IZHAJA 08 f č ETPT KIH I | UREDNIŠTVO in UPR g 1 LJUBLJANA,8REG 10 1 ^ poSt predal št 345 f ž RAC POŠT, HRAN V 0 LJUBLJANI ŠT 15 393 g I J IV. leto PO§TNINA PLAČANA V GOTOVINI V Ljubljani, 14. julija 1932 H4. VII. 1932! IZ A B AVO | POSA Mt IMA | | ŠTEV. 2 DIN | g NAROČNINA I LETO g g 60, '5 lLTA <10, \ L E g g TA 20 DIN V ITALIJI g g NA LfTOAO l.EHAN Ž ^ CUI 60 f, AMERIKI 2 $ | Štev. 29 Milijonski zakladi zakopani v zemlji in potopljeni na dnu morja Iskanje zakladov preteklih stoletij in najnovejše dobe — Problemi za tehnike in starinoslovce — Obetajo se nam odkritja bajnih zakladov Vest, da je italijanska potap-ljalska ladja „A'rtiglio 11“ spravila na dan zlato, ki se je potopilo z angleškim parnikom „Egipt“, je obrnila pozornost sveta na neizmerne zaklade, skrite pod zemljo v štirih delih sveta in potopljene na dna morja. Že več ko 6000 let se človeštvo ukvarja s kopanjem zlata. Zlato ne zarjavi, se ne razkroji in ne izhlapi — in vendar so se izgubile v teku stoletij velike količine zlata, ki so si ga znali nagrabiti razni mogotci. Na premnogih krajih zemeljske oble in na morskem dnu leže velika bogastva, skrita v jamah, grobovih in razvalinah svetišč, kamor jih je človeška roka namenoma zakopala, ali pa so se izgubila zaradi naturnih ali pa vojnih katastrof. Prostrane azijske pokrajine od iranske planote pa tja do Kavkaza in Buhare, Samarkanda, Indije in kitajskega zapadaega Turkestana, so bile v starem in srednjem veku prizorišče roparskih vojn, in tam je tudi treba iskati skrivališča premnogih zakladov. Zgodovinarji so dognali, da je na primer Aleksander Veliki naplenil v treh vojnah za dvajset milijard Din dragocenosti. Petnajst sto let kasneje je iste pokrajine poplavil mongolski osvajalec Džingiskan, ki tudi ni odšel praznih rok. Komaj dve sto let za divjimi Mongoli je te pokrajine obiskal Tartar Tamerlan in odnesel in nagrabil vse, kar je mogel vzeti s seboj, ter potem zakopal na varnem kraju. A to še ni vse! V začetku osemnajstega stoletja je perzijski razbojnik Nadir-šah oplenil na svojih bojnih pohodih iste azijske pokrajine in nagrabil, kakor vedo zgodovinarji povedati, celo več, kakor poprej Aleksander, Džingiskan in Tamerlan. »v Zaklade Aleksandra Velikega iščejo danes zlasti na dveh krajih. Hovvard Carter, ki je odkril lu-tenkamnovo grobnico, misli, da je skrita Aleksandrova grobnica z njegovo krsto iz čistega zlata in vsemi njegovimi neizmernimi zakladi v maloazijskem mestu Soliju. Tako se je mesto imenovalo v dobi Aleksandra Velikega, pozneje so ji rekli Pompeiopolis, danes pa se turško imenuje Mezetlu. Iz starih listin in dokumentov sklepajo, da pride resno samo ta kraj v poštev kot grobnica Aleksandra Velikega, ne pa — kakor še vedno mislijo nekateri starinoslovci — tako imenovani „iskendski grob", ki je baje pod Nebi-Danielovo mošejo v Aleksandriji. Kopanje pod mošejo so Turki prepovedali, zdaj pa še za Aleksandrov grob zanima egiptski princ Omar Tusun in po njegovem nalogu je začel kopati pod mošejo italijanski profesor Breccia. Ko bodo ta dela končana, bomo šele vedeli, kako je z Aleksandrovim grobom. Vf Sovjetska Rusija tudi z vnemo išče zakladov v Aserbejrlžanu in Turkestanu: tudi tu gre za zaklade Aleksandra Velikega, in sicer za del plena, ki si ga je nagrabil na indijskih in perzijskih bojnih po- Potapljači se spuščajo v morsko globino po zaklad I Kopanje zakladov je posebno v Južni Ameriki zelo razvit šport hodih. Rusi pravijo, da so ti zakladi zakopani blizu mesta Baku, ob Kaspiškem morju, ki slovi po svojih petrolejskih vrelcih. Obenem iščejo sovjeti tudi Ta-merlanovo zapuščino. Kolikšni so ti zakladi, lahko presodimo iz zanesljivih zgodovinskih podatkov, ki pravijo, da je imel Tamerlan devetdeset slonov, obloženih z zlatom: vse to je nagrabil samo v Perziji. Skoraj ves ta zaklad je menda zakopan blizu Tamerlanovega trupla, truplo samo pa je pokopano v preprosti črni ebenovinasti krsti. * O zakladih Inkov, ki so jih baje rešili še pred Pizarovim prihodom v Ameriko, tudi še nič ne vemo. Najverjetnejše je, da so zakopani v Kordiljerih ali pa v nedostopnem tropskem pragozdu. Skoraj tragikomičen je položaj tisočev in tisočev mehiških delavcev in proletarcev, ki žive v okolici mesta Mexico. Natanko namreč vemo, da se je tam nekje potopil v takratnem slanem jezeru zaklad Azteka Montezume. Staro mesto Vfexico je namreč v 16. stoletju obdajalo še jezero, in ko se je hotel Cortes po nasipu, ki je držal čezenj. rešiti predi indijansko premočjo, ni izgubil skoraj vseh svojih ljudi, nego tudi najdražje — Mon-tezumov zaklad, ki je padel v jezero in ga še do danes niso dobili. Pozneje so jezero zasuli, na njem so zgradili borne hišice delavcev in kmetov in danes hodijo najsiromašnejši prebivalci Mexica po miljardnih zakladih... * Med vsemi dragotinami, ki jih je nagrabil Nadir-šah, je danes znan samo Kohinoor, najznamenitejši demant sveta. Nadirju ga je ukradel neki njegov vojak, pozneje pa je šel demant še skozi nešteto rok, preden je prišel v angleško krono, kjer je eden izmed najdragocenejših draguljev. Vsi drugi zakladi in dragulji pa še čakajo ljudi, ki jih bodo odkrili: zakladi Inkov in Aztekov, Hanibala in Džingiskana — prav tako kakor zakladi z zlatom obloženih ladij, ki počivajo ponekod več tisoč metrov globoko na morskem dnu. * Osemnajst milijonskih zakladov, kar jih samo zgodovina pozna! In v tem niso všteti manjši zakladi, ki so jih nabrali zasebniki iz veselja do zbiranja ali pa iz skoposti in jih potem skrili pred grabežljivimi nasledniki. Kopanje zakladov je še danes zelo priljubljen „sport“. Kolikokrat se razširi govorica, da je tam in tam skrit velik zaklad, — le človeka ni, da bi znal prebrati skrivnostna znamenja, ki kažejo pot do njega. Toda pri tem gre navadno če že ne za zavestne sleparije, pa vsaj za lahkomiselno početje. ki je že v naprej obsojeno na £ Pogled v skrivnostno globino morja, ki ljubosumno skriva svoje zaklade krnlj inflacije neuspeh. Zato pa je tem zanimivejše za današnjo toli stvarno in neromantično dobo, da je še toliko in toliko bajnih zakladov skritih na dnu morja ali pa zakopanih v skrivnostnih grobnicah. Le da jih je treba še najti... Osemnajst še neodkritih zgodovinskih zakladov Koliko so vredni (v m Ijardah Din) 1. Plen Aleksandra Velikega iz azijskih vojn (dragulji, zlato, kipi, posodje itd.)...................27 2. Aleksandrova zlata krsta in zaklad v grobnici (leta 32-t. pred Kristusom)............................ 3 3. Itojni plen Hanibala (od leta 247. do 183. pred Kristusom) . 3 4. Zaklad hunskega kralja Atile, ki so ga zakopali obenem z njim v grob in še zdaj ne vedo, kje je (leta 455. po Kristusu) . 14 5. Plen Džingiskana, skrit na raznih krajih v Osrednji Aziji in v njegovem grobu, ki ga še niso našli (leta i22c.) .... 5 6. Tamerlanov zaklad, zlasti plen iz njegovih bojev v Indiji (leta 1405.) 7 7. Zaklad v grobu mehiškega kralja Calzonina (okoli leta 1500.) 1'5 8. Zaklad Montezuine, ki ga je Cortes na begu iz mesta Mexi- ea izgubil (30. junija 1520) . . 6 0. 340 sodov zlata, ki so jih Pe-rujci spravili na varno pred Pizaroni..............................14 10. Zaklad v Tumbesu v Peruju (smaragdi, zlato in srebro, leta 1532.) 8 11. Zlati kipi, smaragdi in biserje, ki so jih svečeniki Inkov rešili pred Pizarom in zakopali nekje v Kordiljerih leta 1532. 5 12. Španski zaklad zlata in biser-ja, ki se je potopil v toberino-rvjskem zalivu na škotskem leta 1588..................1 . . . 0' 1 13. Zakladi pomorskega roparja Kida Morgana, ki si jih je nagrabil v Panami in jih odpeljal na 167 mulah ter jih zuko-pal, pa jih še do danes niso mogli najti (leta 1671.) . . . 0-3 14. Dragocenosti, ki so jih zakopali v Panami, da jih rešijo pred Kidom Morganom (1. 1671) 0-7 15. Zakladi indijskih mogulov, ki jih je ugrabil in zakopal Na-dir-šah (leta 1747: iz te zbirke je tudi britanski kronski de-mant Kohinoor)........................14 16. Napoleonov zlati tovor na ladji „Orient“ (leta 1799.) . . . . (1-2 17. Zlatniki in zlato v palicah na britanski bojni ladji „La Kutine", ki se je potopila leta 1799. 0-3 18. Trije trezorji zlata v palicah, zlatnikov in draguljev, ki so se 7. maja 1915 potopili na parniku „Lusitania“.......................0'4 ♦ Skupna vrednost teh zakladov znaša torej več ko 100 milijard dinarjev. .La 1K2FH -TED**.- božanska reparacijska konferenca se vendarle ni razšla brez uspeha. V soboto so podpisali dogovor, po katerem se Nemčiji znižajo reparacije s 35 na 5 milijarde zlatili mark: plačala jih bo v večletnih obrokih, denar pa pojde za obnovo Evrope. S sporazumom so vse države bolj ali manj zadovoljne. le nemški hitlerjevci ga nočejo priznati, češ da je za Nemčijo sramoten. Upanje, da bo zdaj Amerika črtala ali pa vsaj znatno odpisala ined-zavezniške vojne dolgove, pa vseeno ni kaj trdno. — Pretekli teden je umrl na Angleškem, kjer je živel 22 let v pregnanstvu, poslednji portugalski kralj Mamici, star 43 let. Portugalska vlada je sklenila njegovo truplo prepeljati na državne troške v domovino. V petek se je v cherbourški luki potopila francoska podmornica »Promet hee". 65 ljudi se je v ujej zadušilo, ker jih niso mogli rešiti. Hugo Stinnes je bil prvi, ki je ustanovil »državo v državi", in tudi prvi, čigar koncern se je (res da šele po njegovi smrti) sesul. Brez dvoma je bil ena izmed najzanimivejših postav prve povojne dobe. Rodil se je 12. februarja 1870 v Vfiihlheimu v Porurju in je stopil leta 1890 kot dvajsetletnik v staro-slavno podjetje Matija Stinnesa, ki nova družba se je kmalu razvila v eno izmed naj večjih zapadnonem-škjh dobavljalnic premoga. Hugo Stinnes je bil neumoren ■delavec, silno podjeten in pogumen industrijec in si je pridbbil veliko trajnih zaslug za nemško gospodarstvo. Njegova največja zasluga pa je. da je -— hoteč ostati neodvisen Hugo Stinnes (na desni) še danes obstoji. Podjetje .je bilo solidno in mladi Stinnes se je imel v njem priliko mnogo naučiti. Toda kmalu je spoznal, da ::e tam ne bo mogel razširiti in postati velik med velikimi v Porurju. ker je bil imeniten računar in zelo slavohlepen, hkrati pa imel tudi fin nos za konjunkture, je že leta 1893 izstopil iz podjetja in ustanovil lastno pod imenom »Hugo Stinnes d. z o. z." v Miihlheimu: — Po najnovejših računih živi mi svetu 2.(112 milijonov ljudi. — V tciek zjutraj se 'e ubil z letalom v Zlimi na Češkoslovaškem, ko je hotel leteti v Švico, kralj čevljev Tomaž Bat"u. Bil je eden izmed tistih redkih, ki so vzrasli iz nič in znali pridobljeno trdi ohraniti. — Pri reševanji! potnikov na gorečem francoskem parniku »Georges Philippar" v Rdečem morju se je posebno odlikoval mlad mož. Olevski po imenu, ki je rešil največ ljudi. Vsi so mislili, da ga bo francoska vlada odlikovala, a glej: v Marseillu sc dognali, da se je Olevski brez. listka vtihotapil na ladjo, in namestil da dobi nagrado, je moral pred sodnike. Obsodili so ga na 8 dni pogojnega zapora, na plačilo voznega listka in povračilo sodnih troškov. Ker je brez denarja in vrhu tega še luj državljan (Poljak), ho moral tudi denarno kazen okoli 10.000 frankov — odsedeti. Razen če se ga ne usmili kateri izmed listih, ki jih je rešil, in ne plača zanj. To pa ni posebno verjetno, zakaj hvaležnost je čednost, ki je ta svet ne pozna. Do zdaj vsaj ni bilo še nobenega rešencu blizu. — zgradil lastne elektrarne in pre-pregel vse Porurje z gosto mrežo električne cestne železnice. Tako se danes v tistih krajih lahko vozite iz mesta v mesto ne samo z železnico, nego tudi s tramvajem. Če bi se bil Stinnes omejil samo na svojo stroko, bi bil do smrti ostal eden izmed največjih vestfalskih gospodarstvenikov. Toidia hotel je doseči še več, in je začasno re.s dosegel. Stinnes je bil prvi, ki je uvedel v svojem podjetju tako imenovani navpični gospodarski sistem. To se pravi, hotel je podjetje tako izgraditi, da bi imel pod seboj ves proces od pridobivanja surovin pa do gotovih izdelkov. Zato je jel prodirati tudi v idiruge panoge industrije. Začel je kupovati ladje in jih tudi sam gradil, da je mogel svoje izdelke sam prevažati, kupoval papirnice, tovarne za celulozo, gozdove in časopise, hotele in restavracije, tovarne za stroji-, filmska podjetja in naposled združil v svojih rokah naj večji nemški koncern težke industrije s celo vrsto električnih in rudarskih industrij — zato je razumljivo, da je bila ta zgradba vse prej ko orga-nična in naturna. Prvi, ki je vedel, kaj ,je inflacija Njegova napaka je bila, da je preveč kupoval. Toda kako je mogel ta človek toliko kupovati? Res - da je bil Stinnes že pred vojno milijonar, toda to ne pomeni dosti. Zakaj v gotovini je utegnil imeti kvečjemu pol milijona mark, drugih deset do petnajst milijonov pa je tičalo v podjetjih in jih ni mogel mobilizirati za nakup drugih industrij. Stinnes je torej potreboval denarja, dosti denarja, dobil pa ga je le v bankah. In banke so mu ga dale: izprva majhne zneske, potem pa vse večje in večje. In zakaj? Ker je Stinnes špekuliral na „baisse“ (izg. bes), to se pravi, na to, da bodo vrednostni papirji padli, in sicer tako špekuliral v času, ko še nihče ni mislil, da bo marka padla: in pa, ker se je pokazalo, da je njegova spekulacija prava. Že zgodaj je spoznal — in le to je bilo pri njem genijalno — da mora nemška valuta izgubiti del svoje vrednosti, in tako je v duhu že videl inflacijo, ko nobeden izmed nas še vedel ni, kaj ta beseda pomeni. Hugo Stinnes je zgradil svoj koncern med vojno in v prvih povojnih letih. Dosegel je od bank. da so mu za visoke obresti dajale -denar, kupil s tem denarjem cele industrije in pozneje, poravnal dolgove z razvrednotenim denarjem, koj nato pa spet prosil za nova posojila. Stinnes je tisti, ki je največ zaslužil pri katastrofi nemške marke, in leta 1923 je stal na višku svoje slave. Ko je 10. aprila 1924 v Berlinu umrl, se je njegov koncern že nevarno majal in se je kmalu nato s katastrofalnimi izgubami zrušil. Pokazalo se je namreč, da cvete po njegovem načinu zgrajen industrijski koncern le tedaj, če tovarniške naprave, hiše in stroji od dneva do dneva rastejo v ceni, da se dobe nanje čedalje večja posojila — da se pa tak koncern ne more tako obrestovati, kakor si je to predstavljal Stinnes. Tako je bilo treba prodati najprej gozdove in papirnice, potem paroplovne linije in parnike, filmska podjetja, hotele itd. Ta prodaja je šla kajpada v izgubo, ker so vsi vedeli, da je Stinnes p r i s i -I j e n prodajati. In kmalu ni od mogočne zgradbe ostalo drugega kakor »Hugo Stinnes id. z o. z.“ v Miihlheimu v Porurju, ki še danes pripada rodbini Stinnes in jo cenijo na 40 milijonov mark. Tako se je tudi tu izkazal stari rek, da ostane bogatašu, ki „vse‘‘ izgubi, še zmerom več, kakor utegne siromak vse življenje zaslužiti. Stinnes kot človek Hugo Stinnes ni imel kakor toliko ljudi te. vrste, osebno tako rekoč nikakih zahtev. Nosil je skoraj leto in dan isto obleko: črn suknjič, progaste hlače, kratko samovezni-co in temen telovnik. Jedel je strašno hitro, ker si ni nikoli utrgal dovolj časa, spal je malo in delal od ranega jutra do pozne noči. Na uro je dobil povprečno dva tucata brzojavk, neprestano je diktiral, konleriral. delal obiske in jih sprejemal. Nemirno je bilo vse njegovo življenje; umrl je nenadoma, po sicer uspeli operaciji, in tako ni doživel poloma svojega življenjskega dela. Pa vendar njegovo delovanje ni bilo zaman: če gledamo čisto osebno, je njegova rodbina danes na boljšem kakor pred vojno, in to že nekaj pomeni. Stinnes je znal svoje imetje vzlic vsemu ne le ohraniti, nego še celo pomnožiti. Zdravnik pravi: Najboljši počitniški oddih je izprememba življenjskega ritma Počitnice in dopust lahko človek kajpada tudi doma s pridom izrabi — le dosti težje je v stari okolici preurediti življenjske navade in življenski ritem. Zakaj v tej preuredit' i je najboljši oddih! In zato je ne glede na vse druge prednosti ..izprememba zraka", to je izpremenitev okolice, glavni činitelj, ki človeka osveži in poživi. Človekovo telo in njegov duh nista stroj in ju prevelika enoličnost dnevnega dela ubija. Če ju temeljito spravimo iz ravnotežja, bosta zato pozneje svojo služlio teni bolje opravljala. Izprememba okolice ima navadno tudi za posledico drugačno razdelitev dnevnega dela. Če ob drugem dnevnem času kosimo in večerjamo, je to samo dobro za naš tek. Kdor je drugače prisiljen zgodaj vstajati, bo z zadovoljstvom dolgo polegal — ali pa še prej vstajal kakor p rej in se za vselet- 110 sedenje v pisarni odškodoval z dolgimi izleti. V počitnicah mora človek gledati na to, da počne baš nasprotno od tega, kar dela vse leto v službi: ljudje, ki imajo v svojem poklicu dosti gibanja in telesnih naporov, se bodo najbolje odpočili, če bodo imeli miru. Kdor pa dela v pisarni, se bo poleti moral dosti gibati. Kdor je v službi samo enostransko uprežen, mora gledati, da si v počitnicah pretegne tudi ostale dele telesa. Oddih pa je popoln šele tedaj, če se človek popolnoma sprosti miselnega območja •'vsakršnega dela. Popolnoma nezmiselno je z zdravstvenega stališča vzeti s seboj na počitnice kakšno delo. Zakaj s tem delom se človek veže na svoj običajni življenjski ritem in se ne more docela preurediti. Dr. -r. Počitniški šport Telovadba za debele in mršave, za stare in mlade Človek mora postati v počitnicah spet otrok. In kakor otrok naj si razgali telo. Saj je zadosti slabo, da naj borni štirje tedni v letu ali pa še manj odtehtajo in popravijo vse to, kar je enajst mesecev napornega dela napravilo škode. Tole velja za vse: Dan naj se začne z dihalnimi vajami v nočni srajci pri odprtem oknu: globoko dihanje, hkrati pa iztezanje rok naprej, vstran, kolikor mogoče nazaj in potem spet dol. Ljudje se še vedno premalo zavedajo, da se človek z nekaj minutami takih dihalnih vaj — tudi med delom — neverjetno osveži. Z« debele je zelo zdravo, če se pred zajtrkom malo natečejo. Ni treba, da bi bil ravno tek na dolgo progo, tudi ne gre pri tein za rekorde. V začetku je že dovolj, če hodiš malo hitreje kakor na iz/prehodu, zato pa teni energičneje. S tem dosežeš živahnejšo cirkulacijo krvi in to rodi vedro razpoloženje. Ljudje, ki nagibajo k obilnosti, naj se varujejo preveč radikalnega postenja. Poznamo primere, ko so debeluhi od gladu umr i. Tudi ni priporočljivo neprestano skakati čez vrv ali podobno. Ker organizem tega ni vajen, se utegnejo pojaviti slabe posledice, zlasti na nogah. Take vrste športa je najbolje, če predpiše zdravnik za vsakega človeka posebej, ker jih ne gre posplošiti. Posebno priporočljiv šport je za debele ljudi plavanje, ker zdela vse telo. Pri tenisu je treba biti oprezen; igrajo naj ga samo taki debeluhi, ki imajo popolnoma zdravo srce. Suhci naj si poskusijo povečati tek in veselje do jedi z ne prevelikim gibanjem. Tudi pri njih je vsak pretiran šport Škodljiv: ne gre da bi predolgo ostali v vodi in preveč plavali. Tudi zanje so zelo priporočljive dihalne vaje, a najvažnejše je, da sproste telo in duha vsakršne napetosti. Statistika pravi, da je med 100 ljudmi le 9 takih, ki znajo res popolnoma sprostiti telo. Saj je prijetno ležati na pesku ali na travniku in se predati s slednjim udom absolutnemu miru, ko se odpočivajo mišice in duh. Telovadba pospešuje lepoto To lio v prvi vrsti ženske zanimalo. Saj je že dolgo znano, da tako imenovane lepotne hibe nikakor ni treba, da bi bile neodpravljive. Navadno nastanejo zaradi napačne drže telesa. I ako na primer se da zalit tilnik popolnoma ..ozdraviti" s kroženjem rok, s suvanjem komolcev navzad in z gimnastiko glave. Debele noge nastanejo dostikrat zaradi napačnega načina hoje in stoje. Če jih imate, vam priporočamo, da ležete na hrbet in suvate z nogami v zrak. Slaba drža ni vedno znak pomanjkanja energije; dostikrat je samo dokaz, da se človek ne zaveda, kdaj pra. vilno pokonci stoji. Kdor bo nekaj dni v kopalnem kostumu iskal svojo ..navpično os“ pred zrcalom, si bo kmalu pridobil nezmotljiv občutek zanjo in se nikoli več ne bo krivo držal. Spet za vse je tale zapoved: Ne idite nikdar spat, ne da bi poprej izvršili nekaj dihalnih vaj pri odprtem oknu. Dr. K. H. Prva pomoč pri solnearici Solnčarica nastane zaradi treh čini-teljev: toplote, soparice in telesnega giban ja. Najrajši se pojavi v dneh, ko vlada visoka temperatura in je zrak miren, brez osvežujočega vetriča, posebno v soparici pred nevihto. Če človek v takem vremenu trdo dela — re- cimo na polju ali pa pri športu — se v te’esu nakupiči toplota, ki ne more na dan. Zakaj v vlažni soparični tem-i era'uri ne more niti znoj odvesti zadosti toplote iz telesa. Tako doseže kri dostikrat tako visoko temperaturo, da bi že zaradi tega nastopila smrt. K temu pride še nevarno pomanjkanje telesne vlažnosti, in tako odgovore s krvjo slabo oskrbljeni možgani, kadar krvni pritisk pade, s kapjo, to je, možgani nehajo delovati. Zaradi vročine nastala kap se že prej najavi z občutkom omotice, s slabostjo, razbijanjem srca. tesnobo in motnjami vida. Dobro je, da se varujemo že prej, ko še ni tako daleč. Prvo je pametna hrana: nikdar alkohola ne mastnih jedi, najbolje je sadje in sočivje in lahna. smotrena obleka. Če je solnčarica že nastopila, je treba telesu odvesti kolikor mogoče dosti toplote in privajati vlage. Torej: bivanje na hladnem, v senci in mokri obkladki na glavo, vrat in prsi, ki jih je treba pogosto premen jati. Dosti sveže bistre vode! Če se je človek onesvestil, mu je treba pomagati z umetnim dihanjem. Do druge vrste solnčarice pride, če vročina ne udari na možgane preko krvi, nego učinkujejo solnčni žarki neposredno na lobanjo. Preprečimo jo najbolje tako, če zavarujemo glavo in tilnik pred prehudimi solnčnimi žarki s širokokrajim klobukom ali pa ruto. Dr. K. H. Križanka Vodo r a v n o : I. športna panoga, 4. poročilo, 7. krilo, 9. alkoholna pijača, 10. moško ime, II. bolezen (lat.), 13. židovski svečenik, 15. žensko ime, 16. pokrajina v Jugoslaviji, K. kadilska priprava, 20. staroveški upodabljat-, 23. delo, 24. vrsta vojaka, 26. vrsta solate, 27. cvetlica, 28. turška ustanova, 29. „tako bodi“, 30. perutnina. N a v p i č n o : 1. veznik, 2. turški diktator, 3. nebesno telo, 4. nekdanji novec, 5. turško ime, 6. del vojske, S. reka v Jugoslaviji, 9. severno moško ime, 12. moško ime, 14. ev ropski diplomat, 17. veznik, 18. del postaje, 19. turški bog, 20. slovenski zgodovinar, 21. rokodelec, 22. slovenski šolnik, 23. del noge, 25. del zemljepisnih imen. Rešitev križanke iz 28. številke V o d o r a v n o , po vrsti: priroda, o, arena, o, beda, Amos, evo, alt, li, te, lea, Jan. Sava, Kurd. k. Alžir. e, kristal. To so vaše nagrade! Kakor smo obljubili v 27. številki, prinašamo danes popoln popis naših nagrad za naš drugi veliki nagradni natečaj. Ko jih pregledate in ocenite, najprej poglejte, ali imate pravico, da postanete njih srečni lastnik. Prva nagrada, ki jo to pot razpisuje ..Družinski Tednik Roman", je 4.000 dinarjev v gotovini. Želimo jo tistemu, ki je je najbolj potreben. Druga nagrada je prvovrstno moško ali žensko kolo proizvod tovarne Stever. Kolo je solidno in trpežno in bo v v eliko veselje srečnega nagra jenca. Vrednost 1750-— Din. Tretja nagrada je kompletna garnitura kuhinjske posode. Izdelana je iz odličnega materijala in dobro emajlirana ter bo okras vsake kuhinje in veselje ‘-rečne dobitnice. Vrednost £00 dinarjev. 4. in 5. nagrada po I kompleten jedilni servis iz finega porcelana za 6 oseb. To je darilo, ki ga vsako gospodinjstvo potrebuje in ki bo srečno nagrajenko vsak dan spomnilo na ..Družinski Tednik Roman". Vrednost 380 dinarjev, skupna vrednost 760 Din, 6. nagrada je par moških ali ženskih čevljev, ročno delo in darilo tvrdke „Tempo“, Ljubljana, Gledališka ulica. Vrednost 520-— Din. 7. nagrada je kompletna porcelanska garnitura za dišave, lep okras Vašega gospodinjstva in Vaše kuhinje. I.epa je in praktična ter Vam bo v veliko veselje. Vrednost 500'— Din. Kuhinjsko čudo (samovar), lepo darilo jugosl. tovarne Dr. Oetker v Mariboru; za doma, za potovanje in izlete, kuha in peče hitro in poceni. Vrednost 220-— Din. Naslednje tri nagrade so lepo vezane serije 3 kompletnih letnikov „Dru-žinskega Tednika Romana" (1. 1929, 1930 in 1931). Vrednost vsake serije 215-— Din. Skupna vrednost 645'— Din. Dve naslednji nagradi so devetdel-ni kavni servisi iz prvovrstnega materijala v lični izdelavi. Vsak je vreden 160-— Din. Prihodnje 4 nagrade so devetdelni čajni servisi iz enako dobrega materijala in izdelave kakor kavni. Vsak je vreden (60-— Din. Nadaljnjih 20 nagrad je po 5 m blaga za damske obleke (umetna svila). Vrednost blaga Din 150-—. Skupna vrednost 5.000-— Din. Zabavna in jioučna darila so lepo vezani letniki ..Družinskega Tednika Romana I. 1950. Vrednost vezanega letnika 90-— Din. Deset takih nagrad v skupni vrednosti 900-— Din. Deset naših naročnikov bo eno leto brezplačno sprejemalo naš list. S tem podarimo deset lepih daril v vrednosti 800 — Din. 160 nagrad po 10 umetniških razglednic znanih in priljubljenih filmskih igralcev v vrednosti I5-— Din. Skupna vrednost 2.400-— Din. Šest sto osemdeset leposlovnih zabavnih knjig podarimo v v rednosti po 12-— Din. Skupna vrednost 8.160 Din. * Da pridete v poštev pri žrebanju za te nagrade, ki se bo vršilo 25. t. m., morate do 20. t. m. do 6. ure zvečer poslati pravilno rešeno zloženko (ako še niste) in dotlej poravnati naročnino do konca septembra t. 1. Glejte, da ta dva malenkostna pogoja izpolnite, po možnosti takoj v začetku meseca, da ne bi zaradi pozabljenja odšli praznih rok. Če nimate zloženke, pišite ponjo na upravo. Če nimate položnice, jo zahtevajte! Prvo pečitniško veselje: budilko v omaro! Marina sreča Z g o d h a i / življenja. — Zapisal B. R. Fred tremi leti je prišla Mara v Ljubljano. Bila je iz skromne uradniške rodbine iz podeželskega mesta, kjer se je marsikatero moško oko rado ustavilo na njeni vitki postavi in prikupnem zalem obrazu. V svojem rodnem kraju je bila na glasu najlepše devojke — kaj jo je torej gnalo od doma v tu je, neznano mesto? Očetov zaslužek je bil komaj tolikšen, da je za silo prehranil svojo mnogoštevilno rodbino, sebe in ženo in troje nedoraslih otrok. Mara s svojimi osemnajstimi leti je bila najstarejša, zato je nanjo najprej prišla vrsta, da zapusti toplo domače gnezdo in si sama začne služiti svoj vsakdanji kruh. V Ljubljani je dobila službo pri nekem velikem podjetju. Znala se je hitro vživeti v izpremenjene razmere ^n je vestno in marljivo opravljala delo, ki so ji ga dodeli- li. V družbo ni marala zahajati: plača je bila preveč skromna, da bi si mogla privoščiti luksus gledališča, kina in večernega posedanja po kavarnah. Tudi s svojimi tovariši iz službe je občevala le malo: instinktivno je čutila, da vidijo v njej samo lepo žensko, ne pa tovarišice. Edina izjema med njimi se ji je zdel nekaj let od nje starejši knjigovodja Kolar. Bil je resen in krat ko besed en in je v službi poznal samo službo. Kadar so vsi drugi že šli domov, je navadno še zmerom ostal v pisarni, dokler ni svojega ‘dela končal. Nekega dne pa je tudi Kolar pospravil svojo mizo, ko so se drugi odpravljali domov. Mara je bila že oblečena in se je ravno hotela posloviti, ko jo je ustavil njegov resni, a vendar prijazni glas. „Kain pa tako naglo, gospodična Mara? Dovolite, da greva enkrat skupaj!“ Mlad'i mož je bil Mari simpatičen in je dostikrat mislila nanj. Ali je bila to ljubezen? Ne, nikakor ne: tako hitro se ljubezen ne rodi, bi Mara odgovorila sami sebi, če bi vstalo prod njo tako vprašanje. Pa ni vstalo, in zato je lahko mirne vesti sprejela Kolarjevo povabilo. Nu, v ostalem se o takih stvareh tudi nista pogovarjala. Mari je bilo kar ljubo, da je spoznala tudi v Kolarju-zasebniku resnega in poštenega moža, ki gre naravnost svojo pot in ve, kaj hoče. ..Zakaj toliko delate, gospod Kolar?" ga je vprašala, ko je pogovor za trenutek zastal. „Saj imate lepo službo in dovolj zaslužite, da se vam ne bi bilo treba toliko mučiti." „Ne; človek nikoli ne sme biti zadovoljen s tem, kar je dosegel. Na zunaj — da; sam pri sebi — ne. Moj sedanji zaslužek mi ne zadošča, da bi si ustvaril lastno ognjišče in si poiskal ženo, ki bi mene marala in jaz njo. Nekaj takega kakor ste vi," se je zasmejal. Toda ko je videl, kako jo je oblila rdečica, se je naglo popravil, hoteč zabrisati vtis svojih besed: „I)a, nekaj takega — samo več denarja hi morala imeti!“ Mara se je osvestila. In nenadoma jo je obšel silen srd do niega. Ali mora biti res denar ovira njeni sreči? Kaj je res denar vse? Zdaj šele je začutila, da ljubi tega mladega in energičnega moža, ki si je z neumornim delom in potrpežljivostjo utiral pot v življenje. Moža, ki je o njem vedela, da bo do-’ ber s svojo ženo in jo nosil na rokah. In zato jo je tako zabolelo, da je tudi njemu v prvi vrsti za denar. Ona ga ni imela in mu ga ni mogla dati.---------- Prve dni julija jo je Kolar spet spremil do doma, ob razstanku pa ji je rekel: ,,Jutri je nedelja. Ali ne bi hoteli napraviti z menoj kratek iz-prehod pod Rožnik? Gotovo ne mislite iti iz Ljubljane, pa bi se, vidite, lahko malo pozabavala in pogovorila." Mara res ni imela nikakih načrtov za drugi dan in njegovo vabilo jo je pri jetno presenetilo. „Zakaj ne, gospod Kolar! Nedelje so v Ljubljani strašno dolgočasne..." „Torej velja? Jutri popoldne točno ob šestih pred pošto." „\ elja." it Lep je bil tisti nedeljski večer, ki sta ga prebila v senci podrožni-ških 'dreves. Kolar je bil zelo ljubezniv z njo — prav tak, kakršnega si je na tihem tako želela. In kako topel je bil nocoj njegov glas! „Skoraj bi bil pozabil!" je zdajci rekel in se ustavil na samotni poti. „Veselo vest vam imain sporočiti: ta mesefc so mi povišali plačo!" „Čestitam!“ Nekam zamišljeno je rekla to besedo. Zakaj ji je s tako važnim obrazom to povedal? „V idile," je nadaljeval Kolar, „zdaj že toliko zaslužim, da lahko mislim na ženitev in na lastni dom!" Mara se je zdrznila. V spomin ji je prišel prvi pogovor z njim, ko ji je tako odkrito povedal, da mora biti njegova žena bogata. „Radovedna sem," je rekla po kratkem molku, „kakšno ženo ste si izbrali. Sodeč po vaših nedavnih besedah mora hiti zelo denarna!" „Mogoče!“ je odgovoril kolar in se skrivnostno nasmehnil. Le zakaj se je tako čudno nasmehnil? Zaradi njene radovednosti? Ali pa ga je zbodlo njeno na-migavanje na denar? * Noč je že legla na zemljo, ko sta se vračala z Rožnika. Le tu pa tam sta srečala kateri samoten parček, drugače pa sta bila popolnoma sama. Nenadoma je Mara začutila, da ji je Kolar položil roko na ramo in se ustavil. „Mnogo sem vam nocoj govoril, nekaj važnega pa sem vas rikora j le pozabil vprašati. Kaj mislite, ali me bo katero dekle maralo? Današnji ženski svet je tako čuden... Kaj mislite?" Mara je obstala kakor odrevenela. Ali mora res njo to vprašati, njo, ki ga tako ljubi! „Ali bi me vi hoteli, Mara?" Še nikoli je ni tako ogovoril, brez .gospodične1, in začutila je, kako jo je mrzlica sreče izprelete-la po hrbtu. Potem šele se je zavedla pomena njegovega vprašanja, toda v njej je vse tako drhtelo od neznane sreče, da ni našla besedice odigovora. Kolar pa ji tudi ni dal prilike zanj. Kar naenkrat je začutila, da so jo objele njegove roke in jo privile k sebi, in potem je začutila na ustnicah njegov poljub.------------------ „Toda jaz nimam denarja," je rekla plaho, ko se je osvestila od presenečenja prvega trenutka, in neznan strah ji je stisnil srce. „Mo-je edino imetje je moja služba..." ..Zastran tega si ne beli glave," je mehko odgovoril in jo prijel pod roko. ..Kar jaz zaslužim, bo dovolj za oba. O denarju sem ti samo zato govoril, ker sem te hotel preizkusiti — čeprav sem že prvi dan, ko Bahači Neki Američan je prišel v Avstralijo. Zagledal je čredo volov in vprašal vodnika, kakšne živali so neki to. ..Voli!" „Ni mogoče!" se je začudil Američan, „pri nas imamo dvakrat tolikšne vole!“ Malo nato sta šla mimo črede ovac in spet mu je vodnik pojasnil, kako se živali imenujejo. „Imel sem jili za zajce," se je začudil Američan. Potlej pa sta zagledala dva kenguruja in Američan je spet vprašal, kakšne čudne živali naj to bodo. Vodnika pa je Američanova bahavost že ravno dovolj razkačila in je odgovoril: „Tole so pa kobilice!" V* Bilo mu je 90 let, ko je zasnubil 85 letno Uršo. Vse mesto je o tein govorilo. Vsi so zmiga vali z glavami in rekli, da se mu je zmešalo. Toda nekega dne se je zaroka razdrla. In ljudje so obsuli starca z radovednimi vprašanji: ..kako pa to? Ali ste se mar premislili, ali pa se je ona skesala?" „0, ne,“ je žalostno odvrnil, „njena roditelja sta bila proti!" * Zadnjič, se je sešlo v Splitu več mornarjev. Kajpada so vsi vedeli strašno veliko povedati o svojih poto-vanjih križem sveta, o pustolovščinah in prestanili nevarnostih. „Kaj to pripovedujete, otroci," jih je tedaj eden izmed njili zavrnil, „vse to ni nič. Da ste bili z menoj pri ,Rtu dobre nade‘! Da ste takrat videli! Valovi so bili tako visoki, da so se oblaki podili skozi okne kabin, kadar je ladjo dvignilo na vrh valov. Ko pa smo spet zdrknili po valovih nizdol, smo padli tako globoko, da so se morski volkovi nasadili na vrhove jamborov. Da, to je bil vihar!" Slaba vest Dva jurista prideta v restavracijo in si naročita telečjo pečenko. Med CIKORIJA sem te zagleda!, sklenil, da moraš biti moja žena." Nežno jo je objel in poljubil njene črne oči, ki so se lesketale v solzah sreče in radosti. teni pa zaideta v vneto debato o nekem pravnem problemu in pozabita na pečenko. Eden trdi tako. drugi ravno nasprotno, dokler se prvi ne domisli in ne pokliče natakarja: „Čnjte, ali ima morda vaš gospodar kakšen kazenski zakonik?" „Da, tako bo najbolje," pritrdi drugi. Čemu se bova prepirala — naj črke postave odločijo!" Natakar pride nazaj praznih rok. „šef je rekel," pove in se globoko prikloni, „če nimata gospoda nič proti temu, da tudi brez tega vzame pečenko nazaj — — —“ V šoli „Zadnjo uro smo govorili o pomenu nebesnih teles. Zdaj pa mi povej, Urbančič, kaj je za nas važnejše, solnce ali luna?" „Luna, gospod učitelj!" „Zakaj pa ravno luna?" „Ker sveti ponoči. Podnevi je že tako svetlo!" Reklama na deželi Leo Sleza k je imel nekoč koncert v majhnem podeželskem mestu. Program so že nekaj dni prej objavili na lepakih. I ik preden se je koncert začel, je stopil v pevčevo garderobo neki domačin. ..Oprostite, gospod," je ogovoril slavnega pevca, „bral sem, da boste nocoj peli tudi pesem ,Kovači*. Veste, jaz sem namreč tudi kovač, pa bi vam bil zelo hvaležen, če bi hoteli v začetku ali pa na koncu pesmi povedati, da popravljam tudi motorna kolesa." Sinko in papa „Papa, na čem prav za prav temelji simpatija med sorodniki?" „Na zmoti, sinko!" * „Papa, povej no, zakaj pravijo, da so ženske slabši, moški pa močnejši spol?“ ..Takoj ti pojasnim, sinko. Slabši spol je dostikrat močnejši spol zaradi slabosti močnejšega spola do slabšega spola." Izpričevalo „Mina ni za nobeno rabo in je vsega zmožna." HUMOR MOST VZDIHOV ZGODOVINSKI RO/A AN NAPISAL AMCHEL ZtVACti 35. nadaljevanje Kaj se je do zdaj zgodilo: Dožev sin Roland Candiano je^ po šestih letih ječe pobegnil iz beneških temnic, kamor ga je vrglo izdajstvo njegovih „prijateljev“ tisti večer, ko se je imel zaročiti z beneško plemkinjo Leonoro Dandolo. Njegova prva pot iz ječe je bila k očetu, sivolasemu Can-dianu, ki mu je dal takratni veliki inkvizitor in poznejši dož Foscari vpričo uklenjenega Rolanda iztekniti oči. Našel ga je v neki vasi, kjer so se otroci norčevali iz slepega starca: Candiano je bil blazen!... Roland je hotel poiskati mater: izvedel je, da je umrla od žalosti. Povprašal je po Leonori: povedali so mu, da se je poročila z njegovim sovražnikom Altierijem... Nesrečnež ni vedel, da so deklico nalagali, da jo je varal s kurtizano Imperijo. Ni vedel, da so ji rekli, da je Roland pobegnil iz Benetk. Ni vedel, da se je poročila z Altierijem samo zato, da reši očeta... Za vse prestano gorje, za zločine, ki so jih storili nad njegovim očetom in materjo in nad njim, se je sklenil strašno maščevati. Prvega je zadel kardinala Bemba, druga je bila kurtizana Imperija, ki ji je ugrabil hčer Bianco. Potem pridejo na vrsto ostali: generalni kapitan Altieri, dož Foscari, veliki inkvizitor Dandolo... Roland je spravil svojega slepega očeta in Bianco v samotno hišico v Mestru kraj Benetk, kjer skrbi zanju zvesta Juana — tista juana, ki je žrtvovala celo svojo žensko čast, da je mogla kupiti zdravila umirajoči Rolandovi materi. To skrivališče odkrije razbojnik Sandrigo, ki pozna lepo Juano še od prej. ko je stanovala pri voditelju razbojnikov Scalabrinu, sedanjem Rolandovem prijatelju in zavezniku. Sandrigo Bianco ugrabi, da bi izsilil od Imperije odkupnino. Toda ko deklico zagleda, se divje zaljubi vanjo in jo sklene zahtevati od njene matere za ženo. Scalabrino, ki ga Sandrigo na smrt sovraži, izve od mornarja Gianetta, da mu je razbojnik odvedel Bianco, ki je njegova liči. Gianetto mu tudi pove, da zahaja Sandrigo v razvpito krčmo ,Pri zlatem sidru*. * P. t. novi naročniki, ki jim ta kratka vsebina ne zadošča, dobe na željo brezplačno ponatis prvih 18 nadaljevanj. Nadaljnjih 16 nadaljevanj, priobčenih v št. 12—28. „Druž. Tednika11, nismo ponatisnili in se dobe le v omenjenih številkah, ki jih pošljemo novim naročnikom za izjemno ceno 20 Din. Denar je treba poslati vnaprej. „Na pomoč!“ je zarjul Sandrigo namestu odgovora. Po bliskovo je skočil pokonci in prevrnil mizo. Scalabrino je z nečloveškim krikom zavihtel bodalo, toda že je bila soba polna mož, ki so se vrgli nanj. Orjak se ie umeknil nazaj, hoteč si zavarovati hrbet. Nenadoma pa mu je zmanjkalo tal pod nogami. Njegove lehti so zakrilile po zraku. Z rokami se je prijel za rob odprtine. Sandrigo je pograbil stol, na katerem je sedel, in ga z vso silo treščil orjaku na glavo. Scala-brinove roke so popustile. Padel je. Bartolo je takoj nato poveznil pokrov na loputnico. Scalabrino je omamljen odi udarca, ki ga je dobil po glavi, padel v temo. Med padcem se je z glavo zadel ob kamenite stopnice, ki so držale v klet. Obležal je brez zavesti. Zdajci pa ga je zbudil občutek nečesa mrzlega. Z vso jasnostjo ga je prešinila misel na strašno nevarnost, v kateri je bil. Omahujoč se je vzpel na noge. In v spomin sp mu prišle Gia-nettove besede tam na sol učni cesti. S tolikšno jasnostjo so mu stopile pred oči, da se mu je za trenutek zazdelo, da vidi pred seboj tisto cesto, vso belo, z rahlimi oblaki prahu, in obakraj nje stare stoletne ciprese na zeleni ravnici v rodovitni dolini... Bilo mu je, kakor da čuje Gianettov glas, porogljiv, pa vendar drgečoč, ko mu popisuje zadnjo sobo. loputnico in skrivnostno klet, in naposled njegov toli pomembni vzklik: »Vidiš, da v tej kleti nihče ne umre od žeje...“ Vse to mu je šinilo skozi glavo ko blisk. Okoli vi jega je vladala črna tema Nekje nad seboj je čul zamolklo bobnenje, vmes pa ostro piskanje. Isti mah je začutil ob bedrih nekaj mrzlega. In iz grla se mu je utrgal obupen krik: »Kanal!... Železna plošča!... \o-da!...“ Voda!.. Čutil jo je! Vstajala je ob njem, počasi sicer, a nevzdržno! Bobnenje je prihajalo od kanala, od koder je voda drla v klet. Piskanje je prihajalo od zraka, ki je uhajal na prosto. Scalabrino je odrevenel od groze. Kakor prikovan na mestu je poslušal pljuskanje vode. ki je preplavljala klet. Zdaj mu je segala že do kolen. Predi njim sta vstali podobi Juane in Biance in prsi mu je raztrgalo ihtenje. »Umreti... zdaj, ko me je čakala sreča!** je zamrmral z neizrekljivo otožnostjo. Potem je stopila predenj Rolandova slika, in iz ust se mu je utrgal krik: »O, gospodar moj, kje si...“ Ob zamolklem zvoku lastnega glasu je vztrepetal. Spomnil se je Sandriga... San-driga, ki mu je brutalno priznal, da ljubi Bianco. In Bianca je bila v razbojnikovih rokah! ko je na to pomislil, ga je zgrabil neukrotljiv bes. Tipaje je poiskal stopnice, odrivaj e vodo od sebe, in se vzpel po njih. Zadel se je z glavo ob loputnico. Uprl se je vanjo s svojimi mogočnimi pleči, toda železje se ni niti premeknilo. Dolgo je zaman napenjal svoje orjaške moči. In ko je moral priznati svojo onemoglost, je seidel na stopnico, podprl glavo z rokami in se razjokal. Voda pa je nevzdržno naraščala. Od časa do časa, v rednih presledkih je Scalabrino začul rahel pljusk: to je pomenilo, da je voda zajela novo stopnico. Te strašne muke so trajale polni dve uri. Tedaj je Scalabrino začutil, da mu je voda dosegla noge. In obšel ga je isti občutek mraza kakor poprej ob znožju stopnic. Takrat se je šele popolnoma zavedel vseh grozot počasnega umiranja v brezkončnem čakanju, kdaj mu bo voda prilezla do prsi in potem do ust. Ne, boljše je, da se vse konča na mah. Poslednjič so njegove misli objele Biancino in Rolandovo podobo, nato pa se je spustil v črno vodo. Scalabrino je bil izvrsten pla-vač. Komaj je začutil vodo nad seboj, ko je vstal v njem življenjski instinkt in pregnal vso grozo in obup. Pognal se je kvišku in začel plavati ob zidovih kleti in! blazen up mu je vstal v duši. Kakšen up?... Nič določnega. Up je nekaj nejasnega, neprijem-ljivega. Poslednji plamen, ki ugaša v človeku. Telesne sile ginejo v smrtnem boju, pogum upada, up pa ostane. Scalabrino je upal, sam ne vedoč kaj. Plaval je široko zajema je zrak, ne misleč na nič na svetu kakor na to, da mora ostati na površju; plaval je ob zidovih in iskal na njih vzboklin, da bi se zgrabil zanje in se malo odpočil. Prsti so se mu krčevito razprli. In vendar je instinktivno silil proč od najvišjih stopnic, kjer bi se lahko odpočil za nekaj trenutkov. Ni se maral odpočiti. Zakaj počitek je pomenil smrt. Zdajci pa, ko je plaval ob zidu, so njegove roke zadele ob debele prečke nekakšne rešetke, ki je zapirala odprtino pod vodo. In skozi to odprtino je vdiirala voda! Ko je bilo konec kratkega boja, ki se je končal s padcem Scala-brina skozi loputnico, je Sandrigo odslovil svoje ljudi in ostal sam z Bartolom. Hiša je bila zdaj zapuščena. Razbojnika sta skrbno zabila vratca v tleh. »Vidiš, to je mnogo boljše od beneških ječ,“ se je zagrohotal Bartolo. »Od tod ni rešitve!** »Čudno tiho je vse!“ je zamrmral Sandrigo. Pokleknil je na kolena in pritisnil uho na tla. Čez trenutek popolne tišine je spet zamrmral:. »Nič ne sliši m. “ »Se minuto počaikaj.** je rekel Bartolo, »potem boš že slišal!“ Lastnfik krčme ,Pri zlatem sidru* je naglo odšel. Sandrigo je ostal sam. Z vso težo je legel na loputnico, kakor da si hoče dopovedati, da je njegov sovražnik res tu spodaj, da je ta človek, kateremu je prisegel smrtno osveto, res v tem strašnem grobu... Nepopisen izraz besnega veselja je spačil razbojniku obraz. V tisti minuti je res občutil naj-popolnejšo srečo svojega življenja. Zdajci je začul od spodaj zamolklo bobnenje. Nasmehnil se je. I akrat se je Bartolo vrnil. »Scalabrinu zdaj ne bo manjkalo pijače!** Sandrigo mu je pomignil, naj molči. Nato je prisluhnil, kakor da hoče prestreči poslednje ne-srečneževe vzdihe, kakor bi se bal da mu iie uide najmanjša okoliščina njegovega smrtnega boja. Čez pol ure je vprašal: »Kako dolgo bo še trajalo?** »Navadno se klet napolni v dveh urah in pol.“ Potem nista več govorila. Sandrigo je ležal na loputniei in prisluškoval. Bartolo je sedle! in ga gledal. Težka tišina je ležala v tej sobi, ki jo je medlo razsvetljevala brleča svetiljka na olje. Naposled — bilo je okrog treh zjutraj — je Sandrigo vstal. Spodaj je vse utihnilo. Enooki je prisluhnil. Nato je tudi on vstal. Njegov obraz je bil strašno bled. »Končano,“ je rekel hripavo. In Sandrigo je zamišljeno ponovil za njim: »Da, končano!. XXXVII Velika kurtizana Sandrigo je odšel skozi stranska vrata in zavil po stopnicah v prvo nadstropje. To nadstropje je imelo več sob in vsem je bil skupen isti hodnik. Razbojnik se je ustavil pred: eno teh sob, se sklonil in pritisnil uho na ključavnico. Vse je bilo tiho. »Spi e zamrmral. Potem se je zravnal in dolgo omahoval, kakor da ne ve, kaj naj stori. Toda Sandrigo je bil dober računar in je šele v drugi vrsti mislil na ljubezen. Zakaj šel je mimo sobe in stopil v sosednjo. Tam se je vrgel oblečen na posteljo in isti mah trdno zaspal. Ko se je zbudil, je bil že velik dan. »Snočnji dogodki so me huje utrudili kakor pravcata bitka,** je razmišljal. »Seveda bi bilo bolj po mojem okusu, da bi se ga odi-križal z bodalom. Ta tema, pa ta loputnica... oh! ta mračna luknja in zlovešče luklukanje vode, ko vdira, in to hropenje, ki sem ga čul!... ki ga še zdaj čujem!... Ali mi bo res do smrti razbijalo v ušesih!...“ Silovito je stresel z glavo. Potlej je skočil s postelje in se skrbno preoblekel. Vrgel se je v najdragocenejša oblačila in si opasal meč, ki ga je bil svoje čase vzel nekemu plemiču. Ko je bil s tem gotov, ga skoraj ni bilo moči spoznati. Človek bi ga imel za bogatega Benečana S V 24 urah ^ * barva, plisira in kemično čisti {•Jfej obleke, klobuke itd. Škrob in r&i svetlolika srajce, ovratnike, za-pestnice itd. Pere, suši, monga (jfcj in lika domače perilo ^ tovarna JOS. REICH ® W Ljubljana W tiste dobe. Bil je od nature eleganten mož in v tej obieki je bil lep ko mlad vitez. Ko je odhajal, se je spet ustavil pred vrati, kjer je ponoči prisluškoval. In spet se je zdelo, da ga bo iz-kušnjava premogla. Že je segel po zapahu, da ga odrine. Toda zmajal je z glavo in se obrnil. Pol ure nato je stal v doževi palači. Kakor bi bil doma v njej, je krenil čez dvorane, kjer so čakali poslaniki in se izprehajali oficirji, uradniki in beneški patriciji. Izročil je lake ju neko pismo, sedel na klop in potrpežljivo čakal. Tako je sedel dve uri. Naposled je stopil predenj isti lakej, mu velel, naj gre z njim, in ga odvedel v kabinet, kjer smo že srečali Are-tina in Bemba. Tam je sedel dož Foscari za razkošno mizo, katere štiri lesene noge, delo spretnega rezbarja, so predstavljale beneškega leva z razprostrtimi pefutmi. Foscari je malone brezbrižno pogledal po došlecu. »Gospod," je rekel, „izročili ste ini pismo našega velikega inkvizitorja Dandola, ki vas priporoča naši naklonjenosti/* Foscari je pred. ljudmi, ki jih ni poznal, rad vladarsko nastopal. »Toda," je nadaljeval. „to pismo, ki vas tako toplo priporoča, nekaj pozablja..." „\foje ime, Visokost?" ,.Da,“ je začudeno pritrdil dož. „In reči vam moram, da vas ne bi bil sprejel, če ne bi čutil do našega velikega inkvizitorja tolikega spoštovanja. “ Foscari ni hotel priznati, da je baš izpustitev imena zbudila njegovo radovedifost. „Sam sem prosil Njegovo Visokost Dandola, naj izpusti moje ime,“ je rekel Sandrigo. „Bal sem se, da me drugače ne bi hoteli sprejeti. Dovolite tedaj, da se vam sam predstavim." Dož je milostno prikimal. „Visok»st,“ je nadaljeval razbojnik, »eno izmed' prvih dejanj, ko ste prišli na to visoko mesto, je bilo, cla ste razpisali nagrado na mojo glavo: moje ime je Sandrigo. Sodim, da me to ime razvezuje dolgega predstavljanja." Foscariju je od jeze rdečica zalila obraz. Njegova prva misel je bila poklicati liudi, da zgrabijo drznega razbojnika, in na mestu odstaviti I )andola. Toda na zunaj ni z ničimer izdal, kaj se kuha v njem. Rekel si je, la je veliki inkvizitor moral že vedeti, zakai ni razbojnika prijel in ga poslal k njemu. Zato je Sandrigu pokroviteljsko pomignil in mu rekel: „Tu ste moj gost, mojster Sandrigo. Vse drugo bom za trenutek pozabil." „Ne, Visokost, ravno za tisto drugo sem vas prišel prosit, da bi za zmerom pozabili in ne samo za trenutek." »Drzne so vaše besede, prijatelj !“ „Morda imam pravico do njih," je odgovoril razbojnik, ki se je dobro zavedal, da igra za glavo in da samo z drznostjo lahko zmaga. „Storil sem republiki veliko uslugo in ji lahko storim še večjo. Zakaj samo jaz vam lahko prinesem, kar vam mislim prinesti..." »Prinesti? Kaj?" je vprašal dož. »Glavo Rolanda Candiana!" je odgovoril razbojnik. Foscari ni trenil z očmi. V teh letih se je navadil ohraniti negiben obraz, kakor bi bila njegova duša vzvišena nad čuvstvi navadnih smrtnikov. V resnici pa je drhtel od veselja. Zakaj misel na Rolanda ga je preganjala vse noči. Dokler je vedel, dia je ta človek živ, se je Fo-scari čutil kakor uklenjenega in se ni upal ničesar začeti. Sandrigo pa je povzel: »V dokaz tega, kar sem obljubil, Visokost, naj vam povem, da sem ubil Scalabrina... Ta človek mi ni nič storil. Toda vam je bil strašen sovražnik." »Meni?" je prezirljivo menil dož. »Da, vam... ali pa republiki. Sodim, da je to isto." »In zakaj naj bi mi bil ta razbojnik nevaren?" »Ker je bil desna roka Rolanda Candiana... Roland je snoval, Scalabrino pa izvrševal njegove misli. Skupaj sta bila nezmagljiva. Roland sam je že znatno manj nevaren, čeprav je še zmerom skoraj vsemogočen..." »Vsemogočen!..." »Da, \ isokost. Vaš veliki inkvizitor vam je povedal, da stoji Roland Caridiiano na čelu pravcate armade razbojnikov. Lahko si mislite, česa vsega je z njimi zmožen. Kakšen je njegov glavni namen, meni nič mar. Naj vam zadošča, če vam povem, da ga jaz lahko zgrabim, ker sem edini, ki vem, kje se skri-'a in kako se mu pride do živega... Dajte, da dogovorim, Visokost, pozneje pa presodite! Moje prvo delo je bilo, da sem ubil Scalabrina. In to je toliko, kakor bi Rolandu izbil bodalo iz rok. Ali mi zdaj dovolite neko vprašanje?" »Govorite!" »Ali veste, kje je beneški škof?" »Kardinal Bembo!" je vzkliknil foscari. Čeprav se je znal premagati, je vendarle vztrepetal. »Da! Kardinal Bembo! Izginil je in nihče ne ve, kaj se je z njim zgodilo!... \ idite. jaz pa vem!" »Vi!" »Tudi jaz imam policijo v gorah kakor vi svojo v Benetkah, Visokost. Ostalo mi je nekaj zvestih prijateljev, ki mi poročajo o vsem, kar se zgodi." „Nu, tak govorite vendar! Kje je Bembo?... Pako mi Krista, če niso vaše besede samo prazno gobez-danje, vam je bogastvo zagotovljeno." Covllc dobite povsod, na obroka pa samo pri ,«T0lfl|»0aS Ljubljana, Gledališka ulica 4 (nasproti opere). Gramofonske plošče po Din 1-- izposoja „ŠLAGER“, Aleksandrova 4 prehod palače „Viktorije“. »Vidim, Visokost, da se začen java razumevati. Kardinal Bembo je v oblasti Rolanda Candiana, ki ima očividno staro mržnjo db njega... ne vem, zakaj, toda to ni moja stvar." Foscari je pod srepim razbojnikovim pogledom prebledel. Zakaj le predobro je poznal vzroke te mržnje! In ker je Roland zadel Bemba, bo znal zadeti tudi Dandola, Altie-rija in njega, Foscari ja!... Odložil je krinko. Razbojnik je zmagal! »Toda to ni vse," je nadaljeval Sandrigo, »če vem, kje je kardinal. Glavno je, da ga rešim in spravim nazaj v Benetke, l o nalogo vzamem nase. Že jutri, Visokost, bo škof sedel tule, kjer zdaj jaz sedim... če le hočete. In potem... spet, če hočete, vam privedem Rolanda zvezanega na rokah in nogah." „Kaj zahtevate za to?" je gluho vprašal dož. »Tak pristanete, Visokost?" »Pristanem!" »Prav! Povedal sem, kaj storim, in zdaj vam povem, kaj zahtevam. Visokost, zadosti mi je (dosedanjega ciganskega življenja, kjer mora biti človek neprestano na oprezu in se moje osebne sposobnosti ne morejo polno razviti... Skratka, Visokost, hotel bi poslej živeti v Benetkah..." »Pomilostim vas," je rekel dož. Sandrigo se je nasmehnil. »Pomilostitev že imam. Visokost," je rekel. »Vaš veliki inkvizitor mi je že blagovolil izkazati milost, ki mi jo ponujate. Torej mi vi sami ne bi hoteli nič dlati?..." »Kaj vraga bi še radi?" »Spodoben; čin v armadi generalnega kapitana, nekaj takega kakor poročniško mesto v polku strelcev ali arkebuzirjev." \ ideč, da dož nič ne odgovori, je razbojnik nadaljeval: »Sleherno delovanje mi je nemogoče in ne morem jamčiti, da dob im Rolanda v roke, če ne razpolagam s primernim ugledom." Foscari je bil človek naglih sklepov. Proučil je Sandriga do obisti. Rekel si je, da bi mu ta človek lahko mnogo koristil in da bi ga tako rekoč rešil, če spravi Rolanda v njegove roke. »Pozneje," si je rekel sam pri sebi, »pozneje bomo že videli. Naj mi prinese, kakor obljublja, Rolandovo glavo, potem se ga bom že znal odkrižati." Sandrigo je molčal in čakal. »Veliko je," je dož naposled iz-pregovoril, »veliko je, kar zahtevate od mene..." »Vem, Visokost. Toda Rolandova glava in Bembovo življenje sta vredni poročniškega mesta. Jutri, ko bo vaš prijatelj (ti besedi je posebno naglasil) sedel za to mizo, bosta lahko skupaj presodila, ali sem vreden tega plačila." Foscari je vstal. Tudi Sandrigo se je dvignil, meneč, da je avdi-jenca pri kraju. »Ostanite," je velel dož. Sandrigo se je trepečoč priklonil. Foscari je odprl neki predal. Iz njega je vzel pergamen in ga lastnoročno izpolnil. Ko ga je hotel podpisati, se je trenutek obotavljal. Potem pa je z naglo kretnjo podpisal, pritisnil na pergamen pečat in ga izročil Sandrigu. Razbojnik se je resnično ganjen priklonil do tal. »Visokost," je rekel, »prišel sem k vam kot navaden pogajalec, odhajam pa kot velik dolžnik z globoko udanostjo do vas." »Bodite pred vsem vdani interesom republike," je odgovoril Foscari, ki se je vrnil v svojo vlogo. »Torej jutri, ste rekli?" »Jutri bo beneški kardinal tu in vam bo sam povedal, kako strašen sovražnik je Roland Candiano! Kar pa se Rolanda samega tiče, bo v vaših rokah čez mesec dni." »Prav! Zdaj pa idite, gospod poročnik..." Sandlrigo je vztrepetal od brezumnega veselja in planil ven. /Tako mi nebes!" je zarenčal, ko je stal na Mankovem trgu, »do danes nisem vedel, kateri je moj pravi poklic! Toda znal bom popraviti, kar sem zamudil!... Bianca je zdaj moja!" Pijan od veselja je odhitel k Imperiji. Kurtizana ga je že poldrugi dan čakala v smrtni nestrpnosti. Kajti razbojnik je bil obljubil, da se vrne že drugi dan. Zato ga je brez odloga sprejela. »Ali ste premislili, gospa?" je vprašal Sandrigo. Za bistre glave KAJ BI VI STORILI? Alfredu se je sanjalo, da je šel s svojo sestro Irmo in zaročenko Mar po na nedeljski izlet. Vreme je bilo sijajno, prav tako tudi razpoloženje vseh izletnikov. Marga hi se bila na vsak način rada peljala po jezeru in Alfred je ustregel njeni želji in najel čoln. Ne Irma ne Marga nista znali plavati. Zdajci se vreme preobrne. Alfred vesla, kar ima moči. a vse zaman. Čoln se prevrne. Deklici kričita na pomoč. Toda Alfred ne more obeh rešiti. Kaj naj stori? Ali naj reši Irmo, svojo sestro — zaradi rodbine in tako dalje? Zaročenka, njegova sreča, njegovo vse, pa naj utone —? Ne, prijatelj, tako ne gre. Stvar je treba drugače zagrabiti! Kaj bi vi storili? REŠITEV PROBLEMA ŠTEV. 3 (Skrivnosten napad) Prvič ni verjetno, da hi imel kateri nameščenec v mesecu še vso plačo (in še pri sebi!) razen tega ta plača ne more znašati l.5()0 Din, ker se odtegnejo razne socijalne dajatve. Navedbe inkasanta so bile v toliko točne, ker sta ga res dva moža napadla in ga oropala zaupane vsote. Toda inkasant je hotel to priliko izrabiti v svojo korist in je zato izjavil, cla sta ga oropala tudi njegovega denarja, meneč, da ho dobil odškodnino. Pri tem pa se mu je zareklo, ker je navedel kot svojo plačo bruto-znesek brez odtegljajev — torej znesek, ki ga niti I. julija, ko je dobil plačo, ni dobil celega. In to ga je izdalo. Dobre jajčne jedi DEVET DOBRIH RECEPTOV ZA PRIPRAVO JAJČNIH JEDI. — REDILNE IN POCENI JEDI, KI VAM BODO PRAV DOBRO TEKNILE Ukrivljene noge Posledica mehkih kosti. — Zdravnikova pomoč. — Pri starejših primerih operacija. Z nogami na „0“ pride na svet dosti več ljudi, kakor mislimo. Devetdeset odstotkov vseh novorojencev ima take noge. To je razumljivo, če pomislimo, da leotrok v materinem telesu sključeno in so njegove kosti še mehke. Pozneje se to seveda izpremeni. Pri normalno razvitih otrocih se noge same zravnajo. Nekaterim otrokom pa se ukrive noge šele takrat, ko začno hoditi. Temu je vzrok mehkost kosti, ki jo imenujemo rachitis ali angleško bolezen. Te mehke kosti ne morejo držati težkega telesa in se zato ukrive. Če imajo dojenčki krive noge, še ne smemo misliti, da mora biti to bolezen. Šele če se čez nekaj mesece v ne začno noge same ravnati, je treba poklicati zdravnika na pomoč. Če ugotovi. da boleha otrok na angleški bolezni, ga bo kmalu ozdravil z ribjim oljem, obsevanjem z višinskim soln-cein in drugimi zdravilnimi pripomočki. Dostikrat bo zdravnik, ki bo otroka opazoval, pa ne bo videl nikakš-nega izboljšanja, segel po povojih in jih bo moral otrok nositi vsak dan več ur. To je nedolžno zdravljenje, ki otroka nič ne boli. Bolj nerodno pa je, če privedejo starši otroka k zdra\niku šele v drugem letu. 111 pomaga le še aparat za uravnavanje nog. Pri otro cih, ki so starejši od dveh let, je najboljša operacija, ki je zelo preprosta in noge popolnoma naravna. Res mora otrok nositi nekaj časa sadrov ovoj, •toda če pomislimo, kako hi ga kazile noge na ..()** — posebno deklice — moramo uvideti, da to še ni tako hudo. Ukrivljene noge niso samo lepotna hiba, ampak tudi ovira pri delu. Razen tega se zaradi nenaravne hoje pokvarijo sklepi v kolenih, ki se vnamejo. Zato je treba paziti, da zdravimo ukrivljene noge že pri otroku ortope-dično ali pa operativno. Pri odraslih je operativno uravnavanje dosti težje in tudi uspeh ni tako popoln kakor pri otrocih. Zato naj starši ne zamude pravega trenutka. Danes prinašamo nekaj dobrih receptov za jedi iz jajc, ki so zelo redilne in razen tega — to je še bolj važno — poceni. NADEVANA JAJCA Razpolovi trdo kuhana jajca, vzemi iz njih rumenjak ter ga zmešaj z gorčico, sesekljanimi sardelami, drobno razrezanimi kaprami (v kisu vloženi oljčni plodovi) in nekaj kapljami mrzlega mleka. To zmes nadevaj v jajca, kjer je bil prej rumenjak, kar ti ostane, namaži otrokom na kruli. Poleti je ta jed skoraj dovolj za kosilo. MARINIRANA JAJCA Trdo kuhana jajca razreži na štiri dele, potem jih osoli in pripiavi s hrenom, kisom in oljem. Posebno dobra so taka jajca s krompirjevo kašo. Nekatere gospodinje jili tudi poprajo in oblože s čebulo. TIROLSKA JAJČNA JED Tirolska jajčna jed je predvsem za dobre jedce. V namaščeno ponev deni najprej plast kuhanega, razrezanega krompirja in sesekljanega peteršilja. Na \ rh deni plast trdo kuhanih, razrezanih jajc, ki jih lahko zmešaš s sardelami. Nato zlij čez nekaj smetane, žvrkljane z jajcem. Potem vzemi spet plast krompirja, nato jajca in spet smetano, ter ponavljaj, dakler ne bo ponev polna. Na vrhu naj bo smetana, ki jo zmešaj z drobtinami. Vse skupaj naj se v pečici peče dobro uro. Sprva mora biti ponev pokrita, da se drobtine ne zažgo. To jed serviraš s solato ali pa s kislimi kumaricami. MRZLft JAJČNA JED NA KRUHU Najpreprostejša in pri tem zelo redilna hladna poletna malica je jajčna jed, ki jo spečeš na maslu in vložiš med dva koščka kruha, ki si ga namazala s surovim maslom. PANIRANA JAJCA Trdo kuhana jajca, razrezana na debele rezi in potem panirana, se prav dobro podajo k sveži zelenjavi in sočivju. OMELETA S SIROM Zmešaj med tolčena in soljena jajca nekaj ribanega sira in opraži na vroči masti. Če dodaš še nekaj razrezanih gob, bo jed še dosti boljša. OMELETA S SLANIKOM Ta jed je zelo pikantna in redilna. Na štiri jajca vzemi žlico kisle smetane, malo moke, soli in na drobno zrezanega slanika. Vse skupaj zmešaj in ocvri na vročem maslu, da spodaj porjavi. Prav tako napraviš tudi omelete z beluši (šparglji). Podobne so omelete z ostanki mesa in mastjo, ki je ostala od pečenke. Preden jih prineseš na mizo, jili še potresi s parmezanom. NAVADNA JAJČNA KREMA S KAVO IN OREHI Dva rumenjaka zmešaj s kavno žlico moke, tremi žlicami sladkorja, četrtinko litra mleka, dvema žlicama močne črne kave in petimi ribanimi orehi. Vse skupaj mešaj na slabotnem ognju, dokler se ne zgosti, potem še v mrzli vodi in postavi na mizo v stekleni posodi. JAJČNA MAJONEZA Tolci tri rumenjake deset minut, počasi prilivaj v presledkih osminko litra olja, dodaj pol citrone, nekaj kisa in naposled dve žlici žolce. Sladkorja in popra vzemi po okusu. PRAKTIČNI NASVETI Rozine bodo dvakrat večje, če jili daš za nekaj minut v toplo pečico. V testo jih zmešaj čim prej, da ne postanejo sive. Čebula ne bo povzročala za oči nevarnega solzenja, če jo boš nekaj časa pustila v mrzli vodi in šele potem •razrezala. Če še ne veš Soli so važni pripomočki za tvorjenje in nadomeščanje staničja. Najbolj znana je kuhinjska sol, ki je obenem tudi začimba. Če je uživamo premalo, se utegne zgoditi, da se nas loti neko bolestno stanje, ki ga imenujemo solno lakoto. Sago je sok sagove palme, ki rase na Kitajskem, Japonskem in na Mo-luških otokih. Pravi sago je rjav, rdečkast in bel. Njegov nadomestek delajo iz škrobne moke, posebno pa iz krompirjeve moke. Preden obleko predelaš, poglej, ali je sploh vredno. Potem moraš blago očistiti in zlikati. Drugače bodo ostali na novi obleki sledovi starih šivov in lobov. Da bo likalnik ostal zmeraj čist, ga namaži s stearinom, ko je še gorak, potem pa ga zavij v volneno krpo in postav i na suh prostor. Namizne prte, brisače in uinivalke kupimo na metre in jih moramo le še zarobiti. Brisače naj ne bodo iz preredkega blaga, ker so sicer prehitro mokre. Blago, ki pri pranju v z k o č i , moraš pred šivanjem zmočiti. Potem ga posuši, in ko je še vlažno, zlikaj. SNEŽNE KEPE Potrebščine: 7 dkg surovega masla, osminko litra sladke smetane, 3 rumenjaki, 1 dkg sladkorja, J žlica ■ruma, nekaj soli, 15 dkg dr. Oetkei jevega Guština in )() dkg pšenične moke, t nožna konica dr. Oetkerjevega vanilinovega sladkorja. P r i p r a v a : Iz zgoraj navedenega napravi na deski testo. To razvaljaj do debelosti nožnega hrbta in nato izreži s koleščkom (približno 10 cm velike) četverokotnike. V teh četverokotnikih izreži t cm široke pramenčke, tako da ostane gori in spodaj približno 2 cm širok nenarezan rob. Sedaj naberi te pramenčke na kuhljin držaj, tako da je izmenoma eden pramenček na njem. eden pod njim. Tako nabrane četverokotnike položi v vrelo mast, jih v njej speci, da postanejo zlatornmeni, nato položi na svilen papir, da ne obdrže okusa po masti, ter potrosi, dokler so še vroči, s sladkorjem. Negovanje lepote GIMNASTIKA. ŠPORT IN VODA V SLUŽBI NEGOVANJA LEPOTI-. - TUDI ZA NEGOVANJE LEPOTE JE TREBA SISTEMA IN POTRPEŽLJIVOSTI Negovanje lepote ni samo v vsakdanjem ponavljanju istih načinov masiranja in telovadbe, ki smo jih v našem listu že popisovali. Negovanje lepote nalaga ženi še druge naloge. ki jih sicer ni treba izvrševati vsak dan, pa so vendar vsaj toliko, če ne še bolj važne. Žena, ki gleda na lepoto, si mora sestaviti kar tedenski seznani, ki upošteva vse malenkosti, ki jih ne sme pozabiti. ker je to težka naloga, bomo pomagali. PONEDELJEK Z j u t r a j : Posebne telovadne vaje: ..Kolesarjenje". I.ezi na hrbet in dvigni noge za ped od tal. V tej legi posnemaj delo, ki ga opravljajo noge pri kolesarjenju, najprej počasi, potem čedalje hitreje. Popoldne: Spanje za lepoto. Draga gospodinja! Spi lepo, spi srečno! Res je popoldanski pomenek pri kavi prijeten, res je krpanje otrokovih nogavic potrebno, toda popoldanski počitek je vsaj tako važen! Da bo ta počitek učinkoval in postal res „spanje za lepoto", napra- vi prej še mrzlo oblogo. V niirzlo vodo zlij nekaj kapljic benzojeve tinkture. Pomoči v vodo otiračo, ožmi jo in razprostri po obrazu. Ko postane obloga topla, jo obnovi. Po desetih minutah kožo rahlo osuši, namaži s kremo in pojdi potem spat. Z v e č e r : Umivanje nog. V majhen umivalnik zlij vroče vode in dodaj dve žlici pelelike in za oreh velik košček sode. Potem noge posuši in namaži / oljem. Nohte gladko obreži. Ne smeš jih obrezovati okroglo, da se ne zarasejo v meso. Debele, trde nohte samo opili. Potem giblji s prsti na nogi in s pestjo pregneti podplate. TOREK Ta dan posveti samo telovadbi! Njene blagodejne učinke boš čutila ves teden. Če nimaš prilike, da bi redno telovadila, pojdi poleti vsaj enkrat na teden plavat. Plavalni gibi zelo dobro učinkujejo po vsem telesu. Prsi ostanejo napeti in lepo oble, roke in rame se polepšajo, bedra se utrdijo in izgube nepotrebno tolščo. Če se rada prehladiš, moraš pred plavanjem namazati telo z oljem. SREDA Zjutraj: Posebne telovadne vaje: M 1 i n. široko se razkorači in sedi na tla. Roke dvigni, gornji del telesa pa obrni tako, da se bo leva roka dotaknila prstov desne noge. Potem napravi isti gib v obratni smeri. Noge se morajo dotikati tal od sedala do pete. Prsi morajo priti čim bliže k nogam. Popoldne: Negovanje brade: Širok pas iz luknjičavega blaga obloži znotraj z vato. Potem ga položi okoli brade in trdno zveži na temenu. Tako ga pusti med popoldanskim spancem kakih dvajset minut. Namen te vaje: Ostre črte med nosom in ustnicami morajo izginiti. Z v e čer: Vroča kopel. Nikdar se ne smeš kopati s polnim želodcem. S kopeljo počakaj dve uri po večerji! Vodi, ki mora imeti 35° C, dodaj pest soli ali boraksa, ali pa žlico pravega avstralskega evkaliptovega olja. Lahko pa zmešaš vse troje in še nekaj žlic izvlečka iz smrekovih igel. Vse telo odrgni z milom, še bolje, je pa, če dobiš morski pesek ali milo z marmorjevim peskom. Oplakni se s hladno vodo. če ti n^ škoduje, stopiš tudi lahko pod mrzlo prho. Kopati se smeš največ dvajset minut, sicer utegne kopel koži škodovati. Z veliko otiračo se dobro odrgni. Zlij si v dlan nekaj kapljic olja za kožo in se namaži z njim po vsem telesu. Po kopeli pojdi takoj v posteljo. (Navodila za naslednje dni prinesemo v prihodnji številki). Iz filmskega sveta „Kaj še, Mr. Gable?" Do pred kratkim statist, danes umetnik. — Filmski umetnik, ki se mu vsaka vloga poda. — Po enem letu desetkrat večja plača. »Kaj še, Mr. Gable?" To je hotel vedeti ves Hollywood in vsi zunaj Hollvvvooda. Toda nihče se ni upal prerokovati. Če zna igralec odigrati vsake vrste vlogo z enako lahkoto in prepričljivostjo, ga je težko uvrstiti v to ali ono vrsto igralcev. Dostikrat so Gabla za časa njegove zelo kratke filmske karijere primerjali s tem ali onim igralcem, in res — v slednji primerjavi je bilo nekaj resnice. Podoben je bil temu ali onemu, toda samo do določene meje. Kateri je pravi Gable? Gangster, zločinec, kvartač, šofer, politik, reporter, mladi ljubimec ali inženjer? Gable je prvič zbudil pozornost Hollvvvooda, ko je igral neusmiljenega in okrutnega morilca Mearsa v drami ..Poslednja milja". Pred to vlogo v gledališču je bil eden izmed neštetih hollywoodskih statistov. Nihče se ni zanj zmenil, nihče ni mislil, da se 11111 obetajo še tako veliki uspehi. V februarju 1931. je Hollywood trdil, da je Gable ustvaril novo vrsto gentlemana-gangsterja. V marcu so odločili, da bo morda postal karakterni igralec. V juniju so izpremenili svoje mnenje in mu prerokovali, da bi lahko z DNEVNO SVEŽE PRAŽENA \m Uava Da ne pozabim! Še danes moram poslati naročnino za „Družinski Tednik Roman". J U L I J m pl | RjE OKVIRJI, SLIKE, OGLEDALA, STEKLO, PORCELAN Klein LJUBLJANA WOLFOVA ULICA ŠT. 4 Telefon St. 83-SH uspehom igral vloge zločincev, ki so simpatični, da premamijo glavno junakinjo, dokler ne pride glavni junak in 11111 ne pokvari računov. L«-1' CLAUDETTE COLBERT m Oaramount CJ>u:tures V septembru so se spet izpreobr-nili in rekli, tla bo dober igralec karakternih vlog. A oktobru so odkrili, da bi bil primeren za letalca, ki se mora izkazovati v zračnih višinah, da pa ni za salone. V decembru so naposled prerokovali, da bi utegnil dobro igrati ljubezenske vloge. V februarju 1932. so ga prišteli med romantične junake. Nihče ne ve, kaj bo rekel Uolly-vvood, ko ga bo videl v naslednji vlogi. Še nobeno prerokovanje o njem se ni uresničilo, zato zdaj vsi rajši molče. Tudi on sam molči. Če čuje kaj o sebi, se smeje. V vsakem filmu rad igra. Res so mu nekatere vloge ljubše kakor druge, toda branil se ni še nobene. Mirnost in pridnost sta glavni čednosti Clarka Gabla. Pred kratkim je obnovil pogodbo z Metrom. Brez dolgotrajnih pogajanj je podpisal pogodbo, ki mu daje plačo, desetkrat večjo od prejšnje. FILMSKE NOVOSTI Francoska vlada namerava omejiti uvoz tujih filmov v francoskih verzijah na 200 vsako leto. Od teh bo moralo biti 120 filmov napravljenih res v francoskem jeziku, ostali pa bodo lahko samo naknadno sinhronizirani s francoskim dialogom. V ameriški filmski industriji so zelo v skrbeh, ker se boje, da bo Nemčija uvozila tri četrtine dovoljenih filmov in bo za Američane ostala le ena četrtina. Čedalje bolj potrjujejo vesti ameriških listov, da Greti Garbo in Mar-leni Dietrichovi ne bo podaljšano dovoljenje za nadaljnje bivanje v Ameriki. Vse ameriške filmske družbe so se zedinile in začele skupno akcijo, tla se to prepreči, ker je pričakovati, da bodo oblasti napravile isto tudi z ostalimi igralci, ki niso ameriški drža vljani. FILMSKI DROBIŽ Dunajski komponist Richard Fali je napravil glasbo za dva Fo.vova filma „Liliom“ in »Solze ljubezni". Oba filma bomo gledali v prihodnji sezoni. Filmski družbi -Vandor" iz Pariza in „Nelson“ iz Londona sta začeli delati film „Don Quijote“. Glavno vlogo poje slavni ruski pevec Fjodor Š a-1 j a p i n. Film bo dogotovljen konec oktobra in ga bomo videli tudi pri nas. Režiser P a b s t se peča z mislijo, da bi napisal film po življenju »kralja vžigalic" Ivarja Kreugerja. Manuskript bo napisal ruski pisatelj lija Ehren-burg. Družba „Avala-film“ je kupila pravico za predvajanje filma »O r 1 o v", ki je posnet po znani opereti istega imena. Gramofonske plošče od Din 20 - prodaja „ŠLAGER“, Aleksandrova 4 pasaža palača ..Viktorije1*. mm KUIAMAfTDEII Znižali smo cene vsem čevljem domačega in tujega izvora za gospode in dame. Oglejte si naše blago in izbiro, predno kaj kupite. A. ŽIBERT trgovina s Čevlji LJUBLJANA PreSernova ulica. čokolada veselje fbonboni m vsake družine M BUDDHA čajne mešanice so najboljše TEA IMPORT Ljubljana, Večna pot 5 Telefon št. 2626 Brzojavi Timport ■ "Ul,,,,,,!'!"!!. I...,|l«">"l"u„|l'...H".... 1 Gramofoni in gramofonske plošče se kupijo J f najboljše in v največji izbiri pri JUGOSPORT LJUBLJANA / Miklošičeva cesta štev. 34 .... .m".u,,,."n...... ni,...m,,,,.i,,,,,.. Priporoča se Parfumerija „Strmoli“ Ljubljana, Pod Trančo 1 'Kupujte domače 'izdelke jugoslovanske tvornice Op. 9. Oetherja Zaklad v kuht O et ker ZMES LA SARTELa Šarteljf Zmešaj 12 dkg surovega masla s 3 rumenjaki, dodaj 1 zavoj Dr. Oetkerjeve zmesi za šarfelj, V4 litra mleka in čvrst sneg 3 beljakov. Testo naj gosto teče z žlice. Peci ga v dobro namaščenem modlu pri srednji vročini. Dr. OETKERJEUE špecijalitete se dobijo v vseh špecerijskih in delikatesnih trgovinah. Dp. OETKEB, MAPI BOR. Izdajr za konzorcij Družinskega tednika »Romana” K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja H. Kern, novinar; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani.