ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Z zasedanja DS ZP Buren začetek z mirnim koncem Za peto7 zasedanje 'delavskega sveta ZP je bil značilen dokaj buren začetek, ki ga je sprožilo negodovanje članov DS ZF iz AVTOELEKTRIKE, ker njihovega pisma delavski svet ZP ni sprejel takoj na dnevni red in o njem razpravljal, in pa zakasnele razprave o terminsko dokaj odmaknjenih poročilih in enem predlogu, ki bi morali biti že zdavnaj v pretresu na delavskem svetu ZP, . še predetn je predsednik DS ZP inž. Rok Žibert pričel s prvo predlagano točko dnevnega reda je prebral pismo samoupravnih organov tovarne AVTOELEKTRIKA delavskemu svetu ZP o novi varianti sanacije sežanske tovarne SPREJEMNIKI temelječi na spremembi proizvodnje v trikotu AVTOELEKTRIKA — SPREJEMNIKI — AVTOMATIKA, Dbkajr'bučna:. razprava v .kateri so č'ani očitali'zavlačevati j e reševanj a problema,. se. je. .končala .s sprejetim predlogom predsednika DS ZP, da bo delavski svet ZP čez 14 dna posebej razpravljal o lej problematiki po predhodni1 razpravi UO ZP. Kot prva točka- je bilo na dnevnem redu poročilo o poslovanju ZP v času od 1. jan., do konca septembra lani, o čemer je-poročal finančni direktor .ZP Alojz Vidmar. Sicer zanimivo poročilo, je izgubilo' na' prvotni, vrednosti, zaradi časovne odmaknjenosti, kajti piri nekoliko ekspe-ditivnejšem 7 poslovanju bi moralo biti sedaj oz. le par tednov kasneje na dnevnem redu poročilo o poslovanju £P -v celotnem lanskem letu. O poročilu 'smo v našem glasilu že pisali ob priliki zasedanja UO ZP, člani DS ZP pa so ga sprejeli brez pripomb. , Drugo točko 'dnevnega reda — poročilo o-izvajanju integracije med ZP ISKRA in R1Z je predsednik DS ZP umaknil z dnevnega reda zaradi odsotnosti poročevalca *- 'generalnega direktorja; ki 5© "bil službeno odsoten. Tretja točka, ki je vsebovala poročilo komisije o pregledu poslovanja tovarne AVTOMATIKA v času od 1. 1. do 31. g. je podobno kot pr- va izgubila na vrednosti zaradi zastarelih podatkov. Nov je pri tem le podatek, da je tovarna, - ob zagotovilu o postopnem izboljšanju poslovanja, zaključila lansko leto verjetno brez. poslovne izgube. O' predlagani integraciji med ŽP ISKRA Tn podjetjem .ELRAD iz Gornje Radgone je poročal predsednik komisije inž. Franc Vršnak. Podjetje, ki zaposluje približno 300 delavcev- ekonomsko dobro posluje in ima proizvodni program radijske iii televizijske široke potrošnje. Le-ta se docela dopolnjuje ztiašo proizvodnjo, zato po Vej plati ni ovir za nameravano integracijo.. Komisija sedaj. sestavlja elaborat o integraciji. Uprav-, ni. in samoupravni organi bodo o njem razpravljali v začetku meseca marca,- Predlog orientacijskega gospodarskega plana za leto 1969 — kot četrta točka dnevnega reda zasedanja 1 DS ZP — temelji na zbiru orientacijskih planov posameznih organizacij na podlagi lanskoletnih gospodarskih; inštrumentov in .podatkov za tri trimesečja oz. ocen za celotno lansko leto. Tudi za ta izredno zanimivi predlog velja pripomba, da bi morali v tem času samoupravni organi ZP že razpravljati o letošnjem dokončnem in ne orientacijskem gospodarskem planu. . . Informacijo o pripravah za najetje -tujega kredita so sprejeli člani DS ZP brez pripomb, pod točko razno pa imenovali še komisijo za primopredajo poslov med dose-, dan j im direktorjem ZZA Francem Dobnikarjem in novim direktorjem inž. Jožetom Prežljem., Marjan Kralj Pred kratkim je bil v »Elektromehanski« Kranj občni zbor sindikalne podružnice, kjer so v referatih in razpravi poudarili napredek pri povečanju proizvodnje, kljub temu pa niso zadovoljni, kajti zastarele naprave in stroji jim onemogočajo večji vzpon. Spričo ostre konkurence' je treba proizvodnjo čimprej modernizirati in uvesti sodobnejšo tehnologijo. Občni zbor je tudi opozoril na nizke osebne dohodke saj s p oprečjem 883 N din zaostajajo za mnogimi organizacijami oz. tovarnami, (Daljši članek o referatih in razpravi bo objavljen v naslednji številki) Maš Izvoz v decembru tu lani V zadnjem mesecu lanskega leta'je izvoziLo naše'podjetje skupno za 1,191.480 USA dolarjev izdelkov. ' Tovarne so skupno' izpolnile plan s 97 odstotki, s medtem - ko je celotno podjetje preseglo decembrski plan za 37 odstotkov..' Uspeh je prav g-Gitavo zalo velik, še večjo vrednost pa ima, če ,upoštevamo, da smo prodali 63 ¿Sstotkov . izdelkov v zahodne države s konvertibilnimi valutami, 36 odstotkov v vzhodne države SEV in le 1 odstotek v druge klirinške, države. Na decembrski listi izvozne operaitive PSO jo bilo skupn-o 33 držav. Izredno preseneča, da je to pot največ nakupila Češkoslovaška, ki do sedaj sploh še ni biila. pomemben kupec: naših’ iz- delkov. Njej slede po padajoči . vrednosti nakupov: Nemška demokratična republika, ZDA, Nemška zvezna republika, Italija, Anglija in ■druge. Vrstni, red se je torej precej ¡spremenil, ker se' je z vrha popolnoma umaknila Turčija. PSO je za posamezne tovarne: takele realiziral de-, cembrsko planirane 'Vrednosti: Tovarna Elektromehanska Elektromotorji ' Kondenzatorji Elementi Instrumenti 1 Aparati' Avtomatika Avtoeioktrika Elektronika Polprevodniki' 1 izpolnitev v %' 77,16 , 79,00 210,OS' 73,42 85.65 . 164,77 136,86 78.65 135,65 120/00 ' ^aasBBSBBSBassaBBBBBiiausBSBzaesaasBaHBnsiaEaag^ Resnejše delo | komunistov v Kranju j S Sekretariat ZKS v Elektromehaniki se je temeljito; spo- a | znal z rezultati ankete o stanju organizacije ZK v Elelc- a n tromehanik; (kamor spada tudi oddelek ZK Strokovnih | | služb ZP) in je' ha svoji seji- 7/1-1969 sklenil, da na g | osnovi ankete in lastnih, spoznanj izdela" plani dela orga- bi | nizacije ZK v tovarni, kot prvo pa mehi;, da je treba j§ | 1. utrditi disciplino v članstvu n | 2. izločiti iz'članstva, neprimerne člane a 3. propagirati marxističho-ekonomsko; miselnost s šola- | njem in izobraževanjem, svojega članstva .. . | 4. redno objavljati sklepe zasedanj Sekretariata in a ra konference ZK . | n 5. objavljati stališča go posairiežnih predlogov temelj- * nih odločitev v tovarni -. a ■ 6. objavljati svoja mnenja k stališčem in sklepom | S samoupravnih organov • - a | 7. obravnavati važnejšo materijo pred zasedanjem DS ra | 8. tesneje se povezati z družbeno-političnimi organiza- q is erjami v tovarni | g | 9. točno definirati naloge in vlogo organizacije ZK v ra tovarni ter proučiti in definirati odnose do samo- | upravnih organov v tovarni. ■ i 10. redno vključevati nove mlade ljudi v članstvo ZKS g | in jih vzgajati * 11. izboljšati sistem informiranja članstva S 12. ponovno aktivirati večino članstva. I I igB3BHBEEE!H0HHBBHHE0H!aHH!3SS0S0HaH00HE0ESE0HSEEIH3HI Usmerniki 100,00 ZZA 100,00 Orodjarna 100,00 Sprejemniki 100,00 BAZ 100,00 Decembrska izvozna; realizacija bi bila lahko še večja, če. ne bi bilo nekaterih izpadov. Tako ELEKTROME-HANIKA ni dobavila avtomatskih , telefonskih- central v vrednosti SOOGO dolarjev, ELEKTROMOTORJI motor- jèv za Italijo, ELEMENTI' nekaterih sestavnih delov (po sortimantu nekompletni) in AVTOELEKTRIKA napetostnih regulat-crj-ev. Posamezni regioni PSO so takole: izpolnili planirane ob- večnosti: regičn . izpolnitev v %■ Srednja Evropa . 104,35 Južna Evropa 84,75 Severna Evropa 201,95 SEV I 106,50 SEV ij 107,19- SEV III 113,84 Afrika ■ 100,23 Turčija 2,98 Južna Amerika 49,92 ZDA ' 99,17 Azija 124,66 Kako. je, potekal .izvoz’ v .posameznih mesečih -lani pri- kaižbje naslednja ta-bslâ: ' mesec USA $ jaknah' 586.911,50 februar . 495.478,64 marec 825.376,81 april. V . 721.675,47 maj ' 715,249,92 junij, 1,143.344,78 julij / ,. 639.027,14 avgust 1.092.256,61 september ' 685.943,58 oktober 697.176,09 november 1,452.223,38 december . 1,191.480,49 Skupaj vse leto 10,246.144,39 Lanskoletno • planirano vrednost je, .tako. celotno podjetje izpolnilo in preseglo za 13 odstotkov,.. pri čemer pa hi upoštevan še izvoz, orga- nizacije RIZ, ki še vedno izvaža popolnoma samostojno br«?z sodelovanja PSO. P SO Ljubljana Program v prihodnje: širša dejavnost PSO In organizacija marketinga Metod Rotar ponovno imenovan za direktorja PSO Dnevni red šestega zasedanja delavskega sveta PSO je obsegat ta dve točki. V prvi so člani razpravljali o spremembi točkovanja glede na vrstni red v prioritetni listi prosilcev za rešitev stanovanjskega vprašanja, v drugi pa v zvezi razpisa imenovali novega direktorja PSO za naslednje mandatna obdobje. Poglavitna točka dnevnega reda je biilh vsekakor imenovanje novega direktorja PSO". Posebna razpisna komisija je izbrala kot kandidata tov. Metoda Rotarja,. M je ustrezal pogojem, razpisa^ in ga predlagala delavskemu svatu kot direktorja za prihodnje štiriletno mandatna obdobje. Člani so nato. pod- vodstvom predsednika inž. Simona Pri- Tov. Metod Rotar je bil na zadnji seji DS PSO ponovno Imenovan za direktorja PSO. možiča glasovali o predlogu in soglasno izvolili tov. Metoda Rotarja za direktorja PSO. Po kratkem odmoru je prišel na zasedanje DS PSO. tov. Metod Rotar, ki so ga člani pozdravili, s spontanim ploskanj,etn. Zahvalil se je za, izkazano zaupanje in pristavil, da ne bi prevzel ponovno te dolžnosti, če ga ne 15i v vsem podpirale družbeoo-pohtične. organizacije, tako ZK kot sindikat in ZB in ne navsezadnje tudi generalni direktor. Povedal je, d'a se zaveda silne, odgovornosti in pomembnosti tega vodstvenega mesta, za celotno ZP. Zaupano dolžnost pa bo lahko izpolnil ob stalni konzultaciji s samoupravnimi organi ter družbenopolitičnimi orgamzacLjami PSO, in njih podpori. Ob nastopu delovnega mesta je imel,, kot je to že običaj, obišren programski go- vor o minulem, sedanjem in prihodnjem razvoju PSO, ki ga zaradi izredne zanimivosti objavljamo skoraj v cer lata: FORMIRANJE PSO »Ob. integraciji nekaterih podjetij slovenske elektroindustrije v skupno podjetje, ISKRA sem dobil v maju: 1961. leta nalogo formirati PSO kot specializirano organizacijo za prodajo izdelkov vseh proizvodnih organizacij ISKRA. Ker je integracija zajela podjetja, ki so bila zelo raz-lična glede nivoja organizacije, kadrovske zasedbe in sistema poslovanja, je bila prva naloga čimprej odpraviti te razlike in ustvariti enoten-kolektiv z ustrezno kadrovsko zasedbo ter hkrati učinkovit sistem poslovanj'®. To nalogo smo uspešno opravili v prvih dveh letih obstoja PSO. OSNOVNI KONCEPT IN ORGANIZACIJSKI POLOŽAJ PSO V ZP Glede na to, da je PSO most med proizvodnimi organizacij ami in tržiščem, je bilo treba oblikovati in tudi uveljaviti koncept poslovne strategije, in taktičnega nastopa na tržišču ter ustvariti ciljem in nalogam ustrezen prodajni mehanizem, To vodilo smo realizirali z ustanovitvijo trgovinsko-servasne, mreže na področju SFRJ z močno centralo v Ljubljani ter vzporedno organizacijo spremljajočih dejavnosti, kot so, servis, montaža, propaganda, in inženiring. Trgovinsko servisna mreža PSO ima sedaj svoje centre v vseh večjih, poslovnih, središčih države in sicer v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Skopju, Titogradu,. Reki, Mariboru, Osijeku in Banja. Luki-. Zanemaril pa nismo tudi' partnerske odnose z vsemi pomembnej širni industrijskimi in trgovinskimi podjetji v naši razširjeni panogi. Nekaj, let kasneje je izšla iz PSO pobuda za organizacijska in poslovno povezavo prodaje na domačem in tujih tržiščih s poenotenim blagovnim poslovanjem to skladiščenjem. Združitev domače prodaje to izvoza je narekovala praksa. Bila pa je izvršena aprila 1965', Naslednje leto je celotna ISKRA spremenila svoj organizacijski status to prešla iz enotnega v združeno podjetje. Pri tem je PSO začela po- slovati kot samostojna organizacija ZP. Ta akt pomeni za PSO nekako prelomnico v poslovanju. Prodaja proizvodnih organizacij prek PSO je bila posebej fakultativna, medtem ko je bilo celotno posla-vanje PSO navezano izključno na ISKRO. Zato se je za PSO začelo zelo kritično obdobje, M ga je naša organizacija v glavnem uspešno prebrodila šele lani na podlagi razčiščenih, ekonomskih odnosov- med proizvodnimi- organizacijami to PSO. PSQ sedaj n,ima monopolnega statusa-, v ZP. Njen obseg poslovanja za proizvodne organizacije je odvisen izključna od kakovosti to. rezultatov dela, ki ga opravlja kolektiv PSO. Takšno stanje seveda ustvarja pogoje to obveznosti za pospešeno optimizacijo, vseh dejavnosti PSO to odpravo vrste kritičnih točk, ki se kažejo v dosedanjem poslovanju ta sedanjem stanju PSO. REZULTATI DOSEDANJEGA POSLOVANJA PSO uspešno posluje vsa leta od svoje ustanovitve-- Iz kazalnikov poslovanja je razviden porast obsega prometa na domačem to zunanjih tržiščih ter rentabilnost PSO po ustvarjenem dohodku oz. ostanku dohodka kot tudi poarast OD. Od same ustanovitve. PSO sem si neprestano prizadeval za zboljšanje kadrovske strukture, predvsem za pridobitev potrebnega šterila inženirjev, ekonomistov- to drugih strokovno usposobljenih sodelavcev, kar nam je v precejšnji meri uspelo. PROGRAMSKA ZASNOVA NADALJNJEGA RAZVOJA Program PSO za naslednja 3 do 4 leta izhaja iz objektivne ocene dosedanjih kritičnih točk,, iz možnih predvidevanj- * o razvoju ZP ISKRA kot celote,- ter razvoja gospodarstva, še posebej pa. naše panoge v slovenskem in j.ugo-slovans-kem. ekonomskem prostoru, sorazmerno naši. udeležbi v izvozu, pa tudi iz možnih predvidevanj razvoja tržišča naše panoge v širšem evropskem in delno celo svetovnem prostoru. PSO mora ostati'integracijski dejavnik v Z'P, saj tudi vse kritične ocene poudarjajo, da je doslej to nalogo uspešno opravljala. V okviru poslovne, politike ZP to obsega svoj,e poslovne aktivnosti pa naj PSO- v naslednjem obdobju postane še pomembnejši integracijski dejavnik v naši panogi industrije in trgovine v slovenskem to jugoslovanskem. prostoru. V naslednjem obdobju je: potrebno urediti pomanjkanje kapitala, ki je posledica dosedanjega razvoja to položaja- PSO v skupnosti ZP. Ob stalno večji- obveznosti kreditiranja je treba pridobiti dolgoročne kredite za obratovalna sredstva, ker je to. prvi pogoj za razvoj PSO v trgovsko hišo ISKRE. Urediti je treba investicije za nadaljnje širjenje trgovinske to servisne mreže v državi to tujini, začeti in rešiti problematiko poslovnih prostorov ta to ne več z vedno dražjimi začasnimi rešitvami, marveč z dokončno izgradnjo lastne poslovne stavbe. Proučiti je treba problem stroškov in- preiti na sistem gibljivega proračuna povsod tam, kjer je to možno ob istočasni uvedbi učtakavitej-šega nadzora nad samimi stroški. i Poglobiti je treba sodelova-vanje s proizvodnimi organizacijami s ciljem,, da bi dosegli skupne naložbe predvsem v trgovinško-servisno mrežo ta na tak način realh:1 zirali nekaj dolgoročnih ciljev v odnosih & proizvodni-: j mi organizacijami. Vzpored-(Dalj e na 4; strani) j ■ ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO s Reorganizacija RRS IV ■ • Upravni odbor je na seji; 15. 1. 1969 načelno potrdil ® naslednjo reorganizacijo RRS IV: A. Sedanji RRS IV preneha obstajati kot organizacijska ■ to delovna enota ZZA, namesto njega- pa se osnuje: | — RAZISKOVALNO-RAZVOJNI SEKTOR ZA TO- g VARNO »TELA«, kot organizacijska enota ZZA ter — ODDELEK ZA AVTOELEKTRIKO, — ODDELEK ZA USMERNIŠKE NAPRAVE, — ODDELEK ZA ROTACIJSKE STROJE, kot samostojne organizacijske to delovne enoto ZZA, katerih vodje' so< vezani- neposredno na pomočnika direktorja za razvoj to ki imajo samostojne organe upravljanja (neposredno upravljanje). B. Notranja organizacija RRS za »TELO« je naslednja: 1. BIRO ZA AVTOMATIZACIJO V ENERGETIKI (BAE) z enotami: —elementi to zaščitne naprave (363)* — telekomande (366) ; J; — datatogger (36&)i ;— projektira (362), i — prodaja (PSO). 2. BIRO ZA AVTOMATIZACIJO V INDUSTRIJI (BAI) z enotami: -|; — razvoj naprav za avtomatizacijo v industriji!' i (364.) j; — razvoj, naprav to aparatov za varjenje (365) i — prodaja (PSO — ZZA); C. Ker bo v dogovoru z vodstvom tovarne TELA, pa tudi po predlogu vodstva ZZA RRS za TELO še na- S dalje vodil dosedanji vodja RRS IV dir. Ogorelec ta S z namenom,‘da bi se sedanji način tehnično-admim-: strativnega dela ne prekinil, sedanja tehnična pišar-b na to služba za tehnično dokumentacija RRS IIP § postaneta službi vodstva RRS za TELO, ki bosta' začasno opravljali zadevna, dela kot usluge tudi za vse izločene oddelke dosedanjega RRS IV. n C. Po reorganizaciji se menja tudi oblika organovr a upravljanja delovnih enot. to sicer tako, da — ima BAI svoj svet delovne enote (kot že sedaj') — izločeni samostojni oddelki (avtoelektrika, usmer-niške naprave to rotacijski stroji) uveljavljaj® svoje samoupravne pravice to dolžnosti na zborih delovnih enot to naj zato izvolijo z javnim glasovanjem predsednike to namestnike predsednikov zborov, — organizacijske enote, ki so vključene v BAE (teto komande, data logger in razvoj elementov to zaščitnih naprav) pa bo upravljal svet DE. sestavljen iz preostalih članov SDE teh enot. Sprejeta oblika upravljanja v navedenih delovnih enotah je začasna, to velja le do novih volitev v organe upravljanja ZZA to ZP ISKRA. D. Upravni, odbor imenuje za vodjo BAE dr. Ogorelca, ki bo to dolžnost, opravljal poleg dolžnosti vodje KRS za »TELO«. Tudi ta rešitev j,e začasna, dokler | ne bo delo. BAE utečeno to možna drugačna kadrov- ska zasedba. E. Vse navedene organizacijske spremembe veljajo od S 1.1.1969 dalje. 2 ZK v Elektromehanlkl naj M dajala ©snovni politični ton življenja v tovarni In občini Kranj Taka je bila ugotovitev skupnega .sestanka sekretariata ZKS Elektromahanike in komiteja ¡občinske konference ZKS Kranja. Vendar pa je dbraimava ,gradiva ankete, kd jo je med člani ZK v Eedcktromehaitii-ki izvedla Delavska univerza »Tomo Brejc« po nalogu komiteja -občinske konference ZK Kranj, in -obravnava celotne problematike stanja in dela 'Organizacije ZK v tovarni, pokazala, da temu ni tako in -da bo treba vsebinsko drugačnega dela in aktivnejšega u d oj slovo vanj a "večine' članstva, -da bi taka zahteva postala dejstvo. Pri uresničevanju nalog ZK in vzgoji članstva-in celotnega kolektiva v .tovarni lahko (in mora) odigrati pomembno vlogo Glasilo Iskra, ki ga večina ljudi v Iskri prebira, če že v celoti me prebere. Sklepi posvetovanja: 1. človeški medsebojni od- nosi morajo, biti osnova delovanja ZK 2. ZK v tovarni je treba reorganizirati v smislu izvedene reorganizacije tovarne 3. Z vsebino ankete je treba seznaniti vse člane ZK (objaviti v Glasilu Iskre) 4. V sodelovanju s komitejem je treba izdelati konkretni akcijski načrt dejavnosti ZK v Elektromehani-ki . 5. V teku 1 ..meseca je treba pripraviti konferenco ZK Elektromehanske, kjer se bo obravnavala — izvedena anketa — sprejel akcijski program dela ZK 6. Formirati odbor :za izvedbo proslave 50-letnice ZKJ (KPJ), sindikatov 'in SKOJ. Pripis uredništva: Rezultate ankete o organizaciji in delu ZK v »Elektro-mehaniiki« bomo v celoti objavili v naslednji številki. Kandidirali!© £ najbolj odgovorna naloga sindikatov Samo še dva dobra meseca je do volitev vseh poslancev vseh zborov zvezne in ¡republiške skupščine in odbornikov občinskih skupščin, 17 tem kratkem roku moramo v sindikatih opraviti še veliko dela. Organizatorja volilnih priprav sta namreč SZDL in Zveza .sindikatov (za volitve v zbor delovnih ljudi). Sindikati so zato kot organizacija prvenstveno dolžni svojim članom zagotovili, da bodo v skupščine in njihove organe izvoljeni zares sposobni ljudje, preizkušeni v naši samoupravni praksi, ki se v svoji' Sredi — v delovnih' or- • ionizacijah, kjer delajo in v dfcružbenopolitičniih skupnostih, kjer živijo — odlikujejo s svojimi naprednimi ¡Stališči, ki jh odlikujejo njihova delovna sposobnost in detov-ni rezultati, ki jih odlikuje ugled in zaupanje pri delovnih ljudeh in ki so osebno pripravljeni vključiti se v skupščinsko delo in s svojim vplivom in ustvarjalnostjo prispevati k še bolj pospešenemu razvoju naše družbe. ' Volilne priprave so lahko uspešne samo ob sodelovanju družbenopolitičnih organizacij, ki edine lahko zagotovijo izvajanje .sprejetih načel demokratičnega postopka za izvolitev ter palmo uveljavljanje in spoštovanje postavlje-kriterijev, in ki tudi edine lahko onemogočajo morebitne pojave nesocialističnih ■teženj, Zato je druga prioritetna naloga sindikatov prizadevala si za kar najboljšo kadrovsko strukturo skupščin od občinskih do zvezne. Toda, glede na dejstvo, da se je pri dosedanjih Ttffitvah v strukturi venomer zmanjševala udeležba neposrednih proizvajalcev in žena .in mladine .ter je prevladala struktura . .vodilnih 1 delavcev, je pfed sindikati — kot. tudi pred ¡drugimi naprednimi so-. oialističnimi silami — izred-. no odgovorna naloga in ta je pravilen pristop že k predhodnemu .evidentiranju možnih kandidatov. Sindikati.' morajo omogočiti javno razpravo o vseh z volitvami povezanih vprašanjih, predvsem pa (Dalje na 6. strani) P® §11? m Zadovoljiva proizvodnja »Elektromehanike« v letu 1968 Z uspešno proizvodnjo v decembru smo uspešno zaključili tudi leto 1968. Predvidena proizvodnja je bila v decembru presežena kar za 4,3% in tako je mesec december po višini proizvodnje najmočnejši v letošnjem letu, istočasno pa smo dosegli tudi najvišjo poprečno dnevno proizvodnjo. LETNA PROIZVODNJA Mesec Ü Januar 98,- februar 103,8 marec 103,3 april 102,1 maj 99,8 Junij 923 julij 1043 avgust 98,9 september 1033 oktober 98,6 ¡november 106,1 december 104,3 Skupaj 101,3 V decembru predvidene pro- izvodnje ni dosegla »Kinoa- kustaka«, ker ni bila izdela- na predvidena količina 16 msm projektorjev pa tudi «ga- čalnih naprav je bilo izdela- nih manj, kot smo predvide- vali. Delno je ¡pod predvide- no proizvodnjo tudi • parwD-ga rotaoijskih strojev, ¡ ker ni- smo izdelali celotne količine vrtalnih strojev EVS-06 in brusilnih strojev. V vseh ostalih obratih je bila proiz- vodnj a nad predvideno. PROIZVODNJA V DECEM- BRD Iz vrš. DE % Rotacijski stroji 99,1 šieyci 112,8 Stikala 863 Ktnoakustika 82,6 Telefonija 110,1 Urni mehanizmi 110,9 Merilne ¡naprave , 113,8 Orodjarna 176,3 Produkcija delov 108,7 Vzdrževanje 57,1 Skupaj 1043 iiiil j;' Ko ¡ocenjujemo uspehe v letošnjem letu, moramo najprej -ugotoviti, da je bilo leto 1968 zelo dinamično, saj nas je stanje na tržišču -stalno postavljalo v nove sitúa-cije, zato smo bili prisiljeni, ’ da se tržišču čim hitreje prilagajamo. Razen panoge t elefante, kjer nas tržišče rili v čim hitrejše povečevanje proizvodnje, se je stanje v. vseh ostalih panogah med letom spremenilo. Rotacijski stroji, kjer smo pred dvema letoma že'sklepali o upravičenosti nadaljnje proizvodnje, so dosegli veliko kcnjuktu.ro in ■smo v preteklem letu komaj zadovoljevali potrebe tržišča. Panoga števce?! je doživela delno krizo, ki je nastala .zato, ker nam je pri -enofaznem števcu odpovedalo turško tržišče. Presenečenje smo doživeli ¡tudi pri panogi stikal, kjer so se že v prvem polletju začele višati zaloge gotovih izdelkov, -zato smo bili prisiljeni proizvodnjo v drugem polletju primerno prilagoditi tržišču. Stanje se je v zadnjem času že začelo zboljševafi, saj so se naročila začela višati. Kakor pri enofaznem števcu, nas je tudi pri kinoakustiki prizadel nižji izvoz v Turčijo, saj nismo uspeli izvoziti predvidene količine projektorjev za normalni film. V obratu mehanizmov so ¡se .uresničila naša pričakovanja in je števec pogovorov postal drugi vodilni izdelek . tega obrata. Pri merilnih napravah bo še potrebno obdelovati tržišče, saj smatramo, da je ta proizvodnja za tržišče zanimiva in lahko za tovarno zelo akumulativna. Storitve v obratih, ki imajo v glavnem interno proizvodnjo, so se v prvem polletju zalo ¡znižale, v drugem ¡polletju pa z ozirom na nov vzpon gospodarstva v splošnem precej povečale. Ih $ nll Wi lüir DVANAJSTMESEČNA PROIZVODNJA DE Izvrš. % Rotacijski stroji 96,6 števci 1033 Stikala 89,1 Kinoakustika 100,8 Telefonija 105,8 Umi mehanizmi 1433 Merilne naprave 103,3 Orodjarna 147,1 Produkcija delov 90,3 Vzdrževanje 2553 Skupaj 1013 Tako smo predvideno letno proizvodnjo presegli ,za 1,3%, kar sicer mi zelo veliko, vendar pa v obstoječih razmerah zadovoljivo. Povečanje oziroma znižanje proizvodnje po poedimh panogah je rezultat stanja na tržišču, istočasno pa slika našega uspešnega prilagajanja tržišču. PRIMERJAVA DVANAJSTMESEČNE PROIZVODNJE (1967 - 1968) DE Izvrš, Rotacijski stroji 148,9 števci 103,7 Stikala 832 Kinoakustika 123,9 Telefonija 128,3 Umi mehanizmi 127,7 Merilne naprave 107,9 Orodjarna 127,4 Produkcija delov 97,8 Vzdrževanje 161,1 Proizvodne usluge 95,4 Skopaj 111,6 Jožica Kocjan (levo) in Marija Trefalt pri avtomatu za zatajevanje velikih žarnic sr obratu »žarnice« Ljubljana Glede na preteklo leto smo vrednostno dosegE .-največje povečanje pri telefoniji; s skoraj 30% višjo. proizvodnjo še vedno nismo ustregli vsem željam kupcev. Po % je bilo največje povečanje (glede na preteklo leto) doseženo pri rotacijskih strojih. V obratu mehanizmov pa moramo višjo proizvodnjo pripisati ' večjim naročilom števcev pogovora. Pri ktaio-1 akustika je treba povedati, da bo prodajo v preteklem loti-1 treba upoštevati pri loioA.ji proizvodnji. V ¡splošnem lahko smatramo povišanje (glede na predhodno leto) v višini It,6 kot zelo' .ugodno, saj splošni porast gospodarstva, kakor tudi elektroindustrije v Jugoslaviji ni bal tako visok. ¡Masa želja bi bila, da bi -z ozirom na velike potrebe po izdelkih telefonije, dosegli še višjo proizvodnjo v letu 1968, čeprav lahko smatramo porast tudi v tej panogi kot zadovoljiv. Leto 1968 je za nami. Ko delamo obračun našega dela, moramo takoj pogledati tudi naprej dn -takoj v začetku leta. ukrepati, -da se bo naša proizvodnja dvignila na nivo, ki ga zahtevajo naši plani za leto 1969. Pomočnik direktorja: Alojz Grčar, -tipi. inž. Program v prihodnje: širša dejavnost PSO in organizacija marketinga (Nadaljevanje z 2. strani) no s tem je treba proučiti možnosti za morebitno kapitalno sodelovanje z drugimi partnerji doma in v tujini. PSO se mora uveljaviti kot učinkovit soustvarjalec tržnega -koncepta v celotnem ZP ter ustvariti potrebne kadrovske/ materialne in organizacijske zasnove za formiranje in poslovanje služb marketinga. Ustvariti mora potrebne' koordinacijske organizme za vodenje in realizacijo globalne poslovne politike do specializiranih ve-Mkih potrošnikov, kot so JNA, PTT, JŽ in podjetja velikih industrijskih kooperacij, vse z namenom, da v naslednjih nekaj letih bistveno povečamo plasman naših izdelkov tem velikim potrošnikom. Na tujih tržiščih , se mora ISKRA uveljaviti z razširjeno poslovno aktivnostjo : v 'okviru finančnih in kooperacijskih aranžmanov ter ustanoviti kot vezni mehanizem ISKRIN holding, kot kombinirano trgovinsko-finančno družbo s sedežem: v tujini (v Švici ali Belgiji). Poleg tega pa še realizirati program razširjene dejavnosti. PSO z uvedbo zastopništev. Najti in izvesti bo treba v prihodnje , sistemsko , rešitev za povezovanje poslovnih interesov prodaje na domačem tržišču in ria tujih tržiščih z domačo nabavo, organizirano v skupni organizaciji in proizvodnih - organizacijah ter uvozom. PROGRAM SREDNJEROČNIH NALOG PO POSAMEZNIH DEJAVNOSTIH PSO Domača prodaja Prvenstvene naloge bodo: realizirata koncept trgovske hiše ISKRA, širiti dopolnilni sortiiment z domačimi in tujimi partnerji ob upoštevanju globalnih tržnih interesov ZP, ustvariti učinkovit sistem organizacije na relaciji filiala — centrala. S temi ukrepi bo potrebno doseči letni porast prometa na- domačem tržišču za 15—20%. Postopno bo treba razvijati maloprodajo, modernizirati obstoječe in otvarjati nove prodajalne in servisne centre ter povečati promet v naslednjih letih od 3 na približno 5 milijard S din. Organizacijsko in kadrovsko urediti zastopniško dejavnost in realizirati do konca obdobja promet v višini 3—4 milijonov $. Izvoz V skladu s sklepom letne; konference inozemskih predstavnikov in direktorjev proizvodnih organizacij ZP v minulem letu bo potrebno v naslednjih 3—4 letih povečati obseg izvoza od 10 na 20 milijonov $ in povečati akumu-lativnost prodaje na tujih tržiščih. Nadaljevati ho treba z izgradnjo lastne trgo- vinsko predstavniške mreže v tujini in razširiti njeno poslovno aktivnost. Montaža Montažno dejavnost bo potrebno usposobiti za povečane naloge, posebej glede na program razvoja jugoslovanske PTT. Sistemsko bo treba urediti celoten splet odnosov in komunikacij med proizvodnjo, prodajo, montažo in tržiščem. Sproti bo treba zasledovati montažno tehnologijo pri' velikih koncernih telekomunikacijske panoge in hkrati aplicirati nove tehnološke rešitve z osnovnim ciljem: povečati ekonomičnost montažne, dejavnosti. Servisna dejavnost Nadaljevati bo . treba z izgradnjo servisne mreže in rešiti vprašanje investicij v servisno dejavnost na bazi dogovorv s . proizvodnimi organizacijami ZP, Razčistiti bo. treba vprašanje lastnih ih pogodbenih servisnih delavnic na podlagi ekonomike in širših interesov prodaje ter sproti aplicirati nove rešitve na področju tehnologije servisnih storitev in sistema poslovanja. Inženiringi Inženiringe bo treba organizirati na področju telekomunikacij, avtomatizacije v industriji in za področje prodaje naših izdelkov podjetjem elektroenergetike: Inženiring BAŽ je treba usposobiti za uspešno izpolnitev že sprejetih obveznosti za obdobje do leta. 1975, kakor tudi za realizacijo še novih obveznosti. Proučiti Ikj treba možnosti, da BAŽ prevzame dodatno še nekatere inženiringe in. kar je poglavitno, da se usposobi za izvajanje inženiringov tudi v tujini. UKREPI ZA IZVEDBO TEH GLOBALNIH NALOG Sistem in usmeritev vodenja Na podlagi kritične ocene dosedanjega sistema vodenja bo treba razmejiti strateške in taktične naloge ter v povečanem obsegu delegirati funkcije na nosilce posameznih nalog in skupin nalog, poleg tega pa v vseh dejavnostih in na vseh nivojih pospešeno nadaljevati proces učinkovitejšega teamske-ga sistema dela. S konkretno aktivnostjo v upravi ZP in v odnosih z vodstvi proizvodnih organizacij bo treba sproti pospeševati proces uveljavljanja tržnega koncepta in iz njega izhajajočega sistema vodenja v okvira celotnega ZP. Kadrovska problematika Zagotoviti bo treba stalno obnovo kadrov v PSO s pritokom predvsem mladega visokokvalificiranega trgovin-sko-tehničnega osebja in pri tem posvetiti posebno skrb kadrom za zunaeje-trgovin- sko dejavnost, izhajajočih iz lastne kadrovske baze. Uvesti bo treba stalen sistem za dopolnilno izobraževanje vodilnega, vodstvenega in ostalega osebja v vseh dejavnostih. Proučiti bo treba razporeditev sedanjih kadrov in jih na podlagi objektivnih analiz ter sodobnih metod smotrneje razporediti.'' Organizacija Celotni sistem notranje organizacije PSO bo treba vskladiti z že sprejetimi načeli: o organizaciji tržnih funkcij v ZP. Organizirati bo treba samostojen računski center, programsko všklajen z glavnim centrom ZP in doseči optimalno koriščenje tako . pridobljenih podatkov pri trenutnih in dolgoročnih poslovnih odločitvah, vključno tudi odločitvah o organizacijskih j oblikah in sistemih poslovanja.. . Izkoristiti bp treba; vse pozitivne sugestije iz študij: o organizaciji ZP, ki so bile izdelane v zunanjih institucijah. Navada je, da ocenjujemo — pod vplivi svečanega novoletnega razpoloženja — staro leto kot uspešno — pri čemer pa seveda ne pozablja: mo izraziti trdnega prepričanja, da bo novo leto še uspešnejše. Gospodarski tokovi pa so ravnodušni nasproti koledarskim spremembam in 'celotna podoba je preveč zapletena in pisana, da bi nudila podlago za poenostavljene, pa četudi kratkoročne prognoze. Računi o 1968. letu nam bodo na voljo nekje v februarju 1969, ko bodo ustrezne službe izdelale in analizirale gospodarske; bilance. Že sedaj vemo, da bo celotna proizvodnja v letu 1968 večja pribLšio za štiri poene od lanskoletne. (To se praivi: industrijska proizvodnja za 6 poenOV; poljedelska seveda manj. Znano je tudi, da pričakujemo za tekoče leto porast proizvodnje za 7—8 % (industrija za 7,5 do 8 %, poljedelstvo 3 do 4%). K temu-je treba dodati tudi to, da se je blaga rast blagovne proizvodnje, ki se je začela sredi 1967. leta, naglo povečala od srede 1968. leta. Na podlagi teh tendenc temeljijo tudi prognoze o občutnem povečanju proizvodnje v 1969. letu. Vendar to je samo tista prva', najlažje opažna stran naših gospodarskih gibanj: tista, ki! je izražena v številkah, za katerimi pai se skrivajo raznovrstne in nasprotujoče si situacije. Do kod smo prišli in kam gremo, pa je treba ocenjevati s-stališča Povečati bo tudi treba učinkovitost samoupravnega sistema ter ga prilagoditi na podlagi sprememb ustave specifičnim' pogojem delovanja PSO, kjer je značilna velika pestrost oblik in disloka-cija. V tem sklopu bo treba zboljšati notranje . odnose med posameznimi enotami ZP in rešiti probleme ekonomske narave, ki na tem področju obstajajo. Zagotoviti bo treba stabilnost notranje samoupravne -zakonodaje,~ kar mora odsevati v statutu in dragih Splošnih aktih organizacije. Aktivno bo treba sodelovati pri ustvarjanju kar najbolj demokratičnih odnosov v kolektivu in s tem čim-večjo sprostitev individualnih iniciativ posameznikov 'ter pri tem zagotoviti možnosti ta realizacijo ter hkrati nuditi moralno in materialno oporo družbeno političnim organizacijam. Nadaljevati bo treba proces objektivne diferenciacije na področju delitve z osnovno tendenco zboljšanja delilnih razmerij v korist povečane investicijske sposobnosti ; podjetja. In to ob istočasnem vsklajevanju nivoja OD z nivojem v podobnih organizacijah; predvsem na področju mesta Ljubljane in skupnosti ZP. temeljnih ciljev reforme — da bi se preobrazili v industrijsko dražbo, sposobno držati korak z napredkom v mednarodnem tekmovanju. Gledano s teh stališč pa nas ne morejo zadovoljiti podatki o rasti proizvodnje, ki je lahko napihnjena (kot kažejo večletne izkušnje) z Zaključek Ta programska zasnova izhaja iz dosedanjih izkušenj,; obstoječega stanja in možne, ocene razvoja PSO v prihodnje. če bo ta zasnova sprejeta, bo treba seveda določiti za vsako nalogo njenega nosilca, da bi s tem nedvoumno definirali odgovornost na vseh nivojih in v vseh službah. Program pa je možni» izdelati le v teamu in ga predložiti samoupravnim organom. Njegova konkretizacija sodi v področje letnih gospodarskih načrtov in dolgoročnih programov razvoja PSO in celotnega ZP. Tako izvajanje programa nam ho lahko omogočilo, da bo celotno poslovanje PSO potekalo v smeri" izpolnjevanja ciljev kolektiva PSO in obenem stabiliziralo položaj PSO v skupnosti ZP. Seveda bo kolektiv PSO lahko s tem dal večji prispevek k splošnemu ekonomskemu razvoju mesta Ljubljane, in republike, saj predstavlja enega od največjih kolektivov trgovinsko-tehnične“ Stroke in največjo specializirano industrij sko-trgovinsko hišo v državnem merilu.« umetnim večanjem potrošnje na podlagi emisije denarja in ki lahko predstavljaj tudi blago, ki obleži v skladiščih, ' Bistvenega pomena so vprašanja: če proizvajamo pro-duktivneje in ceneje, če se usposabljamo za proizvodnjo vrednejšega blaga v medtia-(Dalje na 6. strani) ISKRA TOV. ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO LJUBLJANA, LINHARTOVA 35 razglaša naslednja prosta delovna mesta: TEHNOLOG pogoj: inženir strojne stroke z vsaj 2-letno prakso na delovnem mestu tehnologa, ali konstrakter orodij. Pasivno obvladanje nemškega ali angleškega jezika. Urejena vojaščina. e ORGANIZATOR I pogoj: dipl. ekonomist — aktivno obvladanje nem- J škega in angleškega jezika. Zaželena praksa ter urejena • vojaščina. S ANALITIK ČASA pogoj: Srednja strokovna izobrazba — tehnik stroj- o; ne, elektro ali srednje ekonomske šole. Vsaj nekaj let 8 prakse na podobnem delovnem mestu. Urejena, voj a- e ščina. J TAJNICA g p o g o. j: dokončana srednja strokovna izobrazba — © administrativne ali ekonomske stroke. Pasivno obvla- • dan j e nemškega ali angleškega jezika, 2 leti prakse v § j poslovni korespondenci. Obvladanje strojepisja. i OD po Pravilniku o del. OD tovarne. Nastop je možen 81 j takoj. Sj J Tovarna ne razpolaga s stanovanjem za razglašena de- •: @ lovna mesta. Ponudbe z opisom sedanje zaposlitve in • 9 dokazili o izpolnjevanju pogojev po razglasu sprejema g; ® Kadr. soc. odd. tovarne Ljubljana — Linhartova 35, do •! ® 5. februarja 1969. ® %®@@^©©®®@©@®©©©©®®©©.©©®©©©©@©@©@#@®©©®f! Marjan Kralj aBSKiaBBSBBBBBBBBBBBBilBBSRBaaBBBBBaBBBBBBBaBBBBHSBBiKgBBiiiiiiiHHKHHi Pogled v 1968. lis 1969. leto parati« Ljubljana Gospodarski načrt — obveza za akcijo ' zadnji dekadi meseca de-nbra 1968 so samoupravni ;ani v tovarni" električnih iratov v Ljubljani obrav-/ali predlog gospodarske-paorta. Po temeljiti raz-ivi so načrt tudi sprejeli takšni obliki, kot ga je ančni sektor tovarne predah- . lačrt temelji na bistveno emenjeni strukturi ter iečanem obsegu proizvod-v 1969. letu. Zato je načrt iazal tudi vse probleme, ki n jih bo takšna proizvod-. zastavila in je ; obenem zkusjl dati odgovore .na 1 kakšne akcije so potreb-[ da bomo tudi naslednje i lahko poslovali tako ¡ešno, kot smo navajeni N- fovečana je predvsem pro-bdnja v obratu signalno-postnih naprav. Ta obrat | po predvidevanjih sredi i 1969 dobil nove. prostore [ustrezen življenjski pro-r za razširitev te dokaj [tevne panoge. Pri tem pa -moral že na startu jSoskr-i za izboljšanje kvalifika-;ke strukture zaposlenih i hkrati pridobiti nove rezne kadre, da bo " obrat ( celota, kos zastavljeni bgi. Iri matičnem obratu na piki cesti pa opažamo pvsem povečanje proiž-[nje za izvoz, kii.mimOgre-ipovedano, že. na začetku [ kaže. tendence k še. večin obsegu, kot predvideva bodarski načrt. Kolikor je [ugodno, saj je celotno tečanje predvsem na kon-jibilnem področju M nam p zagotavlja potrebna dela sredstva za uvozno pivo za proizvodnjo, pa p. na drugi strani takšna, usmeritev zmanjšuje do-[ek, ker na tujih tržiščih 6e dosegamo takšne aku- mulativnosti, kot jo lahko doma. t Zato bomo morali tu usmeriti vse sile k . zboljšanju tehnologije, boljšemu obračanju vezanih obratnih sredstev, skratka, doseči bomo morali bistveno znižanje lastne cene ob optimalnem izkoristku vseh delovnih sredstev. Slednji problem je 'toliko težji; ker ugotavljamo, da je vprašanje polne- zasedbe obrata v Dobrem polju še vedno brez ustrezne rešitve. Za delavce tega obrata je sicer dovolj dela v ob.eh ostalih obratih tovarne. Toda izkoristek prostorov in delovnih sredstev kljub temu, da smo del - enostavnej še proizvodni e prenesli v Doprepolje, še vedno ni popoln in se bomo s tem problemom dajali verjetno skozi celo leto 1969. Med največje in najtežje probleme, katere gospodarski načrt nakazuje, pa bo spadala prav gotovo likvidnost tovarne, čeprav bomo debili in - smo že dobili odobrene kredite iz rekonstrukcije in čeprav predvidevamo, da bo-mp lahko ■ vskladili vezana obratna sredstva, z viri, pa vprašanje plačilne , sposobnosti PSO ne kaže najbolj rožnate perspektive, posebno če ta problem ocenjujemo po ostrini, ki se je kazala ob koncu leta 1968. Tu bodo morale odgovorne službe tovarne. in tovarniško vodstvo napeti, vse , sile,, da bodo položaj čimbolj omilili s- hitrimi in operativnimi akcijami. Hkrati pa menimo, da bi moralo vodstvo PSO in končno tudi. odgovorni v skupnih službah ZP zgrabiti enkrat bike za roge ter ta -problem odstraniti z dnevnega reda v ISKRI. Tovarne dajejo za to nemala sredstva iri so upravičene, da takih rešitev ne prosijo, temveč zahtevajo! Samoupravni organi v tovarni iz dneva v dan zaostrujejo kriterij odgovornosti do svojih; služb in vodstva tovarne, vključno z direktorjem, toda to je, kot kaže, akcija z nezadostnim dometom, ki komaj od časa do časa preseže meje tovarniškega območja. Zato bomo morali to vprašanje zaostriti na nivoju samoupravnih organov ZP — brezkompromisno in bolj efikasno kot doslej! Gospodarski načrt tovarne kaže v številkah naslednje karakteristike in čeprav v tem članku ne moremo zajeti popolne slike kot je zajeta v obširnem gradivu načrta, bo že nekaj indeksov dalo koli- kor toliko zadovoljivo sliko. Bruto proizvodnjo povečujemo za 39% v odnosu na leto 1968. V strukturi pa se v naslednjem letu posamezne grupe izdelkov, prav tako primerjane s preteklim , letom, gibljejo takole: stikalni aparati 50,7%, zaščitni releji. in elementi avtomatike 83,9%, industrijske elektronske naprave. 127,3%, signalne naprave 171,6%, rezervni deli in usluge 133,3% ter proizvodnja za ostale tovarne ISKRE 89,5%. Izvoz povečujemo po načrtu za 40.5’%, celoten izvoz pa je usmerjen na konvertibilno področje z 78%, . dočim je preostalih 22% namenjen, za prodajo na vzhod. Te proizvodne naloge pred-vadevamo opraviti s 5,2% delavcev več, kot smo jih v poprečju imeli v letošnjem letu. Ocenjuemo tudi, da bomo delovni čas izkoristili za 11,9% bolje, kot doslej in da bomo s tem uspeli zmanjšati izgubljeni delovni, čaš za dve tretjini. Maso osebnih dohodkov predvidevamo za 7% večjo, kot je bila v letu 1968. Zara- di. povečanja števila delavcev, pa na posameznika to povečanje znaša le 1,8%.. v kolikor sc. oda ne bomo z znižanje mstroškov in večjo produktivnostjo, od predvi-(Dalje na 8. strani) Pred kratkim je odšla v zasluženi pokoj tov. Ivanka Bernard, zaposlena v ATN kranjske to-varne. Sodelavci so ji pripravili lepa darila in se poslovili z najboljšimi željami. Imenovana je poslala prek uredništva naslednjo zahvalo: »Vsem sodelavcem ATN oziroma »ploščatega releja« se lepo zahvaljujem za vso pozornost, dragocena in-praktična darila. Na vse to mi bo ostal lep spomin Vsem članom kolektiva želim mnogo delovnih uspehov in sreče pri njihovem delu in srečno novo leto.« pilUllll!lUIHIIIIUIlllijUIIMIIUmilll|llllllllllllllllinillllllllilllHIIIIIIIIM!IlljmUlfflllllIllll!!IIMMIIIIIIIlimi!M llimiliim ¡Zakaj lit ud kot zapleti v tovarni Mikron? Pred nekako mesecem dni so izšli v jugoslovanskem [ časopisju nekateri članki, ki so opisovali dosedanji raz-[ voj in položaj prilepške tovarne MIKRON v izgradnji, j Žal so nekateri novinarji, med njimi NOVE MAKEDO-I NIJE in POLITIKE docela pristransko in na podlagi [ neresničnih podatkov obravnavali prilepski primer MIKRONA in ne da bi se predhodno pozanimali pri vod-! stvu ZP za mnenje in stališče našega podjetja. Da ne bi biia javnost napačno obveščena o MIKRONU, je sestavilo vodstvo ZP skupen odgovor na te [ članke v obliki nekakega odprtega pisma, ki so ga ob» | javila nekatera uredništva v celoti, nekatera pa le v j izvlečku. Uredniški odbor našega glasila je sklenil na svoji f zadnji seji, da se pojasnilo našega ZP objavi v celoti | tudi v našem glasilu. 8vama »MIKRON« v Pri-[ je bdiLa ustanovljena z pno odločbo občine Pripne 5. 9. 1960. 1. s pro-l®n proizvodnje eiek-jih merilnih instrumen- F je ; tovarna že pri P proučevanju programa tria na težave, je nave- zala stike s takratnim vodstvom podjetja »ISKRA« v Kranju, vedoč, da ima -le-ta že utečeno proizvodnjo električnih merilnih instrumentov. Delegacija tovarne »MIKRON« je kmalu naito obiskala »ISKRO« tn si ogledala proizvodnjo v Kranju in Otcčah ter se prepričal^. da bi bila njena proizvodnja -električnih merilnih instrumentov nesmiselna in gospodarsko neperspektivna. Proizvodnja električnih merilnih instrumentov je namreč po svoji tehnološki plati precej zapletena, terja ustrezne strokovne kadre, visoko razvito tehnologijo, poleg tega pa je »ISKRA« že takrat krila vse potrebe v državi. Ker bi bdio dupliranje proizvodnje tovarne »MIKRON« že za tiste čaše - nesmiselno, so. predstavniki »MIKRONA« opustili namero, da bo »MIKRON« proizvajal električne merilne instrumente. Ob razgovorih z odgovornimi predstavniki podjetja »ISKRA« je delegacija »MIKRONA« že takrat zastavila vprašanje, če je »ISKRA« pripravljena zagotoviti nek drug, ustreznejši program s področja elektromehanike ali firiomehanike. • Predstavniki »ISKRE« so takrat menili, da bodo proučili vprašanje in predlagali tovarni »MIKRON« v izgradnji, katere je bila še vedno ustanovitelj občina Prilep, bolj -realen proizvodni . program. Ker tovarna »MIKRON« v vsem času do leta 1963 ni uspela razčistiti s kakšnim proizvodnem programom se bo ukvarjala, so predstavniki »MIKRONA« ponovno navezali stike z »ISKRO« in hkrati zaprosili za pomoč republiške makedonske in slovenske forume z namenom, da bi »ISKRA« vzpostavila tesne stike s tovarno »MIKRON« v izgradnji. Po treh letih je tako prišlo do ponovnih kontaktov med obema podjetjema, ki so se končali z dogovorom, da je »ISKRA« prevzela ustanoviteljsko pravico nad tovarno »MIKRON« v izgradnji od občine Prilep. Vse trditve, ki jih navajajo nekateri člani'v jugoslovanskem . . časopisju glede izigravanja »ISKRE« in poskusa eliminacije proizvodnje »MIKRONA«,, sp zato brez stvarne podlage in jih lahko ocenimo kot zlonamerne. »MIKRON« kot tovarna v izgradnji občine Prilep bi lahko sama razvila proizvodnjo merilnih instrumentov, če bi hotela-in tudi trditev, da bi se »ISKRA« bala razvoja konkurenčne dejavnosti po 15-letni .tradici ji v tej proizvodni panogi in osvojenem trgu, je Uelpgičea. »MIKRON« v okrilju »ISKRE« Na ponovni predlog »MIKRONA« in po priporočilu makedonskih in slovenskih republiških forumov se je »ISKRA« odločila za pomoč tovarni »MIKRON«, Da bi jo čimprej usposobila za proizvodnjo, je pričela razmišljati kakšen proizvodni program bi bil zanjo najbolj prime Pogled v 1968. In 1969. leto (Nadaljevanje s 4. strani) rodni delitvi dela in če se naša tehnična in gospodarska sposobnost dviga v takšni meri, da lahko na zadovoljiv način izkoriščamo naše naravne in človeške resurse. Vse zato, da bi imeli boljši standard in da bi na boljši način lahko zadovoljevali naše kulturne, sooialne, zdravstvene in druge skupne potrebe. (Stopnje rasti obstajajo na papirju, medtem ko predstavlja vse to dejansko in trajno vrednost ter vir napredka!) V teku 1968. leta so se odvijali nasprotujoči si procesi, pod vplivom katerih so se po eni strani nadaljevali napori (Nadaljevanje s 3. strani) uveljaviti natančno oblikovanje kriterijev za evidentiranje in kandidiranje. Še zlasti pomemben bo kandidacijski postopek in v okviru tega v sindikalnih organizacijah in krajevnih organizacijah SZDL predhodno evdentiranje kandidatov za odbornike in poslance To predhodno evidentiranje naj bo končano do konca tega meseca, med prvim in 11. februarjem pa bodo seje kandidacijskih konferenc v delovnih organizacijah in seje krajevnih kandidacijskih konferenc. Na njih bodo predlagali in sprejeli kandidate za odbornike občinskih skupščin, obravnavani in predlagani možni kandidati za poslance in izvoljeni delegati za občinske kandidacijske konference. Izvršni odbori sindikalnih organizacij naj pri tem v polni meri sodelu- v smeri pospešenega usposabljanja gospodarstva in njegovega prilagajanja domačemu in tujemu tržišču, po drugi strani pa so bile emitirane prek kreditov v gospodarstvo večje količine denarja (okrog 5 milijard novih dinarjev). To je povzročilo poživitev domače potrošnje, posebno še investicij: s tem vred pa tudi novo nevarnost za stabilnost cen, domače valute in deviznega kursa. Temeljni problem je torej v tem, kako v pogojih hitrejše rasti proizvodnje ohraniti tisto, s čemer je začelo gospodarstvo v letu 1967 pod pritiskom ekonomske nuje: s kvaliteto in izbiro blaga, z integracijskimi procesi, delit- jejo. Ves sedanji kandidacijski postopek teži za tem, da onemogoči star način kandidiranja, ko so o kandidatih za odbornike in poslance odločali v ozkem krogu. Po novem bodo zato morale občinske kandidacijske konference SZDL skrbno preučiti predloge kandidatov in sindikati morajo posvetiti tem sejam vso pozornost -in storiti vse, da bodo za kandidate izbrali zares najboljši. V norih skupščinah bodo morali biti ustrezno zastopani neposredni proizvajalci, delavci in delavke, toda nujno je tudi, da bolj smelo vključujemo v predstavniške organe mlajše ljudi, ki so se s svojim elanom in sposobnostjo družbenopolitično že uveljavili. (Po »Interne informacije« rep. sveta sindikatov) vijo dela in izboljšanjem tehnologije. Čeprav ustvarjalci ekonomske politike neradi priznajo, je v. ozadju gospodarskega izboljšanja (n. pr. ustavitev brezposelnosti) hitra rast kreditnega in denarnega obtoka od srede 1968. leta dalje. Lažje se pride do dela, a za dejansko kvalificiranimi in visokokvalificiranimi delavci je čutiti) že pravo lakoto. Edan od močnejših signalov na tem področju so vedno pogostejši pozivi, da se na nek način omeji odhod strokovnih delovnih moči v inozemstvo. V teh pogojih postaja bitka za reformo socialno lažja, a gospodarsko pa bolj zapletena. Namesto novoletnega optimizma bo potrebno — vprav v tem trenutku, ko »kaže na bolje« — zastarita vse sile, da se ohrani stabilnost, ki je predpogoj za odgovorno in na daljši - rok orientirano ustvarjalno obnašanje na vseh področjih gospodarstva in družbenih služb. , Nadaljnja sprostitev uvoza zaradi pritiska na cene ter na povečane davčne in druge apetite postaja pogoj, brez katerega si ne moremo zamisliti ■ ohranitev dosežene stopnje stabilnosti. Samo ta veter, lahko okrepi konkurenčnost in prisili na odgovornejše obnašanje v pogojih večje konjunkture. Vzporedno s tem mora sistem omogočiti »propadanje« manj sposobnih (»propadanje« v narekovajih zato, ker stroji in zgradbe ne morejo fizično prepasti, temveč samo preiti v roke tistih, ki jih znajo bolje izkoriščati) in .silovitejšo ekspanzijo sposobnih. Ne da bi podcenjevali vse tisto, kar je na dnevnem redu, velja opozoriti na to, da ni treba zaplavati v leto 1969 na valovih optimizma, ki ga povzročajo dinamičnejša gospodarska gibanja. (Po NIN) g©®©S@@@@©©©©®@©©©@®©®©©'3©@@©©S©©©©©©®®.®€ Kandidirani© najbolj odgovorna naloga sindikatov li is a PROPOZICIJE za tekmovanje na VII. zimsko-športnih igrah Zdra ga podjetja »ISKRA«, ki bo 1. marca 1969 v Kr] gori. 1. Program VII. zimsko-športnih iger obsega tekrnJ disciplino veleslalom. 2. Udeleženci tekmovanja se lahko prijavijo v nasl tekmovalne razrede: VELESLALOM Tekmovalni razred I. — v tem razredu tekmujejo tekmoval! imajo vsaj 1 razred od desetih razred] so v biltenu kategorizacije tekma Smučarske zveze Jugoslavije. - Tekmovalni razred II. — zajema tekmovalce, ki do 1.1.1969 šJ dopolnili 35 let in nimajo nobenega! da po biltenu. Tekmovalni razred III. | — zajema tekmovalce, ki so do 1.1.19| polnili 35 let. Tekmovalni razred IV. — zajema tekmovalce,' ki so do 1.1.191 polnili 45 let.. Ženski razred * — v tem razredu tekmujejo tekmovali glede na starost in razred. Razred štipendistov in dijakov Tš in Pš j — tekmovalci tega razreda se ne štej' ekipni plasma. ¡a Tekmovanja se lahko udeležijo samo člani koli ZP »ISKRA« in štipendisti ter dijaki PŠ in TŠ IS ki bodo svojo udeležbo prijavili do 10. februarji 3. Rezultati tekmovanja se ocenjujejo posamef okviru tekmovalnih disciplin tekmovalnega n ter -ekipno. Za ekipno uvrstitev se šteje čas: — en tekmovalec I. razreda oziroma II., v k| ekipa nima člana I. razreda, — en tekmovalec tekmovalnega razreda. II., — en tekmovalec tekmovalnega razreda III ai movaleč IV. razreda, če ima boljši čas od tj valcaiz III. razreda. Jj — ena tekmovalka ženskega tekmovalnega razil 4. V kolikor vodstvo tekmovanja ugotovi, da teli lec ne tekmuje v ustreznem razredu glede nat zicije tekmovanja, ga lahko diskvalificira. Za pij uvrstitev, tekmovalcev v tekmovalne razrede jel voren vodja vsako tekmovalne ekipe, j | 5. Vodja ekipe je dolžan 10 minut pred začetkom j vanja javiti vodstvu tekmovanja eventuelno odsj tekmovalcev. • ,J 6. Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornosti ditelj ne prevzame .¡nobene odgovornosti za ct! ne poškodbe s trajnešimi posledicami. 7. Organizator tekmovanja si pridržuje pravico,'df meni čas in kraj tekmovanja, če bodo to zal| okoliščine. O tem pa bodo pravočasno obvešfij prizadeti. ,¡3 Prijave pošljite na naslov: Sindikalna podi» »ISKRE« ŽELEZNIKI, tov. Benedičič Jože. lJlliH]llllllllIIIIIIlilIIllllIllIHllIllll!lIIIIIIHIIIillilillllIIIIIIII!IllinilllIII!IIIIHI!B!milllll!IIIilHIIIllIill9IIHllllllinilllUI!!IIHIllllillllllSSSIlllliIlllllllll!illl!illlllllIIllIllllIIII!l!ll!ll!tlilillilltlllIii!HtilHIIIIIl!IUIiiililIIIIUIItH!l!(>'l>r''' »■immiiiiK ren. Odločitev je bila najbolj smiselna za proizvodnjo artiklov tako imenovane splošne porabe, ki jo je takrat »ISKRA« pričela uvajati v svoj proizvodni program. V tej proizvodni panogi je bila namreč občutna vrzel, saj je »ISKRA« proizvajala le radijske sprejemnike. Proizvodnja artiklov splošne rabe je bila za tisti čas zelo zanimiva in perspektivna, ker je bil jugoslovanski trg zaprt, uvoz teh izdelkov, če že ne prepovedan, pa vsaj zelo omejen. Poleg tega proizvodnja teh artiklov ni terjala zahtevnejše tehnologije daljšega obdobja osvajanja, hitrega obračanja obratovalnih sredstev, hkrati pa je bila na tržišču visoko konjunkturah. Vsa ta dejstva so vplivala,-da se je takratno vodstva odločilo potem, ko je prevzelo ustanoviteljske pravice, da uvede sporazumno s predstavniki »MIKRONA« in ustreznih forumov v Make- doniji proizvodnjo gospodinjskih aparatov. Osnova za proizvodnjo gospodinjskih aparatov je mali kolektorski električni motor, katere je »ISKRA« že takrat proizvajala, imela zanje ustrezno dokumentacijo in možnost, priučevanja delavcev iz »MIKRONA«. Prav zato se je »ISKRA« še laže odločala za proizvodni program gospodinjskih aparatov in hkrati predlagala »MIKRONU«, da naj poslej proizvaja električne gospodinjske aparate in male kolektorske motorje. Objektivnemu opazovalcu vsega tega razvoja ne more priti na misel, da je »ISKRA« zasledovala namero, da bi »MIKRON«, kot morebitnega konkurenta, izločila oz. da bi zasledovala lastne koristi, marveč je hotela svoj proizvodni program z »Mikrono-vim« le razširiti na bazi real- nih možnosti in tržne situacije. Docela nasprotno mnenje, kot ga je tolmačil del jugoslovanskega časopisja, je brez ustrezne podlage ih ni nič drugega kot natolcevanje. Da bi se tovarna resno pripravila na prodor jugoslovanskega tržišča, so v razvojnih laboratorijih »ISKRA« — Zavod za avtomatizacijo razrili novo vrsto modemih gospodinjskih aparatov z ustreznimi elektromotorji. »ISKRA« — tovarna v Železnikih je sprejela tudi določeno število delavcev tovarne »MIKRON« v priučevanje. S tem so bili s strani »ISKRE« v tej situaciji storjeni vsi ukrepi, da bi proizvodnja v »MIKRONU« čimprej stekla. ZAČETEK GOSPODARSKE REFORME Zaradi težav in neizkušenosti pri razvoju teh norih izdelkov se je osvajanje proizvodnje novega programa gospodinjskih aparatov zavleklo v »MIKRONU« prek pričakovanih rokov, ..kajti približno pol leta pa začetku gospodarske reforme je bil ta program šele dokončno osvojen v velikoserijskih kapacitetah. Gospodarska reforma, id je odprla jugoslovansko tržišče, je povzročila veliko konku-renoo pri nas, saj je vsem znano, da so tisti čas gospodinjski aparati dobesedno preplavili našo trgovinsko-mrežo. Hkrati pa so nekatere močne inozemske firme z dumping cenami startale na jugoslovansko tržišče in ga popolnoma osvojile. Tako je bil proizvodni program »MIKRONA« na mah zapostavljen in prodaja skoraj onemogočena. Krivda za tako stanje potemtakem ne zadene »ISKRO«, marveč je vzrok spremenjena situacija na tržišču. Nekaj pa je treba kljub temu priznati. Inozemska proizvodnja izdelkov splošne rabe je bila za našega povprečnega kupca vedno zelo pri- vlačna oz. vsekakor bi mlada proizvodnja NA, ki ni mogla dosei| nizkih cen. To dejstvo! ločilo, da je »ISKRA«! la zavreti proizvodi® spodinjskih aparatov-i KRONU« in se preorif na izdelavo elektron# Med raznimi inforrnf o zgodovini »MIKROtf: omenjali nekateri pl člankih, da je »ISKRc iskanju primernega pit nega programa za »Mlf hotela uveljaviti v »M| MU« proizvodnjo želel* signalnih naprav. Res| vendar to ni bila nikag ločitev, marveč samo * najboljših rešitev. Zal javnost ni bilo nobfif datkov, ali investicij dg Črtov in še manj ra# nalog. Bila je samo s na ideja, ne pa odl^ Zamrla je že v samealf ku, v glavnem zaralt ker jugoslovanske že| takrat še niso izdelali; Izvlečki Iz sklepov samoupravnih organov kiiiHJHiitiiiiiiiMiiiuuiiiMSHiiiuHiiiiiiiiiHiciiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimniimimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii; Sklepi 5. zasedanja »S 15. 1. 1969 V KRANJU | Delavskemu svetu ZP so hi DS ZP iz Avtoizdelkov dali pismeni prigovor na tsiklep DS ZP, sprejet na zasedanju DS ZP dne 24, 1965 v zvezi & paroblema-d tovarne »Sprejemnikov« lana. Nadalje je na sani zasedanju DS ZP podal mene pripombe tudi od-; začasne uprave tovarne Sežani. DS ZP je siklemil, se problematika tovarne »rejemniki« Sežana v skla-: s poslovnikom organov avljamja ZP ne obravnava današnjem zasedanju in v roku 14 dni- ponovno če delavski svet ZP, ki obravnaval to problemati-skupno s stališčem livnega odbora ZP. S ZP zadolžuje gemeralne-direktorja ZP, da poda robno obrazložitev reše-¡a problematike na reli treh tovarn: »Sprejem-« — »Avtoizdeilki« — »Av-atika«. DS ZP sprejema na zna-poročilo o poslovanju ZP RA od 1. H do 30. 9. 1968. DS ZP sprejema na zna-poročilo komisije, ki je ičevaia poslovanje tovar-švtomatika Pržan v ob-iu od 1. L do 31. 8. 1968. DS ZP .sprejema na zna-informacijo o pripravah pripojitev podjetja »EL-!« Gcnihja Radgona in na-, da se izvedejo vse pri-ie za pripojitev tega pod-i. združenemu podjetju ELA. • DS ZP sprejema na znanje predlog orientacijskega gospodarskega plana ZP za leto' 1969. @ DS ZP sprejema-na znanje informacijo o pripravah za najetje kredita pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj. 9 DS ZP imenuje komisijo za primopredajo poslov med dosedanjim direktorjem Zavoda za avtomatizacijo tov. Francem Dobnikarjem in novim direktorjem Jožetom Prezljem, dipl. inž. — v naslednjem sestavu: 1. Marjan Lavrenčič, dipl. inž. — predsednik (ZZA); 2. Peter Grčar, dipl. oec. — član (fin. rač. podr. Strokovne službe): 3. Marko Gliha, dipl. inž. — član (ZZA). Komisija izvrši primopredajo najkasneje do 1. februarja 1969 in o tem poda poročilo delavskemu svetu- ZP na> prvem rednem zasedanju. SKLEPI 3. IZREDNEGA ZASEDANJA DS (9. 1. 1969). ® Na osnovi obrazložitve direktorja tovarne o problematiki. sanacije tovarne »Sprejemniki« Sežana, pojasnil članov DS ZP ter drugih materialov, s katerimi' je bdi delavski svet seznanjen, sprejme delavski svet naslednje zaključke: 1. Delavski svet smatra, da je osnova za sanacijo tovarne »Sprejemniki« Sežana samo obstoječi potrjeni program proizvodnje radijskih sprejemnikov, zasnovan na novi tehnologiji. Uspešna realizacija tega programa je od- visna od učinkovite rešitye vseh predpogojev za normalno poslovanje te tovarne in sicer: aj Zagotoviti finančne likvidnosti, s tem, da se tovarni nemudoma da na razpolago sredstva skupnih rezerv republike, za pokrivanje iz gube iz leta 1967, brez da tovarna predhodno pristane na druge variante proizvodnega programa. Na enak način je treba najti, rešitev za pokrivanje izgube iz leta 1968. b) Zagotoviti je treba učinkovito strokovno pomoč tovarni, s tem, da se da tovarni na razpolago odgovarjajoče število strokovnjakov. Lete je treba najti v skupnih službah ali v drugih Iskrinih tovarnah. c) Na ekonomičen in učinkovit način je treba razrešiti odnose v zvezi z dobavami podsestavov za proizvodnjo sprejemnikov, zlasti onih, ki jih dobavljajo Iskrine tovarne; istočasno pa zagotoviti plasman njenih proizvodov (sanacijski program to zagotavlja). 2. Tovarna »Sprejemniki« Sežana odnosno hjen kolektiv mora o pogojih pod točko 1) sprejeti odgovornost in obveznosti za izvajanje tega programa, vključno s tem,, da sama nosi vse materialne odgovornosti, ki bi nastale v zvezi z neizvajanjem programa. Formalno pravno naj se to razreši z odpravo subsidiarne odgovornosti organizacij v okviru Združenega podjetja ISKRA. 3 Delavski svet smatra, da je vsaka diskusija o kakršnikoli drugi varianti za sanacijo tovarne »Sprejemniki« Sežana v danem trenutku neumestna iz naslednjih razlogov: a) Vsaka razprava o začasnosti obstoječega1 programa sanacije ter kombinaciji z drugimi neproučenimi in nerealnimi programi, bi kolektiv samo zavajala in de- mobilizirala. Posledice so že vnaprej jasne — neizvajanje programa, novi primanjkljaji z vsemi posledicami. b) Ideja oziroma varianta, da bi tovarna »Sprejemniki« Sežana postala obrat naše to-(Dalje na 8. strani) * k ORGANIZACIJA j > 1 TOVARNA s AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV t NOVA GORICA 1 s razpisuje JAVNO LICITACIJO s za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: i \ Izklicna cena •s s telefonska centrala s posredovalno J i napravo in akumulatorjem tip 4/30 16.120,23 Ndin s suhi usmernik tip TU sab 24/4-3/220 356,62 Ndin 1 1 elektrokara »RABA« 500,00 Ndin I ki S 4 vrtalne enote »STEINEL« po 2.000,00 Ndin 1 3 termogene stroj za povijanje »MiCAFIL« kompresor »FLOTMAN« kompresor »FRIGORA« razmaščevalno napravo kotel za taljenje bakelitne mase centrifugo »CEPA« 2 stroja za povijanje tuljav »DMO« revolversko stružnico RTES 40 stroj za lupljenje krompirja 168.00 Ndin * po 3.985,00 Ndin I 496.00 Ndin V 1.950.00 Ndin I 500.00 Ndin S 3.950.00 Ndin I 210.00 Ndin v 4-000,00 Ndin | po 2.500,00 Ndin 3 22.450,00 Ndin | ... .... 200,00 Ndin 3 Licitacija bo v tovarni v ponedeljek, 27. januarja f969, J in sicer: J — od 9. do 12. ure za družbeni sektor | — od 12. do 15. ure za zasebnike. * Interesenti si lahko ogledajo osnovna sredstva vsak I jj delovni dan od 10. da 15. ure v tovarni. S S Interesenti iz družbenega sektorja morajo pred začet- I h kom licitacije predložiti pooblastilo svoje delovne or- d w ganizacije, zasebniki pa položiti varščino 10 °/o vrednosti ^ izklicne cene v gotovini. j S TOVARNA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV f I NOVA GORICA 3 liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiniHiHiniiiiiniiim razvoja avtomatizacije niškega omrežja v Jugo-ji, niso imele niti ustrez-investicijskih sredstev, :e omenjamo tudi še ne sin določenih konceptov tnov železniške avto-zacije nasploh. radi stagnacije na pod-i gospodinjskih aparatov bila zato prva skrb RE«, da proizvodnjo: v LRONU« stabilizira in Q. Pri proučevanju teh ev in tržne situacije je o, da se »ISKRA« vklju-¡t kooperant z dvema ve-a proizvajalcema gospo-kih aparatov, t. j. »GE-[J NAUMOV« v Bitoli in, -ENJEM« v Velenju.. ! tega. so, bile z obema 'tjema sklenjene dolgo-; kooperacijske pogodbe, i..so terjale dodatna iir-Jflska in obratna sred- d vi dna investicija za to-1 »MIKRON« je bila do-a v višini 2.400,000.000 S dinarjev za osnovna in obratovalna sredstva. Ker je »ISKRA« medtem postala v organizacijskem smislu združeno podjetje, s 16 samostojnimi organizacijami in 30 obrati,, z zakonsko urejeno medsebojno solidarno odgovornostjo za materialne obveznosti, so centralni organi upravljanja združenega podjetja zavzeli stališče, da naj, se tudi ustrezni forumi v SR Makedoniji vključijo v to dodatno investicijo š tem, da prevzamejo del investicij z udeležbo na dohodku in tudi riziku. Republiški organi Makedonije so v principu soglašali s to odločitvijo. ENKRAT ZA, DRUGIČ PROTI Ko so se kmalu nato začeli: konkretni dogovori, glede, skupnega vlaganja v tovarno. »MIKRON«-, na podlagi združevanja sredstev,, so se. odgovorni predstavniki SR Makedonije po preteku pol leta odločili, da takih dogovorov ne morejo akceptirati, kar nimajo na tem področju izkušenj in, da se jim zdi taka kooperacija premalo privlačna. če je torej kdo kriv, da se dogovor glede realizacije novih investicij v »MIKRONU« ni izpolnil, potem to ni podjetje »ISKRA«. V tem času je »ISKRA« po-krenila vse, da bi zagotovila redno proizvodnjo v »MIKRONU«. Vodstvo podjetja je uredilo najtesnejše sodelovanje tovarne elektromotorjev »ISKRA« v Železnikih s tovarno »MIKRON«. Tako je tekla v tovarni »MIKRON« v času od maja t. I. do danes proizvodnja v dveh. ali celo treh izmenah, da je tovarna v ustrezni kvaliteti izvršila naročila za. ameriškega kupca ih to ob veliki pomoči »ISKRE«. V tem obdobju je tovarna »MIKRON« v izgradnji'. dodatno zaposlila še 80 delavcev in povečala osebne dohodke na povprečno 650.— N dinarjev, kar je za 100,— N dinarjev več, kot v naši tovarni radijskih sprejemnikov v Sežani. Ugotovitev na seji Odbora za industrijo in promet SR Makedonije glede tega ni točna, zato tudi objava o tem v tisku ne ustreza dejanskemu položaju in. je le rezultat nepoznavanja dejstev. Očitki, da je »ISKRA« na škodo tovarne »MIKRON« opustila kupoprodajno pogodbo z »GORENJEM«, so netočni, ker takšne, prekinitve ni bilo. POGODBA GORENJE — ISKRA NEOKRNJENA Podjetje »GORENJE« iz Velenja je vedno, pripravljeno, pri nas kupovati elektromotorje za vgradnjo v njihove gospodinjske aparate,, vendar po konkurenčni ceni in v najboljši kvaliteti, kar je seveda, razumljivo. Razširitev proizvodnje na tem področju pa je bila v tovarni »MIKRON« zadržana, ker je usahnila pripravljenost bančnih institucij v Makedoniji s soudeležbo sredstev. Seveda pa »ISKRA« sama celotnega rizi-ka ni mogla prevzeti. V tisku je bila javnost obveščena, da je »Gorenje« zaradi zaščite svojih lastnih interesov izbralo oz. pridobilo drugega dobavitelja, ker je za proizvodnjo nujno' potrebovalo elektromotorje in ni, moglo več čakati na dobave iz »ISKRE«. Ukrepi »GORENJA« so. razumljivi, vendar pa podjetje s tem ni izjavila, da- prekinja pogodbo o sodelovanju. Ni torej nobenih pravnih razlogov za kakršnekoli ukrepe proti »GORENJU. V tisku se podjetju »ISKRA« očita eksperimentiranje s proizvodnim programom na škodo »MIKRONA«. To ni res, poudarek na eni ali drugi proizvodnji ja diktirala le tržna situacija, kot je bilo to jasno navedena. 2 samoupravnih organov s pripadajočimi napravami Gospodarski načrt —j ohveza za akcijo j Iz sklepov (Nadaljevanje s 7. strani) vame, s programom regulatorjev, vžigalnik tuljav in magnetnih vžigalnikov, je v danih pogojih za našo tovarno nesprejemljiva. Osnovna motivacija te variante po eni strani, je vračanje programa radjiskih sprejemnikov tovarni »Avtomatika« Pržan kot osnovnemu proizvajalcu podsestavov za to proizvodnjo in tehnično bolj usposobljenemu, po drugi strani pa omogočanje ekspanzije proizvodov agregatov avtoelektnke, pogojenim z rastjo avtomobilske industrije.' Kar zadeva proizvodnjo avto elektrike je njena hitra rast neobhodna; toda rast tega asortimana je v obstoječem obratu II, po kapacitetah, zagotovljena. Vsako spreminjanje bi pomenilo odpiranje problemov tam, kjer sov bistvu že rešeni ter dodatno trošenje sil in sredstev. To pomeni, da nam take rešitve v ničemer ne pri-pomorej o k hitri rasti. Lahko rečemo nasprotno: taka rešitev nam bi hitro rast ovirala, še več, prav gotovo bi trenutno ogrozila rentabilnost tovarne. 4. V perspektivnem programu razvoja naše tovarne je s povečanjem serij predvidena specializacija proizvodnje, s tem, da se zadržuje obstoječi tovarni vso finali-zacijo proizvodnje, scdelo- jjiiimiimmimmmimiMnimnniitiiiiiii”L 1 Dopisujte I 1 v ISKRO! i jg . ' i -E sj liiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmiiiuimni PROGRAM PROIZVODNJE »MIKRONA« V PRIHODNJE Današnji proizvodni program tovarne »MIKRON« v izgradnji obsega kolektarske in asinhronske motorje ‘ter gospodinjske aparate. »MIKRON« ima za naslednje leto in tudi v prihodnje zagotovljen plasman elektromotorjev za domače tržišče in za izvoz. V naslednjem letu ima »MIKRON« definitivnih naročil v vrednosti pribl žno 15,000.000 N dinarjev, za kar bo moral zaposliti še 40 do 50 novih delavcev. Poleg te prodane proizvodnje ima možnost, da proda določene izdelke in programe gospodinjskih aparatov, to so npr. sesalniki za prah in ventilatorji, ki jih bo po ugotovitvah naše Prodajno-servisne organizacije prodala »ISKRA« v količinah 20—30.000 kosov. Za ta program nam očitajo, da je premajhen po obsegu. Res je; če bi hoteli da bo ustvaril tako akumulacijo, ki bi pokrivala dosedanje obveznosti, sicer pa obstoje možnosti, da se sedanji proizvodni program v dveh letih duplira vanje drugih proizvajalcev pa na baza kooperantskih odnosov. V tem okviru je tovarna pripravljena tovarni v Sežani, v kolikor bo za to usposobljena, dati v izdelavo kooperantske artikle, če bo taka kooperacija v -okviru našega programa predvidena. Taka kooperacija pa po našem mišljenju ne more reše-vti celotnega programa Tovarne sprejemnikov: Sežana, lahko pa je dopolnilo za ren-tabilnejše poslovanje. 5. Delavski svet smatra, da je treba zaostriti odgovornost za izvedbo programa, tako v upravi združenega podjetja, in skupnih službah, kot v tovarni sprejemnikov Sežana. 6, Ker je ugotovljeno, da" sta si točki T in 4 v 41. sklepu DS ZP kontradiktorni, zahteva delavski svet tovarne, da se v nadaljevanju zasedanja z dne 24; 12. 1968 ponovno obravnava točko 4 sklepa 41., s tem, da se drugi odstavek točke 4 v celoti črta in na ta način, omogoči izvajanje točke 1, to je izvajanje sanaoije po programu, .ki je bil na delavskem svetu ZP podan. © Delavski svet je ugodil pritožbi tov. Kovačič Valentina, zoper odločbo o samovoljni zapustitvi dela- Odpravi se odločbo disoiplinske komisije, z dne 28. 12. 1968, št. 50/68-3. © Delavski svet je sprejel sklep,- da se na licitaciji odproda telefonska čeritra’a tipe 4/30, tov. št. 195, inv. št. 68320424, s pripadajočimi aparaturami (posredovalna naprava in akumulatorska baterija). Iz istih razlogov naj se odproda tudi suhi usmernik tipe TU sab 24/4— —3/220, tov, št. 264/56, inv. št, 39210401. Sedanja knjižna vrednost telefonske centrale in s tem zagotovi »MIKRONU« stabilno perspektivo. S tem osnovnim programom bi postala tovarna dokončno v večji meri proizvajalec sestavnih delov in le v manjši meri finalist. Proizvodnja finalnih izdelkov se je namreč izkazala za problematično zaradi notranjih razmer in zaradi komunikativnih težav na področju razvoja, predaje in kooperacij, saj je tovarna »MIKRON« od teh institucij »ISKRE« oddaljena približno 1.300 km. Da bo tovarna dosegla stabilen in maksimalen program, na področju te proizvodnje, bodo potrebna še dodatna investicijska vlaganja v vrednosti 3—4 milijonov N dinarjev, pri čemer je »ISKRA« pripravljena sodelovati,. Kot smo že navedli, ima ISKRA 16 proizvodnih orga-zacij in . 30 specializiranih obratov. Razumljivo je, da pri tako širokem spektru proizvodnje zaradi spremenjenih okoliščin in zahtev tržišča, nastopajo krize. Tudi v Sloveniji imamo štiri obrate oz. tovarne, ki so v programski oz. je 16.120,23 N din. Sedanja knjižna vrednost suhega usmernika je 356,62 N din. . Navedena osnovna sredstva naj se po tržni ceni ponudi v odkup gospodarskim in družbenim organizacijam ter civilno pravnim osebam in sicer najboljšemu ponudniku. če razglas o razprodaji po trikratni objavi ne uspe, naj se osnovna. sredstva odpiše in demontira ter odproda v delih najboljšemu ponudniku, v skrajnem slučaju pa podjetju za promet z odpadki. 1. nagrada (100 N din): Jože Zupan DE »Rotacijski stroji« Kranj. 2. nagrada (50 N din): Nikola Trbič, obrat ATN, Kranj. 3. in 4. nagrada (30 N din): Joži Petročnik, PSO Ljubljana. Pavel Bradaška, DE »Ročna orodjarna« Kranj. 10 nagrad po 20 N din prejmejo: Vlada Novak, »Kondenzatorji« Žužemberk; Franc Šter, VP 3065/38, Sombor; Olga Hiti, »Instrumenti« Ootoče; Slavica Kotar, obrat Šentjernej; Nataša žalar, obrat ATN, Kranj; Elica Matovič, »Naprave« Ljubljana; Nada Oblak, ZZA Ljubljana; Milena de Wit, »Kontrola kvalitete« Kranj; Marjah Poznič »Avlo-matika« Ljubljana; Vera Kline; »Žarnice« Ljubljana. 10 nagrad po 10 N din prejmejo: Marta Tabar ATN Kranj; Mi-tp Petročnik, PSO Ljubljana; ekonomski krizi, vendar z manjšim upanjem za naglo saniranje, ;kof »MIKRON«. Med obrati, ki je zašel zaradi zunanjih, okoliščin v krizo’ je tudi »MIKRON«, katerega ustanovitelj je Združeno podjetje »ISKRA«. Naše. izkušnje pri ekonomskih- krizah nam kažejo, da je proces sanacij dolgotrajen vzlic neposredni bližini, da pa so težave pri saniranju zaradi velike oddaljenosti nesporno še večje. PRISTRANSKI OČITKI TISKA Poslovanje tovarne »MIKRON« so obravnavali doslej na raznih forumih v Makedoniji, povzetke pa je različno komentiralo tudi dnevno časopisje. Poročila pa so bila po večini pristranska, ker je bilo pri razpravah predloženo samo gradivo prizadete tovarne »MIKRON«, medtem ko »ISKRI«, kot ustanovitelju, ni bila dana možnost, da predloži svoja stališča in dokazila o drugačnem nastanku in položaju tovarne »MIKRON«. \ (Nadaljevanje s 5. strani) dene, uspeli ta odstotek po obstoječem delitvenem razmerju popraviti. Proizvodni stroški brez OD kažejo v_ lotu 1969 zelo občutno- povečanje, kar za 49,1%. To je celo več, kot povečujemo proizvodnjo in je posledica, spremenjene strukture proizvodnje. Program ška stakala za pralne stroje imajo namreč zelo velik vložek gradiva in majhen delež dela. Vera Strajnar, »Pomožna meriiniča« Kranj; Jože Gorjanc, obrat »Stikala« Kranj; Joža Tavčar »Orodjarna« Kranj; Ela Novak, »Rotacaj-ski. stroji« Kranj; Kairel Šte-blaj, DE »Orodjarna« Kranj; Jože Zorman, ATN Kranj; Albert Laibacher, DE »Orodjarna« Kranj; Franc ' Lavrič, ATN Kranj. . Nagrade bodo izplačane v 'v drugi polovici februarja. -Izžrebanci,, ki niso iz Kranja naj pošljejo uredništvu ■— Kranj točne naslove, ker jim bodo nagrade nakazane po pošti. REŠITEV »NOVOLETNE« NAGRADNE KRIŽANKE VODORAVNO: Zagreb, dvojka, riida, Sikst, uta, enota, Žale, N alls, Emona, Keka,’ zrak, Ani,. knjiga, Nela, montaža, alt, Aleš,, upor, .Eli, . os, kepa, Koža, eii, Damjana,.. aj, at,. televizor, Atila, vlaga, jaz,, beg, rti, Sena, Ararat,/ Lie, ksi, ami, ¿s, Krk, ,smog, Skila, trato, Trbovlje, on, amper, mina. OBVS4BTSA »ISKRA« bo ukrenila vse, da se položaj v tovarni »MIKRON« okrepi. Ne izmika se določene; odgovornosti v preteklem obdobju glede poslovanja »MIKRONA« in je pripravljena sodelovati pri saniranju; tovarne, seveda ob ustrezni podpori in angažiranju tako »MIKRONA«, kot ostalih forumov y SR Makedoniji. Poleg tega pa sodi »ISKRA«, da je tovarna »MIKRON« po predhodnem sporazumu o finančni sanaciji sposobna za samostojno proizvodnjo in da se konstituira ter vključi v integralni sestav ZP »ISKRA«. Ob zaključku bi pripomnili, da bi vsi tisti, kt so v jugoslovanskem tisku podajali kritiko »ISKRE« glede »MIKRONA« ravnali prav, če bi slišali tudi mnenje druge plati, ker bi bile le tako njihove' sodbe objektivne in bi tudi ustrezale osnovnim pogojem novinarskega kodeksa. Noben od piscev člankov se namreč ni nikdar pozanimal v »ISKRI« glede položaja in poslovanja tovarne »MIKRON« v Makedoniji. Predvidevamo, da bo ce ni dohodek v letu 1969.1 mer jan z ocenjenim za' tošnje leto večji ' za 74; Delitev celotnega dohdj pa kaže neto produkt: d< žen z indeksom 135,3'% in hodek 130,7%. Pri tem-1 ramo omeniti, da so’ ti ugodni kazalniki predvl posledica tega, da v letuj ponovno formiramo dohoi po fakturirani realizaciji,] čim smo v letu 1968 to on vili po plačani realizaciji, Po analizi in- upoštevaj enakih kriterijev, kot d™ namreč dohodek na enj zaposlenega čel opada zal brili . 5%', kar je poslej spremenjene strukture j šzyodn.j e tako po- izdefli kot po tržiščih, kjer preg devamo prodajo teh izdela Gospodarski načrt pref deva tudi ugodnejše koef ente obračanja zalog, p| vsem na razredu 3, kjer ¡j bi iz dosedanjega 1,84 di gli 2,4. Tudi na razredi! bomo morali po načrtu C praviti koeficient obračal od 7 na 7,6, kar je sicer i lehkoš-tno, -: vendar nekoj težje dosegljivo, kot so m ndsti -pr.i razredu 3. V o| primerih pa -bodo morali f: nerji 'in nabavna službi polno odgovornostjo izp® ti svojo nalogo zavedajo! dejstva, da je likvidnost er od osnovnih pogojev dof ga gospodarjenja. j. Dobro gospodarjenje ps' osnovni cilj, ki ga v I gospodarksdh načrtih «a| dujemo in naloge,- ki .pj-| v -zvezi s tem poslavljanji leto 1969; niso niti maj*, niti lahke.. Tega pa.sems, mo ob vsem našem delni vedati, kako kot- kolektivp dl vsak' posamezno. & ZAHVALA Ob boleči izgubi moi dragega očeta ANTONA VENETA | se iskreno zahvaljujem ivf sodelavcem tehnične j konr de, obrata ATN za -izrazet žal]a in- denarno pOmočji • san.- Alojz Ver ZAHVALA r Ob izgubi moje mafnej: tašče L MARIJE KAJZER F se iskreno zahvaljujem i’ sodelavcem DE »Termi stika« tovarne »ElekroBt nika« Kranj za izraženol' žalje , in denarno pomoč t Angelca Kajzer z dn» ISKRA- glasilo delof ga kolektiva Iskra indust za elektromehaniko tefj munikacije elektronikoL avtomatiko — Urejuje uij( škj odbor — Glavni ureif Pavel Gantar — urednik: Igor Slavec — L ja tedensko — Rokopisofj vračamo — Tisk in kjlj! *CP Gorenjaki tisk» kr fežretoancl novoletne nagradne križanke