam, bodo morali bistveno pomagati delovni kolektivi, predvsem sindikati, Le-ti so doslej živeli vse preveč v in za podjetja, vtem ko njihove družbene vloge v komuni niso odigrali v želeni meri. Vključevanje delavcev v aktivnem reševanju problemov v komunah je gotovo prvi politični pogoj za harmonični razvoj komune in za najhi- trejše izboljšanje naših življenjskih pogojev.« V zvezi s komunalnim sistemom in smotrnim gospodarjenjem se je tov. Kajtiimir zavzemal proti delitvi oz. usmerjanju občinskih sredstev za zaprtimi vrati, v ozkem krogu ljudi. Naši delovni ljudje, ki ta sredstva ustvarjajo, so vsekakor upravičeni, da soodločajo o tem, kam se bodo usmerjala in kako se bodo uporabila ustvarjena sredstva. Pogoste kritike na administrativni aparat občinskih ljudskih odborov pa nam narekujejo, da moramo tudi ekspeditivnost, zakonitost in pravilen odnos do občanov izboljšati. To je seve v marsičem odvisno od kvalitete kadrov upravnega aparata. Zato morajo podjetja občinam pomagati pri reševanju njihovega kadrovskega vprašanja, ne pa — kot se je doslej že večkrat zgodilo, — da nekatera podjetja s preplačevanjem odtegujejo že tako redke strokovnjake iz aparata občinskih ljudskih odborov. Ob tako velikih nalogah občin mora biti skrb vseh občanov, da bo upravni aparat sposoben reševali in izvajati politiko občinskih ljudskih odborov. razvoj kmetijstva mora biti bistveno vprašanje nasiii komun V svojem poročilu o bodočih nalogah ZKJ koprskega okraja je tovariš Kajtiimir posebno poudaril naloge, loi so v zvezu z razvijanjem kmetijstva. Dejal je, da že vsebinska stran zasedanj ljudskih odborov kaže na določeno zapostavljanje kmetijske problematike pred ostalimi gospodarskimi vprašanji. Kmetijska proizvodnja, odkup, cene,, dotok kmetijskih pridelkov na tržišče in v predelovalno industrijo, izkoriščanje vseh možnosti, ki nam nudijo pogoje za razvoj kmetijstva v našem okraju, je treba uvrstiti med bistvena vprašanja naših komun. Le-te se morajo posebno zanimati za to, kako se bodo uporabljala čedalje večja sredstva, namenjena kmetijstvu. Ta skrb pa bi se morala odraziti v konkretnih nalogah in planih občinskih ljudskih odborov. Tudi zbor proizvajalcev bi moral v enatai meri kot za industrijsko proizvodnjo in razvoj socialistični! odnosov v industriji skrbeti tudi za razvoj proizvodnje in socialističnih odnosov na vasi. Dogaja pa se nam, da vlada brezbrižen odnos do neobdelanih površin, imamo pojave slabega gospodarjenja v zadrugah in pa nepravilnega izkoriščanja družbenih sredstev za kmetijstvo, zadruge morajo z odkupom, kooperacijo, strojnimi in drugimi agrotehničnimi silami materialno spodbujattl individualnega proizvajalca. Naš okraj ima še velike možnosti za razvoj povrt-ninarstva, živinoreje in vinogradništva. To dejstvo se odraža v čedalje večjem interesu za kooperacijo, saj je lahko z večjimi donosi, ki jih je mogoče doseči na ta način, stimuliran sleherni proizvajalec. Mnogokrat pa leže vzroki za to, da kooperacija ne gre lnitreje naprej, v samih zadružnih vodstvih, ki marstikje zaostajajo za naprednimi težnjami zadružnikov. Družbeni plan našega okraja predvideva 20 "/o zvišanja kmetijske proizvodnje. To je velika naloga. Izvršili pa jo bomo, če bomo z vsemi silami razširjali nastopajoče oblike sodelovanja v proizvodnji, in če bomo dosegli, da bo sleherni proizvajalec sprejel naš družbeni plan za svojo obveznost in za svoj plan. S tem bomo največ doprinesli k izboljšanju življenjskih pogojev naših delovnih ljucll v mestu in na vasi, hkrati pa v odpravljanju zaostalosti naše vasi. naprej v borbo za mir in socialistične odnose v svetu v nadaljevanju je tovariš sekretar posvetil dober del svojega poročila uveljavljanju smernic znanega pisma CK ZKJ. Pismo je predvsem napotilo za akcijo slehernega komunista na njegovem delovnem mestu, napotilo za samokritični: obračun s samim seboj, ne pa napotilo za splošno kritiko malomeščanskih kritlkastrov, ki zavestno skušajo vsako našo težavo in slabost Izkoristili v svoj prid. V zvezi s tem je tovariš Kajtimir govor.1 delegatom tudi o kadrovski h vprašanjih iin o nekaterih ncpravil- (Nadaljevauje in konec na 4. strani) Okrajne konference ZKJ v Portorožu so se udeležili tudi nekateri gostje. Del jih prikazuje naša slika. Od leve proti desni sedijo Milo Vižintin iz Nove Gorice, sekretar OK ZKJ Nova Gorica Tine Remškar, nato delegat Albin Dujc, predsednik OLO Koper, za njim pa član Izvršnega komiteja CKZKS in predsednik GOZSS Stane Kavčič, član CKZKJ Ivan Regent in član CKZKS Vlado Kozak Delegatke so se med odmorom zbrale na terasi pred veliko dvorano hotela Palače, v kateri je bila konferenca Volilna komisija sredi največjega dela, ko jo je presenetil vsepriču-joči objektiv našega sodelavca Delovno predsedstvo konference in sprednji del velike dvorana hotela Palače v Portorožu vied govorom člana Izvršnega komiteja CKZKS Staneta Kavčiča mm ■ ' --7'' ''''ijh NADALJEVANJE IN KONEC O DELU II. KONFERE NCE ZVliZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE OKRAJA KOPER □ ^ (Nadaljevanje s H. strani) nostih na tem področju, hkrati pa je načel vprašanje nezadostne skrbi, ki Jo kažejo nekatera naša podjetja Donavski Lloyd«. To je že druga teglenica te vrste, ki jo je piranska ladjedelnica zgradila za omenjeno družbo, hkrati pa tudi drugi veliki plovni objekt železne konstrukcije, zgrajen v tej ladjedelnici. Kot prvi, tako je bil tudi drugi tanker zgrajen v rekordnem času: v dveh tednih bo dograjena še tretja teglenica, zanjo in za pravkar splavljeno pa so začeli postavljati gredelj 22. septembra lani, ko je bila splavitev prve teglenice. »Donavski Lloyd« bo ladji prevzel, ko bo splavljena še druga. Nato bosta krenili na dolgo pot po Jadranskem, Jonskem, Egej-skem in Marmornem morju v črno morje, od tam pa v Donavo in Savo do Siska. Vsi trije tankerji so namreč namenjeni za prevoz nafte in njenih derivatov. Splavitvi rečne cisterne so prisostvovali delegati z okrajne konference ZK. Čast botrovanja lepemu novemu plovnemu objektu je pripadla enemu najzaslužnejših delavcev ladjedelnice. POMORSKI PROMET V KOPRSKEM PRISTANIŠČU V APRILU 1958 V mesecu aprilu 1958 se je mudilo v koprskem pristanišču skupaj 165 ladij s skupno 13.541 NRT. Ladje so pripeljale 2.213 ton blaga. V istem času je šlo skozi koprsko pristanišče 8.921 potnikov. To je samo nov velik uspeh v nenehnem razvoju piranske ladjedelnice. Lani, ko je ladjedelnica začela tudi z izdelavo železnih plovnih objektov, je ogromno povečala svojo realizacijo. Razvoj tega podjetja je razviden iz naslednje tabele: Število Opravljenih zaposlenih norma-ur 1953 169 243.000 1954 160 219.500 1955 175 287.200 1956 209 291.660 1957 332 500.050 Za letos znaša plan 550.000 NU pri 376 zaposelnih, do leta 1961 pa naj bi proizvodnja narasla na približno 700.000 NU. Takrat bo v ladjedelnici zaposlenih predvidoma 580 delavcev. Jule Pogled iz ladjedelnice na novi tanker, ki je v soboto zaplaval in zdaj čaka še dvojčka, dai se mu v\ kratkem pridruži, nakar ju bo prevzel naročnik Dunavski Lloyd. To je spet nova in velika delovna, zmaga kolektiva Remontne ladjedelnice Splošne plovbe v Piranu in znova potrjuje, kako pravilna je bila odločitev o nadaljevanju ladjedelniške tradicije ob našem morju Politični razvoj v zadnjih letih na obmorskem predelu republike Slovenije je povzročil velike spremembe tudi v gospodarstvu teh krajev. Industrija se je začela razvijati z znatno hitrejšim tempom kot v ostalih krajih, da bi vsaj delno bilo odstranjeno nesorazmerje, ki je nastalo zaradi negotovega stanja do priključitve bivše cone B k Jugoslaviji. Razvoj industrije pa je neposredno vplival tudi na povečanje prometa. Pri tem je bii dan v začetku večji poudarek razvoju kopnenega prometa, medtem ko je pomorski celo nekoliko zaostal. Tako stanje si je mogoče razlagati: bivša cona B ni imela dobrih zvez z ostalimi kraji Slovenije in Hrvatske ter je bila dobava potrebnega blaga za obmorske kraje izvršena v znatni meri po morju. Zato je bil zabeležen pomorski promet v pristaniščih Slovenskega Primorja v tistih letih skupno nad 100.000 ton na Prav v teh nekaj dnevih je v naših slovenskih pristaniščih kar živahno — mar naj bi bilo to naznanilo krepkejšega razmaha pomorskega prometa na sploh? Tega še kar pogostega in že skoraj rednega prihajanja tovornih ladij že ne moremo več imeti le za posamezne lastovke, marveč je to že napoved prave pomladi v našem pomorskem prometu, V torek in sredo se je mudila v izolanskem pristanišču grška tovornjača »Kristina«, s katere so preložili tovor na kamione in prikolice podjetja Intereuropa, ki ga je nato odpremilo dalje. Razkla-dalna dela zdaj že redno opravljajo v največje zadovoljstvo naročnikov novo podjetje Pristanišča Koper. Mednarodno spedicijsko in prevozniško podjetje Intereuropa pa ima v načrtu te dni še nekatere druge ladijske prevoze. Tako bo neka italijanska tovorna ladja odpeljala v ponedeljek iz Kopra večji tovor lesa na Bližnji vzhod (Beiruth, Libanon). Les je slovenska produkcija in ga izvaža podjetje Slovenija les iz Ljubljane. Prav tako bo te dni odpeljala iz Kopra naša ladja Drina (ali pa Morava) 500 ton krompirja lanske slovenske produkcije. Pri tem je treba omeniti še to, da ima razen Kopra kot pristanišča od tega korist tudi Kozina kot železniška postaja. Tamkaj je namreč treba krompir spraviti iz železniških vagonov v vreče in te potem zašiti, kar lahko opravi domača delovna sila. Razen tega bo treba sčasoma na Kozini sploh misliti na rednejšo delovno garnituro za razklaaalna in prekla-dalna dela za račun Intereurope. Bližina morja in nevzdržno razvijajoči se pomorski promet v naših pristaniščih torej že začenja pozitivno vplivati tudi na neposredno zaledje. Naj bodo ti prvi znaki res tudi napoved svetlejših dni za naš pomorski okraj, ki smo se ga doslej kot takega vse premalo zavedali. leto, celo nad 160,000 ton. Po priključitvi teh krajev k Jugoslaviji je bila prva skrb, kako izboljšati cestno povezavo. Začela se je graditi cesta Koper—Senožeče, ki bo v letošnjem letu popolnoma dograjena. Vzporedno s tem pa je naraščal prevozni park avtomobilskih podjetij, ki je prevzemal čedalje večji delež v prometu blaga. Čeprav je promet blaga od leta 1953 naraščal, je pomorski promet v primerjavi z leti do 1950 padal .in se ustavil pri 40—50.000 ton letno v vseh pristaniščih na slovenski obali (Koper, Izola, Piran, Portorož). Vendar bi razvoj prometa ne šel po pravilni poti, če bi ne upošteval tudi. možnosti raz,voja prometa po morju, Vse dežele v svetu, ki imajo vsaj malo obale, se trudijo za 'izkoriščanje morskih potii, zaradi tega je razumljivo, da se tudi Slovenija orientira na pomorske prevoze in sploh, da najde pomorstvo večjo veljavo kot doslej, ko je prevladovala kopnena mentaliteta. Pri tem ni zadosti, da se ustavimo ob prvem uspehu, ki smo ga dosegli z uveljavljanjem podjetja »Splošna plovba« v Piranu. Ker so se nam uresničile dolgoletne želje, da najdemo svoje mesto ob morski obali, moramo tu najti tudi naravno izhodišče na morje — pomorsko pristanišče. Geografski, ekonomski in vsi ostali pogoji so omogočili, da je zamisel o koprskem pristanišču začela postajati resničnost. Prvi temelji bodoče operativne obale mlade koprske luke so že zabeton/rani in ni daleč dan, ko bo lahko pristala v Kopru prva večja prekooceanska ladja — znanilka no-viih časov za Koper in za vso Slovenijo! Toda pri tem ni samo graditev obalnega zidu važna za tako velike spremembe. Pri gradnji pomorskega pristanišča, ki ne bo zajemalo samo lokalnega prometa, se pojavljajo druge mnogoštevilne zahteve, Predvsem se mora povečati kader pristaniških transportnih delavcev, nabaviti se mora oprema, ki mora biti glede na današnje stanje moderna in brezhibna, graditi se morajo tudd skladišča. V Kopru se nadalje pojavlja kot zelo važno vprašanje povezava pristanišča z železnico, Potrebno bo najtli mnogo sredstev za zgraditev železniškega priključka na progo Divača—Pulj. Povečala se bodo komunalna dela, razvile se bodo razne dejavnosti, ki bodo močno spremenile današnje lice Kopra. V preteklem letu je bMo ustanovljeno novo podjetje »Pristanišča Koper« z nalogo, da organizira luško-transportno dejavnost. Prvi sadovi so se že pokazal1;, saj je podjetje uspešno opravilo pretovorr.o usluge na P/l »BIHAČ« je 8. maja odpula iz Antwerpna za San Juan (Porto Rico). P/l »DUBROVNIK« je 15. maja priplula iz Dakarja v Anglijo, M/l »GORENJSKA« je od 9. maja na Reki, kjer naklada tovor za Aleksandri jo. P/i »GORICA« je 7. maja odplula iz Reke za Plymouth, kamor bo prispela predvidoma 20. maja. P/l »LJUBLJANA« je danes, 16. maja, priplula iz Ravenne v Ždanov. M/l »MARTIN KRPAN« je na Reki, kjer manipulira s tovorom. P/l »NERETVA« je od 6. maja v Billinghamu, kjer raztovarja. P/l »POHORJE« je 14. maja priplula iz Rotterdama v New Orleans. P/l »ROG« je 10. maja odplula iz Londona, P/l »ZELENGORA« je na Reki, kjer naklada tovor za Kontinent. Novo poštno poslopje v Portorožu, o katerem smo že pisali v zvezi z v.vedbo avtomatske telefonske centrale, je tudi kot stavba v ponos najlepšemu obmorskemu letovišču dveh prekooeeanskih ladjah, čeprav še nima nobenih osnovnih sredstev in čeprav še nima svoje delovne sile. S primerno organizacijo obstoječih Zadrug pristaniških delavcev je bil storjen korak naprej. V kratkem bo to vprašanje dokončno rešeno z likvidacijo teh zadrug in z vključitvijo pristaniških delavcev v novi delovni kolektiv pristaniškega podjetja. Prispela bo tudi prva mehanizacija, in sicer avtodvigalo »Fiorentini« ter traktorji s prikolicami. V teku je tu-dli reševanje prenosa obalnih skladišč v upravljanje pristaniškemu podjetju. Ce omenimo še to, da bo vzporedno z gradnjo prve podetape operativne obale v dolžini 135 m zgrajeno tudi moderno skladišče z začetno površino cca 3.000 m: in da bo do konca leta nabavljena še preostala lahka mehanizacija, potem lahko računamo, da bo ob koncu leta postalo koprsko pristanišče močan člen v verigi jugoslovanskih pristanišč. To dejstvo je znano tudi ostalim pristaniščem in je bilo tudi sporočeno na redni letni skupščini Združenja jugoslovanskih pomorskih luk Podjetje »Pristanišča Koper« je postalo član tega združenja v decembru 1957. Sodelovanje je začelo takoj, saj lima podjetje mnogo problemov, ki mu jih Združenje lahko pomaga reševati. Doslej je bilo to sodelovanje tudi že obeleženo z raznimi uspehi, med katerimi je zelo važna dodelitev enega avtodvigala, ki ga bo podjetje prejelo te dni. Tako je podjetje »Pristanišča Koper« sodelovalo kot enakopravni član tudi na III. redni letni skupščini Združenja jugoslovanskih pomorskih luk, ki je bila v dneh 5. in 6. maja v Sibeniku. Skupščini so prisostvovali raznli predstavniki oblasti in ostalih organov, med njimi Marin Kastrapoli — član sekretariata za promet pri IS FLRJ, Vicko Krstulo-v.ič — član IS sabora NHH, Anastazije Spasič — sekretar Zvezne prometne zbornice, Duško Vrcelj — član predsedstva Centralnega odbora zveznega sindikata pomorskega gospodarstva FLRJ, kakor tudi predstavniki vseh včlanjenih jugoslovanskih pomorskih pristanišč. Koprsko pristanišče sta zastopala dva predstavnika. Delo skupščine je bilo zelo plodno. Ugotovljeno je bilo tudi, da je delo tega Združenja najuspešnejše med vsemi združenji pirometnega gospodarstva FLRJ, V diskusiji so bila obdelana razna vprašanja in problemi kot n. pr.: o nadurnem delu v pristaniščih v zvezi z novo Uredbo, ki omejuje tako delo, o priznavanju kvalifikacij luško-transportnim delavcem, o investicijski politiki v pristaniščih in o perspektivnem planu razvoja pristanišč do leta 1961, o načinu £1- nansiranja investicij. O teh vprašanjih in njih reševanju se bomo še oglasili v kasnejših člankih. Skupščina je ob koncu zasedanja sprejela več sklepov, ki jih bo moral novi Upravni odbor reševati, Za Koper pa je najvažnejše, da je skupščina priznala enakovrednost problemov koprskega pristanišča v odnosu do ostalih pristanišč ob jugoslovanski obali, kar je pokazal tudi novi upravni odbor ob konstituiranju, ko je bilo sklenjeno, da bo prva seja Upravnega odbora v Kopru in da bo na tej seji razprava o zahtevi koprskega pristanišča, da se železniškim postajam v Kozini in Podgorju prizna značaj pristaniških postaj z vsemi olajšavami v prevoznih tarifah. Čeprav Koper s svojim pomorskim prometom ne predstavlja danes močnejše udeležbe v skupnem jugoslovanskem pomorskem prometu, pa je s priznavanjem koprskega pristanišča kot enega izmed važnih jugoslovanskih pristanišč doseženo mnogo, saj bo prav to omogočilo boljši in hitrejši razvoj koprskega pristanišča, ki se bo tako v bližnji bodočnosti uvrstil tudi dejansko po opravljenem pomorskem prometu med največjo jugoslovanske luke. Tako bo Koper opravil svojo zgodovinsko nalogo, da se kot slovensko »okno v svet« pridruži naporom za krepitev jugoslovanskega gospodarstva in povečanju pomorskega prometa. FREN SREČANJE S TRASO (Nadaljevanje s 7. strani) na cesti dogaja, ima v sebi poseben čar. Sproščen smeh brigadirjev ob njihovih šaljivih točkah, navdušeno ploskanje in krepki brigadirski »horuk« jim je najlepša nagrada in priznanje. Kakor prisega zvene njihove besede, ko se poslavljajo od nas: »Brigadirji s ceste Bratstva in enotnosti! Pionirji so ponosni na vaše uspehe. Ko bomo odrasli, bomo sledili vašemu "zgledu in darovali svoje mlade sile za blaginjo naše lepe in svobodne domovine.« V težko sivino pomladnega dne vihrajo prapori pionirskega odreda iz Velikega gabra in brigadne zastave I. primorske. Od močnih detonacij min se stresa dolina, nad njo pa se vzpenjajo jate splašenih ptic, Iti iščejo varno zavetje, * * • Velika Loka na večer pred VII. kongresom ZKJ. utrip praznično razpoložene Ljubljane je segel do nas. Poslopje zadružnega doma izginja v zelenju. Z električnih drogov po vasi vihrajo zastave, Desetorico brigadirjev, ki pripravljajo taborni ogenj, že lovi noč. Po osmi uri se povzpnemo na hrib. Brigadirji prešerno vriskajo, da odmeva daleč naokrog. Osrednja točka nocojšnjega programa je sprejem 20 mladincev v organizacijo Ljudske mladine. Med brigadirje so se pomešali domačini. Radi prihajajo lt našim tabornim ognjem, kjer nikdar ne zmanjka pesmi in šal, V dolini pod nami oglušujoče udarjajo petarde. Ogenj je zagorel. Predsednik mladinskega aktiva Ernest Štrukelj s prisrčnimi besedami nagovori novosprejete in jim razdeli izkaznice. Drug za drugim se luščijo iz teme in z rahlo zadrego stopajo v krog, ki so ga okrog ognja sklenili brigadirji. »Za novosprejete člane minerski pozdrav in trikrat hura!« »Hoooruk, hoooruk — buuum . . .!» Mar si je mogoče želeti lepših čestitk? « * * Nocoj je v Veliki Loki praznik. In praznik je vse prihodnje dni, ko v borbeni Ljubljani zaseda VII. kongres ZKJ. Toda praznik je samo v srcih, ki gorijo v ognju predanosti velikim idealom, Itajti jutri . . . da, jutri bodo glasneje kot kdajltoli vzdolž trase ceste »Bratstva in enotnosti« peli krampi najlepšo pesem, pesem dela: »Za Tita, za partijo, za enotnost naših narodov — tisoč in še enkrat tisoč novih kubikov!« • * • Velika Loka, 27, aprila. 2e od zgodnjih jutranjih ur je okrog zadružnega doma pravcati vrvež kakor v čebel-nem panju. I. primorska mladinska delovna brigada odhaja. Poslednjič vihrajo njene zastave v pomladnem vetru, zadnjič je slišati odmev tako priljubljene pesmi: »Na nebu zvezde že žarijo, Velika Loka pa še spi . ..« Iz daljave se čuje zategnjen pisk vlaka. Za trenutek srca otrpnejo, pogledi brigadirjev željno objemajo polja, prijazne hiše, iz katerih se vrtinci dim pod nebo, hrib nad vasjo, kjer so prižigali kres. Podoba Velike Loke, obžarjene s prvimi žarki vzhajajočega sonca, bD ostala nedotaknjena v njihovih srcih. S toplimi čustvi se bodo spominjali njenih prebivalcev, ki so to jutro prihiteli z vseh strani, da bi jim stisnili roko. Črna gmota leno zavija na postajo. Zavore vzdihnejo. V drobcih sekund se najdejo roke, oči postajajo vlažne, objemi tesnejši in prisrčnejši. Tako se poslavljajo le najboljši tovariši. Vlak je potegnil. Brigadirji so ostali sami. Toda, so mar res sami? Ne, niso, kajti spremljajo jih tople besede komunistov in vseh prebivalcev Velike Loke ter bližnjih vasi, ki so jih zapisali na spominsko diplomo mladim graditeljem: »I. primorski štirikrat udarni mladinski brigadi »Pinka Tomažiča« izrekamo javno pohvalo za dosežene uspehe pri delu, lepo moralno vedenje in utrjevanje tradicionalnega tovarištva, s čimer si je brigada ustvarila splošno javno priznanje v našem kraju , ..« Enakomerno udarjajo kolesa potniškega vlaka, ki prešerno drvi proti beli Ljubljani. Postojna. Nebo prekrivajo težki oblaki in grozijo odvreči neprijeten tovor. Na pešce, ki hitijo po ulicah, se sklanjajo zastave. Ob zvokih vojaške godbe korakajo skoz mesto brigadirji I. primorske. Na čelu se vije brigadni prapor in njegov leseni drog varno oklepajo žuljave roke zastavonoše Miroslava Sarčeviča. Rdeči trakovi se zibljejo v vetru. Štirje trakovi — štiri velike zmage. Ponosen in samozavesten je korak štirinajstih udarnikov. Udarniška značka krasi prsi požrtvovalnemu Gvidotu, komandirju IV. čete, vedno nasmejanemu Jožetu, komandirju III. čete, tihi, delavni Sonji, edini udarnici v brigadi, priljubljenemu bolničarju Antonu Ačku, prizadevnemu namestniku komandanta Antonu Barilleju, neumornemu Ernestu — sekretarju brigade, klenim ribičem Leopoldu, Janku, Ivanu iz izolskega kolektiva Riba, Janku Vidaliju. Slavku. Kovačeviču, pridnima kot mravlje . . . Tu stopajo vedno resni minerci: Jože, Arnaldo, Milan, Anton, Stane, Viktor, Ivan, med njimi udarnik Drago. Tudi na prsih komandanta se blešči značka. Brigadirji vedo, da tega priznanja nihče ni bolj zaslužil, saj se jim je od prvega do zadnjega dne ves razdajal. Postojna prisrčno pozdravlja mlado graditelje. Ne samo Postojna, Tam od Slovenskega Jadrana preko kamnitega Krasa, izpod Snežnika, Trente in Porezna, iz prebujajoče se Vipavske doline in Brd je dihnil val toplih pozdravov Primorski, ki jc vedno z odprtimi rokami sprejemala svoje najboljše sinove in hčere. i^AŠS K K A J I IN LJUDJE * NAŠI ECKAJS IN LJUDJE ★ NAŠI K K A J i IN L J U O J E ^ □ ^ Zapiski s prve seje novega delavskega sveta »Tudi železničarji bomo še bolj utrdili delavsko upravljanje. Pri tem pa moramo vsi sodelovati«. S temi besedami je nagovoril novoizvoljeni tridesetčlanski delavski svet železniške postaje v Divači namestnik predsednika DS Viktor Bembič. Ta misel se je kot rdeča nit vlekla tudi skozi vsa poročila in razpravo o delu prejšnjega delavskega sveta in njegovega upravnega odbora. Malokateri potnik pomisli na probleme, s katerimi se ukvarjajo železniški kolektivi. Teh problemov — splošnih in specifičnih — je na pretek. S stališča delavskega upravljanja predstavlja težavo že sama organizacija železnic. Nižje enote so organizacijsko povezane z višjimi, kar je po ..eni strani razumljivo, po drugi pa predstavlja oviro pri odločanju posameznih kolektivov, zlasti ko Minuli teden je spet neizprosna bela žena posegla s svojo lioso med nas in iz naše srede iztrgala hrabrega In požrtvovalnega sina svoje domovine, ki jo je neizmerno ljubil in za njeno svobodo žrtvoval svoje osebne interese, svoje zdravje in končno svoje življenje: umrl je Anton Brajnik — Matiš po partizansko. Brajnik je bil kmečko dete. Rojen Je bil leta 1892 v Domju pri Trstu. Ker za vse ni bilo doma kruha, se je Izučil za zidarja. Že v rani mladosti je okušal vse tegobe proletarskega življenja in se je kot pravi sin svojega ljudstva kmalu vključil v delavske organizacije tedanje dobe v Trstu in po svojih skromnih močeh pomagal vzdrževati slovensko delavsko misel v svoji okolici in predvsem družini. Začetek upora proti osovraženemu fašističnemu okupatorju v Jugoslaviji Je tudi Brajniku pomenil odrešilni boj za svobodo slovenskega ljudstva na Tržaškem. Že leta 1942 se je vključil v NOB pod ilegalnim imenom Matiš. Delal je kot politični aktivist v Trstu in okolici vse do osvoboditve. Marca 1944 ga vidimo kot člana okrožne gospodarske komisije za Slovensko Istro — v njej je vodil referat za finance. Avgusta 1944 je postal referent za domačo produkcijo v gospodarski komisiji socerbskega okraja lin je v tem svojstvu storil izredno veliko za preskrbo naše vojske. Usoda pa mu ni prizanesla. Skoraj tik pred osvobodttvijo so ga ujeli fašistični krvoloki in ga nekaj tednov zverinsko mučili v zloglasnih tržaških zaporih. Iz njih so ga rešile partizanske enote 30. aprila 1945. Takoj naslednjega dne je bil na seji soccrb-skega okrajnega NOO imenovan za poverjenika za sodstvo. Življenje je bilo pokojnemu Brajniku zelo nemilo. Ko so fašistični elementi v Trstu leta 191G-47 spet močno dvignili glave, so začeli preganjati tudi Matiša, saj je bil po svoji delavski zavednosti In slovenskem patriotizmu tamkaj zelo poznan. To je šlo tako daleč, da so mu fašisti priskutili rodno mesto in se je umaknil v tedanjo cono B STO. Od tu ga vsi poznamo po njegovem delu in življenju, zato nam je hudo za njim. Bil je tovariš, prijatelj v stiski, požrtvovalen član skupnosti — z eno besedo: pravi človek današnjega časa, človek, kakršnega je lahko rodilo in vzgojilo le trdo življenje, kakršen je lahko izšel le iz nadčloveškega boja za obstanek proti vsem nasprotnim silam. Ta boj pa je terjal svoje in je tudi Brajniku pustil tragične posledice: zahrbtna bolezen mu je po neznanskem trpljenju prestrigia življenjsko nit. Anton Brajnik je že za življenja dobil za svoj doprinos svobodi močno priznanje hvaležne domovine. Bil je odlikovan z Redom bratstva in enotnosti II. stopnje, z Redom zasluge za narod III. stopnje, z Redom dela III. stopnje in z Medaljo za hrabrost. Umrl je človek. Žalujemo za njegovim vedrim nasmehom in vsekdar prijazno besedo. Odšel je Anton Braj-nik-Matiš izpred naših telesnih oči, njegov duh in spomin pa bo še dolgo živel v nas in med nami! rb gre za koriščenje raznih skladov. Poseben problem predstavljajo prejemki, saj je povprečje plač železničarjev na 18. mestu v primerjavi z drugimi delovnimi kolektivi. Kolektiv železniške postaje v Divači, ki šteje 261 članov, ima razen omenjenih splošnih še svoje posebne težave, o katerih so obširno razpravljali tudi na prvi seji novoizvoljenega delavskega sveta. Najbolj pereč problem je stanovanjsko vprašanje. Večina železničarjev se namreč vozi iz vseh smeri: od Štanjela, od Pulja in Ljubljane. Vožnja jih utrudi in na delo prihajajo več ali manj nespočiti. Zato beležijo tudi precejšnje število nezgod. Tako jih je bilo leta 1956 trinajst, lani 18, v prvih štirih mesecih letos pa že 12 osebnih nezgod. Seveda ni moč trditi, da so vse te nezgode posledica dolge in utrudljive vožnje na delo, saj statistika kaže, da je največ nezgod v nedeljah in ponedeljkih, ko nekoliko popusti delovna disciplina. Zato bo treba bolj kot doslej gojiti čut za disciplino in upoštevanje predpisov o osebni varnosti, so sklenili na tej seji. Tudi prostor za vlakovno osebje ne more nuditi zatočišča vsem, ki so po delu potrebni počitka, niti ni primerna soba za premi-kalno osebje. To sobo naj bi preuredili v čitalnico, premikalnemu osebju pa dodelili primernejšo. Delovni kolektiv te železniške postaje se je doslej zelo zavzemal za ureditev zdravstvene službe. Obratna ambulanta v Divači je v majhni neprimerni sobi in je namenjena za splošne preglede vsega železničarskega osebja in njihovih družin vse od Štanjela ter daleč proti Pulju. Zobozdravstveno ambulanto imajo v Pivki. Tako stanje pa je skoraj nevzdržno in zato je razumljivo, da si železničarji želijo skorajšnje reorganizacije lastne zdravstvene službe, ki jim bo omogočila koriščenje najbližjih splošnih zdravstvenih in zobozdravstvenih ambulant. Kdor je prisostvoval prvi seji delavskega sveta železniške postaje v Divači, je dobil vtis, da se bodo njegovi člani trdoživo borili za utrditev delovne discipline, za izboljšanje delovnih pogojev svojega kolektiva, za varnost potniškega in tovornega prometa — skratka za utrditev delavskega upravljanja v tej tako zelo pomembni železniški enoti. er~ Te dni stopajo pred naborno komisijo mladinci rojeni leta 1939. ftas-0 slika kaže nabornike pivške občine ob naboru, ki je bil v Pivki 8. in 9. tega meseca ci Letos bosta pivška in postojnska občina skupno ustanovili Vodno skupnost, katere dejavnost bo zajemala celotno ozemlje reke Pivke od Bača do Postojne in vse stranske pritoke. Ta organizacija se bo priključila okrajni Vodni skupnosti, njeni člani pa bodo podjetja, kmetijske zadruge in kmetovalci. Osnovna naloga novoustanovljene Vodne skupnosti bo redno oskrbovanje pivškega področja s pitno vodo. Načrti za to so že izdelani v različnih variantah, sedaj pa jih bodo v Postojni vskladili. Ti načrti predvidevajo zgraditev vodovoda iz Planine, ki bi v zadostni meri preskrboval ŠTUDENTJE SMO — V TOLMINU MKUD tolminskega učiteljišča je v soboto, 10. t. m., uprizorilo Bučarjevo opereto ŠTUDENTJE SMO pod vodstvom prof. Lojzeta Krumbergerja. Poleg obveznega šolskega dela se dijaki tolminskega učiteljišča redno udejstvujejo tudi na kulturnoprosvetnem področju in vsako leto uprizorijo kako igro. Letos so občinstvo presenetili z uspelo opereto. Ste videli, kaj? Pa imamo poletje. Prišlo je tako nenadoma, da nas je res presenetilo. Prejšnji teden smo še razmišljali o drvih in premogu, zdaj se pa že namakamo v tisti slani luži in tekmujemo, kdo bo prej počrnel od pet do glave. Vročina pa prinaša tudi svoje nevšečnosti. Že ob njenem prvem napadu na Koper je skoraj v vseh naših gostilnah in dragih tekočih lokalih zmanjkalo piva. Ponekod so sicer imeli originalno plzenslco, toda to ni namenjeno proti vročini. Zaradi svoje cene — 150 do 180 din steklenica 3 del — namreč nič kaj hladino ne ZAHVALA ZA TOPEL SPREJEM Ko smo se brigadirke štirikrat udarne mladinske delovne brigade »Pinko Tomažič« vrnile z gradnje avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti na svoja delovna mesta v Izolo, smo doživele prisrčen sprejem, ki nam ga je priredil delovni kolektiv tovarne »Argo« v Izoli. Zato se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam to presenečenje pripravili, predvsem pa vodstvu podjetja in direktorju Francu Karu. Ob tej priložnosti pa obljubljamo, da bomo še bolj vestno kot doslej izpolnjevale vse naloge, ki stojijo pred nami. PIVKA Dne 6. maja smo v Pivki prisrčno sprejeli Štafeto mladosti, ki je prišla iz Ilirske Bistrice ter nadaljevala pot proti Postojni in Razdrtem, kjer se je združila z glavno štafeto. Štafetno palico so od Pivke do Postojne nosili tekači naše občine. Za sedaj še ni znan spored prireditev ob Dnevu mladosti, zato upravičeno z nestrpnostjo pričakujemo, kaj bo v pivški občini v počastitev tega velikega praznika mladine. vpliva, rekel bi skoraj, da človeku prej postane vroče, ko zve za ceno. Toda pustimo to, saj nisem proti konkurenci. Kar sem napisal sem najrisal samo zato, ker imam namen ostati zvest Unionu — vsaj dokler bo cenejši. Obračam se torej na naše gostinske forume v imenu pivopotrošnikov z normalnimi žepi, naj poskrbijo, da ne bomo ostali še večkrat v poletni vročini brez »tozadevne« domače pijače. S poletjem in z njim najtesneje povezanimi vročimi dnevi, se pri nas v Kopru še stopnjuje tudi potreba po primernem letnem kinu. Naš je namreč še zmeraj v »remontu«. Že marsikateri vnet obiskovalec kina mi je dejal, naj malo podrezam, češ da se že kak mesec vrtijo tam okrog, pa ni še nič kaj videti, da bi nameravali skoraj končati. Tudi po mojem skromnem mnenju traja vse skupaj res precej dolgo. Vendar moram pripomniti, da se zadnje dni delo nekako hitreje odmika, čeprav gradijo tako rekoč peš, to je brez kakršnekoli mehanizacije. Se k Odpadu sem stopil, da bi videl, kaj vse ljudje znosijo tja. Med velikim »asortimentom« vseh mogočih odpadkov in stare šare, ki ji je res mesto edino pri Odpadu, pa sem videl tudi nekaj lakih reči, za katere moja skromna pamet ni mogla dojeti, zakaj in kako so prišle tja, kjer so. Med temi je lepo število zavojčkov skal za radijske sprejemnike. Te lepe steklene tablice so popolnoma nove, ker so zavojčki še originalno pakirani. Na njih je letnica 1957, kar pomeni, da so na skalah imena postaj in valovne dolžine napisane po zadnji razdelitvi. Zavojčki so tudi nepoškodovani. In, kar je pfi vsem najlepše: skale so — uvožene. Nič na rečem. Rad bi sa.m.o poznal tistega, ki uvaža za Odpad. Pozdravljeni Vaš Vane pivško področje s pitno vodo. Kaže, da bodo pripravljalna dela kmalu zaključena, tako da bodo lahko že v bližnji bodočnosti začeli s prvimi gradbenimi deli, le če bodo zbrali dovolj denarnih sredstev. Razen tega bo Vodna skupnost skrbela za čiščenje in reguliranje ponikalnice Pivke, urejevala bo vaške vodnjake, gradila nove ter nadzorovala kanalizacijo v obeh občinah. O pomenu te važne gospodar- ske organizacije bo v kratkem govora tudi na zborih volivcev na katerih se bodo volivci ptv drobno seznanili z nalogami, ki jih ima Vodna skupnost, in tudi s problemi, ki jih bo morala prvenstveno rešiti. Predvidevajo, da bo Vodna skupnost razpolagala z 9 do 10 milijoni dinarjev letno. Ta sredstva bodo v glavnem ostvarila podjetja obeh občin, kmetovalci sami pa bodo prispevali približno milijon 600 tisoč dinarjev. s, M. Predzadnji dan preteklega meseca se je zgodila ob 20.30 na glavni avtomobilski cesti pri Dekanih huda prometna nesreča. Pod kolesa poltovornega avtomobila Mestnih trgovin iz Postojne je prišel po lastni neprevidnosti 65-letni Henrik Bertok iz Dekanov. Voznik motornega vozila Andrej Čuk je poskusil vse, da bi se izognil trčenju, katerega posledica je bila Bertokova smrt kljub takojšnji zdravniški intervenciji. Šestnajstletna dijakinja Nada Rodela je v trenutku nesreče sekala nedaleč proč drva. Videla je pešca in avtomobil, ki je vozil za njim. Videla je tudi, kako je pokojni neprevidno prečkal cesto. Takoj, ko se je nesreča zgodila, je stekla domov po kredo in kot edini očividec, ki je prihitel na kraj nesreče, je s kredo na cesti označila sled avtomobila pred in po trčenju, lego ponesrečenca in lego njegove kape. Tako je preprečila, da bi vozniki drugih vozil, ki so takrat vozili mimo, zbrisali najvažnejše elemente za ugotovitev vzrokov nesreče, preiskovalnim organom pa je močno CEMU ZAVLAČEVANJE 2e leto dni so v Pivki prazni prostori, kjer je imel svojo delavnico tamkajšnji fotograf. Ti prostori niso primerni za stanovanje, lahko pa bi jih uporabili za društvene prostore avto-moto društva. Pa tudi fotoamaterji, ki so preteklo zimo uspešno zaključili teoretski del tečaja, bi lahko v teh prostorih našli možnost za praktično delo. Skoraj nerazumljivo je, zakaj mladinska organizacija ni storila vsega, da bi pivški mladinci in mladinke končno vendarle dobili prostor, kjer bi se razživelo delo ljudske tehnike. Zato velja takoj odločiti: ali naj omenjene prostore zasede naslednik prejšnjega fotografa ali naj bodo dodeljeni tistim, ki bi jih s pridom izkoristili. S." M. KOŠANA Mladinci in mladinke iz Ne-verk, Košane in okoliških vasi bodo, če bo šlo vse po sreči, že v nedeljo priredili mladinski večer, na katerem bodo nastopile po sistemu prireditev: Pokaži kaj znaš! številne mladinske ekipo in neznani talenti. Ta večer bo prijetna novost za naše kraje. Prireditelji večera so prepričani, da jim bodo pri uresničitvi njihovega načrta pomagale razne množične organizacije in delovni kolektivi. olajšala delo. To dejanje kaže, kako koristna je vzgoja o cestno-prometnih predpisih in o ukrepih, ki jih moramo izvajati takoj po nezgodi, če hočemo, da se osvetlijo vsi tisti elementi, ki so najvažnejši za ugotavljanje kako, zakaj in kdaj. Dijakinjo Nado Rodela pa je treba še posebej pohvaliti za njeno duhaprisotnost in požrtvovalno sodelovanje s prometnimi organi LM, katerim je nazorno in točno tolmačila ves potek nesreče. Brez dvoma je to doslej edinstveni primer te vrste V naši državi. SPOMENIK NOB NA NANOSU Pretekli petek je občinski odbor Zveze borcev v Vipavi razpravljal o nujnosti postavitve veličastnega spomenika padlim partizanom na Nanosu. Mogočni Nanos je bil namreč zatočišče prvih partizanov na Primorskem in priča številnih partizanskih borb med narodnoosvobodilno vojno. Tudi prvi večji oboroženi spopad med partizani in okupatorji na Primorskem je bil na Nanosu. Zato je razumljivo, da naj bi v tej zibelki primorskega partizanskega gibanja postavili osrednji spomenik NOB za Primorsko, ki bi bil viden daleč okoli, ponoči, ko bi bil razsvetljen, pa celo s slovenske obale. Podrobno bodo o uresničitvi te velike zamisli razpravljali predstavniki okrajnih odborov Zveze borcev iz Kopra in Gorice na posebnem sestanku, ki bo 24. maja v Vipavi. Pobudniki gradnje spomenika pričakujejo, da jim bo uspelo začeti s pripravami za gradnjo spomenika brž ko bodo osvojeni osnovni elementi za njegovo postavitev. DIVJAŠKI NAPAD ALKOHOLIKA Delavec E. D. Iz Bosanske Krupe, star 28 let, je samovoljno zapustil delo ter se delj časa potikal po Kopru, pljančeval in z nedostojnim vedenjem vznemirjal prebivalce Kopra in okolice. Njegov najhujši izpad pa je bil 5. maja, ko ie v vinjenem stanju fizično napadel člstilko čevljev v Kopru Fikrišo Alilovsko. Vpričo mimoidočih jo je grobo žalil ter jo, sredi belega dne, v središču Kopra, pri restavraciji Turist, kjer čisti čevlje. pričel pretepati, ji razbil vse orodje ter ga delno zmetal v morje. Razen lažjih telesnih poškodb ji je povzročil precejšnjo materialno škodo. V svoji pobesnelosti bi verjetno napravil še hujša dejanja, da mu tega niso preprečili navzoči in uslužbenci Ljudske milice. To obsodbe vredno delanje E. D. je vzbudilo med prebivalci Kopra, ki so bili trenutno navzoči, veliko zgražanje ter upravičeno zahtevo po izreku take kazni, loj ga bo vedno opozarjala na dostojno vodenje. TELESNA VZGOJA * ŠPORTA š * TELESNA VZGOJ ispremensen© stanje w Primorski podzvezi V predzadnjem kolu nogometnega prvenstva v Primorski podzvezi sta glavna iavorita za prvo mesto Koper in Postojna prepričljivo premagala svoja nasprotnika. Koper je premagal Tabor s 5:1, Postojna pa Sidro s 5:2. Anhovo je premagalo Adrio s 3:0 (p. f.), medtem ko je Primorje poskrbelo za presenečenje in premagalo Branika na njegovem igrišču z 2:1. Kar smo že večkrat napisali, da bo potrebno za naslov primorskega prvaka čakati verjetno vse do zadnjega kola, se je res uresničilo. Koper ima sicer^točko prednosti pred Postojno, to*'i., če bi razpisali stave, bi bile "ife^e ugodnejše za Postojno. Koprsko moštvo je namreč zelo oslabljeno, kar se je pokazalo tudi v tekmi s Taborom. Če računamo, da je Primorje v odlični formi, je malo verjetno, da bo Kopru uspelo osvojiti v Ajdovščini obe točki. Malo pa je tudi verjetno, da bi Adriji uspelo premagati Postojno. V nedeljo bo torej Primorje odločalo, kdo bo primorski prvak in bo torej tekma seveda bolj zanimiva za Koprčane in Postojn-čane kakor pa za Ajdovce. Naj povemo še to, da si bo primorski RAZPIS za tečaj Politične šole pri CK ZKS (od 2. septembra 1958 do 30. januarja 1959) Tečaj Politične šole je namenjen predvsem delavcem In delavkam v industriji in kmetijstvu, ki že delajo v organih delavskega In družbenega upravljanja In jim je zato nujno potrebno osnovno znanje iz politične ekonomije in znanstvenega sooializma. Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah, tečajih, o osnovnem poklicu, zaposlitvi, višini mesečnih prejemkov ter tudi o stažu in funkcijah v političnih organizacijah in družbenih organih, pošljite do 25. VI. 1953 na upravo politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 39 in tudi na svoj občinski komite ZKS. Sola Ima tudi svoj internat za slušatelje, ki so doma izven LJubljane. O sprejemu v tečaj bo vsak posameznik pismeno obveščen, in sicer najmanj 14 dni pred pričet-kom tečaja. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole oziroma na občinskem komiteju svojega področja. prvalc priboril pravico do kvalifikacij za vstop v enotno slovensko ligo. Razen tekem Primorje—Koper in Adria—Postojna, bosta v nedeljo na sporedu še srečanji Tabor—Anhovo in Sidro—Branik. Lestvica pred zadnjim kolom pa je naslednja: Koper 13 10 1 2 41:15 21 Postojna 13 10 0 3 59:12 20 Branik 13 7 1 5 28:36 15 Primorje 12 6 1 5 29:20 13 Anhovo 13 5 2 6 26:31 12 Tabor 13 4 2 7 26:42 10 Adria 13 3 1 9 26:47 7 Sidro 12 2 0 10 22:54 4 Podobno kakor v Izoli so tudi v Kopru organizirali športna tekmovanja delovnih kolektivov. V Kopru se je prijavilo 15 sindikalnih podružnic za tekmovanja v šahu, streljajnju, balinanju, odbojki, vlečenju vrvi 6n nogometu.. Tekmovanje v šahu je že zaključeno z zmago koprskih novinarjev, v finale odbojkarskega turnirja pa so se plasirali Slavnik, Radio Koper dn gasilci. Finalna srečanja v drugih disciplinah bodo do konca maja. V Postojni pa tekmujejo delovni kolektivi v namiznem tenisu, odbojki, nogometu, streljanju in šahu. Doslej so zaključili tekmovanje v namiznem tenisu. Prvo mesto je osvojilo moštvo Komunalne banke, ki je premagalo vse svoje nasprotnike. Drugo mesto je osvojila gimnazijska sindikalna podružnica, tretje mesto pa trgovinska sindikalna podružnica. V streljanju z zračno puško pa je zmagalo moštvo Mestnih trgovin pred LIP in Komunalno banko. ŠAH NASLOV OKRAJNEGA PRVAKA BO PRIPADAL IZOLI ALI KOPRU Med tednom sta bila na sporedu še dva dvoboja v okviru tekmovanj za naslov moštvenega šahovskega prvaka koprskega okraja. Koper je prepričljivo premagal Sežano z 8:2, Izola pa prav tako z visoko razliko Portorož (7:3). Proti koncu tedna se bosta pomerila Koper in Izola. Pričakuje se zanimiva borba, saj so moči obeh moštev izenačene. Novici iz Pirana V nedeljo je bilo v Piranu okrajno prvenstvo TVD Partizan v malem rokometu za mladino in ženske. Ker drugih moštev ril bilo, sta se pomerila med seboj Piran in Koper. Najprej sta se pomerili ekipi starejših mladincev. Zmagali so prepričljivo domačini s 24:14. Za precejšnje presenečenje pa so poskrbela piranska dekleta, ki so najprej premagala prvo koprsko ekipo s 14:7, nato pa še drugo koprsko ekipo s 13:6. Koprčanke do zdaj niso imele resnega nasprotnika na Primorskem, nedeljsko tekmovanje pa je pokazalo, da so jih Pirančanke z marljivim treningom prekosile. Edino zmago so priborili Koprčanom mlajši mladinci, ki so premagali domačine s 13:10. V nedeljo, 10. maja, bo piransko društvo razvilo svoj prapor. Ob tej priložnosti bo celodnevni spored, ki bo obsegal naslednje točke: ob 8. url svečan začetek del pni urejevanju novega stadiona; ob 9, uri začetek okrajnega prvenstva v malem rokometu za člane; ob 11, uri nagradno tekmovanje ribiških čolnov pred piransko obalo; ob IG. uri razvitje društvenega prapora s telovadnim nastopom. Zvečer bo prosta zabava v društvenih prostorih. M, D. V šestnajstem kolu ljubljansko-primorske nogometne lige je Izola v Idriji visoko premagala Rudarja s 7:0. Čeprav so domačini nastopili z oslabljenim moštvom, je vendar Izola prikazala igro, ki ji daje mnogo izgledov, da se obdrži na petem mestu in si tako pribori vstopnico za enotno republiško ligo. Potrebno pa bo se- ZOPET GOZDNI POŽAR Prvega maja se je na Ravnah pri Slavini v pivški občini vnela gmajna. Vzroki požara za sedaj še niso popolnoma pojasnjeni, kaže pa, da gre za neprevidnost. Pogorelo je okrog 15 hektarov gmajne in približno 10 do 12 hektarov mladih nasadov črnega in rdečega bora. Škodo cenijo na tri sto tisoč dinarjev. Požar je trajal več ur. Požrtvovalni domačini so ga pogasili šele proti večeru in obvarovali pred ognjem bližnji gozd. Lani je bilo v pivški občini 9 gozdnih požarov, ki pa so napravili škode le za 100 tisoč dinarjev, ker so gorele le gmajne. veda brezpogojno zmagati na domačem igrišču z Jesenicami ter skušati iztrgati točko Slovanu v Ljubljani. Nova Gorica je igrala v Ljubljani s Krimom ter neza-služeno izgubila z 2:3. Po poteku dogodkov na igrišču bi bolj ustrezal neodločen rezultat. Kljub porazu ima Nova Gorica še zmeraj izglede za eno od prvih petih mest, saj igra na domačem igrišču s Tržičem ter v Ljubljani z Ilirijo. Lestvica: Krim 16 12 3 1 42:16 27 Triglav 16 12 2 2 58:17 26 Grafičar 16 7 4 5 33:26 18 Slovan 16 7 3 6 32:33 17 Izola 16 7 3 6 30:34 17 N. Gorica 16 7 3 7 37:31 15 Jesenice 15 6 2 7 33:28 14 Tržič 16 4 5 7 22:42 13 Rudar 16 2 3 11 21:58 7 Ilirija 15 2 0 13 19:43 4 V nedeljo bo ig ral Rudar v Ljubljani s Krimom, Izola v Ljubljani s Slovanom, Nova Gorica pa doma s Tržičem. OTCOOOOOOOOOOOOCODOOOOOOOOOCOOOOOOOCXXJC^ Oglejte si v naših poslovalnicah v Kopru (knjigarna v Kidričevi ulici), Izoli in Piranu razstavljene PISALNE STROJE Prepričali se boste o zelo ugodnih nabavnih pogojih, saj lahko kupite portable pisalni stroj najboljših inozemskih znamk že za din 62.500.—, kar pomeni z obrestmi vred v 24-mesečnem odplačevanju po din 2.605.— mesečno. CZP »PRIMORSKI TISK« Založba »LIPA« Koper Č0000000000000000000000000000000000000000cxxwo0000000000000000000(xx>0000^^ x:XXXXOOOLXA^ KMETIJSKA ZADRUGA V MAREZIGAH RAZPISUJE MESTO UPRAVNIKA Pogoji: agronomska ali ekonomska fakulteta, srednja kmetijska ali ekonomska šola, ali nižja izobrazba in primerna praksa, na vodilnem mestu v kmetijski zadrugi ali na zadružni zvezi. Interesenti naj pošljejo kratek življenjepis o dosedanjih zaposlitvah in o strokovni izobrazbi na upravo kmetijske zadruge do 31. maja 1958, Plača po kolektivni pogodbi zadruge. naši filmi lioncc preteklega meseca je bila v Ljubljani svečana premiera novega slovenskega mladinskega filma DOBRO MORJE. Producent je bilo podjetje Triglav-fllm, snemali pa so ob dalmatinski obali in v studiih »Film servisa«. Osnovno filmsko zgodbo je napisal naš znani filmski delavec in režiser kratkih filmov Ernest Adamič. Pozneje so scenarij nekoliko predelali in poverili režijo Mirku Groblerju, ki je do zdaj snemal le kratke filme in je to njegov prvi celovečerni igrani film. Pohvale vredno je zlasti dejstvo, da smo dobili po »Kekcu« vendar spet dober mladinski film, vsaj tako so ga ocenili v LJubljani. Med igralci je s svojo neposrednostjo spet očarala zlasti mala Evelina Wohlfeiler, ki jo poznamo kot Lotti iz filma »Dolina miru«. Glavno vlogo v filmu nosi tudi oblastni izkoriščevalec mirne ribiške vasice hudobni Paškval, ki ga je upodobil znani igralec našega gledališča in filma Stane Potokar. Na sliki ga vidimo v njegovi gostilni, kjer streže gostom poštena in preprosta natakarica, ki jo igra Tocinovska. Paškvalovega nasprotnika v filmu Igra ribič Lozii, ki bi hotel osvoboditi vas nesramnega oderuhovega izrabljanja. Lik Loziča je izoblikoval Janez Vrhuvec, ki sodi med naše redke igralce, ki so se posvetili samo filmu. Glasbo za film »Dobro morje« je napisal Bojan Adamič, snemalec pa je bil France Cerar. Na ljubljanski premieri so se občinstvu predstavili nekateri glavni akterji filma. izadio-mm NEDELJA, 18. maja: 8.00 Kmetijska oddaja: »O problemih hladilnice v Dekanih — Kmetijska zadruga Kojsko« — 8.30 Jankovi-čeve vesele skladbe — 10.30 Reporter-jeve turistične beležke — 15.00 Vestii — 15.10 Pogovor s poslušala! — 15.15 Glasba po željah. PONEDELJEK. 19. maja: 7,15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesli — 13.30 Vesti — 13,40 Kmetijski nasveti: »Večja skrb varstvu krompirja« — 13.45 Igra Kmečka godba — 14.00 Ponedeljkove popevke — 14.30 Športna oddaja. TOREK, 20. maja: 7,15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: »Zakaj moramo škropiti trte in krompir« — 13.45 Iz opernega sveta. SREDA, 21. maja: 7.15 • Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13.30 Vestii — 13.40 Kmetijski nasveti: »Pocenimo rejo svinj s pašo« — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Sola in življenje: »Praznik mladosti — Pošta«. ČETRTEK, 22. maja: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: »Pinoiranje breskev« — 14,00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivci: »Govori predsednik OLO Nova Gorica .inž. Karmelo Budihna« — 15.25 Zenslcl tercet: Dana Filipličeva, G. Ložarjeva in N. Podlogarjeva pojo slovenske narodne, na harmoniko spremlja Avgust Stanko. PETEK, 23. maja: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vestii — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: »Kako ravnamo z vinom čez poletje« — 13.45 popoldanske melodije — 14.30 Gospodarska oddaja: »Kaj je pokazala dosedanja kontrola cen«. SOBOTA, 21. maja: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13.30 Vesti — 13,40 Kmetijski! nasveti: Zakaj poginjajo prašiči čez noč« — 14.30 Kulturni obzornik: »Vzgojni problemi naše šolske mladine« — 15,25 Slovenske narodne izvajajo Dana Fillplič. Franc Koren in Avgust Stanko. SEČOVLJE: 17. maja sovjetski barvni film SKRIVNOST DVEH OCEANOV, 18. maja ameriški barvni film POT V HOLLYWOOD, 22. maja češki barvni film DOBRI VOJAK SVEJK, ŠMARJE: 17. maja ameriški barvni flilm POT V HOLLYWOOD, 18. maja sovjetski barvni film SKRIVNOST DVEH OCEANOV, 21. maja češki barvni film DOBRI VOJAK SVEJK. ŠKOFIJE: 17. maja mešani črtani program MALA LAŽNIVCA. 18. maja madžarski film VRTINEC, 21. maja ameriški film MAŠČEVALEC IZ DALLASA. DEKANI: 17. maja madžarski film VRTINEC, 18. maja črtani program MALA LAŽNIVCA. POSTOJNA: 17.'in 18. mala ameriški barviti film VERA CRUZ. 20. in 21. maja ameriški film URE OBUPA, 22. in 23. ameriški film TUJEC JE POZVAL. SEŽANA: 17. in 18. maja francoski film RDEČE IN ČRNO I. del, 20. in 21. maja ameriški film NEDOLŽNO OBSOJEN, 22, in 23. maja ameriški film MARTI. ZAPOZNELA ČESTITKA ZA PRVI MAJ S prijaznim pismom smo prejeli zaprosilo in zapoznelo čestitko za prvomajske praznike: Lepo prosiva za naslednjo objavo: »Vse domače, sorodnike in prijatelje ter posebno neimenovana dekleta lepo pozdravljata in jim želita vse najboljše za Prvi maj voiaka Gabrijel Dobrila in Jože Kastelic iz V. P. 8775 Sarajevo.« KOPER: IG., 17. in 18. maja češki barvni film DOBRI VOJAK SVEJK, 19. in 20. maja francoski film KROJAČ ZA DAME, 21. lin 22. maja jugoslovanski film MRE2A, IZOLA: 17. in 18, maja amerlškll barvni film Cinemascope TRIJE NOVCICl V VODNJAKU, 19. in 20, maja ameriški barvni film MAŠČEVALEC IZ DALLASA. 21. maja ameriški barvni film FANT IZ OKLAHOME, 22. in 23, maja japonski flilm SEDEM SAMURAJEV, PORTOROŽ: 17. maja ameriški film TARZAN V PUŠČAVI. 18, maja ameriški barvni film PESEM ZLATEGA ZAPADA, 20. maja poljski film KARIERA, 21. maja ameriški barvni film TO SE IMENUJE ZORA, 22, maja italijanski barvni film ODISEJ. PIRAN: 17. maja ameriški barvni film PESEM ZLATEGA ZAPADA, 18, in 19. maja ameriški film TARZAN v PUŠČAVI, 20. in 21. maja ameriški barvni film TO SE IMENUJE ZORA, 22. maja poljski flilm KARIERA. VESPE, AVTOMOBILE, KOLESA in ŠIVALNE STROJE, nove in rabljene, si oglejte brez obveznosti, različne nadomestne dele in razna darila z vsemi potrebnimi listinami, odpremlja najhitreje in daje vsa potrebna pojasnila tvrdka Beltram, Trst, Ulica Valdirivo 3, telef. 36-991. DVOKOLESA od 7.000.— dalje, ciklomotorjl od 44.000.— dalje ter Vespe, nove in rabljene, Vam nudi tvrdka Marcon, Trst, ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo. FOTO ATELJE V PIVKI popolnoma opremljen prodam po ugodni ceni zaradi selitve. Pismene ali ustne ponudbe na Emil Rebec, Koper, Čevljarska 18. Dne 30. aprila 1958 sem med potjo od Kopra do Hrpelje-Ko-zine izgubil žensko naročno uro znamke »Zenit«. Poštenega najditelja prosim, da uro vrne proti nagradi na naslov Godnič Adolf, Bcrtoki 8 ali pa naj pismeno obvesti, da jo dvignem osebno. POSLOVENIL RADO BORDON »Nikar se je ne dotikaj,« je rekla. Izpustil sem roko. Nasmehnila se je. »Ubogi dragi moj. Lahko se me dotikaš, kolikor hočeš.« »Vse bo še v redu, Cat. Vem, da bo vse spet dobro.« »Hotela sem ti napisati pismo, da bi ga imel, če bi se kaj zgodilo, toda nisem ga napisala.« »Hočeš, da pokličem duhovnika ali da pride kdo k tebi?« »Samo ti,« je rekla. Čez nekaj časa pa: »Ne bojim se. Samo sovražim smrt.« »Ne smete toliko govoriti,« je rekel zdravnik. »Prav,« je rekla Catherine. »Naj kaj storim, Cat? Lahko kaj storim zate?« Catherine se je nasmehnila. »Ne.« Potem pa je dodala: »Ne boš počel z drugim dekletom, kar sva delala midva, in ji ne boš govoril iste besede, kajne?« »Nikoli.« »Vendar hočem, da imaš druga dekleta.« »Ne potrebujem jih.« »Preveč govorite,« je rekel zdravnik. »Ne smete govoriti. Gospod Henry mora oditi. Pozneje se lahko vrne. Ne smete početi neumnosti.« »Prav,« je rekla Catherine. »Prišla bom ponoči k tebi,« je rekla. Govorila je z muko. »Prosim vas, stopite ven,« je rekel zdravnik. Catherine mi je namignila s pogledom. V obraz je bila siva. PEŠ IZ FRANCI,JE V ANGLIJO Vse za lepoto. Takole se mučijo ameriške in tudi druge milijonarke, da bi shujšale za kak kilogram in ohranile »linijo«. Da bi ugotovila, koliko morajo pretrpeti, se je temu podvrgla tudi neka ameriška novinarka, ki je komaj živa prišla izpod, številnih shujševalnih naprav PROMET REŠKE LUKE V LETU 1957 Po o-bjavljenih poročilih je reška luka lani v vsakem ozi-ru znatno prekosila promet iz leta 195G. V teku preteklega leta je priplulo na Reko 0592 ladij s 3.567.832 NRT. odplulo pa je 3518 ladij s 3.609.688 NRT. Skupni blagovni promet ie znašal lani 4,154.202 toni in je v primeri s prejšnjim letom narasel za 461,345 ton in to v vseh panogah. Najvišji je bil uvoz: 2,419.143 ton; sledil mu je tranzit: 972.978 ton: razvoz je zavzel 386.928 ton, izvoz pa ostalo. Potniški promet je zalel lani 1,137.636 oseb, skoraj 8G.000 ljudi več kot leto prej. V luškem prometu Reka nad-kriljuje Trst. POMORSKI ORJAKI Kot vse kaže, bodo največjo potniško ladjo na svetu, angleško »Kraljico Mary« kmalu zasenčili novi ploveči velikani. Iz Nizozemske namreč poročajo o začetku gradnje velikega tankerja za prevoz nalte z nosilnostjo 110.000 ton, obenem pa tudi o pripravah za gradnjo štirih potniških ladij po 120.000 bruto registrskih ton vsaka. POLICAJI — VLOMILCI Pet policajev mesta Musko-gee v državi Oklahoma (ZDA) so prejšnji teden aretirali, ker so ugotovili, da so izrabljali svoje službene nočne obhode za vlome v trgovine in druge lokale. Eden izmed petih aretiranih je bil nedavno odlikovan in nagrajen za dvajsetletno vestno službo. PRED ZARODKOM MOTORNEGA LETALA Okrog leta 1870 je neki protestantski škof obiskal rektorja znane ameriške univerze, V teku razgovora je škof menil, da je 7. izumi na svetu pri kraju in da ni več človeka, ki bi še kaj izumil. Profesor je bil drugačnega mnenja: »Cez petdeset let bo človek letel ko ptič!« Odgovor je škofa neprijetno dirnil; vznevoljen je dejal: »Letanje je predpravica angelov, gospod profesor! Kar vi trdite, je bogokletje!« Škof se je pisal Wright in .ie imel dva sinčka, po imenu Or-v.ille in Vilbur, Kakor znano, sta prav onadva izumila motorno letalo in se leta 1903 dvignila z njim na prvi polet. NOVI STROMBOL1 Filmska veličina Ingrid Berg-man se je s svojo najnovejšo ljubeznijo, Larsom Schmidtom, zatekla na švedski otoček Fjaellebaeka. Tamošnji domačini pa za »mladi par., niso bili nič kaj navdušeni in so svoj otoček nazvali »Novi Strom-boli«. Na vulkanskem Strom-boliju, italijanskem otočku, se je namreč pričela Ingrid ina ljubezen do Roberta Rosseili-nija. Težka izbira. Na nedavnih volitvah najlepše Dunaj-čanke je imela komisija velike težave. Med kandidatkami za prvo mestno lepotico jih je bilo namreč več, ki bi po mnenju komisije zaslužile ta naslov in zato se nikakor niso mogli -odločiti, kateri, naj ga dajo. Naposled so se ze-dinili za Ireno Shubert, medtem ko so nekaterim drugim določili ostala mesta po rangu z enakim številom točk Puljska ladjedelnica »Ulja-nik« :ie dobila iz inozemstva naročilo štirih ladij novega tipa za prevoz razsutega tovora. Novi tip je zasnova mednarodne organizacije Mac Gregor in odobren od LIoydovega registra in biroja Veritas. Ladje bodo imele po 18.400 ton nosil- UGNAL JE MALARIJO 20. avgusta 1897 je britanski vojaški zdravnik v Indiji Ronald ROSS skozi mikroskop odkril v želodčni steni moskita ducat okroglih celic, k>; so ga opozorile na prisotnost mala-rijsk1 h parazitov. To je bil velik dan za človeštvo! Odkrit je M povzročitelj malarije, ki je predvsem v tropsk'h deželah dotlej leto za letom ugonab-Ijala milijone ljudi. Ross se je ves posvetil pobijanju malarije. Rešil je nebroj človeštva. Za svoje odkritje in delo Je prejel Nobčlovo nagrado in mu je bilo podeljeno angleško plemstvo. Letos bo svet slavil stoletnico njegovega rojstva, LADJA SILI V VIHAR Druga največja potniška ladja na svetu. 81.000 tonska »QUEEN MARY., je nedavno zapustila ladjedelnico v Sout-hamptonu, kjer so ji vdelali štiri krmilne plavuti, ki naj bi preprečile vsako guganje ladie na valovitem morju. Da še prepriča, koliko nova naprava deluje, je kapitan takoj po ¡z-plavljenju odredil: »Smer v pr\*i vihar!« Pred sobo, na hodniku, sem vprašal zdravnika: »Moram nocoj kaj storiti?« »Ne. Tu ni ničesar storiti. Vas lahko spremim v hotel?« »Ne, hvala. Ostal bom še nekaj časa tu,« »Vem, da za to ni besed. Ne morem vam reči —.« »Ne,« sem rekel. »Tu ni kaj reči.« »Lahko noč,« je dejal. »Vas lahko spremim v hotel?« »Ne, hvala.« »To je bila edina reč, ki jo je bilo mogoče storiti,« je rekel. »Operacija je pokazala —.« »Ne želim govoriti o tem,« sem rekel. »Rad bi vas spremil do hotela.« »Ne, hvala.« Oddaljil se je po hodniku. Stopil sem k sobnim vratom. »Zdaj ne morete noter,« je rekla bolničarka. »Lahko,« sem odgovoril. »Ne morete še.« »Pojdite vi ven,« sem rekel. »Tudi druga bolničarka naj odide.« Toda ko sem ju prisilil, da sta odšli, ko sem zaprl vrata in ugasnil luč, ni vse to nič koristilo. Bilo je, kakor da se poslavljam od kipa. Čez nekaj časa sem odšel, zapustil bolnišnico in se v dežju vrnil v hotel. Konec »Tu zunaj bom,« sem rekel. »Nikar se ne vznemirjaj, dragi,« je rekla Catherine. »Prav nič me ni strah. To je samo grda prevara.« »Moja draga, pogumna in mila.« Čakal sem zunaj na hodniku. Dolgo sem čakal. Bolničarka je stopila skozi vrata in se mi približala. »Bojim se, da je z gospo Henry zelo hudo,« je rekla. »Bojim se zanjo.« »Je mrtva?« »Ne, toda v nezavesti.« Menda je imela en izliv krvi za drugim. Niso je mogli ustaviti. Stopil sem v sobo in ostal pri Catherine, dokler ni umrla. Bila je ves čas v nezavesti in ni trajalo dolgo, da je umrla. mačka « Potopljeni zakladi. V zalivu Vigo, ki leži v severozahodnem delu Španije, se je pred 250 leti potopilo nekaj ladij, natovorjenih z zlatom in srebrom. Ta zaklad so doslej skušali, že večkrat dvigniti, a brez us-peha. Pred kratkim so poskušali znova, toda namesto ladje z zlatniki so naleteli le na nekaj topov stare angleške fregate nosti ter brzino 14.5 m. milj, dolge bodo po 153 in široke po 21,3 m. Notranje bodo urejene na povsem nov način, kar jim bo omogočilo za 20 % večji prevoz žita od sedanjih ladij klasičnega tipa. zaradi česar se jim bodo tudi lotili dohodki lahko zvišali od 40 na sto milijonov funtov. V Severni Ameriki bodo te ladje zelo uporabne za promet po Velikih jezerih preko nove vodne poti Sv. Lovrenca. Nova naročila še nadaljnjih osem ladij istega tipa bodo predvidoma dobile ostale naše ladjedelnice, Čaka na pokojnino. O mezgi, ki jo vidite na naši sliki, razpravljajo na obrambnem ministrstvu v Rimu. Njen gospodar je namreč v njenem imenu, zaprosil vlado za pokojnino. To utemeljuje z zaslugami, ki si jih je mezga pridobila v bojih med prvo svetovno vojno » Divja Tako je ime 5G m dolgi in 9 m široki 673 BRT ladji za varstvo morskega ribištva Zahodne Nemčije, Spočetka je služila vojni mornarici, pred osmimi leti pa so jo predelali v sedanje namene. Modernizirana lin izredno praktično urejena nudi na videz neznatna orehova lupina na odprtem morju pomoč na prav različne načine. Na njej je bolnica z 32 posteljami, z operacijsko sobo, rentgenom, laboratorijem in zobno ambulanto. Tehnični pomožni službi so na voljo potapljaške in vlačilne naprave, podvodni rezalni gorilnik in reševalna črpalka, ima tudi priprave za gašenje požarov, dalje velike zaloge pitne vode ter poseben laboratorij za raziskovanja na polju morske biologije; skratka, »Morska mačka« je plavajoče skladišče nadomestnih delov. Seveda ladja ni brez vremenske postaje, ki je do začetka 1956. leta morski plovbi brezžično posredovala 27.297 vremenskih poročil in neviht-n"h svaril. Iz vseh navedenih razlogov je med pomorščaki na Severnem morju izredno popularna in priljubljena. Sa- mo kratek radiogram in mala nerodna ladja pohiti s svojo 24 glavo posadko na pomoč v nevarnosti ali nesreči. Tisoč konjskih moči ji tudi po razburkanem morju dovoljuje brzino 27 morskih milj. LETNO 18.000 GROZILNIH PISEM Policija v ZDA je imela lani kar dosti opravka z grozilnimi pismi, ki jih je prejel predsednik Eisenhower, skoraj 18.000. Aretiranih je bilo s tem v zvezi 66 oseb, ki pa so jih po preiskavi spet izpustili. Dognali so, da so bili grozilci večinoma duševno neuravnovešeni ljudje, zato tako visoka številka te vrste pisem ni dokaz, da bi bil Eisenhower manj priljubljen predsednik ZDA kot kateri koli drug pred njim. Pravijo, da je ta številka nekako letna norma grozilnih pisem. —• To je telefon za zasebne razgovore. OčLkar smo ga postavili tja, so se stroški znižali na polovico. Leteči lev. Ena izmed glavnih zanimivosti moskovskega cirkusa so levi, ki se sprehajajo po žici. Doslej namreč ni še nikomur drugemu uspelo, da bi te divje živali tako zdre-siral. Kot vidimo na sliki, se »akrobat« počuti kar varnega RAJ NA ZEMLJI Po mnenju francoskega pisatelja Pierra Daninosa bi človeštvo imelo na zemlji raj, če bi vse zdravstvene naprave postavim Američani, medplane-tarni promet organizirali Rusi, hotele vodili Švicarji, kuhanje oskrbovali Francozi in bi Angleži bili zaposleni z opazovanjem ptiičev. EIFFELOV STOLP BO SVEČANO RAZSVETLJEN Blišč bruseljske svetovne razstave je dvignil pariške mestne očete, da bodo po dvajsetih letih spet enkrat svečano razsvetlili Biffelov stolp, ki je na svetovni razstavi leta 1889 pomenil zanjo nekako isto kot danes v Bruslju Atomium. Za popolno iluminacijo stolpa je potrebno 170 žarometov. Poklicni holandski potapljač Viclor van Lent hoče v letošnjem poletju prepešačiti morsko dno med Francijo 'in Anglijo. Nadel si bo posebno potapljaško obleko, ki bo vzdržala vodni pritisk v globini 40 m . Za krepčllo bo vzel s seboj tekočo vitaminsko hrano. 32 km dolga podvodna pot čez Rolcavskl preliv ga bo vodila iz kraja Cap Gris Nez do Do-vra. Računa, da jo bo premeril v petdesetih urah. Sredstva za nameravani podvig zbira zdaj s podvodnimi predstavami. Spomer.lk Lajki. Nti.zo francoski) društvo prijateljev živali je pred dnevi odkrilo tale spomenik, posvečen Lajki in vsem drugim živalim, ki so se žrtvovale za znanost. Poročajo, da ob Veliki svečanosti ni šlo brez solz ,,. Manifestacija čistoče. Nad 10.000 pariških šolarjev je te dni preplavilo mestne ulice in nosilo transparente z napisi, s katerimi pozivajo prebivalstvo na red in snago. V to svojo veliko akcijo so vključili tudi čuvanje nasadov in se obenem slovesno zavezali, da ne bodo več pisali po zidovih