LETO XXXVIII., ŠT. 22       PtUJ, 1 3. junija 1 985       CENA 30 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
17 V<5FBilMF-
O težavah dimnikarjev (stran 2)
Kaj je z uro na mestnem stolpu? (stran 4)
Iz naših krajev (stran 6)
Nega koruznih posevkov (stran 7)
Šport (stran 9)
BRIGADIRJI SO PRIČELI
Brigadirsko poletje se je priče-
lo. Že v soboto so se pričela pol-
niti brigadirska naselja štirih
zveznih mladinskih delovnih ak-
cij v naši republiki Istra, Kozjan-
ko, Suha krajina in Slovenske
gorice. V nedeljo, 9. junija, do-
poldne pa so brigadirski vzkliki
oznanili pričetek slovesnosti ob
začetku omenjenih akcij. Ob pri-
četku ZMDA Slovenske gorice je
potekala svečanost v domu kra-
janov v Domavi — brigadirje je
namreč zmotil dež. Pa ni bilo za-
to nič manj slovesno in brigadir-
sko.
Predsednik občinske konfe-
rence ZSMS Ptuj, Ivan Rojs je v
slavnostnem govoru najprej po-
zdravil vseh 173 brigadirjev iz
Prijedora, Kumanovega, Panče-
va, Celja, Doboja in Cuprije, za-
tem pa je namenil še nekaj kriti-
čnih besed mladinskemu prosto-
voljnemu delu v današnji družbi.
Tudi pri mladinskih delovnih ak-
cijah že zdaleč ne gre več samo
za ekonomske koristi ampak do-
sti bolj za politične, zato je treba
nadaljevati začrtano pot razvoja
M DA.
V imenu KS Domava je briga-
dirjem zaželel dobrodošlico
predsednik sveta Alojz Mikša, ki
je poudaril neprecenljiv prispe-
vek brigad pri izgradnji vodo-
vodnega omrežja na manj razvi-
tem območju Slovenskih goric in
Haloz. Po skrbno pripravljenem
kulturnem programu, ki so ga iz-
vajali učenci osnovne šole dr.
Franja Žgeča v Domavi, je na-
tanko ob 11.10 letošnjo akcijo
Slovenske gorice odprla pod-
predsednica republiške konfe-
rence ZSMS, Dušanka Weiss.
V ponedeljek zjutraj pa se je
začelo zares. 173 parov mladih
pridnih rok je prvič prijelo za
kramp in lopato v krajevni skup-
nosti Destrnik, kjer so v nedeljo
praznovali krajevni praznik. Po
krajši slovesnosti na trasi so bri-
gadirji pričeli kopati jarek za se-
kundarne vodovodne cevovode
na širšem območju te KS, kjer je
sicer predviden izkop v dolžini
5,5 km. Razen tega je za letošnji
delovni program akcije predvi-
denih še okoli 10 km jarka za
vodovod na območju ptujske in
v zadnji izmeni še lenarške obči-
ne.
M. Ozmec
Brigadirji prve izmene ZMDA Slovenske gorice so v nedeljsko deževno dopoldne zapeli in vzklikali, saj so
stari akcijaši po letu dni spet skupaj, (foto: M. Ozmec)
OB OBISKU MARJANA OROŽNA V PTUJU
Problemi so hudi — receptov pa ni
Minuli četrtek se je Marjan
Orožen, predsednik slovenskih
sindikatov, sestal z najodgovor-
nejšimi sindikalnimi delavci in
predstavniki družbenopolitične-
ga življenja občine. Ob tej prilož-
nosti so ga seznanili z nekaterimi
problemi pri uresničevanju le-
tnih planskih dokumentov, s pro-
blemi v kmetijstvu, družbenih
dejavnostih, posebej v šolstvu in
zdravstvu, socialne varnosti in
delitve po delu in rezultatih dela.
Akutni problemi so v kmetij-
stvu, ki je lani ustvarilo 12 od-
stotkov tržne proizvodnje, na
drugi strani pa poslovanje za-
ključilo s slabimi dohodkovnimi
rezultati — kar 110 milijard aku-
mulacije se je prelilo drugam.
Sindikat je nekaj dosegel pri
planskih prizadevanjih za na-
slednje srednjeročno obdobje —
to je predvsem pet odstotna rast
družbenega proizvoda in dva od-
stotna rast zaposlovanja. Vendar
v tem primeru ne gre za zmago,
saj ta zmaga pri nosilcih planira-
nja pomeni poraz. Tudi letos
planskih ciljev ne dosegamo, če-
prav se lahko pohvalimo, da je
naša proizvodnja že nekaj let vi-
šja kot slovenska. Za 0,2 odstot-
ka odstopamo od postavljenih
ciljev pri industrijski rasti. Poleg
tega imamo precej nezaposlenih,
kar osmino vseh slovenskih ne-
zaposlenih, ob tem pa nam manj-
kajo perspektivni razvojni pro-
grami in programi za prestruktu-
riranje proizvodnje.
Doseči moramo, da bo plan
postal orodje samoupravljalcev,
kar pomeni, da OZD med seboj
planirajo v procesu reprodukcije
in da bodo plani DPS — splošni
politični plani in ne plani investi-
cij, je v pogovoru posebej pou^
daril Marjan Orožen. Danes pa
najraje ne bi planirali, saj se ob
številnih neznankah v pogojih
planiranje ne izplača. Vedeti mo-
ramo, kaj je izhodišče plana. To
je samo dohodek — tisto, kar
omogoča reprodukcijo.
Kakšna je vloga sindikata pri
planiranju? Videti liiora kako-
vost — koliko je v planih prisot-
na kakovost življenja — kako se
bo v bodoče odvijal družbeno-
ekonomski položaj delavcev
(materialni, družbeni in socialni
položaj). Pri tem pa ni prave za-
gretosti, osnovne organizacije
sindikata pri oblikovanju planov
ne vidijo tega vidika.
Marjan Orožen je tudi pouda-
ril, da če želimo prodiikcijo, mo-
ramo zagotoviti tudi motivacijo.
Sedaj smo se že kar navadili,
da pričakujemo povsod, kjer se
zatakne, širšo družbeno pomoč.
Združeno delo ne bo zmoglo in-
tervenirati povsod, ampak samo
tam, kjer je res potrebno, je na-
daljeval Marjan Orožen. Ftedla-
gal je, da bi pogledali v študijo
mariborske ekonomske fakulte-
te, ki razvija idejo, da je potreb-
no inflacijo obvladovati pri
vhodnih cenah za kmetijsko pro-
izvodnjo.
Ob koncu je ugotovil in mi z
njim, da so problemi povsod, da
pa so tako hudi, da nam zmanj-
kuje poguma za reševanje. Reši-
tev vidimo izven nas, v spreme-
njenih pogojih gospodarjenja,
celo v spremembi sistema in po-
dobno. Prav tako ni soglašal z
ugotovitvijo, da se v pogojih vi-
soke inflacije ne splača prizade-
vati. Sedanje stanje moramo pre-
sekati z najširšo splošno akcijo
delavcev na vseh področjih. Os-
novno je, kaj hočemo in kako
bomo stvari reševali. Moramo
iskati recepte in to vsak v svojem
okolju — rešitve pa morajo te-
meljiti na strokovnih podlagah
— v novih programih in v dobrih
kadrih.
Marjan Orožen je obisk v Ptu-
ju sklenil z ogledom Agisa, kjer
se je srečal tudi s predstavniki
delovne organizacije, samo-
upravnih organov in družbeno-
političnih organizacij. O tem po-
ročamo posebej.
MG
Marjan Orožen ob obisku v Agisu
foto: CIANI
Klofuta naravi
Kako srečni so bili naši predniki. Nekoč, v davnih časih je bil
zrak na zemeljski obli še čist, kot ga je dala narava; tudi bistre
reke in potočki so točili vodo, s katero so si še naši pradedki in
babice lahko gasili žejo. Kaj pa danes? V črevesju nas kar stisne
in v ustih se nabira slina slabosti. Dnevno lahko spremljamo po-
ročila o onesnaženosti zraka v naših mestih, na pol mrtve reke
polne smradu in nesnage pa lahko le mirno obžalujemo. Pa nikar
ne vzdihujte, češ — kaj moremo Je pač tako, ali pa — napredek
zahteva svoje žrtve. Ni res, kajti lahko bi bilo drugače ali pa vsaj
bolj čisto — v zraku in v vodi.
In kaj smo storili za naše čisto okolje ? Mirno lahko rečemo,
da so doslej razprave o onesnaževanju zraka in voda ostale le v
krogih raznih komisij in komisijic za varstvo okolja, ki po naši
oceni nimajo nobenega vpliva na tiste največje onesnaževalce. Po-
hvale vredna je torej pobuda republiškega komiteja za varstvo
okolja SR Slovenije, ki je predlagal izvršnemu svetu SO Ptuj sklic
delovnega posveta o ekoloških problemih v ptujski občini.
Poleg predstavnikov ptujske občinske skupščine in izvršnega
sveta so se posveta udeležili tudi Milan Kneževič, predsednik re-
publiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Jože
Kavčič, predsednik republiškega komiteja za varstvo okolja, pred-
stavniki republiškega vodnogospodarskega inšpektorata. Drav-
skih elektrarn iz Maribora ter Komunale, gradbeništva in prome-
ta iz Ptuja.
Dejstvo je, da poleg onesnaževanja zraka — pri tem so opo-
zorili na TGA Kidričevo, ki bo najverjetneje problem omilita z
modernizacijo jiroizvodnje aluminija, in poleg problematike dviga
podtalnice občane najbolj ogrožajo odplake z levega in desnega
brega Drave, ki se neočiščene enostavno zlivajo v staro strugo.
j Žalostno (a krepko resnično) je, da teče gnusobna umazanija mi-
mo lepo zgrajene čistilne naprave, mimo »zainvestiranih« 80 mili-
I Jonov dinarjev, ki že peto leto mirno počivajo — tebi nič, meni
nič, ali pa . ..
Gradnjo čistilne naprave je pogojevala izgradnja objektov hi-
droelektrarne SD II v Forminu. Zaradi dviga gladine akumula-
cijskega jezera namreč ni bil več možen normalen odtok (padec)
odplak. Prav zaradi tega je bilo Dravskim elektrarnam Maribor
naloženo, da zgradijo čistilno napravo vzporedno z elektrarno s
tem, da DEM zagotovijo dve tretjini sredstev, eno tretjino pa SO
. Ptuj. Koncem leta 79 le bila čistilna naprava zgrajena, leta 1980
so pričeli s prvim poskusnim obratovanjem, vendar so po sedmih
mesecih prenehali zaradi odpovedovanja bistvenih sklopov napra-
ve. Kje so vzroki? V slabi kvaliteti strojne opreme, v nestrokovni
montaži, morda v nestrokovnem ravnanju z dokaj neznano opre-
mo? Morda tudi v iskanju najcenejše rešitve? Udeleženci omenje-
nega posveta krivca niso (hoteli) iskati ali imenovati, čeprav so
verjetno sedeli z njimi za istim omizjem. Zakaj bi ga iskali mi?
Po večletnem podajanju žogice odgovornosti in neuspešnem
dokazovanju krivde za to ptujsko umazano sramoto (posamezniki
so jo imenovali tudi ptujski Obrovac) je bilo o krvcin javno reče-
no le to, da je kriva stroka. Kdo pa je to ? Ga ne upamo imenova-
ti?
Tudi na omenjenem posvetu Je bil najbolj obetajoč sklepni
del, ko sta oba investitorja, DEM m SO Ptuj, sklenila (dokaj slo-
žno), da je treba čimprej rešiti kar se še da. Tefave zaradi nedelo-
vanja čistilne naprave se namreč še kojpičijo. Že koncem lanskega
leta Je bila zgrajena nova farma prašičev v Dražencih z zmoglji-
vostjo 30.000 bekonov letno, vendar inšpekcijske službe zaradi
neurejenega čiščenja odplak niso izdale uporabnega dovoljenja.
K škodi zaradi mrtvega kapitala Je treba tako primakniti se veli-
ko gospodarsko škodo, ki jo imajo v Emoni KK Ptuj.
Predloženih je bilo že več osnutkov za sanacijo čistilne na-
prave. Po slednjem naj bi za dodatnih 33 milijonov (po lanskih ce-
nah) napravo postopoma sanirali. Zato so sklenili, da čimprej po-
iščejo ustrezno tehnološko in ekonomsko rešitev ter da pričnejo
odgovorni tudi čimprej s sanacijo. O časovnem terminu, kdaj bo
čistilna naprava pričeta z rednim obratovanjem, ni bilo slišati, za-
to upamo, da ta »čimprej« ne pomeni leta ampak mesece. V ime-
nu umirajoče reke; vi, ki ste stroka, zganite se! Ne klofutajte na-
rave s tako nizkimi udarci, kajti tudi narava zna vračati.
Martin Ozmec
Jubilej tovarne Jože
Kerenčič
v soboto, 8. junija, je 638 delavcev tovarne Jože Kerenčič skupaj
s številnimi gosti iz Jugoslavije, Avstrije in Zvezne republike Nemčije,
proslavilo srebrni jubuej. Tovarna se je začela razvijati iz invalidskih
delavnic, kjer je bilo zaposlenih 25 delavcev. Danes je ta delovna or-
ganizacija nosilec razvoja v ormoški manj razviti občini.
Defavci te tovarne so hkrati proslavili še 10-letnico temeljne or-
ganizacije združenega dela Optyl, Iti je rezultat skupne naložbe in je v
začetku v celoti pripadala vlagateljem. Danes pa temeljna organizaci-
ja že razpolaga z vec kot 73 odstotki vrednosti skupne naložbe.
N. D.
Študentski servis v Ptuju
Člani sveta za vzgojo in izobraževanje pri Občinski konferenci
ZSMS Ptuj smo v program dela za letošnje leto zapisali tudi ustanovi-
tev študentskega servisa v Ptuju.
Študentski servis ustanavljamo kot poslovno enoto mariborskega
servisa. Tako tudi na ta nacin želimo pomagati mladim pri iskanju
počitniških zaposlitev. Študentski servis bo deloval v Klubu mladih,
od 17. junija dalje do konca avgusta, vsak delovni dan od 7. do 13.
ure, uradne ure za mlade pa bodo od 8. do 12. ure. Telefonska števil-
ka Je 773-110.
Pričakujemo, da se bodo delovne organizacije ptujske občine deja-
vno vključile v delo servisa in pripravile ustrezno ponudbo del. V po-
nudbi del bodo seveda zajeti tudi delovni programi delovnih organi-
zacij izven naše občine, ki bodo posredovani preko mariborskega ser-
visa. To pomeni, da bodo zainteresirani dooili informacije o vseh
možnostih za delo, ki jih nudi mariborski študentski servis. S tem bo-
do prihranili pot v Maribor, saj bodo o vsem obveščeni v Ptuju in se
doma tudi dogovorili za delo. To bo v veliko pomoč predvsem štu-
dentom, ki bodo poletje preživeli doma, saj jim bo tako omogočeno,
da v poletnih mesecih zaradi dela preko študentskega servisa ne bodo
nujno vezani na bivanje v Mariboru ali v Ljubljani. Razen študentov
se imajo možnost vključiti v delo servisa tudi učenci srednjega usmer-
jenega izobraževanja. Naj morda omenim še to, da bo minimalna ur-
na postavka 200 din neto, delovne organizacije pa bodo seveda ponu-
jeno delo ovrednotile tudi več, če bo to narekovala zahtevnost dela.
To, da se je socialno-ekonomski položaj učencev in študentov v
zadnjem času precej poslabšal, verjetno ni potrebno posebej poudar-
jati. Zato smo prepncani, da bo naša akcija naletela na ugoden odziv
med mladini in delovnimi organizacijami.
Diana Bohak
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
TEDNIK
O varstvu pri delu
Na področju varstva pri delu v ptujski občini se stanje zboljšuje.
Število poškodb pri delu je v upadanju v vseh dejavnostih v občini, razen
v gradbeništvu, kjer so v porastu in so podatki zaskrbljujoči. Prav tako
zaskrbljujejo podatki o nesrečah na poti na delo in z dela domov. Pove-
čuje se tudi število odkritih bolezni, ki izvirajo iz dela. Gre predvsem za
take bolezni, ki smo jih v preteklosti evidentno prikrivali, zaradi česar
smo imeli registriranih zelo malo poklicnih bolezni.
To so glavne ugotovitve komisije za varstvo pri delu, ki deluje pri
občinskem svetu ZSS Ptuj. Do teh ugotovitev je komisija prišla iz po-
ročil službe varstva pri delu v večjih delovnih organizacijah in iz po-
ročil inšpekcijskih služb, nekaj pa tudi iz vprašalnikov, ki so jih posla-
li vsem izvršnim odborom OO ZS in konferencam sindikata, žal so
dobili le malo vrnjenih. Med drugim tudi ugotavljajo, da so nesreče
pri delu v ptujski občini pri vseh panogah gospodarstva, razen pri
gradbeništvu, v odstotkih pod republiškim poprečjem. Bolniški izo-
stanki zaradi nezgod dosegajo le pol odstotka glede na opravljene de-
lovne ure.
Komisija si je prizadevala, da so pri vseh izvršnih odborih OO ZS v
OZD ustanovili odbore za varstvo pri delu. Komisija je opravila po-
svet s predsedniki teh odborov, na katerem so jih podrobneje seznani-
li z nalogami. Da bi delo odborov kar najbolj zaživelo, je komisija
svoje seje sklicevala skupaj z odbori. Seji sta že bili v TGA »Boris Ki-
drič« Kidričevo in v Agisu Ptuj. V obeh delovnih organizacijah so
ugotovili, da je delo odborov šele v začetni fazi. Marsikje še prevladu-
je miselnost, da je področje varstva pri delu le področje ustrezne stro-
kovne službe v OZD.
V prizadevanjih, da bi pospešili delo odborov, je komisija sklenila,
da se v vseh osnovnih organizacijah ZS v OZD skličejo akcijski po-
sveti o varstvu pri delu, ki naj obravnavajo celotno področje humani-
zacije dela. Na teh akcijskih posvetih bodo sodelovali tudi predstav-
niki komisije za varstvo pri delu pri OS ZSS Ptuj. Tako bo komisija
dobila celovit pregled o stanju varstva pri delu v občini Ptuj in na
podlagi tega oblikovala ustrezne predloge ukrepov za izboljšanje sta-
nja na tem področju
FF
Priznanje za Haloški biser
»Delavci tozd Gostinstvo Haloški biser Ptuj smo zelo veseli pri-
znanja, ki sta ga dobili dve naši poslovni enoti: hotel Poetovio in graj-
ska restavracija. Priznanje Priporočamo 1985 je podelila časopisna hi-
ša Politika ekspres iz Beograda in sicer za kakovostne gostinske uslu-
ge, prijaznost osebja, primerno čistočo in splošen videz gostinskega
objekta,« je uvodoma povedala Irena Kovačič, odgovorna za eko-
nomsko propagando v temeljni organizaciji.
Priznanje so podelili na osnovi številnih anket, izvedenih med tu-
rističnimi delavci, bralci Politike ekspresa in na predlog turistične
zveze Beograd. »Priporočamo« je stalna akcija časopisa, ki v okviru
širše akcije »Srečno pot« daje priznanje tistim gostinskim lokalom, ki
so s svojimi kakovostnimi storitvami prispevali k čim boljšemu poču-
tju turistov na njihovih potovanjih.
Kakšne pa so sedaj novosti, ki jih uvajajo za domačega gosta?
Od ponedeljka, 10. junija, ponujajo v gostilni Novi svet zajčje je-
di. Zanimivo pri tem je, da bodo gostje pri kuharicah gostilne lahko
dobili recepte za posamezna jedila. Jedi iz domačega zajca bodo na
jedilniku do 20. junija.
V restavraciji Grozd v Ptuju že nekaj časa uvajajo jed — burpi. To
je hitro, okusno in poceni pripravljena jed. V nekaterih poslovnih
enotah so organizirali tudi glasbo. Ob petkih je disco Cekin in glasba
na vrtu gostiUie pri Roziki, v soboto je živa glasba v grajski restavraci-
ji, kjer igra ansambel Klimax, in na gradu Bori, kjer igra ansambel
Pomlad.
Nasploh so v teh poletnih večerih terase naših gostiln polne, še
najbolj pa v novi ribji restavraciji, zato je nekaj zadreg pri postrežbi.
Prepričani pa so, da jih bodo v najkrajšem možnem času odpravili v
zadovoljstvo gostov.
MG
AKTIVNOST SINDIKATOV PRI
USKLAJEVANJU SAMOUPRAVNIH AKTOV
Cilj naj bo 25.000 dinarjev
Svet za vprašanja delitve dohodka in osebnih dohodkov pri ob-
činskem svetu ZSS Ptuj ugotavlja, da so pripravljeni samoupravni
sporazumi dejavnosti že za vsa področja, razen za centre za socialno
delo, čeprav so nekateri prišli v razpravo šele v maju letos. Toda, kot
pravijo, panožnega sporazuma še ni moč praktično upoštevati, dokler
niso z njegovimi določili usklajeni samoupravni splošni akti s področ-
ja razporejanja dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za oseb-
ne dohodke in skupno porabo. To pa mora biti zapisano tudi v letnih
planskih dokumentih, zato je treba dopolniti tudi te dokumente.
Občinski svet ZSS Ptuj je na zadnji seji zadolžil predsednike os-
novnih organizacij ZS in konferenc, da spodbudijo delo pri usklaje-
vanju samoupravnih splošnih aktov in planskih dokumentov ter zah-
tevajo, da se določila samoupravnih sporazumov dejavnosti začnejo
čimprej izvajati v praksi. Zato se morajo vodstva organizacij sindika-
tov še pred dopusti dogovoriti s samoupravnimi organi in strokovni-
mi službami, da uredijo naloge na področju razporejanja dohodka, či-
stega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno pora-
bo. Velja za tiste, kjer z uresničevanjem teh nalog še niso začeli.      ]
Na seji je OS ZSS Ptuj tudi sprejel stališče, da naj si v OZD pri-
zadevajo, da bo minimalni osebni dohodek delavca znašal 25.000 di-
narjev. To velja le v primerih, če bo delovna organizacija dosegala
normalne rezultate gospodarjenja in če bo delavec delal poln delovni
čas in dosegal normalne delovne rezultate. Pri tem je treba poudariti,
da ne gre za zajamčen OD, temveč za minimalni osebni dohodek. Bi-
stvo priporočila sindikatov je v tem, da naj si v OZD prizadevajo za
take pogoje, da bo moč izplačevati predlagan minimalni osebni doho-
dek. FF
V preteklem letu in v prvih mesecih letos
so v čevljarski delavnici Kidričevo dobro po-
slovali. Povečali so fizični obseg proizvodnje,
uredili nabavo materiala, prav tako tudi do-
bavne roke in cene. S kupci so celo sklenili
sporazum o dobavnih rokih in cenah, ki jih
dosledno spoštujejo.
V prvih treh mesecih letos so izdelali 2100
parov različne zaščitne obutve ter 480 zašči-
tnih rokavic vseh vrst. Poleg tega opravljajo
še usluge za občane.' Pričeli pa so razvijati
program gozdarskega in sanitetnega čevlja.
Njihov proizvodni program obsega težko
zaščitno obutev, ki jo uporablja industrija,
lahko obutev, v zadnjem času pa tudi že ome-
njeni program gozdarskega čevlja. S PTT
Maribor se dogovarjajo za izdelavo čevlja za
potrebe ptt delavcev.
Glavni odjemalci so Jeklotehna Maribor
— tozd Zaščita in Platika, Konus, TGA Ki-
dričevo, rudnik svinca Mežica, mariborska
pošta in vsi, ki želijo zaščitno obutev visoke
kakovoti in ustreznih standardov.
Nadaljnjo razširitev proizvodnje onemogo-
čajo utesnjeni delovni prostori. V preteklem
letu so si zato močno prizadevali, poskušali
so problem rešiti v okviru krajevne skupno-
sti, vendar niso uspeli. Kot je povedal Vlado
Premzl, bodo problem ugodno rešili do kon-
ca leta. Pri tem pa računajo tudi na sredstva
sklada za razvoj malega gospodarstva.
Celotni prihodek se je v prvem trimesečju
v primerjavi z enakim obdobjem leta 1984
povečal za 74 odstotkov, porabljena sredstva
za 71 odstotkov in dohodek za 80 odstotkov.
Osebni dohodki zaposlenih so v tem obdobju
v poprečju znašali 38.600 dinarjev, kar je še
vedno premalo. Trenutno je v delavnici zapo-
slenih 19 delavcev.
Prve rezultate beležijo tudi v izvozu. Izde-
lali so čevlje za naše monterje v Libiji, ki so
preizkušnjo dobro prestali. Odjemalec je s
kakovostjo izredno zadovoljen. Prepričani
so, da bodo program realizirali, izvoz pa gre
preko mariborske Jeklotehne.
Poleg prostorov jih obremenjujejo proble-
mi s kadri. Primanjkuje čevljarjev težke za-
ščitne obutve, ki jih sedanji sistem usmerje-
nega izobraževanja ne zagotavlja. Skušali pa
bodo te kadre zagotoviti prek izobraževalne-
ga centra v Žireh.
MG
Ivan Kukovec o težavah dimnikarjev
v tem času se v naši republiki
pojavljajo številni problemi tudi
na področju dimnikarstva. Da bi
zvedeli, kakšni so in kako jih
premagujejo v Dimnikarskem
podjetju Ptuj, smo k razgovoru
povabili direktorja Ivana Kukov-
ca, ki je to delovno dolžnost
prevzel pred dvema mesecema.
Kakšni problemi vas torej mu-
čijo in kako se jih lotevate?
»Na področju dimnikarstva
delam relativno kratek čas, sicer
pa sem polnih 12 let delal na ko-
munalnem področju, katerega
del je tudi dimnikarstvo. Glede
na dosedanje smernice slovenske
družbenopolitične skupnosti in
glede na moja dosdanja spozna-
nja ugotavljam, da je v naši repu-
bliki dimnikarstvo organizirano
zelo različno, da so velika nes-
kladja v cenah med družbenim
in privatnim sektorjem, da je tu-
di velika razlika med območji
čiščenja, ipd. Na primer, delovne
organizacije, ki delujejo na šir-
šem ljubljanskem, celjskem in
kranjskem območju, imajo dosti
več družbenega sektorja dimni-
karstva, za delo imajo manjše
norme in glede na to dosegajo
tudi večje osebne dohodke, saj
imajo zagotovljena večja materi-
alna sredstva.
Pri nas je precej drugače. Kot
je verjetno znano, pokriva Dim-
nikarsko podjetje Ptuj s svojo
dejavnostjo območje ptujske in
ormoške občine. Na ormoškem
območju je naš teren dobro ob-
delan, saj tam naša enota deluje
povsem v redu. Ugotavljamo, da
je kljub vsemu zelo malo družbe-
nega dela, privatni sektor pa gle-
de na standard občanov, ki pre-
cej pada, težko uvaljavlja visoke
cene. Za primer naj navedem
plačilo za enoto čiščenja dimni-
ka in štedilnika. Mi imamo ceno
za to delo 280 din, privatni sek-
tor v Sloveniji pa ima od 500 din
pa tudi do 1.000.— Povrhu vsega
je norma v družbenem sektorju
skoraj za 80 odstotkov višja od
dogovorjene norme v Sloveniji.
Ugotavljamo, da bomo morali
normo znižati in uskladiti tudi
cene. Zelo malo je dimnikarjev,
ki bi sedanjo normo dosegali, za-
vedati pa se je treba, da zaradi
preobsežnosti dela kvaliteta ned-
vomno upada. Vse te zadeve bo-
mo sedaj obdelali v elaboratu za
cene dimnikarskih storitev.
Za ptujsko območje pa je mo-
ja ugotovitev naslednja glede na
to, da so bile različne ideje o
združevanju in priklopu Dimni-
karskega podjetja v druge sfere
je zastalo kadrovanje in tudi za-
poslovanje. Občani ne hodijo v
šole za dimnikarje in nastaja
pravzaprav kadrovska praznina.
Zakon predvideva in zahteva po-
klicne in ne priučene dimnikar-
je; teh pa je vse manj. Tako je
skoraj tričetrt ptujskega terena
neobdelanega. V elaboratu za ce-
ne in v smernicah srednjeročne-
ga programa smo izračunali, da
bi bil optimum zaposlenih dim-
nikarjev nekje okrog 40, zato de-
lamo na tem, da bi do konca le-
tošnjega leta zaposlili vsaj še 6
delavcev. Tako bi lahko pokrili
na teren vsaj 80 odstotno. Verjet-
no bomo dobili še teren v Halo-
zah, zato bo potrebna še dodatna
zaposlitev.
Poraja pa se še drug problem.
Ker do sedaj teren ni bil dobro
obdelan, stranke ne dajejo čistiti.
Dimnikarji zaman hodijo od hiše
do hiše, s tem si povzročamo ne-
pokrite stroške, saj denar ne pri-
haja. Zaradi tega nimamo dovolj
sredstev za izobraževanje in za-
radi tega nastaja cela vrsta posle-
dic. Iščemo povezavo z izobraže-
valno skunostjo in z zavodom za
zaposlovanje, da bi zbrali nekaj
sredstev za prekvalifikacije posa-
meznega kadra. Trenutno zbira-
mo prošnje za razpisana dela in
naloge dimnikarjev in mislim, da
bomo kmalu lahko videli kakšen
bo dejanski odziv. Na vsak način
si želimo to problematiko počasi
pripeljati v normalne vode, tako
da bomo v skladu z zakonom o
dimnikarskih storitvah lahko nu-
dili zares tisto, kar od nas zahte-
va. Seveda bomo predstavili pro-
blematiko tudi občinski skupšči-
ni, po krajevnih skupnostih in
drugod. V pripravi je akcija za
požarno varnostne in preventi-
vne preglede po delovnih organi-
zacijah in po gospodinjstvih v
KS. Ta akcija traja od 12. junija
do 30. septembra. Upamo, da
bomo naleteli na ustrezno sode-
lovanje. Ugotavljamo namreč, da
je precej dimnikov in kurilnih
naprav zelo nevarnih prav zaradi
nepravilnega vzdrževanja in čiš-
čenja.«
Kako pa ste zadovoljni z delo-
vanjem družbeno političnihorga-
nizacij v Dimnikarskem podje-
tju, ali sploh obstajajo?
»Pravkar smo ustanovili mla-
dinsko organizacijo, ki se že
uspešno vklaplja vsamoupravno
delo, občinskemu komiteju ZKS
pa smo že predlagali, da bi usta-
novili osnovno organizacijo
ZKS, saj za to izpolnjujemo vse
pogoje. Skozi poletje in v jeseni
želimo obiskati vse delovne orga-
nizacije s pogodbami o čiščenju
in vzdrževanju dimnovodnih na-
prav, kjer se bomo o vsem še po-
drobneje dogovorili.«
In kakšni so vaši poslovni re-.
zultati?
»Če primerjamo letošnje leto z
lanskim ugotavljamo, da je lani
produktivnost padla, letos pa se
je za okoli 5 odstotkov zvišala.
Indeks prihodka lanskega prve-
ga trimesečja z letošnjim je 168,
glede na sedanje rezultate pa pri-
čakujemo podobno tudi skozi le-
to. Seveda moramo rešiti še kup
problemov, pri čemer pa priča-
kujemo pomoč družbeno politi-
čnih skupnosti.«
M. Ozmec
Čiščenje peči in dimnovodnih naprav je še zmeraj v največji meri odvisno
od človekovega dela. (foto: M. Ozmec)
Smelo postavljeni plani so gibalo napredka
Sredi prejšnjega tedna je obči-
no Ptuj obiskal predsednik Zve-
ze sindikatov Slovenije Marjan
Orožen. Obisk v Ptuju je izkori-
stil tudi za ogled delovne organi-
zacije Agis. Ob tej priložnosti si
je ogledal proizvodne prostore
nekaterih TOZD.
Po ogledu proizvodnje je bil
razgovor s člani lO sindikata in
vodstvom DO.
Predsednik izvršnega odbora
konference sindikata Božidar
Varnica je na kratko opisal pri-
zadevanje Agisa v iskanju naj-
boljših rešitev, ki so strnjene v
Razvojno programski usmeritvi
DO AGIS ter letnem planu, ki je
dokaj smelo postavljen. Ob tem
se je dotaknil tudi dejstva, da je
delovna organizacija v preteklo-
sti dosegla podpovprečne rezul-
tate. Posledice tega so bile zna-
ne: podpovprečni osebni dohod-
ki, minimalni sklad skupne pora-
be, simbolični regres za letni od-
dih, minimalna sredstva za sta-
novanjsko gradnjo itd.
Da bi izboljšali učinkovitost
delovne organizacije, so v sode-
lovanju s Tehniško fakulteto Ma-
ribor in DO TAM pristopili k iz-
delavi razvoj.no programske
usmeritve DO AGIS, s katero so
najprej ugotovili obstoječe stanje
in načrtali naloge za naprej. Da
so storili že bistvene korake k iz-
boljšanju stanja, kažejo tudi po-
datki o rasti OD, ki so že presegli
povprečje gospodarstva v občini.
in dvig vseh postavk sklada
skupne porabe.
»Pričakoval sem, da me boste
vprašali kako iz težav, vi pa ste
mi pokazali pot, ki je po moje v
tem trenutku edino prava, ki vo-
di k napredku. S tem, ko ste ugo-
tovili mesto, v katerem se naha-
jate, ste že storili velik korak k iz-
boljšanju stanja. Cilji, ki ste si
jih ob tem zastavili v Agisu, so si-
cer visoko zastavljeni, sedaj pa
se začne boj za njihovo realizaci-
jo. Prav je, da ste si razvojne cilje
zastavili na temeljih domačega
znanja.
Pojavljajo se primeri, da ljudje
želijo reševati določene proble-
me mimo samoupravnih aktov. V
sindikatu se moramo odločno
zoperstaviti tem pojavom. Res je,
da slepo zagovarjanje samo-
upravnih aktov najbrž ni dobro,
ker le-te lahko tudi spreminja-
mo. Res je, da bi morali nekatere
akte očistiti odvečne navlake. V
občinskih svetih bi morali imeti
še strokovnjake za samoupravno
in delovno pravo, da bi se lahko
sindikalisti iz OOZS obračali po
pomoč ob sprejemanju in spre-
minjanju samoupravnih sporazu-
mov.
Med obhodom proizvodnje
sem ugotovil, da ste mlad kole-
ktiv, zato sem tem bolj prepri-
čan, da boste zastavljene cilje tu-
di dosegli,« je med drugim pove-
dal Marjan Orožen.
M. Menoni
TOVARNA JOŽE KERENCiČ ORMOŽ
IZVOZ POVEČUJEJO
Delavci, ki so zaposleni v tovarn« Jože Kerenčič že od njene-
ga nastanka, so na sobotni slovesnosti prejeli pisna priznanja. Za
25 let uspešnega dela so jih prejeli: Katica Dovečar, Ivan Filipič,
Greta Gotvanj, Stanko Ivanuša, Angela Juršič, Marija Kolmanič,
Franc Kontarček, Štefica Kosi, Vlado Korotaj, Anton Kretič, Ivan
Prapotnik, Franc Puklavec, Stanko Sumenjak, Jože Voršič in Vik-
tor Vukan.
»Kdor noče zaostajati, mora
vselej biti pred časom,« je dejal
Mitja Vošnjak, naš nekdanji ve-
leposlanik v Avstriji na sobotni
slovesnosti v tovarni Jože Keren-
čič v Ormožu. S temi besedami je
preprosto in razumljivo nakazal
poslovno uspešnost tovarne, ki je
nosilka industrijskega razvoja v
ormoški občini. Ker so ob tej pri-
ložnosti proslavili tudi uspešno
10-letno poslovanje tozda Optvi,
je govoril predvsem o razvoju te-
ga tozda, saj je bil med pobudni-
ki njegove ustanovitve.
Tovarno plastičnih in optičnih
proizvodov Jože Kerenčič danes
sestavljajo tozd Predelava plasti-
čnih mas, tozd Optyl, tozd Aba
in tozd Likaplast ter delovna
skupnost bkupnih služb. Zapo-
slenih je 638 delavcev, ki name-
ravajo letos izdelati in prodati iz-
delkov v vrednosti okrog dve mi-
lijardi dinarjev. Poleg tega name-
ravajo povečati izvoz, ki iz leta v
leto narašča. Pri izvozu ustvarja-
jo največji delež prav delavci toz-
da Optyl, ki je skupna naložba
dveh domačih in dveh tujih part-
nerjev. Vendar so uspeli delavci
tozda z dobrim gospodarjenjem
izplačati velik del vloženih sred-
stev in danes razpolagajo s 73
odstotki skupne naložbe.
Za tovarno Jože Kerenčič je
znano, da ima ustrezen proizvod-
ni program, ki ga tudi nenehno
prilagajajo potrebam trga. Zara-
di tega so v vseh 25 letih poveče-
vali obseg proizvodnje in število
zaposlenih, nikoli niso poznali
izgub, med poslovnimi partnerj.
pa uživajo velik ugled. Na sobo-
tni svečanosti so 53 poslovnim
partnerjem izročili priznanja,
tozd OptvI pa še 28 svojim po-
slovnim sodelavcem.
V priložnostnem kulturnem
programu so sodelovali moški
pevski zbor z recitatorji DPD
Svoboda Ormož in Pihalni orke-
ster tamkajšnje glasbene šole.
Nevenka Dobljekar
Čakajo na nove poslovne prostore
Med krajšim ogledom proizvodnje v Agisu
TEDNIK 13. junij 1985
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
RAZŠIRJENA SEJA PLENUMA OS ZSS Ptuj
Gospodarjenje in planiranje v letu 1985
v deisvskem domu Franca Krambergerja * Ptuju se je 4. junija po-
poldne sestal plenum občinskega s>eta ZSS (*tuj na razširjeni seji. Na
podlagi učene razprav gospodarjenja v lanskem letu in sklepov /borov
skupščine občine Ptuj ter nalog na področju srednjeročnega in dolgoro-
čnega planiranja so sprejeli več konkretnih sklepov in usmeritev, ki za-
vezujejo osnovne organizacije in sindikalne delavce, da se kar najbolj
odločno v samoupravnem in delegatskem sistemu borijo za njihovo ures-
ničevanje. S to svojo aktivnostjo bodo prispevali k boljšim delovnim in
gospodarskim rezultatom tako v letošnjem kot v naslednjih letih.
V vsaki organizaciji združene-
ga dela si morajo prizadevati za
večjo rast celotnega prihodka in
dohodka z večjo proizvodnjo,
produktivnostjo, z izvozom, go-
spodarnostjo in donosnostjo. Pri
tem cene ne smejo biti glavni de-
javnik rasti. Zastaviti je treba
maksimalne napore, da se pove-
ča prihodek z izvozom. Ob tem
odpraviti nesorazmerje med iz-
voznimi rezultati in službenimi
potovanji v tujirio. Lansko leto
se je namreč delež prihodka od
izvoza znižal, stroški za službena
potovanja v tujino pa so se po-
trojili. V OZD morajo prav tako
analizirati vzroke za visoko rast
stroškov za reprezentanco, pora-
bljen material, energijo, surovine
in druge stroške, ki so lani mo-
čno porasli, in na podlagi tega
sprejmejo ukrepe za zmanjševa-
nje teh stroškov.
Prizadevanja morajo iti v sme-
ri zboljšanja poslovne politike v
OZD, ki je v zmanjšanju zalog.
hnrejšem kroženju obratnih
sredstev, sprotnem poravnavanju
obveznosti do dobavfteljev in
zmanjšanju terjatev do kupcev
ter zmanjšanju odvisnosti od
bančnih kreditov.
Sindikati bodo odločno vztra-
jali na tem, da bo gibanje oseb-
nih dohodkov odvisno le od
stvarno doseženih poslovnih re-
zultatov. Pri tem pa se še dosled-
neje zavzemati za nagrajevanje
po delu in rezultatih dela ter na-
stopati proti težnjam po uravni-
lovki. Višje OD nižjim kategori-
jam delavcev je treba reševati le
z večjo proizvodnjo. Sindikati si
bodo v OZD prizadevali, da se
motivira in pospeši uvajanje ino-
vacij in racionalizacij za poveča-
nje učinkovitosti gospodarjenja.
VSE ZA HITREJŠO RAST
PROIZVODNJE
Pri oceni gospodarskih gibanj
v letošnjem letu v ptujski občini
so poudarili, da morajo v vsaki
OZD usmeriti vse sile v hitrejšo
rast proizvodnje, večjo gospo-
darnost in izvoz, s tega vidika je
treba tudi ocenjevati gibanje
osebnih dohodkov, stroškov, cen
in podobijc«'.
SklenilT so, da bodo sklicali
predsednike izvršnih odborov
OO ZS iz vseh tistih TOZD oz.
OZD, ki v letošnjih 4 mesecih ni-
so dosegali načrtovane proizvod-
nje, ali pa je bila ta nižja kot v
enakem obdobju lani, ki nimajo
v letošnjem letu načrtovanega iz-
voza in tiste, ki so letošnje prvo
četrtletje zaključili z izgubo ter
se z njimi pogovorili o izvedbi
ustreznih akcij.
Na področju kmetijstva in tr-
govine se kažejo specifični pro-
blemi, zato bodo sklicali skupne
sestanke konferenc OO ZS in ob-
činske odbore sindikata, posebej
za kmetijstvo in posebej za trgo-
vino.
V vseh osnovnih organizacijah
ZS morajo pri načrtovanju sred-
njeročnega razvoja usmeriti vso
aktivnost za dosego 5 odstotne
rasti družbenega proizvoda, 2 %
rasti zaposlovanja in ostalih skle-
pov zborov SO Ptuj. Izvršni od-
bori OO ZS so neposredno odgo-
vorni, da to obravnavajo organi
odločanja in opredelijo v razvoj-
nih planih posameznih OZD.
NALOGE S PODROČJA DOL-
GOROČNEGA PLANIRANJA
Pri sestavi dolgoročnega druž-
benega plana občine Ptuj za ob-
dobje 1986- 2000 morajo sindi-
kalni delavci zagotoviti istočas-
nost srednjeročnega in dolgoro-
čnega planiranja.
V osnutku dolgoročnega plana
je sicer predvidena realna rast
osebnih dohodkov, vendar mora
biti ob tem tudi prikazano, kak-
šno raven zadovoljevanja potreb
bo omogočala ta realna rast OD.
Pri načrtovanju je premalo pri-
sotna ambicioznost prestrukturi-
ranja gospodarstva, ki bi omogo-
čalo večjo zaposlenost. Za ptuj-
sko občino je še zlasti značilno
zaposlovanje z neustrezno izo-
brazbo. Tudi skrajšanje delovne-
ga časa je preveč pomaknjeno
proti koncu dolgoročnega plan-
skega obdobja.
Razvoj je v planu sicer dobro
opredeljen, vendar bi morale biti
raziskave bolj vpete v razvoj.
Pri opredelitvi socialnega raz-
voja je treba dodati še usmeritve
za humanizacijo dela, varnost pri
delu (invalidi), kulturo dela, oko-
lje in podobno.
Mladim družinam je potrebno
zagotoviti ustreznejše pogoje za
delo, življenje, varstvo in vzgojo
otrok ter možnosti pridobivanja
stanovanj.
Ob koncu so poudarili, da bi
bilo treba posebej opredeliti, ka-
ko doseči cilje, ki so predvideni
v dolgoročnem planu.
FF
Aktivnosti ob dnevu civilne zaščite v ptujski občini
Občinski štab za civilno zaščito občine
Ptuj je sprejel program aktivnosti ob Dnevu
civilne zaščite Jugoslavije, ki ga praznujemo
vsako leto 20. junija. V združenem delu in v
krajevnih skupnostih bodo štabi za civilno
zaščito skupaj s komiteji za splošno ljudsko
obrambo in družbeno samozaščito obravna-
vali organiziranost, razvoj in pripravljenost
enot ter štabov civilne zaščite. Težišče raz-
prav bo na oceni realnosti trenutne organizi-
ranosti civilne zaščite glede na oceno ogrože-
nosti v bivalnem in delovnem okolju. Po-
membno vprašanje tudi je strokovno usposa-.
bljanje ter opremljenost enot in štabov, zlasti
tehnične ter opremljenosti s sredstvi za oseb-
no in kolektivno zaščito. Spregovorili bodo
tudi o usklajevanju načrtov civilne zaščite
med krajevnimi skupnostmi ter organizacija-
mi združenega dela.
Občinski štab pa se pripravlja na 8. medre-
publiško združeno praktično reševalno vajo
enot ter štabov civilne zaščite bratskih občin
SR Hrvatske in SR Slovenije, ki bo pod ge-
slom »Bratstvo—enotnost—solidarnost —Va-
raždin '85« v Varaždinu, 15. junija ob 9. uri.
V Ptuju se bodo 20. junija sestali vsi po-
veljniki štabov za civilno zaščito iz združene-
ga dela in krajevnih skupnosti, da na delov-
nem seminarju podrobneje proučijo naloge
štabov v prihodnjem delovnem obdobju. Ob
13. uri istega dne pa bo v gasilskem domu v
Ptuju osrednja občinska proslava, na katerf
bodo najzaslužnejšim podelili priznanja, kul-
turni program pa bodo izvajali učenci osno-
vne šole Franca Osojnika iz Ptuja. O aktual-
nih nalogah na področju nadaljnjega razvoja
civilne zaščite bo govoril predsednik Občin-
ske konference SZDL Ptuj, Anton ZOREČ.
FB.
OCENA JAVNE RAZPRAVE O KULTURI
Za enoten kulturni prostor
Pred ponedeljkovo sejo CK ZKS o kulturi so v posameznih občinah
še sklepne cene večmesečne javne razprave o kulturi. Tako je tudi občin-
ski komite ZKS Ptuj v ponedeljek, 10. junija na seji obravnaval in oce-
nil javno razpravo. Že prejšnji teden je o tem razpravljalo predsedstvo
OK ZKS in za sejo komiteja pripravilo pregled glavnih poudarkov iz
razprave ter predlog sklepov. Ti sklepi le dopolnjujejo naloge, ki jih je
pripravila delovna skupina že v marcu. Kljub temu je bila na seji komi-
teja živahna razprava, ki so jo sklenili s sprejetjem nalog za komuniste v
občini, sočasno pa nakazali glavna vprašanja, ki naj bi jih član CK ZKS
iz Ptuja prenesel na sejo CK ZKS kot naš prispevek k rešKanju skupnih
problemov ku!ture na Slovenskem.
V sklepih občinski komite za-
vezuje komuniste, da si še bolj
prizadevajo, tako v svojih delov-
nih in bivalnih okoljih kot tudi v
samoupravnih interesnih skup-
nostih in v drugih organih, za re-
ševanje problemov kulture.
Komunisti v kulturnih ustano-
vah naj znova pregledajo, če so
programi posameznih ustanov
dovolj kakovostni z vidika njiho-
ve vloge v občini. S svojo proble-
matiko morajo biti prisotni v
skupini delegatov, ki zastopajo
interese s področja kulture. Prav
tako naj pregledajo, če kulturne
ustanove v občini in v regiji med
seboj dovolj in ustrezno sodelu-
jejo pri uresničevanju kulturnih
potreb delovnih ljudi in obča-
nov.
Se odločneje se je treba boriti
za hitrejši razvoj .materialne os-
nove za kulturno dejavnost, nje-
no organizacijo in prilagajanje
sodobnim dosežkom na področ-
ju medijske dejavnosti. Pri tem je
treba kar najtesneje sodelovati v
okviru Podravja. Bolje se je tre-
ba organizirati in se dogovarjati
za uskladitev prometnih zvez v
Podravju in v okviru Slovenije,
da bodo kulturne dobrine in pri-
reditve v kulturnih ustanovah
dostopne čim večjemu številu
ljudi.
V zvezi z nastalo škodo, ki je v
zimi nastala na nekaterih zbir-
kah v Pokrajinskem muzeju Ptuj
OK ZKS podpira stališča in skle-
pe zborov SO Ptuj in sklenil pri-
praviti lastno politično oceno
razmer v muzeju.
Vse osnovne organizacije ZKS
v občini naj vsaj enkrat letno
pregledajo in ocenijo, kako ures-
ničujejo naloge na področju kul-
ture v svojem okolju.
V razpravi je bilo predlagano
in potem soglasno sprejeto, da
naj   bi   prispevek   komunistov
ptujske občine na seji CK ZKS
dal podporo prizadevanjem na
področju kulturne vzgoje, s či-
mer je pogojena tudi kulturna
zavest. Nadalje podporo enotne-
mu kulturnemu prostoru v Slove-
niji s poudarkom, da je nacional-
na kultura ena sama in da je na-
ša kulturna dediščina sestavni
del naše kulture Pri tem je treba
upoštevati, d^ je kulturna dedi-
ščina danost, ki je ni moč razvija-
ti, temveč jo moramo ohranjati,
saj je naše nacionalno bogastvo
in zato mora biti zajeto v skup-
nem programu. Opozoriti je tre-
ba tudi na materialno osnovo za
razvoj kulturne dejavnosti. Vse
to je zlasti pomembno sedaj, ko
načrtujemo srednjeročni in dol-
goročni program, saj te naloge
morajo najti svoje mesto v enot-
nem programu Kulturne skupno-
ti Slovenije.
FF
OCENA EVIDENTIRANJA
Na seji občinskega komiteja ZKS Ptuj, 10. juni-
ja, so med drugim tudi ocenili kadrovske priprave
na programsko volilno konferenco občinske organi-
zacije ZKS Ptuj, ki bo v začetku prihodnjega leta in
na skupščinske volitve, ki bodo prihodnjo pomhd.
Seji sta prisostvovala tudi Slavko Kleindienst, sekre-
tar MS ZKS za Podravje in Alojz Gojčič, član CK
ZKS.
Milan Jager, predsednik kadrovske komisije pri
ZKS, je člane komiteja seznanil z dosedanjimi rezul-
tati evidentiranja v OO ZKS. Nalogo je razmeroma
dobro opravilo nad dve tretjini organizacij, vendar
evidentiranje še ni končano, čeprav je bilo evidenti-
ranih čez 10 odstotkov članov ZK za organe v ob-
činski organizaciji ZKS in v delegatskih skupščinah.
Iz podatkov izhaja, na to so tudi v razpravi pose-
bej opozorili, da je bilo evidentiranih veliko prema-
lo mladih do 27 let starosti in žensk, saj bi struktura
evidentiranih* morala ustrezati strukturi članstva v
ZK. Prav tako ni bilo dovolj evidentiranih za aktiv
komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev. Ob
tem je zanimiv podatek, da OO ZKS s področja
zdravstva, trgovine in gostinstva doslej niso eviden-
tirale niti ene ženske, čeprav je med zaposlenimi v
teh dejavnostih večina žensk.
Kljub nekaterim slabostim pri evidentiranju, je
občinski komite ugotovil, da je bilo to dobro zasta-
vljeno in je bilo izvedeno z veliko mero odgovorno-
sti- Slabosti, ki so se pokazale, bo treba odpraviti v
drugi fazi evidentiranja, ko se bodo člani predsed-
stva na akcijskih posvetih pogovorili s sekretarji OO
^I^S o dopolnilnem evidentiranju. Prav zaradi tega
Je treba pripraviti celovit nreeled evidentiranih in
kadrovske potrebe v občinski organizaciji ZKS, da
bo na podlagi Ifega moč izvesti dodatno evidentira-
nje. Tako bo med drugim treba še evidentirati mo-
žne kandidate za predsednike stalnih akcijskih kon-
ferenc v OZD, svetov ZK v KS in podobno.
Pri skupnem številu evidentiranih niso zajeti tisti
člani ZK, ki so jih v OO ZKS evidentirali za svoje
vodstvo, teh pa je evidentiranih okoli 600. V skladu
s statutarnimi določili mora občinski komite dati so-
glasje k evidentiranim za sekretarje in namestnike
sekretarjev, zato je komite pooblastil svoje predsed-
stvo, da oceni evidentirane intlaje soglasja.
V nadaljevanju je AntoA Zoreč, predsednik OK
SZDL Ptuj seznanil člane občinskega komiteja s po-
tekom evidentiranja možnih kandidatov za delegat-
ske skupščine in o razpravi o delovanju delegatske-
ga sistema v občini. Naloge v KS so vzeli resno in
dobro izvedli evidentiranje. Med drugimi je bilo za
33 vodilnih delegatskih funkcij v občini evidentira-
nih 52 možnih kandidatov.
Edi Kupčič, p.redsednik občinskega sveta ZSS
Ptuj pa je poročal o evidentiranju v organizacijah
zveze sindikatov. Za vodstva organizacij sindikatov
je evidentiranje končano, saj morajo v septembru in
oktobru biti izvedene skupščine oz. občni zbori
OOZS. Slabše pa je opravljeno evidentiranje mož-
nih kandidatov za skupščine v delegatskem sistemu,
saj v mnogih OZD še niso izvedli evidentiranja. Ak-
cijo bodo v naslednjih mesecih pospešili.
Občinski komite je ocenil, da evidentiranje pote-
ka po predvidenem programu, sočasno pa je zadol-
žil sekretarje OO ZKS, da se aktivneje vključujejo v
evidentiranje v OZD in v krajevnih skupnostih.   FF
S predsedstva
mladine
Po neuspelem sklicu seje ob-
činske konference ZSMS Ptuj se
je v ponedeljek, 10. junija, sesta-
lo predsedstvo mladih in kritično
ocenilo aktivnost svojih vrstni-
kov, ki bi v pripravah na 12. kon-
gres ZSMS le morali biti bolj re-
sni.
Ker se bodo te dni pričeli po-
nekod že letni dopusti in so se
pričele že mladinske delovne ak-
cije in nasploh ter je že pričelo
vladati poletno mrtvilo, se je
predsedstvo mladih odločilo, da
bodo sejo občinske konference
ZSMS ponovno sklicali jeseni. O
aktualnih nalogah mladih, pred-
vsem o pripravah na volitve v
prihodnjem letu in na omenjen
kongres pa bodo v kratkem raz-
pravljali na posvetu s predsedni-
ki posameznih osnovnih organi-
zacij. Vsekakor pa v bodoče na-
črtujejo spremembo poslovnika
občinske konference, predvsem
ker so sprejeli stališče, da naj bi
zmanjšali število delegatov kon-
ference in tudi število članov
predsedstva. Tako bosta oba or-
gana bolj operativna inučinkovi-
ta — vsaj tako zatrjujejo. — OM
Priprave na izdajo
jubilejne publikacije
Prihodnje leto, 16. septembra 1986, bo minilo 25 let, ko so občin-
ski sveti sindikatov občin Cakovec, Ptuj in Varaždin na seji v Ptuju,
16. septembra 1961 sprejeli temeljna načela za sodelovanje bratskih
občin SR Hrvatske in SR Slovenije. Priprave na ta pomemben jubilej
so se že pričele. Med najbolj obsežne, zahtevne, odgovorne in po-
membne naloge sodi jubilejna publikacija o 25-letnem sodelovanju
bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije. Odbor, ki mu je zaupana
ta naloga pod vodstvom Vladimira KAPUNA iz Cakovca, je že pričel
z delom. Na s^i v Cakovcu so 3. junija opredelili glavno vsebino pu-
blikacije in sprejeli operativni načrt za izvedbo posameznih nalog. V
publikaciji bodo predstavili gospodarski in družbeni razvoj vseh 12
občin. V drugem delu publikacije pa bo podan prikaz doseženih
uspehov sodelovanja na področjih gospodarstva in družbenih dejav-
nosti, splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, kulture in
informiranja, športa in rekreacije. Prikazali bodo tudi sodelovanje ob-
činskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij, družbenih organi-
zacij ter društev. Vidno mesto bodo namenili tudi sodelovanju mla-
dih. O vsebinski zasnovi publikacije bo razpravljal Koordinacijski
odbor za sodelovanje bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije, ki
se bo sestal v Ivancu še v tem mesecu. Predlagali pa so tudi, da naj o
vsebinski zasnovi publikacije razpravljajo tudi predsedniki občinskih
skupščin in izvršnih svetov vseh sodelujočih bratskih občin, ki se bo-
do sestali v Koprivnici FB
ORMOŽ
Kadrovski problemi
društev
Člani občinske konference SZDL Ormož bodo jutri, 14. junija,
razpravljali o delu društev in družbenih organizacij v ormoški občini.
Medtem ko je bilo 1965. leta v občini 76 društev, jih je letos že 107,
dve društ\i pa sta v ustanavljanju. Največ je gasilskih društev, sledijo
pa kulturno prosvetna, strelska, športna, organizacije rdečega križa,
društva upokojencev in tako dalje. Članstvo je dokaj številno, saj šte-
je čez 10.0000 delovnih ljudi in občani, od tega 3450 žensk in 2164
mladih do 27 let.
Organiziranost društev v pravnem pomenu je dobra, vprašanje
pa je, koliko društva in družbene organizacije pri svojem delu upošte-
vajo sprejeta pravila. Eden od pokazateljev je mandatna doba funk-
cionarjev. V ormoški občini so ugotovili, da je med 83 društvi kar 37
kršiteljev določila o dvoletnem mandatu z možnostjo enkratne pono-
vitve. Nekateri predsedniki in tajniki društev opravljajo svojo funkci-
jo tudi do 30 let. Čeprav ne gre za privatizacijo funkcij ali okorišča-
nje, je tako nespoštovanje pravil nesprejemljivo. Res je aktivnost dru-
štev marsikdaj odvisna predvsem od zagnanosti predsednikov in taj-
nikov, vendar bi morali v društvih skrbeti za pravilno kadrovsko poli-
tiko in zagotoviti zamenljivost funkcionarjev v tem smislu, da to ne bi
pomenilo hkrati upadanja aktivnosti društva.
Tudi nova zakonodaja o organiziranosti društev v ormoških dru-
štvih ni naletela na odmev. Le eno društvo ima organizirano skupšči-
no po delegatskem sistemu, čeprav je v občini kar 19 društev z 200 ali
600 člani. Ce bi bile skupščine teh društev organizirane po delegat-
skem principu, bi bilo delovanje boljše, ugotavljajo v Ormožu. Kljub
vsemu pa je anketa pokazala, da v večini društev svoje delo ocenjuje-
jo kot zadovoljivo. So pa tudi taka društva, ki so svoje delo ocenila
kot slabo. Člani niso dovolj aktivni, strokovnih kadrov primanjkuje
— predvsem v kulturno prosvetnih društvih, tudi prostorov za delo ni
dovolj, ponekod pa je pasivno tudi vodstvč.
V Ormožu pa opozarjajo tudi na finančne probleme društev in
družbenih organizacij. Mnoga društva ob svoji ustanovitvi sprejmejo
bogat program aktivnosti, ob tem pa pozabijo, da je potrebno za nje-
govo uresničitev zagotoviti tudi denar. Predlog je, da naj bi društvena
aktivnost temeljila na samofinanciranju, denar interesnih skupnosti
in ostalih pa naj bi pomenil le ustrezen dodatek za uresničevanje ti-
stega dela programa, ko je društvo ali družbena organizacija izvajalec
v svobodni menjavi dela.
Na jutrišnji seji občinske konference SZDL bodo na podlagi po-
ročila o delu in problemih društev sprejeli dogovor o tem, kako v bo-
doče začrtati delo društev, hkrati pa sklenili, kako naj družbenopoliti-
čna skupnost, družbenopolitične organizacije in samoupravna skup-
nost, družbenopolitične organizacije in samoupravne interesne skup-
nosti zagotovijo društvom in družbenim organizacijam stalno podpo-
ro in pomoč. N. Dobljekar
Dan borca bomo letos
proslavili v Cirkulanah
Letošnja osrednja občinska slovesnost ob dnevu t)orca bo v četr-
tek, 4. julija, v Cirkulanah ali točneje v »Kurežovi grabi«, kamor bo-
do poleg borcev in občanov ptujske občine prispeli še gostje iz Ca-
kovca, Varaždina, Ivanca in Krapine — zagorski borci in drugi člani
tamkajšnjih borčevskih organizacij. Na tem skupnem borčevskem
slavju bo dan še poseben poudarek 40-letnici osvoboditve, oziroma
odhodu naših borcev prek Cirkulan in Zavrča v Zagorsko in druge
brigade. V Zavrču in Cirkulanah so se dogovorili o skupni organizaci-
ji, ustanovili pa so tudi 9-članski pripravljalni odbor, ki bo poskrbel
za dostojno proslavitev borčevskega praznika.
Dopoldne ob desetih bo najprej zbor borcev v njihovih osnovnih
enotah, ob enajstih pa se bo začela slovesnost, na kateri bo slavnostni
govornik predsednik izvršnega sveta skupščine občine Ptuj Janko
Bezjak, kulturni program pa bosta izvedli završka in cirkulanska os-
novna šola, sodelovanje pa obljubljajo tudi iz bratske občine Ivanec.
Organizatorji pričakujejo, da se bo le osrednje občinske sloves-
nosti udeležilo blizu 400 borcev, njihovih svojcev in drugih gostov iz
ptujske in sosednjih občin. Ce kdo izmed borcev iz kakršnega koli ra-
zloga ne bi dobil osebnega vabila, naj velja kot vabilo ta zapis za vse
borce, njihove družinske člane in ostale občane ptujske občine.     mš
Praznovanje pomembnih
obletnic v KS Olga Meglic
Poleg osrednjega praznovanja borčevskega praznika, ki bo na
območju KS Cirkulane 4. julija ob 11. uri, bodo podobne slovesnosti
pripravili tudi v drugih krajevnih skupnostih, vendar po priporočilu
OO ZZB NOV pred 4. julijem, oziroma nikjer naj ne bo to praznova-
nje na sam praznik, da ne bi bila motena prireditev v Cirkulanah.
Občani krajevne skuonosti Olga Meglic bodo skupaj s svojimi
družbenopolitičnimi organizacijami praznovali v soboto, 29. junija
pri kmetu Holcu v Orešju in sicer z dnevom borca še 40-letnico osvo-
boditve, 35-letnico samoupravljanja in 50-letnico zleta Svobod v Ce-
lju.
KK SZDL in KO ZZB NOV sta povabili k sodelovanju še pod-
odbor ribiške- družin^^ lovce ter rezervne vojaške starešine in vojake
ptujske garnizije. Q<^Qdrobnejšem programu proslave bomo še poro-
_ tah. . . •.  ^._ ...____.  ______________^     ....., _ : ■ mš
4 — DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
13. junij 1985 —
TEDNIK
Upokojena ura?
Nekdaj jc veljalo, da je imelo vsako mesto tudi svoj mestni stolp
z uro, na katero je bilo videti od daleč, slišati pa še dlje. Tudi Ptuj —
mesto muzej ima svoj stolp z uro, ki pa zadnjih 13 let ne kaže niti za
reveže. ZAKAJ, smo hoteli zvedeti in se najprej odpravili v župnijo
sv. Jurija, ki je lastnik nekdanjega cerkvenega stolpa. Nfljudno nas je
sprejel pater Emil, pobrskal po policah s starimi bukvami in takole
odgovoril:
»Pred sabo imam Gedcnkbuch der stadtfahre in Pettau, to je po
naše nekako takole: kronika rnesta Ptuja m sicer od leta 1842 do
1939. Na strani 154 zasledimo, da je že leta 1928 bila razprava v me-
stni skupščini o tem čigava je ura na mestnem stolpu. Poglejte v slo-
venskem prevodu, ki je takoj za nemškim zapisom, je lepo čitljivo na-
pisano, da je ura v cerkvenem stolpu last mestne občine in da mora
taista skrbeti tudi za vzdrževanje in popravilo ure.«
Zelo zanimiva je ta snov, predlagam, da preberete še kaj več o tej
zadevi.
»Lahko, poglejte, naslov tega podpoglavja jc Ura v zvoniku.
Spodaj pa piše: Na sedmi redni seji občinskega sveta mesta Ptuja, ki
seje vršila 14. junija 1928, v posvetovalni dvorani na mestnem magi-
stratu, se je soglasno sklenilo, da se popravilo ure na stolpu mestne
cerkve odstopi cerkveno konkurenčnemu odboru v pristojno ukrepa-
nje.
Ob priliki cerkvene konkurenčne razprave za kritje stroškov po-
pravila ure naj pristojna politična oblast izda odločitev ali in v koliko
je morebitna obveznost mestne občine iz specialnega pravnega naslo-
va mogoče še v veljavi.
Proti temu odloku je gospod prost vložil priziv in dokazal, da je
ura v stolpu last mestne občine in da mora ta zanjo tudi skrbeti. Priziv
je občinski svet upošteval in kmalu začel uro popravljati na občinske
stroške. Mestna občina ptujska je dala tako uro temeljito popraviti od
1. oktobra do 30. novembra 1928 in takrat je naredila za uro tudi po-
polnoma novo kazališče ...«
No, od tistega časa se je ura že večkrat ustavila in tudi sedaj ne
dela že dobrih 13 let, kajne?
»Ko sem prišel v to župnijo, leta 1973, so pravili, da se je stolpna
ura nehala navijati leto poprej. To pomeni, da je delala do leta 1972,
ko je bil zanjo nekdo tudi zadolžen, da jo redno navija. Po moji oceni
ura ne zahteva večjega popravila, najti pa bi morali nekoga, ki bi imel
skrb da jo redno navija.«
Ce prav razumem, je torej mehanizacija ure popolnoma v redu,
le zrjavela je verjetno že precej?
»Težk je takole oceniti. Morala bi biti pregledana in prav goto-
vo bi morala biti opravljena določena popravila. Potrebno bi bilo poi-
skati strokovnjaka, ki bi se na to spoznal. Po moje stroški niti ne bi bi-
li tako veliki, Ptujčani pa se ne bi zaman ozirali na kazališče, ki že ta-
ko dolgo miruje.«
Pravijo, da je za reveže ura na stolpu, v Ptuju pa še to ne velja,
saj ura ne dela. Naj ob koncu dodamo, da smo se napotili tudi na
skupščino občine Ptuj, kjer nam je sekretarka izvršnega sveta Zvonka
Kneževič obljubila, da bodo odgovor zakaj ura ne dela in čigava je,
poslali v pisni obliki in ga bomo tudi objavili. Vsi skupaj pa seveda
želimo, da bi našemu mestu vrnili njegov ponos. M. Ozmec
Pogled na mestni stolp z uro, ki stoji že 13 let
Arhivsko srečanje
v petek, 7. junija, smo se že tradicionalno sreča-
li delavci celjskega, mariborskega in ptujskega ar-
hiva, tokrat v Mariboru. V jutranjem posvetoval-
nem delu je stekla beseda o popisovanju arhivske-
ga gradiva v tujini, predvsem v Štajerskem dežel-
nem arhivu v Gradcu. V tem arhivu je namreč že
ogromno gradiva, ki se direktno nanaša na naše
kraje, ljudi in dogodke. Tega gradiva ne bomo do-
bili nazaj, vedeti pa moramo za kakšno gradivo
gre. Potrebno bi bilo pogledati tudi v arhive samo-
stanov onkraj meje. To delo bi si razdelili tako, da
bi posameznik delal v enem arhivu in popisoval za
celotno slovensko ozemlje. Mnogo bolj vroče je
bilo pri obravnavi samoupravnega sporazuma o
delitvi dohodka in čistega dohodka... Kot smo že
ugotavljali v posameznih zavodih s področja kul-
ture, je osnovni problem samoupravnega sporazu-
ma v tem, da na preveč ohlapen način zajema zelo
raznolika dela in naloge vseh vej kulturnih dejav-
nosti. Problem financiranja bo ostal v bodoče isti,
oziroma še slabši, če podpisniki ne bodo tudi ob-
činske kulturne skupnosti, oziroma financerji.
Razmišljanja in sklepe smo zapisali, posredovali
jih bomo naprej.
Srečanje se je nadaljevalo z ekskurzijo v tovarno
papirja Paloma Sladkogorska Sladki vrh. Več kot
110 let stara tovarna, ki še vedno nosi svoje prvot-
no ime. nas je pozdravila v obleki pisanih barv. V
tovarni smo spremljali celotni proces proizvodnje
papirja od ogromnega kotla s celulozno maso, pre-
ko velikih strojev, ki so tanjšali in sušili to maso,
do zadnjega valja na katerega se je navijal papir.
Najstarejši stroj, ki še dela v tovarni, je iz leta
1927. Želijo ga nadomestiti z novim, hitrejšim,
vendar gredo cene preko 100 milijard, deviznih se-
veda. Deviz sicer ustvarjajo veliko, vendar jih ma-
lo dobijo nazaj. Težko razumejo tako finančno po-
litiko. Veliko poskušajo sami, predvsem pri preu-
smerjanju v nove programe. Zadovoljiti želijo zah-
teve trga. Pot po tovarni nas je peljala mimo tra-
kov, ob katerih sedijo v glavi.em ženske, ki po nor-
mi pakirajo toaletni papir, serviete, robčke,...Dosti
okvar in telesnih poškodb beležijo, kljub ventilaci-
ji je v tovarni zelo vroče. Delavci (večina je žensk),
okoli 2500 jih je zaposlenih, delajo v treh izmenah,
stroje ustavijo le trikrat na leto. Ogromno dela in
sredstev je potrebno tudi za toaletni papir. In še
zanimivost—tovarni lepenke in papirja je po osvo-
boditvi bila namenjena likvidacija, stroje za proiz-
vodnjo lepenke so že odpeljali drugam, vendar je
delavski svet skupaj z delavci dosegel, da je tovar-
na ostala tukaj ob Muri, kjer je bila zgrajena in
kjer je imela tudi surovine.
S športnimi igrami smo na Vranjem vrhu zaklju-
čili naše srečanje. Prehodni pokal smo osvojili de-
lavci Zgodovinskega arhiva Ptuj pred Pokrajin-
skim arhivom Maribor in Zgodovinskim arhivom
Celje.
Za bogat dan velja zahvala organizatorju — Po-
krajinskemu arhivu Maribor, vodstvu tovarne pa-
pirja na Sladkem vrhu in osebju lovske koče na
Vranjem vrhu.
, Kristina Samperl Purjt
Staro kopališče bodo obnovili
Sliši se obetavno, vendar ne gre za to, da bi
Ptuj poleg toplic dobil še eno kopališče. Gre
za obnovo stare kopališke zgradbe, kjer naj
bi uredili prostore za društva. Zvone Masten,
vodja stanovanjske dejavnosti v občini Ptuj
je o tem povedal naslednje:
»Stara kopališka stavba v Muršičevi ulici
je nekaj podobnega kot nekdanji dijaški
dom, v katerem smo uredili prostore za
vzgojno varstveno organizacijo in za stroko-
vne službe interesnih skupnosti materialne
proizvodnje. Moram reči, da je stavba v iz-
redno slabem stanju, vendar jo je mogoče
preurediti tako, da bo primerna za delo dru-
štev. Stavbo smo dobili v upravljanje lani, ko
je Medobčinsko društvo slepih in slabovid-
nih zaprosilo Izvršni svet SO Ptuj, da bi tam
pridobili ustrezne prostore.
Pri stanovanjski skupnosti se je nabralo
precej prošenj društev, ki nimajo ustreznih
prostorov za nemoteno delo. Zato smo se
odločili, da bi v omenjeni kopališki stavbi
uredili prostore za \'sa ta društva. Pri I*rojekti
inženiringu smo naročili izdelavo projekta, ki
bo po letošnjih cenah veljal 29 milijonov di-
narjev.
V obnovljeni zgradbi, obnova bo potekala
v dveh fazah, naj bi imela svoje prostore na-
slednja društva in organizacije: Medobčin-
sko društvo slepih in slabovidnih. Zveza če-
belarskih društev. Smučarski klub. Društvo
diabetikov. Ljudska tehnika Agis, Medobčin-
ska nogometna zveza. Kinološko društvo in
Občinska organizacija Rdečega križa. Vsi ti
bi morali prispevati svoj delež sredstev. Zato
smo sklicali predstavnike društev ter telesno-
kultume in zdravstvene skupnosti, saj naj bi
ti dve skupnosti prispevali svoj delež. Žal se
predstavniki interesnih skupnosti sestanka
niso udeležili. Najbrž so zaslutili, da gre za
denar!
Kljub temu smo se dogovorili, da bodo —
razen čebelarskega društva, ki ima delno pri-
dobitno dejavnost - poskušali pridobiti
sredstva iz raznih virov. Medobčinsko dru-
štvo slepih in slabovidnih bo najbrž dobilo
del sredstev iz denarja, ki ga dobijo od loteri-
je, vendar ne celotnega deleža. Sklenili smo,
da bo prav to društvo nosilec razgovorov z
zdravstveno skupnostjo skupaj z ostalimi
društvi, ki nekako sodijo v to skupnost, da bi
poiskali možne vire sredstev. Smučarski klub
Ptuj pa se bo s telesnokultumo skupnostjo
pogovarjal v imenu društev, ki sodijo v to
skupnost.
Pričakujemo, da bomo pridobili ta sred-
stva, če bosta imeli omenjeni skupnosti višek
sredstev ali pa bi se dogovorili za republiška
sredstva v obliki posojil. Najbrž pa bi lahko
del sredstev prispevale tudi krajevne skupno,
sti na območju mesta, saj omenjena društva
združujejo predvsem občane teh krajevnih
skupnosti.«
Ce bodo vsi zainteresirani zbrali predvide-
na sredstva, naj bi z deli začeli že v nekaj ted-
nih. Del denarja bo prispevala tudi stane-
vanjska skupnost, vendar predvidevajo, da
bo ta denar komajda zadoščal za podražitve.
Menijo namreč, da bo investicija zahtevala
enkrat več sredstev kot je določeno po cenah
iz letošnjega marca, saj ni pričakovati, da bi
se cene v tem letu ustavile na sedanji ravni.
N. Dobljekar
O VARSTVU OKOUA
V zaostrenih pogojih gospo-
darjenja je pomembno razreševa-
nje nasprotij med družbenim raz-
vojem in samoobnovitvenimi
sposobnostmi narave. Varstva
okolja ne uresničujemo z neko
posebno dejavnostjo, ki bi bila
ločena od celotnega procesa
družbene reprodukcije in samou-
pravljanja.
Varstvo okolja obravnavajo
predvsem sanitarna, kmetijska,
ribiška, lovska, gozdarska, vod-
nogospodarska, veterinarska, ko-
munalna in urbanistična inšpek-
cija. V prispevku bo kratko pri-
kazano varstvo voda. zraka, hru-
pa, ravnanje z odpadki in dejav-
nost v prostoru.
Sanitarni inšpektorji opravlja-
jo zdravstveni nadzor ijad pitno
vodo po pravilniku o higienski
neoporečnosti vode, ki je name-
njena za javno preskrbo prebi-
valstva.
V občini Ptuj ima 50—60%
prebivalcev zagotovljeno bakte-
riološko in kemično še kar pri-
memo pitno vodo. Občasno so
se v njej sicer pojavili cianidi in
aluminij, ob večji porabi pa je bi-
la onesnažena tudi s peskom (na
najnižjih kotah — Mlekarna
Ptuj). Ostalo prebivalstvo občine
se oskrbuje s pitno vodo iz manj-
ših krajevnih /odnih objektov,
individualnih vodnjakov in vo-
dovodov, ki so jih zgradili obča-
ni v lastni režiji brez gradbenega
dovoljenja in brez strokovnega
nadzora. Ti objekti niso dovolj
strokovno vzdrževani in vidno
propadajo, voda pa je vedno
slabše kvalitete. Vodni objekti
nimajo predpisanih zaščitnih
vodnih pasov. Glavni rezervat
pitne vode je Dravsko polje, ki je
obogateno s podtalnico izpod
Pohorja. Bojazen je, da bo zaradi
neprimernega odlaganja odpad-
kov, odvajanja neprečiščenih od-
plak iz gospodinjstev in gospo-
darstev, neurejenih gnojišč in ne-
dovoljenega črpanja gramoza,
prišlo do onesnažitve podtalnice.
Preskrba s pitno vodo v občini
Ormož je urejena z zajetjem
Otok pri Mihovcih izdatnosti 26
litrov/s, ki je od leta 1983 z bo-
gatenjem iz odprtega (starega)
rokava Sejanskega potoka pove-
čana na približno 60 litrov/s.
Kljub povečanju kapaciteta čr-
pališča ne zadovoljuje potreb po
vodi, zlasti ne v sezoni predelave
v TOZD Gosad in v Tovarni
sladkorja. Zato je bila v letu
1984 izvedena povezava z vodo-
vodom občine Ptuj. Oskrba z vo-
do iz javnega vodovoda v občini
Ormož zajema okrog 80 % prebi-
valstva. Ostalo prebivalstvo obči-
ne Ormož se preskrbuje z vodo
iz lastnih sanitamo-tehnično in
higiensko slabo urejenih vodnih
virov. Iz analiznih izvidov ugota-
vljamo, da je več kot 50 % te vo-
de onesnažene s klicami Tekalne-
ga izvora, nitriti, nitrati, težkimi
kovinami, pesticidi. Ti objekti so
običajno med kmetijskimi obde-
lovalnimi površinami, kjer se
močno gnoji ali na neurejenih
kmečkih dvoriščih.
Tako občani obeh občin v veli-
ki meri uporabljajo higiensko
oporečno vodo za vse namene,
kar jim, razen v redkih primerih,
ne povzroča obolenj, saj so pre-
kuženi. Ce pa jo uživajo drugi
neprilagojeni občani, dobijo dri-
sko.
Veliko škodo na podtalnici in
površinskih vodah lahko povzro-
či nekontrolirano odvajanje vseh
vrst odplak, razlitja ob prevozu
nevarnih snovi, derivatov, kemi-
kalij in podobno. Marsikateri vo-
dotok je danes le še kanal za od-
plake, s tem pa tudi ni možna
uporaba te vode v tehnološke na-
mene. Mesto Ptuj ima zasnovano
gradnjo kanalizacije na principu
mešanega sistema. Osvojen je
koncept skupnega čiščenja ko-
munalnih odplak mesta Ptuj in
industrije. Zgrajen je pretežni
del kanalizacije in levoobrežni
kolektor. Čistilna naprava je bila
v letu 1979 za 6 mesecev v po-
skusnem obratovanju in sedaj ne
obratuje. Pripravljajo projekte za
sanacijo v letošnjem letu. Levoo-
brežni kolektor je preko Drave
speljan sifonsko. Prečrpavanje
odplak je urejeno v delu indu-
strijske cone ob Grajeni. Kanali-
zacija ob desnem bregu Drave
pa še ni urejena. V občini Ptuj so
zlasti močno onesnažene odpla-
ke Perutnine Ptuj (perje). Kme-
tijskega kombinata Ptuj, TOZD
Farma prašičev (preslab efekt
čiščenja), Agisa, ki je sicer rekon-
struiral galvaniko, ni pa v po-
stopku razstrupljanja odstranil
človeškega faktorja, TGA Kidri-
čevo, kjer so v odplakah prisotni
cianidi, občasno pa se v manjših
količinah pojavita še fluor in alu-
minij, in bolnišnice (organske in
anorganske snovi).
V občini Ormož so delno ka-
nalizirana naselja Ormož, Središ-
če ob Dravi,' Velika Nedelja in
Ivanjkovci. V nobenem naselju
se odplake ne čistijo, izpusti so
speljani b disi v vodotoke, poni-
kovalnice ali pa v obcestne jarke.
Ureditev kanalizacije močno za-
ostaja za ureditvijo vodooskrbe.
Problematična so predvsem neu-
rejena gnojišča in prosti izlivi
odplak in gnojnice v obcestne
jarke.
V delovnih organizacijah
opravlja Zavod za zdravstveno
varstvo Maribor vsak mesec ana-
lize odpadnih vod. Množični po-
gini rib so pogosti v stari strugi
reke Drave. V Dravo so speljane
odplake, pretok vode pa je mini-
malen, v poletnih mesecih
10 mVs v zimskem času le 5 m V
s. Strokovna mnenja so pokaza-
la, da je največkrat do zastrupi-
tev prišlo zaradi pomanjkanja ki-
sika, ki se je porabil ob višjih
temperaturah zaradi fermentaci-
je organskih snovi ter dodatnega
toksičnega vpliva težkih kovin
ali cianidov, fenolov ipd.
Da bi posneli stanje onesnaže-
nosti reke Drave na območju SR
Slovenije, so bili opravljeni pre-
gledi rib, vode in mulja reke
Drave in njenih večjih pritokov.
Ugotovljeno je bilo, da je v Dra-
vi na prvem mestu svinec. Izrazi-
ti koncentracijski vrhi svinčevega
onesnaženja so opazni v pritoku
Meže pri Dravogradu, v falskem
jezeru ter za Mariborom in Ptu-
jem proti hrvaški meji. Ribe so
higiensko neoporečne in primer-
ne za prehrano.
Zbiranje in odlaganje komu-
nalnih odpadkov je urejeno v
mestu Ptuju in naselju Kidriče-
vo, v drugih krajevnih skupno-
stih pa ne. Šole in delovne orga-
nizacije izven Ptuja prav t^o
zbirajo odpadke v kontejnerjih.
Zbrane odpadke — nesortirane
— odlagajo na smetišče ob Dor-
navski cesti v Rogoznici pri Ptu-
ju. Na to mesto občani in organi-
zacije združenega dela odlagajo
tudi strupene snovi, saj zanje ni
posebnega odlagališča. Neureje-
no je tudi zbiranje odpadkov ob
magistralnih in regionalnih ce-
stah. V občini Ormož je obvezen
odvoz smeti in odpadkov predpi-
san za območja, ki so urejena z
urbanističnim načrtom, zazidal-
nimi načrti in urbanističnim re-
dom, torej za naselja Ormož,
Hardek, Tomaž, Ivanjkovci,
Kog, Podgorci, Osluševci, Cve-
tkovci, Trgovišče. Velika Nede-
lja, Središče, Miklavž in Mihov-
ci.
Javno odlagališče v Dobravi
ma le soglasje upravnega organa
za ureditev začasnega odlaganja
smeti in odpadkov. Vsaka kraje-
vna skupnost v ormoški občini
ima še svoje odlagališče. Ta
odlagališča niso urejena, niti mi-
nimalno higiensko vzdrževana.
Zbiranje, odlaganje, predelava in
uničevanje škodljivih odpadkov
na območju občin ni rešeno. Ta-
ko organizacije združenega dela
ne vedo kam z odpadki iz galva-
nizacij, lakirnic, maščob iz use-
dalnikov, olj iz lovilcev maščob,
odpadnih olj, hladilnih in drugih
emulzij, ki jih rafinerije ne odku-.
pujejo, odpadnimi gumami, aku-
mulatorji, napolnjenimi s kislino,
itd. Odlaganje teh odpadkov je
prepuščeno iznajdljivosti posa-
meznikov, najpogosteje pa so de-
ponirani kar na dvoriščih organi-
zacij združenega dela.
V Metavi pri Mariboru je sicer
urejeno odlagališče posebnih od-
padkov, vendar sprejema le po-
sebne odpadke mariborske indu-
strije.
Odstranjevanje živalskih tru-
pel je bilo dolga leta zelo pereče.
V občinah Ormož in Ptuj se je to
vprašanje različno reševalo. Ptuj
je imel sredi naselja na terenu z
visokim nivojem podtalnice ure-
jeno grobišče, Ormož pa še da-
nes vzdržuje jamo-grobnico. Tru-
pla so se odmetavala tudi kjerko-
li, zakopavala na domačijah ali
pa odmetavala v vodotoke.
V zadnjih petih letih pa se je z
organizacijo regijske veterinar-
sko higienske službe ta problem
zadovoljivo rešil. Vsa trupla veli-
kih živaii se sproti odvažajo v ka-
filerijo, v zadnjem času je orga-
niziran tudi odvoz poginjenih
piščancev iz objektov za koope-
racijsko rejo. Indikator za izbolj-
šanje stanja na tem področju je
elektrarna Formin, saj pri zapor-
nicah ni več živalskih trupel.
Meritev onesnaženosti ozračja
nismo delali, pa vendar upamo
trditi, da je onesnaženost ozračja
večja od kar je nastopila energet-
ska kriza in s tem uporaba slab-
ših kuriv. Klimatske razmere so
se močno poslabšale tudi z iz-
gradnjo hidroelektrarne Srednja
Drava 2. Akumulacijsko jezero
povzroča zameglenost in s tem
povečano koncentracijo žveplo-
vega dioksida in ogljikovega di-
oksida.
V neposredni bližini stano-
vanjskega naselja Stmišče so
odlagališča rdečega blata (halde)
iz Tovarne glinice ali aluminija.
Veter dviguje posušeno rdeče
blato in ga raznaša po okoliških
naseljih. Te halde naj bi bile si-
cer nepropustne, vendar se rdeče
blato, nasičeno z aluminijem,
useda na njivske, travniške in
gozdne pKJvršine ter nato pronica
v zemljo (tudi v podtalnico). Alu-
minij je znan kot glavni strupen
dejavnik na kislih tleh. Posledice
so že vidne na drevju. Kidričevo
spada v IV. stopnjo ogroženosti
ozračja. Tečejo pa že priprave na
modernizacijo proizvodnje alu-
minija in s tem izboljšanje imisij-
skih in emisijskih vrednosti.
Matilda Klasinc
Nam. načelnika Uprave
za inšpekcije občin
Ormož in Ptuj
Naualjevanje prihodnjič!
Oda
radosti
Koncert otroškega in mladin-
skega pevskega zbora osnovne
šole Olga Meglic, ki je bil prejš-
nji četrtek v glasbeni šoli Karola
Pahorja, bi lahko poimenovali
oda radosti. Mladi pevci, ki jih
vodi Magda Damiš, na klavirju
pa spremlja Mojca Kerbler, so se
številnemu občinstvu predstavili
s samostojnim koncertom ob za-
ključku šolskega leta.
Ubrano in občuteno so zveneli
glasovi otroškega zbora, pa naj
so peli Trzinko, prepevali o fan-
talinih ali kresnički. Občinstvo je
bilo še bolj navdušeno nad pet-
jem mladinskega zbora, saj so
ubranosti in občutenosti dodali
še pravo profesionalno izvedbo,
posebno še, ko so zapeli Antona
Lavrina pesem Teloh in Ubalda
Vrabca Cuk se je oženil.
Brez sentimentalnosti lahko
zapišemo, da so starši, katerih
otroci pojejo pod dirigentskim
vodstvom Magde Damiš, lahko
ponosni. To so pokazali tudi z
burnim ploskanjem, s kateim so
nagradili dirigentko  in mlade
P'^"-   . N.a
TEDNIK i3i""«i 1985
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5
Lep uspeh dveh ptujskih fotografov — Miša
Koltaka in Aljoše Pižmohta
Foto-kino klub, ki deluje v
okviru ptujske Svobode, sodi k
najbolj dejavnim slovenskim fo-
tografskim organizacijam. Skoraj
deset let se v ptujskem klubskem
prostoru zbirajo člani pri skup-
Mišo Koltak: lelefon
nem delu. V vseh teh letih jim je
stal ob strani in jim bil mentor
mojster Stojan Kerbler. Na red-
nih posvetovanjih je povedel čla-
ne kluba v problematiko fotogra-
fije in jih seznanjal z novostmi v
svetu. Okrog mojstra so se zbrali
fotografi z zrelim odnosom do
fotografije. Uspeli so se izogniti
vabljivemu posnemanju Kerbler-
jevega načina fotografiranja.
Znali so poiskati lasten izraz in
svojstveno problematiko, ki jo
razrešujejo skozi oko fotograf-
skega objektiva.
Vrsta članov ptujskega Fo-
to-kino kluba se udeležuje mno-
gih natečajev in razstav, na kate-
rih so prejeli že veliko nagrad in
priznanj za posamezne fotografi-
je in za kolekcije. Med člani še
posebej izstopata Mišo Koltak in
Aljoša Pižmoht. Oba sta v letoš-
njem maju prejela naslov kandi-
datov za mojstra fotografije. Os-
vojeni naziv je veliko priznanje
za oba fotografa, v ponos je nju-
nemu mentorju in kolegom v
klubu, za muzej pa predstavlja
razlog več, da dela obeh avtorjev
razstavlja v paviljonu Dušana
Kvedra ob Dravi.
Miša Koltaka, ki se ukvarja
s črno-belo forografijo, smo naj-
prej spoznali po portretih. Kas-
neje se je človeška podoba po-
stopoma umikala z njegovih fo-
tografij. Tu in tam se še pojavi
kot obrobna postava ali pa po-
sredno, kot na objavljeni sliki.
Tako na primer v seriji »Teater«,
s katero se je predstavil na bie-
nalnem srečanju jugoslovanskih
fotografov v Ptuju.
Koltakove mojstrovine so
študije, v katerih sestavlja pred-
mete ali njihove izreze v stroge
in pretehtne kompozicije. Foto-
grafije sestavlja cel niz sivih od-
tenkov, temelj vsega pa so ven-
dar kontrasti med belimi in črni-
mi ploskvami. Kontrastne beline
nastopajo v majhnih površinah,
a so te toliko bolj izrazite in de-
lujejo kot izvor svetlobe. Sledi-
mo jih kot belo zarisano črto na
temni asfaltni cesti, kot odboj
svetlobe na avtomobilskem oknu
ali bleščeče zloščeni pločevini v
seriji »Avto« ali tudi kot svetlo
piko zahajajočega sonca v dalja-
vi.
V medsebojna razmerja so
ujeti predmeti iz vsakdanjega
sveta: mize, stoli, vrvi. Linije so
stroge in poudarjene so diagona-
le, ki povedejo oko v globino
prostora. Človeških figur ni, kar
izraža odtujenost sodobnega sve-
ta.
Tudi klasične krajinske mo-
tive (sončni zahod, kozolec, dre-
vored) Koltak dojema na sebi la-
sten način. Tako kot v interierih
se tudi v krajinah pojavlja stroga
kompozicija in ponovno imamo
opraviti z izstopajočimi belina-
mi, ki prevzemajo vlogo svetlob-
nega in kompozicijskega žarišča
fotografije.
Aljoša Pižmoht se že več let
ukvarja s fotografijo, ki je ujeta v
svet barv. Bil je med prvimi v
klubu, ki se je lotil prenašanja
diapozitivov na foto-papir.
Za Pižmohtovo fotografijo
je značilna izčiščena kompozici-
ja, podprta s skrbno izbranimi
barvami. Te prevzemajo tudi vlo-
go izraznega sredstva. Večino fo-
tografij sestavlja cel niz modrih
in zelenih tonov, poleg teh pa
srečujemo še kontrastne rumene,
rdeče in bele ploskve. Te zadnje
običajno predstavljajo barvno in
kompozicijsko središče in žarišče
fotografije.
Pižmoht fotografira prizore
iz urbaniniranega in stehnizira-
nega sveta. Gradbeni stroji, to-
vornjaki, sodobna arhitektura so
slikani v pogledih od spodaj nav-
zgor in v izrezih, zaradi katerih
včasih motive komajda spozna-
mo. Zaradi zornega kota se na
mnogih fotografijah pojavljajo
velike površine neba, spet na
drugih pa ozadje zapirajo zidovi.
Živih bitij na Pižmohtovi foto-
grafiji ne bomo našli. Gledalec je
prisiljen k razmišljanju o odtuje-
nosti in osamljenosti našega ži-
vljenja.
Za razliko od Koltaka, ki se
loteva tudi krajinskih tem, se pri
Pižmohtu krajina v klasičnem
pomenu besede sploh ne poja-
vlja ali pa zares obrobno in po-
sredno, na primer na predstavlje-
ni fotografiji stare hiše s toplo
osvetljenim rumenim pročeljem,
preko katerega je legla senca
drevesa, zgolj odsev narave na
odmirajoči arhitekturi starega
sveta.
Koltakove in Pižmohtove
fotografije, urejene v kolekcije in
serije, so prestale strogo selekci-
jo zvezne komisije. Prav je, da se
vsi veselimo njunega uspeha in
da jima iskreno čestitamo!
Marjeta Ciglenečki
Aljoša Pižmoht: 82 — a
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Leta 1894, ko se je Alojz
Kasimir v domačem mestu in
v Gradcu proslavil z veliko
sliko Ptuja, se je rodila ideja
o izdaji manjše knjižice, ki bi
tuje popotnike zadržala na
prijetnem oddihu v mestu ob
Dravi in jih seznanila z vsemi
znamenitostmi in lepotami
Ptuja ter okolice. Člani Olep-
ševalnega in tujskoprometnega društva so za pisanje zadolžili Josefa
Felsnerja, ki je v tem času urejal »Pettauer Zeitung«, bil pa je tudi
eden najbolj delovnih članov na novo ustanovljenega Muzejskega
društva. Proučevanje zgodovine mu je bilo priljubljeno opravilo, bil
pa je vešč tudi peresa in meščani so radi brali njegove zgodovinske čr-
tice, ki so v nadaljevanjih izhajale v ptujskem tedenskem listu.
Knjižica z naslovom »Ptuj in njegova okolica« je izšla leta 1895.
157 strani teksta o zgodovini, kulturnozgodovinskih spomenikih, na-
ravnih lepotah in drugih pomembnih podatkih dopolnjuje dvajset ilu-
stracij Alojza Kasimira. Z njimi je predstavil najbolj značilne poglede
na mesto in posamezne spomenike ter nekaj prizorov iz krajev v ptuj-
ski okolici. Ilustracije so kvalitetne, odražajo za Kasimira značilno
natančnost in vemostg upodabljanja in tudi njegov trud, da prikazane
motive nekoliko idealizira, kar je navsezadnje v skladu z namenom
knjižice. Ilustracije so bile toplo sprejete pri bralcih in knjigarnar in
tiskar Blanke si jih je nekajkrat sposodil, da jih je natisnil še na raz-
glednicah, ki so bile v naslednjih letih naprodaj tujim gostom.
Marjeta Ciglenečki
Alojz Kasimir: Ptujski grad, ilustracija iz J. Felsnerjevega vodiča po
Ptuju in okolici (stran 32), ki je izšel na Ptuju leta 1895. Ilustracija je
signirana in datirana z letom 1894. Fototeka kulturnozgodovinskega od-
delka PMP štev. F 1893. Foto Alfred Bradač in Mišo Koltak.
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE
(206)
Televizija za šolarje
»Zakaj TV Ljubljana jutranje oddaje (TV v šoli, TV koledar
itd.) oddaja brez slovenskih podnapisov, vse samo v srbohrvašči-
ni?Kje je slovenščina?«A. L, Ljubljana
O srbohrvaških dopoldanskih televizijskih oddajah za otroke in
šolsko mladino smo v-Jezikovnem razsodišču že pisali v 154. izjavi.
Tedaj smo primerjali naše javno ogorčenje nad zatiranjem slovenšči-
ne v Avstriji in Italiji z našim brezbrižnim ravnanjem s slovenščino
doma. Dejali smo, da bi televizijci morali poskrbeti za slovensko pod-
naslavljanje ali sinhroniziranje srbohrvaških oddaj. Te so velikokrat
prav kvalitetne in poučne in škoda je, da jih otroci ne razumejo. Prvi
razlog, da se televizijci v resnici čimprej odločijo za dosledno prevaja-
nje teh poljudnih oddaj v slovenščino, je potemtakem prav izpolnje-
vanje njihovega učnovzgojnega namena. Ta namreč zagotovo ni dose-
žen, če otroci vsebine oddaj ne razumejo.
V 154. izjavi smo tudi zapisali: »Naš otrok mora že v vrtcu, po-
tem pa v šoli, na televiziji, skratka povsod, kjer je mogoče, slišati pra-
vilno in dobro slovenščino, še zlasti pa slovenščino, ne tujščine!«
Enako važen razlog za prevajanje televizijskih šolskih in drugih mla-
dini namenjenih oddaj je zato tudi dosledno spoštovanje rabe sloven-
skega jezika v javnosti. Spet ponovimo misel iz že navedene izjave:
»To ne pomeni, da podcenjujemo srbohrvaščino — nasprotno, česti-
tamo televizijskim postajam v drugih naših republikah, da so našle
možnost sinhronizirati inozemske — večinoma angleške — šolske fil-
me v srbohrvaščino oziroma makedonščino. Delajmo tudi mi tako.«
Bo to ponovno opozorilo pomagalo najti denar, predvsem pa
pripravljenost pri odgovornih televizijskih delavcih?
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v
javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Repu-
bliška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
franc fideršek^
deleaat naee
zgodba o aktivistih
v letu 1945
Na sestanku v Zetalah se je zbralo precej več ljudi kot je Nace
prvotno predvideval. Iz Kočic in Nadol je povabil vse tiste, ki so dela-
li že v ilegalnih odborih OF, delno tudi iz Dobrine, za Zetale in Cer-
možiše pa jih bo treba ustanoviti povsem na novo. Predvsem ga je
presenetilo, da je v Žetalah že obstajala »oblast«. j
Vso stvar je namreč vzel v roke ravnatelj nemške šole, Pihler, si-
cer Slovenec, ki še pred nekaj dnevi ni javno kazal, da simpatizira z
NOV, po ilegalnih poteh je iskal le partizansko literaturo in pesmari-
ce. Ko so 9. maja dopoldne zadnje nemške in kvislinške enote zapu-
stile Žetale, je nekaj ur vladalo moreče zatišje. Proti večeru pa so po
cesti od Krapine in prek Maclja začeli prihajati borci 51. divizije. Pi-
hler je zbral nekaj uglednih vaščanov, ki so borce pričakali in pozdra-
vili. Iz razgovora s prijaznim komisarjem enote in z drugimi starešina-
mi je marsikaj izvedel. Vaščani so utrujene borce pogostili. Pri tem se
je zlasti izkazal trgovec in posestnik Filipič, ki je bil med okupacijo
»burgermeister«, ki je iz skritih zalog precej založil intendaturo eno-
te. Borci in njihovi starešine so bili nad tako prisrčnim sprejemom
res.iično ganjeni, zlasti še, ko so kmetje zapregli vole, le nekaj jih je
imelo tudi konjsko vprego, naložili utrujene borce in opremo na vo-
zove in jih precejšnji del poti, po cesti proti Majšperku prepeljali. Za
borce 51. divizije ni bilo časa za počitek, čimprej so morali doseči
Maribor in nadaljevati prodiranje po dolini Drave navzgor.
Ko so se zjutraj kmetje z vpregami in vozovi vračali, so šele lju-
dje dojeli, daje resnično prišla svoboda. Nikjer več nobenega vojaka,
ne žandarja ali kakega drugega predstavnika oblasti. Najbolj drzni so
Začeli vdirati v opuščene okupatorjeve postojanke, farovž, šolo in
e zgradbe, ter začeli odnašati razne uporac»ne predmete in inven-
je Pihlerja spodbudilo, da je takoj organizira; nekaj lovcev in
drugih, za sodelovanje pripravljenih mož, in ustanovil vaško stražo,
kije zastražila objekte in začela delati red. Tako je Nacetu poročal Pi-
hler in naglasil, da se je o vsem posvetoval z bivšim občinskim tajni-
kom Mrazom, ki je bil navzoč in je pritrjeval. Tudi komandir vaške
straže, Matevž, mu je v kaplarskem stilu raportiral.
Nace jih je pohvalil, da so v danem trenutku ravnali pravilno,
vendar se bo sedaj treba organizirati tako, kot je določilo naše vod-
stvo, naša oblast, ki jo predstavlja Komanda mesta Ptuj in Okrajni
odbor OF. Potem jim je govoril o sestavi odborov OF, o njihovih na-
logah, predvsem pa, kdo je lahko in kdo ne more biti v tem odboru.
Nihče tistih, ki je kakorkoli sodeloval z okupatorjem ne more biti
član odbora OF. Izjeme so lahko le tisti, ki so sodelovali z Nemci le
navidezno, da so lahko tako na svoj način koristili našemu narodno
osvobodilnemu gibanju.
»Ljudje, dobro premislite, koga boste predlagali«, se je oglasila
Velikonjca, predvojna upraviteljica šole, ki jo je okupator odstavil, ni
je pa izselil, verjetno zaradi njenih let. Do okupatorja je ves čas imela
sovražen odnos, odklanjala vsako sodelovanje z njim, zato je Načeta
toliko bolj čudilo, da je sedaj poskušala vplivati na to, da ne bi ime-
novali v odbore OF »maščevalnih ljudi, ne takih, ki bodo svoje sose-
de tožarili, ampak take, ki bodo znali domačega človeka ščititi, zago-
voriti, če bo treba«.
»Strinjam se z vami, tovarišica, toda če bo šlo za izdajalce, za ti-
ste, ki so z dušo in telesom bili za okupatorja, pa tudi, če je bil tvoj so-
sed, ga ne smeš ščititi, vsak naj pred ljudsko oblastjo odgovarja za
svoja dejanja .. .« se je razvnel Nace.
Nastala je mučna tišina. Pretrgal jo je zapisnikar Mraz s pripom-
bo, da tega dvogovora ne bo dal v zapisnik ... Potem so nadaljevali s
konkretnimi predlogi za posamezne odbore OF. Za Kočice in Nadole
je šlo gladko. Pri ostalih treh seje nekoliko zatikalo, predvsem pri se-
kretarjih. Pri dveh je moral Nace popustiti, saj so predlagali druga,
neoporečna kandidata, imela sta to prednost, da sta bila doma v cen-
tru in tako ljudem bolj »pri roki«.
Končno so se zedinili za vseh pet sekretarjev OF, ki bodo odslej
vodili nekdanje »male občine«, ki jih je pred dobrimi 13 leti ukinil
protiljudski kralj s svojo JNS. Za člane krajevnih odborov OF je šlo
potem lažje. Imenovali so petčlanske odbore. V vsakem je bil po en
mlajši član, ki naj bi odgovarjal za ZSM, drugi so bili večinoma sta-
rejši. Nekaj tudi žensk, ki naj bi vodile SP2Z. Naloga je namreč bila,
da pri vsakem krajevnem odboru OF mora delovati tudi Zveza slo-
venske mladine in Protifašistična ženska zveza. Naloga prve organiza-
cije je, da poveže vso mladino do 25 leta starosti, druge pa, da poveže
vse ženske.
»Upam, da ni šlo tako težko pri ustanavljanju krajevnih OF od-
borov v vseh drugih krajih ptujskega okraja. Skupaj bo v okraju delo-
valo 121 krajevnih odborov OF in mestni odbor OF F*tuj, vse pa bo
povezoval okrajni odbor OF, ta pa je spet vezan na okrožni odbor OF
V Mariboru,« je razlagal Nace in se nekako poskušal zbrati za svoj
prvi nastop v vlogi oblasti, ki daje naloge in zahteva, da jih brez ugo-
vora izpolnijo.
»Tovariši odborniki! Oblast v Ptuju je prevzel okrajni odbor OF
skupaj z vojaško oblastno Komando mesta Ptuj, ki je komanda tudi
za okraja Lenart in Slovenska Bistrica. Komanda mesta in OF sta
odredila mobilizacijo vseh fantov in mož od 18 do 35 leta. Vaša gla-
vna naloga je, da to mobilizacijo dosledno izpeljete. Ce ne z milim pa
s silo, vi ste neposredno odgovorni. Najti moramo ^'sakega skrivača.
Vi poznate teren, veste zanje, obvestite jih in povejte jim, da se z našo
ljudsko oblastjo ni šaliti. Jutri popoldne morajo priti na zbirno mesto
v Žetale vsi, če kateri ni sposoben, bomo tukaj ocenili skupno. Prav
tako bomo oprostili vojaške službe tiste, ki jih v tovarnah, pri obnovi
in obdelavi zemlje nujno potrebujemo. Toda še bolj potrebujemo vo-
jake, kajti reakcionarji na Koroškem in v Trstu poskušajo vse, da bi
preprečili združitev vseh Slovencev.«
Še je govoril Nace o vsem tistem, kar je slišal na mitingu v I*tuju,
o političnem vzgajanju ljudi, o sestankih, mitingih, zborovanjih, da
bodo ljudje razumeli našo politiko, da bodo spoznali, da se borimo za
njihove interese.
Sestanek so končali s sklepi, da se še danes sestane vseh pet kra-
jevnih OF odborov in da naj odborniki posebej obvestijo vojne ob-
veznike o mobilizaciji. Jutri zjutraj (nedelja), po prvi maši je v Žeta-
lah zborovanje. Na njem se naj prebere uradne objave, Pihler pa naj
spregovori o tem, zakaj je nujno potrebna mobilizacija, da ne bo med
ljudmi vznemirjenja. Javno naj tudi obrazloži svoj odnos do okupa-
torja, ker ljudi čudi, da je kar čez noč spremenil svoje mišljenje. 1.
Za konec jim je Nace še zabičal, da morajo biti pri delu iznajdlji-
vi, samozavestni in odločni. Oblast naj jim ne stopi v glavo, vedno se
morajo zavedati, da so v službi ljudstva. V vsakem odboru si naj poiš-
čejo tudi ustreznega pisanja veščega človeka, ki jim bo pomagal pri
uradovanju. Priložnostno jim bo lahko pomagal in svetoval bivši taj-
nik Mraz, drugače pa bo delal na važnem odseku na okraju, kjer po-
trebujejo sposobnega uradnika, tovariša Mraza pa poznajo in tudi so-
deloval je že prej v OF.
Se nadaljuje
1. Pihler je bil pred ■sodiščem narodne časti oproščen in je še dolga le-
ta vestno opravljal 5Voj pedagoški poklic.
e — IZ NAŠIH KRAJEV
13. junij 1985 TEDNIK
Dober den, s štale na njivo gren, popudne pa domu nazaj in eno
vuro fraj. . . Glih v toti vuri van pismo pišem. Zmontrani sen tak, ke
kumer po pisalnem stroji kleplen. Besede ne grejo iz vust na papir.
Človek pač včosih neje v formi. En vic pa van nioren za uvod no boj
veselo razpoloženje povedati: Pravzaprav je boj uganka no je boj kak
kmečkin delegaton namenjena tistin, ki v mestah živijo: Kak bi od zo-
dje strani spoznali no ločli kravo od bika? Že vidin kak tuhtate no na-
penjate možgone. Pač pa je zadeva čista preprosta. Naj van razložin:
Gledano od zodje strani najlažje ločimo kravo od bika zato, ker ma
krava za eno luknjo više nasajeni rep . . .
Kaj pa na dopuste že mislite? Mene se zdi, ke je v totih stabiliza-
cijskih no inflacijskih cajtih, čim duže več Jugoslovanov, ki si pojejo:
»Ti boš pa doma ostala, si v lavori noge kopala . . .!« Ali pa tisto pe-
smico: »Oh adijo morje jadransko, nekdaj bilo si jugoslovansko, zdaj
si tujci v tvoji vodi riti namočejo, domačini pa v zobje mlake skoče-
jo . . .«
Tudi mija z mojo Miciko sma si že naredla dopustniški načrt:
Enih por dni se boma v Ptujskih toplicah tunkala, da si malo rjovo
forbo utrdima, ki sma si jo že na njivah nabrala, te pa grema na Malto
no v Švico . . Že vidin kak zijate od zavisti no faušije. Spitovlete se
tudi ge sma dnar dobla? Kaj pa vas briga. Šparati je treba. Tudi pre-
voz sma si že rezervirala. Samo še čokama, ke nama nojina hčer Jula
iz Dojčlanda nekšna priporočila pošle. Saj vete, gnešji den pač brez
toga ne gre, devizna priporočila pa so še posebej dragocena. Apartma
boma mela tan v Švici pri tistem žejnem eli Ženevskem jezeri, saj ne
ven, kak se mu praf reče . . .
Ker vidin, da ste že čista zeleni od faušije, van naj le poven po
resnici kak de nojni dopust na Malti no Švici zgledna: duma boma z
malto stalo ometovala no poleg švicala.
Te pa srečno za gnes do drugega tjedna. Lepo vas fse fkuper po-
zdravlja vaš zašvicani Lujz.
Izlet po Kozjanskem
in Dolenjski
štirideset članov turističnega društva PTUJ, turističnih podmlad-
kov in drugih ljubiteljev turističnih ter drugih zanimivosti, je v soboto
obiskalo več krajev na Kozjanskem in Dolenjski. S programom so bili
udeleženci izleta izredno zadovoljni. O zgodovini krajev, o turističnih
in drugih zanimivostih, je udeležence izleta na kratko seznanil Viktor
Makovec, predsednik komisije za izlete pri TD I*tuj. MG
KRAJEVNA SKUPNOST VIDEM
Zaključili sedmo praznovanje
v nedeljo je bila v gasilskem
domu v Tržcu zadnja v vrsti pri-
reditev, ki so jih v krajevni skup-
nosti Videm pripravili ob sed-
mem krajevnem prazniku. Slavi-
jo ga vsako leto 3. junija v spo-
min na dogodke iz časa NOB. S
prireditvami so letos pričeli v ne-
deljo, 2. junija, ko so se srečali
nad 70 let stari krajani. V pone-
deljek in torek sta bila medšol-
ska turnirja v streljanju z zračno
puško in malem nogometu. V če-
trtek so pripravili mladi svoj
glasbeni večer, v petek pa je bilo
meddružinsko tekmovanje v stre-
ljanju z zračno puško za pokal
krajevne skupnosti. V soboto je
bil turnir v malem nogometu in
nastop ljudskih pevcev in plesal-
cev, v nedeljo pa tradicionalni
šahovski turnir ekip z območja
Štajerske. V nedeljo popoldne je
bila slavnostna seja skupščine
krajevne skupnosti, ki so se je
poleg delegatov in ostalih kraja-
nov udeležili še predstavniki
družbenopolitičnega življenja
občine in predstavnika vojašnice
Dušana Kvedra iz Ptuja.
Slavnostni govornik je bil
predsednik sveta v krajevni
skupnosti Videm Franc Kirbiš,
ki je opisal dosedanjo razvojno
pot krajevne skupnosti in opozo-
ril na najpomembnejše bodoče
naloge. Prisotne je v imenu druž-
benopolitičnih organizacij in
skupščine občine Ptuj pozdravil
predsednik občinske konference
SZDL Anton Zoreč, ki je čestital
za dosežene uspehe pri doseda-
njem razvoju krajevne skupnosti
in zaželel mnogo uspehov tudi v
naprej. S slovesnosti je delegaci-
ja ponesla venec k spominskemu
obeležju NOB v Vidmu, podelili
pa so tudi bronasta odličja osvo-
bodilne fronte, ki so jih letos
prejeli Anton Hliš iz Jurovec,
Stanko Skok iz Vidma, Franc
Koderman in Marija Sodeč iz
Pobrežja ter Otilija Kirbiš iz Trž-
ca. Podelili so tudi posebna pri-
znanja krajevne konference
SZDL in samoupravnih organov
krajevne skupnosti in sicer za
pomoč pri delu v krajevni skup-
nosti. Prejemniki so Milan Šeru-
ga. Vojašnica Dušana Kvedra iz
Ptuja in Anica Cafuta. Podelili
so še priznanja in pokale naju-
spešnejšim udeležencem šport-
nih tekmovanj. Za kulturni pro-
gram so poskrbeli člani folklor-
nega društva iz Lancove vasi. V
poznejšem veselem delu priredi-
tve so izvedli še tekmovanje v
luščenju koruze in žaganju drv,
praznovanje pa zaključili, kot je
ob takih priložnostih običaj, s to-
variškim srečanjem.     J. Bračič
S slavnostne seje v gasilskem domu v Tržcu
Prva Muretinska noč
Osnovna organizacija ZSMS
Muretinci pripravlja v Muretin-
cih prvo prireditev in sicer »Mu-
retinsko noč«. Prireditev bo 15.
junija s pričetkom ob 20. uri.
Igrali bodo veseli planšarji, znan
ansambel, še posebej ljubiteljem
domače zabavne glasbe. Zraven
njih bo nastopil še ansambel Vi-
tamin, ki ga znani slovenski glas-
benik Tomaž Domicelj imenuje
štajerska-koroška super skupina.
Kot gost večera bo nastopil zma-
govalec zadnje Vesele jeseni v
Mariboru, ansambel Mladi Upi
iz Trbovelj. V Muretincih se torej
obeta dober glasbeni večer in se-
veda obilo zabave za plesalce in
poslušalce.       Danilo Klajnšek
Modna revija v srednješolskem centru
v petek, 7. junija, je bila v srednješolskem centru MIPOVA mod-
na revija, na kateri so prikazali aktualna poletna oblačila, predvsem
pa oblačila, ki jih je trenutno mogoče kupiti v mipovih prodajalnah.
Manekene je tudi tokrat organizirala Pavla Mavrin iz Maribora, ki je
k sodelovanju povabila že preizkušene manekene ter tiste, ki se mod-
nih korakov šele privajajo.
Obiskovalci, predvsem mladi, so bili z revijo zelo zadovoljni.
Škoda le, da je bila tako kratka. Tudi tokratno revijo so zapolnili ptuj-
ski breakdancerji. Morda je na nekoliko manjši obisk vplivala tudi
ura, revija je bila namreč ob sedemnajsti uri popoldan, delno pa tudi
to, da smo Ptujčani na revije že skoraj pozabili. Zadnjo so v MIP-u
pripravili pred štirimi leti.
S to obliko približevanja mode oziroma oblačil bodo nadaljevali
tudi v jeseni, ko bodo pripravili večjo revijo. Zavedajo se, da bodo s
takim načinom prikazovanja ponudbe v večji meri privabili kupca, ki
je v zadnjem času postal tudi izbirčen, ob tem pa zaradi visokih cen
zahteva tudi kakovostno oblačilo. MG
Polzapornice na železniškem prehodu v Hajdini
Nekaj let nazaj smo bili priče
na železniškem prehodu pri haj-
dinskem pokopališču nesrečam,
v katerih so ljudje izgubljali svo-
ja življenja, katerih ne moremo
nikdar povrniti, za najdražje in
svojce pa so bili to težki udarci.
Iz vasi Draženci proti Hajdini
je prečkanje proge dokaj nevar-
no, kajti vlak iz smeri Kidriče-
vo—Ptuj težko opazimo in še to
zadnji hip, medtem pa je iz smeri
Ptuj —Kidričevo dober pregled
na progo. Seveda pa je za vse ne-
sreče kriv le en faktor — človek,
ki je s svojo nepazljivostjo in ma-
lomarnostjo izzival smrt na tem
delu železniške proge.
Kot lahko vidimo s slike, na
tem delu proge oziroma na pre-
hodu čez železnico že stojijo dro-
govi za signalizacijo, prav tako
pa so že postavili podstavka za
polzapomici. Torej so nekateri
spoznali, kako nevarno je pre-
čkanje proge na tern delu in so
končno sklenili, da nadaljne tra-
gedije preprečijo. ZB
Obisk otroškega pevskega zbora iz Gleinstattna
Mešani mladinski pevski zbor
Srednješolskega centra Dušana
Kvedra iz Ptuja bo v petek, 14. in
soboto 15. junija gostitelj otro-
škega pevskega zbora iz avstrij-
skega mesteca Gleinstatten.
Srečanje obeh zborov v Ptuju
je vrnitev obiska naših pevcem,
ki so junija lani priredili koncert
v Gleinstattnu pred mnogoštevil-
no tamkajšnjo publiko.
Mladi pevci bodo v Ptuj pri-
speli v petek popoldne. Ob 16.
uri bo sprejem pred Srednješol-
skim centrom, nato pa bodo od-
šli na domove svojih gostiteljev.
Ob 19. uri bo koncert gostujoče-
ga zbora v avli centra.
Vse ljubitelje zborovskega pe-
tja vabimo, da pridejo in podpre-
jo naša prizadevanja, kako s to-
vrstnimi srečanji zbližati mlado
generacijo s te in onstran meje.
S. B.
Pevski zbor na lanskem srečanju v Gleinstattnu
BORCI - PROSTOVOUCI ZA SEVERNO MEJO 1918-1919
Kmalu nas spet obiščite
Društvo prostovoljcev borcev za severno mejo
1918—1919 v Ptuju še vedno deluje, čeprav je že
66 let od takrat, ko so po koncu prve svetovne voj-
ne potekali boji za našo severno mejo. V letošnjem
letu je smrt iztrgala iz društva kar tri člane. Umrli
so: Martin Osteršek iz Lovrenca na Dravskem po-
lju, roj. 1894, Martin Golob iz Tibolcev, rojen
1897 in Alojz Kukovec z Mestnega vrha, rojen
1899.
Tako sedaj šteje društvo v ptujski občini le še 16
borcev za severno mejo. Večina od teh je starostno
onemoglih in bolnih.
V sredo, 5. junija, sta predsednik društva AlojZj
Vidmar in tajnik Franc Ris obiskala bolne člane
društva, ki stanujejo v krajih: Zabovci, Nova vas
pri Markovcih, Gorišnica, Mezgovci, Destmik, Že-
tale. Tržeč in Lancova vas. Nekatere člane sta na-
šla zdravstveno v zelo slabem stanju, leta so tu in
tudi zdravniška veda ne more več kaj dosti poma-
gati. Ob obisku sta vsakemu članu izročila simbo-
lično denarno pomoč po 500 dinarjev iz društvene
blagajne.
Vsi člani so bili obiska zelo veseli. Prosili so nas,
da jih spet kmalu obiščemo. Oba vodilna pred-
stavnika društva sta jim obljubila, da bosta to prav
gotovo storila, če bo le mogoče! A. V.
V KS Gorišnica se pripravljajo na
nov samoprispevek
Celotno politično aktivnost so
samoupravni organi in družbe-
nopolitične organizacije KS Go-
rišnica v letošnjih mesecih usme-
rili v priprave za uvedbo krajev-
nega samoprispevka za obdobje
1985—1990. Skupščina krajevne
skupnosti pa je razpis oziroma
sklep o uvedbi samoprispevka že
sprejela. O njem se bodo krajani
odločali v nedeljo, 23. junija.
Na vseh zborih občanov so te-
meljito pregledali dosedanje
uresničevanje referendumskega
programa in ugotovili, da so
kljub velikim stvarem, ki so jih
uresničili, na določenih področ-
jih zatajili. Pozitivno je, da ob
tem ugotavljajo, da brez sredstev
samoprispevka ne bo razvoja po-
sameznih vasi in krajevne skup-
nosti kot celote. Se najmanj so
naredili tam, kjer so pričakovali
sredstva posameznih samouprav-
nih interesnih skupnosti.
Med največje zmage v prete-
klem srednjeročnem obdobju
uvrščajo vodovod v obdravskih
vaseh, železniško postajališče v
Zamušanih, most čez Pesnico v
Zamušanih, modernizacijo veči-
ne vaških cest, dalje vaških —
gasilski dom, regulacijo potoka
Zvirenčina in asfalt v Tibolcih.
Ključna naloga novega srednje-
ročnega obdobja in nove krajev-
nega samoprispevka je vodovod
v vaseh, kjer ga še nimajo. Naj-
večja verjetnost je, da ga bodo
dobili v Moškanjcih, Gorišnici,
Cunkovcih in Zamušanih. Po-
trebne plane s samoupravno ko-
munalno skupnostjo že usklaju-
jejo in vse kaže, da bodo v teh
naseljih vodovod dobili že pri-
hodnje leto.
Se najbolj so krajani nejevolj-
ni, ker še niso porabili rezervira-
nih sredstev za otroški vrtec, ka-
terega investitor naj bi bila kraje-
vna skupnost in v katerem, bi na-
šlo prostor petdeset otrok, ki se
sedaj stiskajo v neustreznih kle-
tnih prostorih osnovne šole.
Kot je dejal Dušan Bezjak, taj-
nik KS, so s pripravami na grad-
njo tako daleč, da bodo z grad-
benimi deli v kratkem pričeli.
Zapleta se le pri Tinančni kon-
strukciji, ki še ni v popolnosti iz-
delana. Vrednost objekta, ki ga
bodo zgradili pri telovadnici os-
novne šole, je okrog 20 milijonov
dinarjev.
V krajevni skupnosti so prepri-
čani, da bodo s fizičnim delom
in drugimi oblikami (prevozi, in-
stalacijami, ki jih bodo sami de-
lali, dalje z zidarskimi in drugimi
deli) predračunsko vrednost mo-
čno znižali. Zavedajo se, da če
ne bo sedaj »zgrabili«, novega
vrtca, v kratkem ne bodo dobili.
MG
f -13-junij 1985
SESTAVKI iN KOMENTARJI - 7
Opozorilo
pridelovalcem koruze!
PoneKod na Štajerskem, v Savinjski dolini, na Kozjanskem, v
^j^olici Slovenskih Konjic in Slovenske Bistrice, se je v začetku junija
pojavila v posevkih koruze švedska mušica. Rastline, ki jih napade ta
Ikodljivec, imajo zvite, zlepljene liste in šopasto razrast.
Škodljivca zatiramo s škropljenjem napadenih posevkov z insek-
ticidom lebaycid v količini 1 do 1,5 litra na hektar. Škropimo takoj,
^0 se pojavijo prvi znaki prisotnosti škodljivca v posevku.
Kmetijski inštitut Slovenije
Letos večje zanimanje
za taborjenje
v minulih letih so bile skozi
počitnice zapolnjene vse zmoglji-
vosti v Biogradu na morju, kar je
kazalo na velik interes otrok in
staršev. Vrzel, ki je nastala z uki-
nitvijo te počitniške kolonije,
preselili bi jo naj na novo lokaci-
jo, je precejšnja. Otroci, oziroma
starši se neradi odločajo za dru-
ge kraje, kljub temu, da je postal
dopust na morju le še želja, ki je
skorajda ne bo mogoče uresniči-
ti. Žalostna je resnica, da bo po-
prečni državljan lahko o morju
le še sanjal — tako kot je o njem
sanjal pred mnogimi, mnogimi
leti. To pa obenem pomeni, da
bo marsikateri otrok videl morje
le v organizirani obliki izleta, ta-
borjenja in podobno, torej v
družbi svojih vrstnikov, pod š -
tori in v lastni oskrbi, vse manj
pa skupaj s starši. Kdo si lahko
ob današnjih življenjskih stro-
ških še privošči deset ali dvanajst
starih milijonov za desetdnevno
bivanje na morju? Le manjšina,
tistim najbolj potrebnim je to
razkošje odvzeto. Z njimi pa tudi
otrokom.
Zato ni nič čudno, če je letos
močnejši pritisk na druge oblike
in možnosti, zlasti taborjenje,
kjer so stroški pravzaprav mini-
malni, za devet dni med sedem
in osem tisoč dinarji. Tako nam
iz Kvedrovega odreda sporočajo,
da bodo letos v Kaštel Starem
organizirali dve izmeni z okrog
110 taborniki iz šol Ivan Spolc-
nak, Franc Osojnik in Srednje-
šolskega centra. Še pred tem pa
si pomagajo z raznimi akcijami
zbiranja papirja in drugih suro-
vin, da si taborjenje še pocenijo.
mš
Vlado Korošec
razstavlja v
srednješolskem
centru
v mladinskem likovnem raz-
stavišču Srednješolskega centra
Dušana Kvedra v Ptuju se to-
krat, pred zaključkom šolskega
leta, predstavlja Vlado KORO-
ŠEC, katerega ime mladim sred-
nješolcem ni neznano, saj ga
dnevno srečujejo na hodnikih
centra.
Vlado je po poklicu geograf,
opravlja pa dela in naloge pomo-
čnika ravnatelja TOZD Srednja
kovinarska, metalurška in kme-
tijska šola Veljka Vlahoviča.
To je že njegova druga pred-
stavitev v Srednješolskem centru
in kot je ob otvoritvi dejal aka-
demski slikar prof. Albin Luga-
rič, je Vlado s požrtvovalno liko-
vno dejavnostjo že vidno napre-
doval. Njegove slike postajajo
oblikovno vse bolj sproščene in
privlačne v izrazu. Smiselno je
izbiral slikarsko motiviko tako
po vsebini, kot obliki, saj njego-
va dela prikazujejo pokrajine, ti-
hožitja, cvetlice, mestne vedute,
vse te motive pa je naslikal zav-
zeto, z veseljem in ljubeznijo.
Naj tudi zaključim z mislijo
prof. Lugariča: »Vladu Korošcu,
ki bo razstavljal do petka, 14. ju-
nija, želimo, da na ovinkasti in
strmi poti likovnega ustvarjanja
še naprej išče, raste in se izpo-
polnjuje, saj slikarska kvaliteta
le takrat pridobiva na umetniški
vrednosti«. A. K.
Motiv z razstave
Nega koruznih
posevkov
Zaradi zelo neugodnih vremenskih razmer letos spomladi se je
setev koruze močno zakasnila, pretežni del setve je bil opravljen dva
do tri tedne kasneje kot običajno. Zakasnitev setve se sedaj odraža v
slabšem razvoju rastlin, zaradi obilnih padavin konec aprila in v maju.,
pa se je zlasti na težkih tleh napravila na površini zemlje skorja, ki
zmanjšuje zračnost tal, hkrati pa povečuje nnezaželeno izhlapevanje
vlage iz tal. Ob prikazanih razmerah je zato še toliko bolj nujno, da ;
opravimo sedaj nekatere agrotehnične ukrepe, ki v normalnih razme-
rah niso toliko pomembni. Ti ukrepi so zlasti prilagoditev gnojenja
oziroma dognojevanja, okopavanje posevkov na težkih tleh ter dopol-
nilno zatiranje plevela.
Ob setvi ali pred setvijo naj bi po ustaljeni agrotehniki njivo po-
gnojili z vso potrebno količino fosfora in kalija, dušika pa naj bi upo-
rabili le do polovice vse potrebne količine, medtem ko naj bi preosta-
lo količino dušika potrosili v obliki dognojevanja, ko koruza doseže
višino okoli pol metra (do kolen). V zvezi z gnojenjem z dušikom se
letos srečujemo z dvema problemoma: prvič, obilne letošnje padavine
so iz zemlje izprale pomembne količine dušika; drugč, prepozno do-
dane količine dušika nneugodno vplivajo na dozorevanje posevkov,
ki bo kasnilo že zaradi zakasnele setve. Vpliv obeh neugodnih poja-
vov na količino in kakovost pridelka koruze bomo zmanjšali s tem, da
bomo posevke dognojili z nekoliko povečano količino dušika (za
10—20 %) in nekoliko raneje (že v fazi 5 do 6 listov, ko bodo rastline
visoke 35 do 40 cm, t. j. v prvi polovici junija. Dognojimo tako, da du-
šično gnojilo ne pade na površino koruznih listov, ker jih ožge.
Koruznih posevkov pri smiselni uporabi herbicidov ni potrebno
okopavati zaradi plevela, pač pa je umestno in koristno, če s plitvim
okopavanjem razbijemo površinsko skorjo na težkih tleh. Če za do-
gnojevanje uporabimo ureo (sečnino), z okopavanjem gnojilo zagre-
bemo v zemljo, s čemer povečamo učinek gnojenja. Okopavamo zelo
plitvo (okoli 5 cm globoko), da ne poškodujemo korenin koruze. Do-
zorevanje koruze pospešimo tudi z zatiranjem slaka in osata, ki ju ne
uničimo s herbicidi, ki jih uporabljamo ob ali po setvi, temveč mora-
mo opraviti posebno škropljenje, ko je koruza visoka 15 do 20 cm (ko
ima 4 liste). Škropimo s pripravkoma deherban A ali herbocid in sicer
1 liter na ha. Kmetijski inštitut Slovenije
Lepa pesem srce razvedri
Vse tri ptujske osnovne šole Tone Žnidarič, 01-
ta Meglic in Franc Osojnik so letos pripravile
oncerte otroških, mlajših mladinskih in mladin-
skih pevskih zborov, s čimer so se tudi pevci in nji-
hovi zborovodje v šolah vključili v praznovanje
40-letnice osvoboditve in evropskega leta glasbe.
Koncerti so bili svojevrstno doživetje za starše in
šolarje, ki so na neposreden način prikazali kaj so
delali skozi vse šolsko leto, svojevrstno doživetje
pa tudi za vse poznavalce otroške zborovske pe-
smi, ki je zadonela sproščeno, zvočno in mpgocno
v trenutkih, ko je opevala obdobje pred štirideseti-
mi leti, o miru in svobodi...
Na Koncertu, ki je bil v petek, 7. junija, v osno-
vni šoli Franc Osojnik sta se predstavila otroški in
mladinski pevski zbor pod vodstvom Ladislava
Pulka — vsak s po desetimi pesmimi. Tudi v tem
kolektivu mladi pevci niso držali križem rok, v tem
šolskem letu so pripravili kar za cel koncert ve-
drih, razigranih, pa tudi ponotranjenih, vznesenih
ter borbenih in še kakšnin pesmi in pesmic.
V prvem delu koncerta je nastopil otroški zbor,
v katerem so bili v glavnem učenci iz četrtih raz-
redov, ki so pridno vadili dvakrat tedensko in tako
razvijali svoje glasbene sposobnosti ter se prilaga-
poglobljeni vsebini tistega o čem so prepevali,
'eli pa so o miru, sreči in svobodi — o tem Kar so
začutili nekje v sebi in ob poslušalcih podoživljali
vsak na svoj — otroški način.
Mladinski pevski zbor, ki je nastopil v drugem
delu koncerta, pa je sestavljen v glavnem z učenci
od petih do osmih razredov, saj zahteva troglasno
petje že več sposobnosti in glasbenega znanja te-
mu primeren pa je že tudi repertoar zbora. Svoj
nastop so končali z ODO RADOSTI s čimer so
počastili evropsko leto glasbe, ki ga je proglasila
organizacija UNESCO. To pa je tudi pesem, ki
skuša vnesti vsem ljudem radost, v kateri bi se
bratsko združilo vse, kar je v svetu ločeno. Za ide-
alno vizijo bodočega človeškega bratstva se bodo
mladi rodovi zavzemali vedno z novimi silami . . .
mš
obcin Ormož m Ptuj     | vu issn 0042-07781
Leto: XXII Ptuj, dne 13/6-1985 Številka: 15
v s E B I NA :
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
119. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu ob
Mariborski cesti
120. Odlok o ugotovitvi, kateri deli urbanističnega programa občine Ptuj
in urbanističnega načrta mesta Ptuja so v nasprotju s srednjeročnim
družbenim planom občine Ptuj za obdobje 1981 — 1985
121. Odlok o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanisti-
čnega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine
Ptuj za obdobje 1981-1985
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
122. Sklep o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zadovo-
ljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v Občinski
zdravstveni skupnosti Ptuj
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
123. Podatki o doseženi rasti sredstev za osebne dohodke in skupno porabo
delavcev v gospodarstvu občine Ptuj v obdobju januar —marec 1985 in
oceno rasti za obdobje januar—junij 1985
119.
Na podlagi 12., 13. in 15. člena Zakona o ur-
banističnem planiranju (Uradni list SRS, št.
16/67, 27/72) v zvezi z 82. členom Zakona o
urejanju naselij in drugih posegov v prostor
(Uradni list SRS, št. 18/84) ter 165. člena Sta-
tuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož
in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine
Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora
krajevnih skupnosti, dne 30. maja 1985, spreje-
la
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidal-
nem načrtu Ob Mariborski cesti
l.člen
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in
dopolnitve zazidalnega načrta Ob Mariborski
cesti (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
7/70), ki jih je izdelal KGP - TOZD Projekta
inženiring Ptuj pod št. 582/84 v mesecu decem-
bru 1984 in opredeljuje na novo območje ob
III. mitreju na površini cca 2 ha.
2. člen
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načr-
ta obsegajo:
- tekstualni del s pravilnikom za izvajanje
zazidalnega načrta ter
- grafični del z arhitektonsko zazidalno si-
tuacijo, geodetsko zazidalno situacijo, karto
urbanističnih pogojev ter zbirno karto komu-
nalnih vodov in naprav.
3. člen
Zazidalni načrt ter njegove spremembe in
dopolnitve so med uradnimi urami stalno na
vpogled občanom, organom in organizacijam
združenega dela pri Komiteju za urbanizem,
gradbene in komunalne zadeve občine Ptuj.
4. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka
opravlja urbanistični inšpektor Uprave za in-
špekcije občin Ormož in Ptuj.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 350-1/81-4
Datum: 30/5-1985
Predsednik
Skupščine občine F*tuj
Franc TETICKOVlC, dipl. sociolog 1. r.
120.
Na podlagi 54. člena Zakona o urejanju pro-
stora (Uradni list SRS, št. 18/84) in 165. člena
Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Or-
mož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina ob-
čine Ptuj na seji Zbora združenega dela in seji
Zbora krajevnih skupnosti, dne 30. maja 1985,
sprejela
ODLOK
o ugotovitvi, kateri deli urbanističnega progra-
ma občine Ptuj in urbanističnega načrta mesta
Ptuja so v nasprotju s srednjeročnim družbenim
planom občine Ptuj za obdobje 1981 — 1985
1. člen
S tem odlokom se ugotavlja, kateri deli urba-
nističnega programa občine Ptuj (Uradni vest-
nik občin Ormož in Ptuj, št. 15/79) in urbani-
stičnega načrta mesta Ptuja (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj št. 15/79 in 19/81) so v
nasprotju s srednjeročnim družbenim planom
občine Ptuj za obdobje 1981 — 1985 ter njegovi-
mi spremembami in dopolnitvami (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12/81 in 5/85)
(v nadaljnjem besedilu: družbeni plan).
2. člen
Urbanistični program občine F*tuj se ne mo-
re izvajati v delih, kjer posega v območja traj-
no varovalnih kmetijskih zemljišč, razvidnih iz
grafičnega dela sprememb in dopolnitev druž-
benega plana občine Ptuj za obdobje
1981 — 1985, prostorske sestavine, ki jih je izde-
lal Geodetski zavod Ljubljana v mesecu de-
cembru 1984 in sprejela Skupščina občine Ptuj
na seji dne 24. decembra 1984.
3. člen
V nasprotju z družbenim planom je določilo
urbanističnega programa, ki nalaga izdelavo
urbanističnega načrta za naselje Podlehnik ter
obvezo izdelave zazidalnih načrtov za naselja
Trnovska vas, Juršinci, Gorišnica, Cirkulane,
Grajena, Desternik, Vitomarci, Polenšak, Dor-
nava, Zavrč, Leskovec, Žetale, Stoperce, Dole-
na. Ptujska gora, Lovrenc, Cirkovce, del Ro-
goznice, del Hajdine ter Videm pri Ptuju. Na-
selje Podlehnik se na novo uredi s prostorski-
mi ureditvenimi pogoji, ostala navedena nase-
lja pa z urbanističnim redom.
4. člen
V urbanističnem načrtu mesta Ptuja se ne
morejo izdelati zazidalni načrti za območja,
označena v karti »način urbanističnega ureja-
nja« z oznakami:
- S 13, S 16, S 17, S 18, S 19 ter del S 3 in S
4,
- I 3 in I 4 ter del I 7 in I 8,
- Z 14 in Z 20 ter deJ Z13, Z 15 in Z 16.
5. člen
Neusklajenost posameznih delov urbanisti-
čnega načrta mesta Ptuja z družbenim planom
občine F*tuj je razvidna iz grafične priloge —
urbanistična dokumentacija po uskladitvi z Za-
konom o varstvu kmetijskih zemljišč, ki jo je
izdelal Geodetski zavod Ljubljana v mesecu
marcu 1985 in je sestavni del tega odloka.
Navedena dokumentacija je na vpogled pri
Občinskem komiteju za urbanizem, ggradbene
in komunalne zadeve občine Ptuj.
6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 350-1/85-2
Datum: 30/5-1985
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Franc TETICKOVlC, dipl. sociolog I. r.
121.
Na podlagi 82. člena Zakona o urejanju na-
selij in drugih posegov v prostor (Uradni list
SRS, št. 18/84) in 165. člena Statuta občine
Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
5/78, 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji
Zbora združenega dela in Zbora krajevnih
skupnosti, dne 30. maja 1985 sprejela
ODLOK
o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnih načrtov
in urbanističnega reda so v nasprotju s srednje-
ročnim družbenim planom občine Ptuj za obdob-
je 1981-1985
1. člen
S tem odlokom se ugotavlja, katere sestavine
- zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v
nasprotju s srednjeročnim družbenim planom
občine Ptuj za obdobje 1981 - 1985 ter njegovi-
mi spremembami in dopolnitvami, ki jih je iz-
delal Geodetski zavod Ljubljana, na kartah v
merilu 1 : 5000 v mesecu decembru 1984 ter
sprejela Skupščina občine Ptuj na seji, dne 24.
decembra 1984 (Uradni vestnik občin Ormož
in Ptuj, št. 12/81 in 5/85).
2. člen
V nasprotju s srednjeročnim družbenim pla-
nom občine Ptuj je del zazidalnega načrta To-
plice, kjer se zmanjša možnost zazidave za
42 ha ter se za to območje izdela sprememba in
dopolnitev zazidalnega načrta.
Zazidalni načrti; ob Selški cesti, Budina —
Brstje, Njiverce, Srbski trg — za gradom, ob-
8 - NAŠI DOPISNIKI
13. junij 1985 -
TEDNIK
STRAN 81 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ §j ,5
močjc od Trstenjakove ulice do Natašine poti,
industrijske cone I. Ptuj, Rabeljčja vas — za-
hod, Rabeljčja vas — vzhod, Kidričevo, Vičava
— zahod. Obrtna cona I se uporabljajo še na-
prej do sprejema sr''dnjcročnega družbenega
plana občine Ptuj z   >bdobje 1986—1990.
Zazidalni načrt I.- perk — Breg se do spre-
jetja dolgoročnega družbenega plana občine
Ptuj izvaja le v delu, kjer ne posega v II. kate-
gorijo kmetijskih zemljišč.
3. člen
V odloku o urbanističnem redu v občini Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 2/71)
se zmanjša možnost zazidave v naselju Apače,
Podvinci, Spuhlja, Zabovci, Domava, Zamuša-
ni, Dcrbetinci, Videm pri Ptuju, Hajdina, Slo-
venja vas, Moškanjci, Gorišnica, Stojnci, Bu-
kovci, Cirkovce, Jablane, Lancova vas, Kungo-
ta, Gerečja vas, Lovrenc na Dravskem polju.
Gradnja objektov na območju Haloz in Slo-
venskih goric je dovoljena na kmetijskih zem-
ljiščih 2. območja, ki so manj pomembna za
kmetijstvo in gozdarstvo, za razvoj turizma in
za ohranitev krajinskih značilnosti, s poudar-
kom na gradnji v obstoječih naseljih in zašel-
4. člen
Nove meje zazidljivosti zazidalnega načrta
Toplice in naselij iz 3. člena tega odloka so raz-
vidne iz sprememb in dopolnitev družbenega
plana občine Ptuj za obdobje 1981 — 1985, ur-
banistična dokumentacija — stanje po uskladi- '
tvi, ki jih je izdelal Geodetski zavod Ljubljana •
v mesecu decembru 1984 ter so sestavni del te-
ga odloka.
5. člen
Zazidalni načrti se še naprej izvajajo po pr-
votno določenih pogojih na podlagi lokacijske
dokumentacije.     ,
6. člen
Na območjih, ki se urejajo z urabnističnim
redom, se za komunalno in rekreacijske objek-
te izdelajo lokacijski načrti.
Gradnja objektov na teh območjih je možna
na po^dlagi lokacijskega in gradbenega dovolje-
nja po pogojih določenih z odlokom o urbani-
stičnem redu, razen določb 4., 5. in 9. člena na-
vedenega odloka.
7. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 350-1/85-2
Datum: 30/5-1985
Predsednik
Skupščine občine Ptuj
Franc TETIČKOVlC, dipl. sociolog 1. r.
122.
Po prvem in tretjem odstavku 18. člena, dru-
gem in zadnjem odstavku 45. člena zakona o
zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št.
1/80 in 45/82), prvem odstavku 8. čl. zakona o
zdravstvenem varstvu tujcev v SR Sloveniji
(Ur. list SRS, št. 28/71), drugem in tretjem od-
stavku 7. člena zakona o zdravstvenem varstvu
tujcev v SFRJ (Ur. list SFRJ št. 2/74 in 5/78)
ter 23. člena samoupravnega sporazuma o te-
meljih plana Občinske zdravstvene skupnosti
Ptuj za obdobje 1981 — 1985 (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj št. 9/81 in 12/84) v zvezi z
zakonom o obračunavanju in plačevanju pri-
spevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na
področju družbenih dejavnosti (Ur. list SRS,
Št. 33/80), je skupščina Občinske zdravstvene
skupnosti Ptuj, na seji dne 30. 5. 1985 sprejela
SKLEP
inovah za obračunavanje in plačevanje pri-
^lievkov za zadovoljevanje skupnih potreb na po-
dročju zdravstvenega varstva v Občinski zdrav-
stveni skupnosti Ptuj
l.člen
Ta sklep v skladu z določbami zakona o
obračunavanju in plačevanju prispevkov za za-
dovoljevanje skupnih potreb na področju druž-
benih dejavnosti (Ur. 1. SRS, št. 33/80) določa
osnove za obračunavanje prispevkov, ki so jih
dolžni plačevati delovni ljudje, za katere se do-
hodek ne ugotavlja, delavci zaposleni pri za-
sebnih delodajalcih, kmetje in drugi občani.
Prispevki so namenjeni za uresničevanje
programa skupnih nalog, ki so jih delavci, dru-
gi delovni ljudje in občani določili s samo-
upravnim sporazumom o temeljih planov Ob-
činske zdravstvene skupnosti Ptuj za obdobje
1981-1985 (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj, št. 9/81 in 12/84).
Skupna prispevna stopnja znaša 11,80 in si-
cer:
a) iz BO D 0,40 %
b) iz dohodka (na osnovi BOD) 11,40 % in
velja od 1.6. 1985 dalje.
2. člen
Za delavce, ki so odsotni z dela (opravičeno
ali neopravičeno) brez pravice do nadomestila
osebnega dohodka po predpisih o delovnih
razmerjih pa so zavarovanci, plačujejo ustrezni
zavezanci prispevek za zdravstveno varstvo iz ,
kosmatega osebnega dohodka po veljavni pri- j
spevni stopnji. j
Osnova za obračunavanje in plačevanje pri-
spevkov je osebni dohodek, izplačan kot akon-
tacija osebnega dohodka za mesec pred mese-  ^
cem, v katerem je nastala odsotnost z dela.
3. člen '
Za zagotovitev pravic delavcev na začasnem
delu ali občasnem delu po pogodbi o delu (če-
trta alinea drugega odst. 220. čl. zakona o de-
lovnih razmerjih Ur. list SRS, št. 24/83), zdru-
žujejo delovni ljudje prispevek za zdravstveno
varstvo iz BOD 0,40 %.
4. člen
Za delavce, ki so v delovnem razmerju z do-
mačo delovno organizacijo in delajo v tujini
(detaširani delavci) in za osebe, ki so v tujini
na strokovnem izpopolnjevanju, pa so ali niso
v delovnem razmerju z domačo organizacijo, je
osnova za plačevanje prispevkov za zdravstve-
no varstvo enaka osnovi za pokojninsko in in-
validsko zavarovanje.
5. člen
Delavci ptujske občine, ki delajo in so
zdravstveno zavarovani v tujini, morajo zago-
toviti svojim družinskim članom zdravstveno
zavarovanje sami, če z njihovim zavarovanjem
v tujini ni zagotovljeno tudi zdravstveno var-
stvo družinskih članov, ki so občani ptujske
občine.
Prav tako morajo zagotoviti zdravstveno za-
varovanje svojim ožjim družinskim članom —
tujcem, ki žive z njimi v ptujski občini tuji dr-
žavljani—študenti, ki pridejo na študij, oziro-
ma izpopolnjevanje na univerzo v Mariboru
sami, če njihovi družinski člani niso zdravstve-
no zavarovani na kakšni drugi podlagi.
Prispevek za zdravstveno varstvo znaša
1.674 din mesečno za posameznega družinske-
ga člana.
6. člen
Tuji državljani — študenti, ki pridejo na štu-
dij oziroma izpopolnjevanje na univerzo v Ma-
riboru, mimo zavoda SR Slovenije za medna-
rodno znanstveno, tehnično, prosvetno in kul-
turno sodelovanje, se morajo zdravstveno za-
varpvati sami.
Prispevek za zdravstveno varstvo znaša
1.674 din mesečno.
7. člen
(1) Kmetje plačujejo in odvajajo prispevek
za zdravstveno varstvo po stopnji 18,41 % od
katastrskega dohodka negozdnih površin in
dohodka iz gozda ter v znesku 5.564 din letno
na zavarovano kmetijsko gospodarstvo.
(2) Za kmečke prevžitkarje, ki nimajo lastno-
sti družinskega člana zavarovanca — kmeta,
uživalce stalnih kmečkih preživnin, uživalce
kmečkih starostnih pokojnin ter člane družin-
ske in gospodinjske skupnosti, lastnika kmetij-
skega zemljišča zavarovanca — delavca, ki se
na zavarovančevem zemljišču ukvarjajo in tudi
nimajo lastnosti družinskega člana zavarovan-
ca, plačujejo lastniki kmetijskega zemljišča,
oziroma organ ali organizacija, ki izplačuje
preživnino — zavezanci prispevek 496,00 di*"
mesečno.
(3) Združeni kmetje, ki dosegajo z združeva-
njem dela in sredstev in drugih virov najmanj.
tolikšen osebni dohodek kot je na podlagi za-
kona določen najnižji osebni dohodek delavca
(zajamčeni osebni dohodek), plačujejo za za-
gotavljanje socialne varnosti v zvezi z zdrav-
stvenim varstvom preko ustreznih organizacij
(zavezancev) tudi prispevek iz kosmatega oseb-
nega dohodka po veljavni prispevni stopnji
3 %.
8. člen
Skupnosti pokojninskega in invalidskega za-
varovanja zunaj SRS plačujejo,, obračunavajo
in odvajajo prispevek za zdravstveno varstvo
upokojencev in invalidov po stopnji 13,55 %
od izplačanih dajatev pokojninskega in inva-
lidskega zavarovanja.
Občani, ki uživajo pravice izključno od tuje-
ga nosilca pokojninskega ali invalidskega za-
varovanja, pa jim zdravstveno varstv6 ni zago-
tovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške
tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja, pla-
čujejo prispevek sami, če ni z ratificiranimi
mednarodnimi sporazumi določeno drugače.
Prispevek znaša 1.674 din mesečno.
9. člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje pri-
spevkov za delovne ljudi, za katere se dohodek
ne ugotavlja (pavšalisti), je enaka osnovi za po-
kojninsko zavarovanje.
10. člen
Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne
storitve in druge storitve (umetniki, arhitekti,
filmski delavci, književniki, izumitelji, novinar-
ji, prevajalci znanstvenih in književnih del,
glasbeniki, tolmači, likovni oblikovalci, grad-
beni inženirji in tehniki, dentisti, fotografi, rej-
niki, nogometaši — neamaterji, športniki, ma-
nekeni in modni delavci, artisti, plesalci, kol- ■
porterji, tiska, športniki — amaterji, ki preje-
majo hranarino, duhovniki) in drugi občani
plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od
osnove, ki je enaka osnovi za pokojninsko za-
varovanje.
11. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po obja-
vi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj,
uporablja pa se od 1. junija 1985 dalje.
Ptuj, 30/5-1985
Predsednik skupščine
MARTIN BERDEN, 1. r.
123.
Izvršni svet skupščine občine Ptuj na osnovi
2. člena Dogovora o nalogah pri uresničevanju
družbene usmeritve razporejanja dohodka in
čistega dohodka v letu 1985 (Uradni list SRS
št. 1/85) objavlja
PODATKE
o doseženi rasti sredstev za osebne dohodke in
skupno porabo delavcev v gospodarstvu občine
Ptuj v obdobju januar—marec 1985 in oceno ra-
sti za obdobje januar—junij 1985
1. Izvršni svet skupščine občine Ptuj ugota-
vja, da je bila rast sredstev za osebne dohodke
in skupno porabo v gospodarstvu občine v ob-
dobju januar—marec 1985 v primerjavi z ena-
kim obdobjem leta 1984 82,2 %.
Rast razporejenih sredstev za osebne dohod-
ke delavcev v gospodarstvu je v obdobju janu-
ar—marec 1985 v primerjavi z enakim obdob-
jem leta 1984 bila 85,3 %.
3. Rast razporejenih sredstev za osebne do-
hodke delavcev v gospodarstvu v obdobju ja-
nuar—marec 1985 v primerjavi z 1/4 razpore-
jenih sredstev v letu 1984 je bila 27,1 %.
4. Izvršni svet ocenjuje, da bo rast sredstev
za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu
občine v obdobju januar—junij 1985 v primer-
javi s 1/2 razporejenih sredstev v letu 1984
okrog 40 %.
PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SO PTUJ
Janko BEZJAK 1. r.
TEDNIK 13. junij 1985
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9
Državno prvenstvo v jadralnem letenju
v Celju je bilo od 29. maja do 9. junija dr-
žavno prvenstvo v jadralnem letenju. Sodelo-
valo je 42 tekmovalcev iz vse Jugoslavije, naj-
več pa je bilo predstivnikov Slovenije. Aero-
Itlub Ptuj so zastopali Milena Cestnik, Igor
IColarič in Polde Ambrožič.
Prizadevnim prirediteljem je ves čas tek-
movanja nagajalo vreme, tako da so izpeljali
le pet tekmovalnih dni.
Naši predstavniki so začeli odlično, saj je
prvega tekmovalnega dne le Igor Kolarič
uspešno obletel zadanih 180 km. Drugega
tekmovalnega dne so Ptujčani preleteli le pol
poti od Celja preko Slovenj Gradca do Mur-
ske Sobote, morali pa bi leteti še preko Ča-
kovca do Celja. Zasedli so 7. —21. mesto.
Tretjega tekmovalnega dne je Ambrožič zase-.
del 8. mesto, četrti in peti dan pa Ptujčanom
nista prinesla uspehe.
V končni razvrstitvi je zmagal Vojko Staro-
vič iz Portoroža pred Ivom Šimencem iz Lesc
in Miodragom Gatolinom iz Novega Sada.
Igor Kolarič je bil odličen sedmi, Polde Am-
brožič 18., Milena Cestnik pa 23.
Med 16 ekipami je bil AK Ptuj četrti za
Lescami, Celjem in Novim Sadom.
Kolarič je na listi za državno reprezentan-
co na 5. mestu, vendar se na rahlo zastarelem
DG-IOO ne more enakovredno kosati z viso-
ko sposobnimi jadralnimi letali DG-300. To
je pokazalo tudi državno prvenstvo v Celju,
saj so kar prva tri mesta zasedli tekmovalci
na DG-300. Ce se bomo še hoteli veseliti
uspehov naših jadralnih pilotov, bomo mora-^
li vložiti tudi kak dinar /a posodobitev oziro-
ma obogatitev flote jadralnih letal.
Milena Cestnik se bo udeležila evropskega
prvenstva v jadralnem letenju za ženske, ki
bo v Subotici od 28. junija do 13. julija.
Rezultati: I. Vojko Starovič, OLC Portorož
DG-300, 2960 točk; 2. Ivo Šimenc, ALC Les-
ce-Bled I)G-300, 2940 točk; 3. Miodrag Ga-
tolin, AK Novi Sad, DG-300, 2787 točk; 4.
Boštjan Pristavec, ALC Lesce-Bled. DG-IOO.
2763 točk; Janez Poglajen, AK Celje, Libelle-
club, 2727 točk; Franc Peperko, AK Celje,
DG-IOI, 2663 točk; 7. Igor Kolarič, AK Ptuj,
GD-100, 2660 točk; 18. Polde Ambrožič, AK
Ptuj, Jantar-standard, 2114 točk; 23. Milena
Cestnik, A K Ptuj, DG-IOO, 2015 točk.
M. Samec
Prizadevanja za nove člane
Plavalni klub Ptujske toplice je eden najmlajših športnih kolekti-
vov v ptujski občini, ustanovljen je bil leta 1979. Ustanovili so ga
amaterski delavci, ker takrat še nobeden ni poznal treniranja plava-
nja. Kijub temu so v takratnem obdobju dosegli zavidljive rezultate.
Kot je povedal Ljubo Gajzer, predsednik kluba, je sedaj prva na-
loga kluba pridobiti čim več novih članov. Želijo, da bi jih bilo med
100 in 120. Z redno vadbo bi lahko iz te množice pridobili pravo ka-
kovost, s tem pa bi se ponovno približali rezultatom, ki so jih nekoč
že dosegali.
Veliko so doslej naredili pri premagovanju plavalne nepismeno-
sti in sicer s plavalnimi tečaji za 3. in 4. razrede osnovnih šol, za vrtce,
srednje šole, starejše in posebej za brigadirje. Na tej osnovi bodo za-
gotavljali tudi plavalce, ki jih bodo pozneje usmerjali v vrhunsko pla-
vanje.
Ljubo Gajzer je tudi povedal, da je po podatkih iz preteklega le-
ta bila plavalna nepismenost v ptujski občini — 75 odstotna. Zato so
se v klubu odloči, da bodo čim več občanov naučili plavati. Predvsem
bi želeli pridobiti starejše občane. Zanje bodo organizirali tečaje ob
večernih urah.
Precej si v klubu prizadevajo za usposobljene strokovne kadre.
Trenutno imajo štiri diplomirane trenerje plavanja, ki lahko trenirajo
v vseh krajih Jugoslavije — so priznani trenerji — vaditelji plavanja.
Organizirali so tudi tečaj za vaditelje plavanja in tečaj za reševalce iz
vode.
Program za letos obsega: program dela plavalnih tečajev, tekmo-
valni del in organizacijo tekmovanj. Sredstva, ki jih dobijo za izvedbo
programa niso tako visoka, da bi lahko izpolnili plan. Zato v program
vključujejo nove akcije, s pomočjo katerih bodo prišli do potrebnih
finančnih sredstev. Pri tem mislijo tudi na zabavnošportno prireditev
— plavalni ples s srečelovom in drugo. MG
Telovadni nastop
v Bukovcih
TVD Partizan Markovci bo v nedeljo, 16. junija, v Bukovcih iz-
vedlo velik telovadni nastop v počastitev 40-letnice osvoboditve. S
tem nastopom bodo tudi odprli in dokončno predali namenu novo
nogometno igrišče. TVD Partizan Markovci skrbi poleg redne telo-
vadne dejavnosti tudi za športne objekte na območju svoje krajevne
skupnosti. Tako imajo na svojem območju kar štiri nogometna igrišča
ter dve rokometni.
Nastop bo obsegal prek 15 točk, v njem pa bodo zraven domače-
ga Partizana sodelovali še osnovna šola Bratov Štrafela Markovci,
folklorna skupina »Anton Štrafela« ter Partizan Slovenj Gradec in
Partizan Ptuj. Markovski telovadci so se namreč lani pobratili s Slo-
venjegradčani, s katerimi imajo dobre prijateljske in športne stike.
Telovadno društvo Partizan Markovci je že predlani slavilo
50-letnico delovanja na področju telesne vzgoje in bo tako v nedeljo
po dolgem času tradicionalni telovadni nastop izven naselja Markov-
ci in to v Bukovcih. S tem se daje priznanje vaščanom, ki so vložili ve-
liko truda in prostovoljnega dela za ureditev športne površine v do-
mači vasi. Gosta prireditve bosta tudi bivša olimpijca Leon Stukelj in
Miro Cerar.
OP
Proletarec-Aluminij
3:1 (1:1)
Zagorje- igrišče Proletarca, gledalcev 200, sodnik Drobnjak iz
Ljubljane.
Aluminij: Klajnšek, Steiner, Zupanič, Panikvar, Jauševec, Frak
(Bek), Franc Žitnik, Silvo Žitnik, Koren, Glažar (Strel).
V tej tekmi kot da nogometaši Aluminija niso smeli zmagati. Za-
četek tekme sicer ni pokazal tega, vendar pa so pristranski sodniki ze-
lo pomagali slabi ekipi Proletarca, nekaj pa so si krivi tudi igralci
Aluminija sami, ki so zares zapravili številne priložnosti. Domačini so
povedli že na začetku srečanja, po napaki obrambi Aluminija. Kidri-
čani so stisnili domačine na njihovo polovico. Ustvarili so si veliko
priložnosti, zadetek pa je po lepem predložku Steinerja dosegel Silvo
Žitnik. S tem rezultatom se je odšlo na odmor.
V drugem polčasu so nogometaši Aluminija šli na vse. Napadalci
Aluminija so si ustvarili veliko priložnosti. Nekaj jih je sodnik zausta-
vil zaradi prevelike nevarnosti za gol domačinov. Sodnik seje izkazal
tudi takrat, ko bi vsaj enkrat lahko pokazal na najstrožjo kazen, po
grobih prekrških nad srednjim napadalcem Bekom. Nato so domači-
ni povedli iz nedovoljene pozicije. Gostje so dobili občutek, kot da se
želi pomagati nekomu tretjemu in šele nato Proletarcu. Tako so nogo-
metaši Aluminija končali tekmovanje v Območni slovenski ligi na
drugem mestu, vendar pa še vedno obstaja vsaj majhen del možnosti
za napredovanje. Kajti na Nogometni zvezi Slovenije so enostavno
skrili pritožbo Ojstrice proti Elkroju, na registracijo Mišetiča. In če bi
se to ugodno rešilo, potem bi bil Aluminij prvak pred favoriziranimi
Mozirčani, saj v njihovih vrstah ni bil sporen samo Mišetič, ampak še
marsikaj drugega. Od sodnikov, do sumljivih rezultatov, do prosto-
voljne predaje točk ter na koncu koncev do favoriziranja s strani NZ
Slovenije. To pomeni, da se je tudi v slovenskem nogometu začelo de-
lati tako kot na »jugu« ter da s selekcijskim procesom nismo uspeli
narediti nič drugega, kot si spodrezati tla pod nogami, torej bazo, in
spraviti Olimpijo in Maribor iz zveznega ranga tekmovanja. Iz golega
znanstvenega stališča.
Proletarec : Aluminij 0:1
Pomlajena ekipa Aluminija je brez težav ugnala domačine z za-
detkom Klajnška. Vsi mladinci Aluminija so igrali zelo dobro, zlasti
pa disciplinirano, saj niso odgovarjali na provokacije domačih sovrst-
nikov.
- Danilo Klajnšek
Regata za republiški pokal
Člani brodarskega društva Ranča so v nedeljo na ptujskem jeze-
ru kljub slabemu vremenu odlično izpeljali regato za republiško po-
kalno prvenstvo v jadranju na deski. Nastopilo je 15 tekmovalcev v
dveh kategorijah. V lahki kategoriji je zmagal Igor Dernovšek iz Lju-
bljane, domačin Igor Soline pa je bil peti. V težji kategoriji so imeli
največ uspeha tekmovalci mariborskega Sidra, domačina Mito Kovač
in Zoran Krajnc pa sta osvojila četno oziroma peto mesto. Nagrado
Ptuja kot najboljši tekmovalec je prejel Ljubljančan Igor Dernovšek.
Iz brodarskega društva Ranča so nam tudi sporočili, da bodo ob kon-
cu tega meseca izvedli tečaj za začetnike ^jadranju na deski. Prijave
že sprejemajo. 1. k.
Drava v prvi republiški ligi, Ormož odvisen od Šoštanja
s prvenstvom so končali tudi v
republiških rokometnih ligah.
Člani Ormoža so izgubili v Kozi-
ni in bo o njihovem obstanku v
prvi republiški ligi odločalo kva-
lifikacijsko srečanje za vstop v
drugo zvezno ligo med Šošta-
njem in Varteksom. Ce Šoštanju
ne uspe, potem se bo Ormož pre-
selil v vzhodno skupino druge re-
publiške lige.
Člani Drave so v soboto po-
poldan zaman čakali ekipo iz
Gornje Radgone, saj gostje na
srečanje niso prispeli. Velika Ne-
delja pa je v petek doživela prvi
poraz v spomladanskem delu pr-
venstva. V Slovenj Gradcu so iz-
gubili s prvaki lige z devetimi za-
detki razlike.
V petek je prispela tudi urad-
na potrditev, da so članice Drave
novi član prve republiške lige.
To je velik uspeh mlade ekipe, ki
je v poprečju stara manj kot 18
let.
Mladinci so kljub porazu v
Bakovcih, 7:10, prvaki svoje sku-
pine in so se uvrstili med šest
najboljših ekip v Sloveniji.
Pionirke Drave pa so četrte v
Sloveniji. To so dosegle v sobot-
nem republiškem finalu v Lju-
bljani. V svoji predtekmovalni
skupini so bile druge za Olimpi-
jo, v srečanju za tretje mesto pa
so izgubile s Preddvorom. Pokal
za najboljšo strelko je osvojila
članica Drave Alenka Juršič.
1. k.
Šešerkova tretja v Mariboru
v Maribocu je bilo tradicionalno atletsko tekmovanje oziroma
miting za Zorkov memorial, na katerem je nastopilo 250 atletov in at-
letinj iz petih držav. Članica atletskega kluba Ptuj Marija Šešerko je v
skoku v daljavo osvojila tretje mesto, preskočila pa 574 centimetrov.
A MEDOBČINSKA NOGOMETNA LIGA
Središče v kvalifikacijah za območno ligo
Rezultati zadnjega, 22. kola; Markovci —Dornava 2:1; Sp. Pol-
skava-Zg. Polskava 3:1; Gerečja vas-Hajdina 0:0; Boč-Pragersko
2:4; Skorba —Slovenja vas 2:1 in Tržeč —Središče 0:2.
Igralci Središča so včeraj že odigrali prvo kvalifikacijsko tekmo
<a \si,)n \ \/hodno območno ligo. Njihov nasprotnik je bila Litija.
' 6     J t Branko Kirbiš
Nočni turnir v malem nogometu
Nogometni klub Hajdina organizira v petek, 21. in v soboto, 22.
junija, tradicionalni nočni turnir v malem nogometu s pričetkom ob
18. uri na nogometnem igrišču Sp. Hajdina. Ekipe se lahko prijavijo
eno uro pred pričetkom.
Prve tri ekipe, najboljši igralec in strelec prejmejo lepe nagrade
in pokale. Vabljeni so vsi klubi in ljubitelji nogometa.
Drava—Pobrežje
1:0 (1:0)
Drava se je v nedeljo reševala doma proti Pobrežju. Imela je pre-
cej sreče in zmagala z I ;0, z zadetkom Artenjaka v d.;veti minuti.
Gostje so imeli več čistih priložnosti, vendar tokrat odličnega vratarja
Majcenoviča niso uspeli premagati. Ptujčani so z borbeno igro prišli
do točk, ki sta jih rešili takojšnjega izpada. Tako kot na vrhu lestvice
tudi pri dnu še ni vse končano. Drava je trenutno predzadnja in bo
morala v kvalifikacije s prvaki medobčinskih lig. Vse pa bo odvisno
od razpleta v prvi republiški ligi, v kateri bo v nedeljo zadnje kolo.
Prijatelji nogometa pričakujejo, da bo Dravi le uspelo in da bo še na-
prej član vzhodne območne lige.
' Drava; Majcenovič, Potočnik, Kmetec, Ljubeč, Kralj (Malek),
Korošec, Strelec (Kodrič), Glažar, Artenjak, Hvaleč, Rimek.
Tekma mladincev Drava —Pobrežje je bila prekinjena pri rezul-
tatu 3:1 za domače, potem ko je sodnik izključil tri igralce gostujoče
ekipe.
L k.
Odprto prvenstvo Ptuja
Člani teniškega kluba l*luj so v petek, soboto in ncdelio na igri-
ščih v Ptujskih toplicah izvedli odprto prvensuo Ptuia /a mlajše vete-
rane. Nastopilo je 34 tekmovalcev in tekmovalk iz enajstih klubov.
Med moškimi je zmagal Janez Mulej i/ Kranja pred Gajičem iz Lju-
bljane in Porom iz Novega mesta. Med dvojicami sta bila najboljša
Mulej in Por pred Ritzom in Gajičem ter dvojicama Albeneže Saga-
din in Horvat Tonejc. Pri ženskah je zmagala Celjanka Nada Vučer,
Nada Stalcer je bila tretja, Liljana Markolin pa četrta. I. k
EMONA KMETUSKI KOMBINAT PTUJ
TOZD GOSTINSTVO »HALOŠKI BISER« PTUJ
BIFE VIDEM PRI PTUJU
vabi na
zabavno glasbeno prireditev »Vidovska Nedelja«, 16. juni-
ja 1985 ob 16. uri. Igral bo Mariborski kvintet s pevcem
Rudijem Trojnerjem.
Komisija za delovna razmerja DO Mercator Izbira Panoni-
ja, n. sub. o., Ptuj TOZD Zaičita n. sub. o. Kidričevo obja-
vlja
oglas
za opravljanje del in nalog:
1. Finomehanska in ostala vzdrževalna dela — 1 izvajalec za
nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pogoj; poklicna šola — smer mehanik šivalnih strojev ali finomeha-
nik ter dve leti delovnih izkušenj — poskusno delo je 3 mesece.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni
od dneva objave v TOZD Zaščita Kidričevo — komisiji za delovna
razmerja.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po objavi.
TOVARNA AVIOMOailSKE
OPRQ4E m SERVISU r.e.
-AGIS PTUJ« r. o.
Tovarna avtomobilske opreme in servisi,
Rajšpova ulica 16
Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke TOZD AVTOO-
PREMA vabi k sodelovanju kandidate za prosta dela oz. naloge
OSTRENJE MANJ ZAHTEVNEJŠIH ORODIJ - 1 izvajalec
Pogoji;
— poklicna šola — ostrilec
— 2 leti delovnih izkušenj
Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke DELOVNE SKUP-
NOSTI SKUPNIH SLUŽB vabi k sodelovanju kandidate za prosta
dela oz. neUoge
ANALITIČNA OBDELAVA PODATKOV
Po9oi:
— viija iola — organizacijske smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
Kandidati naj k prijavi priložijo dokazila o strokovni izo-
brazbi in opis dosedanjih delovnih izkušenj.
Prilave sprejema kadrovska služba DO »AGIS« PTUJ, r. o.,
Rajšpova ulica 16. Rok za prijave je 8 dni po objavi.
Kandi<lati bodo o izbiri pisno obveščeni v 30 dneh po odlo-
čitvi pristojnih samoupravnih organov.
Komunala, gradbeništvo in promet n. sol. o.
TOZD VISOKE GRADNJE »DRAVA«
Ptuj, Osojnikova 9
DELAVSKI SVET
TOZD VISOKE GRADNJE »DRAVA« Ptuj
po določilih 207. in 208. člena
Statuta TOZD
PONOVNO RAZPISUJE OPRAVILA IN NALOGE
1. VODJA TEMELJNE ORGANIZACIJE VISOKE GRADNJE
»DRAVA« PTUJ
Za individualnega pKJSlovodnega organa (vodja TOZD) temeljne or-
ganizacije je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje poleg z zako-
nom določenih pogojev še naslednje pogoje:
a) da ima visoko izobrazbo gradbene, ekonomske ali družboslovne
smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri delih s posebnimi poo-
blastili in odgovornostmi v gradbeništvu ali
b) da ima višjo šolsko izobrazbo gradbene, ekonomske ali družbo-
stovne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj pri delih s posebnimi
pooblastili in odgovornostmi v gradbeništvu ter
c) da izpolnuje pogoje kadrovanja za opravljanje najodgovornejših
nalog in funkcij, določenih v družbenem dogovoru o uresničevanju
kadrovske politike v občini Ruj.
2. VODJA GRADBENE OPERATIVE TEMEUNE
ORGANIZACUE VISOKE GRADNJE »DRAVA« PTUJ
Za vodjo gradbene operative je lahko imenovan kandidat, ki izpol-
njuje poleg pogojev določenih v 38. členu Družbenega dogovora o
uresničevanju kadrovske fx)litike v občini Ptuj, še naslednje pogo-
je:
a) da ima višjo strokovno izobrazbo gradbene smeri in najmanj 5
let delovnih izkušenj na področju gradbene operative
b) da ima opravljen strokovni izpit in pooblastila za organiziranje,
vodenje in nadzor nad opravljanjem gradbenih del
Izbrana kand*-»ata pod št. 1 in 2 bosta imenovana za dobo 4 let
Kandidat) .norajo k prijavi predložiti dokazila o izpolnjevanju pogo-
jev in k~ ^k opis dosedanjega strokovnega in družbenopolitičnega
Prijave pošljite v 15 dneh od objave razpisa na naslov: KGP Ptuj,
Osojnikova 1. za razpisno komisijo TOZD V G »Drava«.
O izbiri bomo kandidate pisno obvestili v 30 dneh po končanem
ztMranki pqav. ^
10 - ZA RAZVEDRILO
13. junij 1
^ TEDNIK
f EDNIK 13. junij 1985
OGLASI IN OBJAVE - 11
MANJ SKRBI ZARADI PREMOGA
Oskrba s premogom minula le-
ta v ptujski občini ni dobra, vsaj
ne tako dobra, da bi potrošniki
mimo čakali na svoj del tega ku-
riva. Pomanjkanje pa povzroča
nemir med ljudmi, vrste pred pi-
samami kjer vpisujejo naročnike
in še kaj drugega.
Pred nekaj leti so nas večkrat
poklicali iz temeljne organizacije
Trgovina Les Ptuj in prosili naj
obvestimo potrošnike, da imajo
na zalogi večje količine premoga
in da si ga naj nabavijo že med
letom. Velikanski kupi premoga
na njihovem dvorišču niso bile
nobena posebnost. Kar čez noč
pa se je vse spremenilo. Sedaj so
potrošniki tisti, ki prosijo in išče-
jo poznanstva ter si poskušajo na
ta način zagotoviti toploto v svo-
jih stanovanjih.
Zakaj je tako ni potrebno de-
lati študij in voditi strokovnih
razprav. Nafta je postala predra-
ga in mnoga gospodinjstva ter
del gospodarstva se je preusme-
rilo na kurjenje s premogom. Iz-
kop premoga je ostal v glavnem
enak, poraba pa mnogo večja.
Zaradi zastarelih naprav se v
premogovnikih še mnogokrat kaj
zatakne, pomanjkanje premoga
na tržišču je tako še večje.
V evidenčne knjige ptujskega
»Lesa« so že februarja letos vpi-
sali naročnike, za katere so po
takratnih pogodbah in dogovo-
rih s premogovniki upali, da jim
bodo lahko zagotovili premog.
Mnogi občani tako tudi upanja,
da so vsaj vpisani v seznam, niso
imeli. §e vedno nismo pozabili
hude zime in tako je nestrpnost
med ljudmi razumljiva. Na srečo
sedaj vendarle kaže, da ne bo ta-
ko hudo kot je kazalo. Predstav-
niki temeljne organizacije Trgo-
vina Les in predsednik občinske-
ga izvršnega sveta so bili pred
kratkim v velenjskem premogov-
niku in se tam dogovorili, da bo-
do prispele v juniju večje količi-
ne premoga na ptujsko železni-
ško postajo. Tako je v minulih
dneh prišlo v gospodinjstva ši-
r6m občine večje število dopis-
nic s pozivom za plačilo akonta-
cije.
Premogovniku je bilo na-
mreč potrebno do .10. junija na-
kazati avans v višini 40 milijonov
dinarjev in tako zagotoviti dogo-
vorjenih 10 tisoč ton premoga. S
to pošiljko bodo v glavnem iz-
polnili želje doslej vpisanim na-
ročnikom, tako bodo naslednji
mesec vpisovali nove.
Precej slabše pa kaže z doba-
vami rjavega premoga predvsem
iz bosanskih premogovnikov.
Tam gre za odprte kope, kjer v
ostri zimi delo ni bilo mogoče.
Zaostajajo pa tudi z deli pri mo-
dernizaciji opreme. Tako bodo
kljub sovlaganju v posodobitev
teh premogovnikov za letos do-
govorjene količine prepolovlje-
ne. Dobave tega premoga priča-
kujejo šele v jesenskih mesecih.
Tudi oskrba z drvmi ni obeta-
vna. Edino, na kar računajo v
Lesu, so dobave ptujske temeljne
organizacije gozdnega gospodar-
stva. Dobave iz sosednje Hrvat-
ske so povsem izpadle zaradi no-
vega zakona, ki prepoveduje
kmetijskim zadmgam odkup le-
sa.
Takšna je trenutna situacija in
nanjo bistveno vsaj v tem trenut-
ku ni mogoče vplivati. Nekaj
lahko sicer storimo z racionalno
potrošnjo kuriva. Ostaja tudi
upanje, da bo zima letos milejša
ter poraba premoga in drv manj-
ša. Dolgoročno pa bi naj izbolj-
šali oskrbo s premogom tudi s
pomočjo sredstev, ki jih kupci
premoga združujejo za razširitev
in posodobitev zmogljivosti pre-
mogovnikov. Glasno razmišljajo
še o odprtju novih premogovni-
kov, tudi v naši neposredni bliži-
ni .....
J. BračiČ
Da bi bilo takih prizorov na tovorni železniški postaji v Ptuju čim več!
___________.....______________ .......lfll»i.]VLJQziiiec
šE NEKAJ O AKCIJI OČISTIMO IN OLEPŠAJMO SVOJ KRAJ
Nedoslednost pri obveščanju
Majske in junijske aktivnosti pri čiščenju
okolja, ki so letos potekale v organizaciji te-
meljne organizacije Komunalni servisi in tu-
rističnega društva Ptuj, so ponovno pokazale,
da je pri takih in podobnih aktivnostih nujno
spodbuditi interes občanov. O letošnjih akci-
jah smo krajane in druge premalo obveščali.
Čeprav na drugi strani predstavniki temeljne
organizacije Komunalni servisi trdijo, da je
bil letošnji odziv krajanov večji kot prejšnja
leta. Zdaleč najbolj pridni so bili učenci ptuj-
skih osnovnih šol, ki so skupaj z učitelji 4. in,
5. junija čistili skupne površine. Sodelovalo
je 1350 učencev.
V izvenmestnih krajevnih skupnostih so se
prav tako različno trudili. Po prvi oceni naj-
bolj v Cirkovcah, Trnovski vasi, Vidmu in
Kidričevem.
Predstavniki ptujskih osnovnih šol in
skupnih služb krajevnih skupnosti mesta Ptu-
ja, ki so se v ponedeljek sestali s člani komisi-
je za ureditev okolja pri TD Ptuj, so predla-
gali, da bi v bodoče akcije izvajali prej in po
možnosti večkrat na leto. Pripravljeni so po-,
magati tudi pri obveščanju krajanov, saj bo-
mo samo s skupnimi močmj »obvarovali«
okolje pred vse pogostejšim onesnaževanjem.
Mladi bodo sicer še sodelovali, vendar bodo-
čih akcij ne moremo graditi predvsem na
mladih. Otroci namreč niso dolžni čistiti ti-
stega, kar starejši onesnažujejo. Več bo torej
potrebno dati na vzgojo in odnos do okolja.-
Posebej so opozorili na problem čistoče v
samem mestu, ki ni na zavidljivi ravni, kriti-
čno je ob sobotah in nedeljah, ko naši čistilci
ne delajo; obiskovalcev pa je ravno ob teh
dneh največ. MG,
Praznik KS Tomaž
v krajevni skupnosti Tomaž so pričeli s prireditvami ob krajev-
nem prazniku že preteklo soboto in nedeljo, v tem tednu pa so se pri
Tomažu zbrali likovniki. Dela, ki nastajajo v tem času, bodo prikazali
občinstvu na razstavi v spomin učiteljici Elviri Karapandžič, odprli
pa jo bodo jutri. Osrednja slovesnost bo na sam praznik, 15. junija,
ko se bodo sestali delegati družbenopolitičnih organizacij in skupšči-
ne krajevne skupnosti na slavnostni seji, kjer bodo podelili tudi pri-
znanja Osvobodilne fronte.
Osrednja naloga, ki jo želijo krajani uresničiti pa je, zbrati dovolj
denarja za komunalno ureditev zemljišča, kjer naj bi zgradili obrat
Tonose. V njem bo našlo zaposlitev okrog 150 krajanov. N. D.
Spomladi začetek gradnje prizidka
Za srednješolskim centrom in
podružnično osnovno šolo pri
Lovrencu na Dravskem polju bo
največja investicija v šolski pro-
stor — gradnja prizidka pri os-
novni šoli Ivan Spolenak. Z njim
bi pridobili štiri nove učilnice,
telovadnico in jedilnico, vzpo-
redno pa preuredili še šolsko ku-
hinjo. Gradbeni odbor je bil ime-
novan že pred dvema letoma in
se je doslej že osemkrat sestal.
Nekatera pripravljalna dela za
gradnjo so že opravljena, trenut-
no pa iščejo projektante. Kot ka-
že bo do konca tega meseca inve-
sticijski program nared, predvi-
deni začetek gradnje pa spomla-
di prihodnje leto. Sedanji izraču-
ni kažejo, da bi gradnja veljala
okrog 18 milijard starih dinarjev,
gotovo pa bodo dela še dražja.
Na območju šolskega okoliša
so zajete tri krajevne skupnosti
Ivan Spolenak, Turnišče in del
Hajdine, kar pomeni, da bi mo-
rale te tri krajevne skupnosti tudi
finančno sodelovati pri gradnji
prizidka. Kot kaže pa predvide-
nih 10 odstotkov ne bo moč
zbrati, čeprav imajo v nasled-
njem obdobju te krajevne skup-
nosti svoj delež že v načrtih sa-
moprispevkov, mš
Avtomobilistl — pozor!
Na naših cestah bo manj prometnih nesreč, če bodo vaša vozila
tehnično brezhibna. Da bi to dosegli, je potrebno avtomobile redno
vzdrževati in vse pomanjkljivosti sproti odpravljati. Avto moto zveza
Slovenije je ena od organizacij, ki poskuša po svojih najboljših mo-
čeh prispevati svoj delež k varnosti vseh udeležencev v prometu. Zato
organizira brezplačne tehnične preglede vozil, skupaj z avto moto
društvi. Za voznike oziroma lastnike osebnih avtomobilov iz ptujske
občine bo preventivni pregled vozil v četrtek, 20. junija, med 11. in 18.
uro v prostorih Avto moto društva Ptuj, Cvetkov trg 4.
Organizatorja brezplačnih preventivnih pregledov vozil vabita
vse voznike, tudi tiste, ki niso člani Avto moto zveze Slovenije. N. D.
Povabilo na Ribiško noč
Ribiška družina Ptuj pripra-
vlja v počastitev 35-letnice uspeš-
nega delovanja prvo ribiško noč.
Ta bo v soboto, 15. junija, s pri-
četkom ob 18. uri pred stadio-
nom Drava Ptuj. Poskrbeli bodo
za ribje specialitete iz sladkovod-
nih rib, razen tega pa pripravlja-
jo velik ribo —srečolov, na kate-
rem bodo poleg živih rib pripra-
vili še več drugih velikih ali
manjših dobitkov. Za prijetno
razpoloženje bo skrbel ptujski
instrumentalni ansambel in kar
je najvažnejše VSTOPNINE NI
- VABLJENI!
V nedeljo referendum
Na območju krajevne skupnosti Juršinci bodo to nedeljo glaso-
vali za uvedbo krajevnega samoprispevka, s čimer si bodo zagotovili
najnujnejša sredstva, kijih potrebujejo do leta 1990. Sicer pa je bil sa-
moprispevek že v dosedanjih petnajstih letih tisti vir denarja, brez ka-
terega tudi napredka kraja ne bi bilo. V minulem petletju so zbrali od
milijon do dva letno, letos pa predvidevajo, da bo denarja iz tega vira
okrog 3 milijone 800 tisoč dinarjev, v naslednjih letih pa odvisno od
osebnih dohodkov in izračunanega katastrskega dohodka.
V programu so predvsem krajevne ceste, ki so še velik problem in
takorekoč v sleherni krajevni skupnosti prednostna naloga.Poleg tega
pa še gradnja transformatorskih postaj in telefonskega omrežja', vodo-
voda in podobno.
Vsega seveda ne bo moč urediti s samoprispevkom, zato v KS
Juršinci tudi letos računajo na tisto staro pravilo »dinar na dinar«, ki
ga bodo zagotovili z dodatnimi pogodbami ter iz drugih, tudi družbe-
nih virov.
Na dveh zborih občanov je bil zelo dober odziv, prisotno pa dej-
stvo, da brez uvedbe krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti
ne bo razvoja.
V nedeljo bodo o samoprispevku odločali na sedmih glasovalnih
mestih. Pravijo, da je bila tokratna informacija dobra in da so v sle-
hernem gospodinjstvu dobili vabilo za glasovanje. Seveda pa tudi to-
krat računaio na zavest ljudi in v glavnem »ZA« novi krajevni samo-
prispevek, mš
ČRNA KRONIKA
V tednu od 3. do vključno 11. junija so miličniki postaje milice Ptuj
in oddelkov posredovali le v treh prometnih nesrečah in pri tem zabeležili
dve hujši telesni poškodbi in eno lažjo. Vzroki nesreč so bili neprimerna
hitrost in izsiljevanje prednosti. Materialna škoda na vozilih je tokrat ne-
znatna.
IZSILILA PREDNOST
V petek, 7. junija, ob 15. uri se
je zgodila hujša prometna nesre-
ča na regionalni cesti v Leskov-
cu. Amalija Cafuta iz Leskovca
je s kolesom peljala iz dvorišča
osnovne šole. Pri tem je zaprla
pot vozniku osebnega avtomobi-
la Josipu Sprenu iz Ivanca. Kole-
sarka je dobila hude poškodbe.
PADEL ZARADI PSA
Do hujše prometne nesreče je
prišlo na nenavaden način v ne-
deljo, 2. junija, ob 21.20 v nase-
lju Zabovci. Vozniku kolesa z
motorjem Janezu Plohlu iz Spuh-
Ije 49 je nenadoma skočil na ce-
sto pes, zaradi česar je padel in
se hudo poškodoval.
-OM
MOST V VIDMU
Iskanje najugodnejšega
izvajalca
Mesec in pol je preteklo od 25. aprila in dogodkov na mostu če?
Dravinjo v Vidmu pri Ptuju. Nezadovoljstvo avtobusnih potnikov sta
pogojevala pravzaprav dva dotrajana mostova, prvi povsem neprevo.
zen v Leskovcu in drugi delno prevozen v Vidmu. Na sestanku, ki jg
bil tega dne med predstavniki prizadetih krajevnih skupnosti, skup.
ščine občine Ptuj, družbenopolitičnih organizacij, skupnosti za ceste
in cestnega podjetja, so sprejeli konkretne sklepe, ki so nakazovali re-
šitev obeh problemov.
V skladu s takratnim dogovorom so se v tem času odvijale števij.
ne aktivnosti, kjer so se maksimalno angažirali predstavniki občine
družbenopolitičnih organizacij ter občinske skupnosti za ceste. V re'
publiški skupnosti za ceste ni bilo lahko, saj ni na voljo dovolj sred-
stev, problemov pa je v Sloveniji ogromno.
Kot je povedal predsednik skupščine občine Ptuj Franc Tetičko-
vič, so na zadnjem pogovoru s predstavniki republiške skupnosti za
ceste vendarle dosegli dogovor, ki bo po vsej verjetnosti že v letoš-
njem letu prinesel začetek gradnje mostu v Vidmu. Vendar bo morala
občina zagotoviti delež premostitvenih sredstev, ki jih bo republiška
cestna skupnost prihodnje leto vrnila. Gre za precejšen znesek, ki ga
ne bo lahko zagotoviti, vendar so dogovori o tem že zelo resni. Vseka-
kor pove največ dejstvo, da že iščejo izvajalca gradnje mostu, ki bo
nudil najugodnejše pogoje.
Medtem ko je tekla bitka za novi most v Vidmu, sta skupnost za
ceste občine Ptuj in delovna organizacija Viadukt že izpolnila oblju-
bo, da bo most v Leskovcu usposobljen za promet v juniju. Prav v teh
dneh tečejo zadnja dela in kmalu bo stekel nemoten promet po no-
vem mostu. J. BračiČ
Kot da bi gradili nov most
že od 23. januarja utripajo pri mostu na reki Polskavi v Tržcu,
na magistralni cesti Hajdina-Macelj, opozorilne luči, da s prevoznost-
jo mostu ni vse v redu. Tega januarskega dne je namreč voda s po-
močjo ledenih plošč odnesla del cestišča. Delavci ptujskega tozda
cestnega podjetja Maribor so takrat čez noč cesto znova usposobili za
kolikor toliko nemoten promet. Očitno pa je bila poškodba mostu
večja in so strokovnjaki odločili, da je potrebna temeljitejša obnova
gornjega — voznega dela. Tako so že pred meseci postavili delovno
barako in pripeljali vse potrebno. Zares pa se je pričelo pred dobrim
mesecem dni,ko so uredili polovično zaporo mostu. To je na tako
prometni cesti, ki se gotovo lahko primerja z najbolj prometnimi v
Sloveniji, neprijeten, vendar nujen ukrep. Vse bi bilo lepo in prav, če
bi bila dela opravljena hitreje. Tako pa so potrebovali za ureditev po-
lovice mostu kar mesec dni in pred dnevi so se lotili druge polovice.
Vsi, ki smo že videli, kako je možno organizirati tako delo, se sprašu-
jemo, zakaj je potrebno v tem primeru toliko časa. Most na Polskavi
je dolg 20 metrov, morda kakšen meter več. Most čez Dravo v Ptuju je
doživel temeljito obnovo vozišča in pločnikov v rekordnem času, v
nekaj dneh. Takrat smo videli delavce na m.ostu takorekoč dan in
noč. V primeru mostu na Polskavi pa je drugače. Ko gremo zjutraj na
delo, jemost še prazen, ko se vračamo — je znova prazen. Kolone
osebnih in težkih tovornih vozil pa se ustavljajo pred utripajočimi
lučmi in čakajo. Bliža se vrhunec turistične sezone in če bo šlo tako
naprej, bodo turisti še julija gledali našo neorganiziranost. Ni tudi v
tem razlog, da nam celo za vzdrževanje cest zmanjkuje denarja?
J. BračiČ
Nova trgovina v Trnovski vasi
Prebivalci Trnovske vasi in okolice so prejšnji teden končno do-
bili novo, moderno prodajalno. Krajevna skupnost je trgovski organi-
zaciji Mercator Izbira Panonija Ptuj brezplačno odstopila spodnjo
etažo stare osnovne šole, kjer so delavci Mipa uredili samopostrežno
prodajalno. Prodajne površine je 70 kv. metrov, okrog 60 kv. metrov
pa je skladiščnega prostora.
Prodajalna bo v poletnih mesecih odprta do 18. ure,' sicer pa do
17. ure. V njej je zaposlenih šest delavcev, ki bodo poprečno ustvarili
4,2 milijona dinarjev prometa mesečno. Do jeseni bodo poleg trgovi-
ne uredili še bife, vsa obnovitvena dela bodo veljala okrog 6,2 milijo-
na dinarjev. N. D
osebna kronika
Rodile so:
Tilčka Peklar, Stojnci 64 —
Petra; Marija Jelen, Trdobojci
71 — Danila; Dragica Hanžeko-
vič, Godeninci 21 — Janjo; Ire-
na Cvetko, Krempljeva 3 — Ni-
kola; Marta Benko, Ločič 23 —
dečka; BrigitaVrabl, Pacinje 29
— deklice; Marjeta Belšak, Ter-
begovci 39 — Dominika; Ivanka
Maje, Strejaci 1 — Bomta; Nata-
lija Gmjičič, Toplakova 8 — Iva-
na; Marija Marinič, Gajevci 51
— Petro; Marija Pšajd, Kajuho-
va 14 — deklico; Danica Rod-
vajn, Kraigherjeva 38 — Petro;
Pavla Marin, Zagorje 23 -- Moj-
co; Katica Rižnar, Drakovci 29
— Suzano;.
Poroke:
Srečko Vidovič, Krčevina pri
Vurberku 107 in Darja Horvat,
Bezena 17/a; Jožef Geč, Mo-
škanjci 71 in Zinka Herga, Mo-
škanjci 71; Vlado Firbas, Mo-
škanjci 76 in Jelka Herga, Me-
zgovci ob Pesnici 48.
Umrli so:
Feliks Vojsk, Drbetinci 49, roj.
1928, umrl 2. junija 1985; Eliza-
beta Raušl, Hranjigovci 96, roj.
1918, umrla 2. junija 1985; Eliza-
beta Šnajder, Šalovci 51, roj.
1909, umrla 4. junija 1985; Ivan
Štrafela, Nova vas pri Markov-
cih 37, roj. 1975, umrl 6. junija
1985; Alojzija Peklar, Belšakova
1, roj. 1905, umrla 7. junija 1985;
Marija Bratuša, Strezetina 19,
roj. 1900, umrla 4. junija 1985;
Janez Turk, Gorišnica 6, roj.
1915, umrl 8. junija 1985; Alojz
Čeh, Pacinje 33, roj. 1930, umrl
5. junija 1985.
TEimiK
izdaja zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK
62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni
predal 99. Ureja uredniški kole-
gij, ki ga sestavljajo vsi novinarji
zavoda, direktor in glavni ured-
nik Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehnični
urednik Štefan Pušnik, novinarji:
Jože BračiČ, Ivo Ciani, Nevenka
Dobljekar, Franc Fideršek, Maj-
da Goznik, Martin Ozmec in
Marjan Šneberger. Uredništvo in
uprava Radio-Tednik, telefon
(062) 771-261 in 771-226. Celo-
letna naročnina znaša 1.500 di-
narjev, za tujino 2.400 dinarjev.
Žiro račun SDK Ptuj
52400-603-31023. Tiska ČGP Ve-
čer Maribor. Na podlagi zakona
o obdavčevanju proizvodov in
storitev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za kate-
re se ne plačuje temeljni davek
od prometa proizvodov.
občin Ormož in Ptuj
vu ISSN tMŽ-OTTt
Leto: XXII
Ptuj, dne 10. oktobra 1985
številka: 22
VSEBINA
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ:
182. Odtok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini Ormož
183. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Ormož za leto 1985
184. Odlok o sejmih v občini Ormož
IZVRŠNI SVET SO ORMOŽ
185. Odredba o višini cen komunalnih storitev
IZVRŠNI SVET SO PTLJ
186. Sklep o dovolitvi manjšega odmika od zazidalnega načrta Trstenjako-
ve ulice do Natašine poti
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
187. Periodični program dela zborov občinske skupščine za IV. tromesečje
1985
182.
Po 1. odst. 30. člena zakona o stavbnih zem-
ljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in 13. točki
167. člena statuta občine Ormož (Uradni vest-
nik občin Ormož in Ptuj, št. 4-38/74) je skup-
ščina občine Ormož na sejah zbora združenega
dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. sep-
tembra 1985 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini
Ormož
1. sploSne določbe
1. člen
Za zadovoljevanje skupnih potreb in intere-
sov delovnih ljudi in občanov na področju pri-
dobivanja stavbnih zemljišč v družbeno lastni-
no, razpolaganja s stavbnimi zemljišči, ureja-
nja stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih
območjih, namenjenih za kompleksno graditev
ter upravljanje z denarnimi sredstvi, namenje-
nimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zem-
ljišč, se v občini Ormož ustanovi sklad stavb-
nih zemljišč.
2. člen
Sklad je pravna oseba s pravicami in obvez-
nostmi, ici so, določene z zakonom, tem odlo-
kom in statutom sklada.
Sklad je za svoje obveznosti odgovoren s
sredstvi, s katerimi razpolaga (popolna odgo-
vornost).
Sklad se vpiše v sodni register.
3. člen
Sklad opravlja naslednje naloge:
1. financira pridobivanje in urejanje stavb-
nih zemljišč v naseljih in na drugih območjih,
namenjenih za kompleksno graditev,
2. sprejema investicijske programe urejanja
stavbnih zemljišč za območja, navedena v 1.
točki tega člena;
3. skrbi za izvajanje investicijskih progra-
mov urejanja stavbnih zemljišč ter odloča o
oddaji investicijskih del izvajalcem;
4. spremlja izvajanje investicijskih progra-
mov urejanja stavbnih zemljišč,
5. oddaja nezazidana stavbna zemljišča, s
katerimi upravlja občina;
6. upravlja z denarnimi sredstvi, namenjeni-
mi za pridobivanje in urejanje stavbnih zem-
ljišč ter razpolaga s temi sredstvi skladno s svo-
jim finančnim načrtom;
7. opravlja druge naloge, ki jih določa zakon
in predpisi skupščine občine.
Naloge iz prejšnjega odstavka opravlja sklad
po svojih organih, strokovni službi in organiza-
cijah združenega dela.
4. člen
Sredstva sklada so:
1. denarna sredstva, zbrana iz nadomestila
za uporabo stavnega zemljišča,
2. denarna sredstva, pridobljena z oddajo
stavbnega zemljišča v družbeni lastnini investi-
torjem;
3. denarna sredstva, zbrana iz prispevkov in-
vestitorjem k stroškom za pripravo in oprem-
ljanje stavbnega zemljišča;
4. druga sredstva.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se vodijo na
računu sklada.
5. člen
Podrobnejšo organizacijo in delovanje skla-
da določi njegov statut, ki ga sprejme upravni
odbor sklada v soglasju s skupščino občine.
ii. ime in sedež sklada
6. člen
Sklad nastopa v pravnem prometu in nas-
proti tretjim osebam z imenom:
Sklad stavbnih zemljišč občine Ormož (v na-
daljnjem besedilu: sklad).
Sedež sklada je v Ormožu, Kolodvorska 9.
111. PREDSTAVLJANJE IN ZASTOPANJE
SKLADA
7. člen
Sklad upravlja upravni odbor.
Sklad predstavlja in zastopa predsednik
upravnega odbora sklada.
Predsednik upravnega odbora sklada sklepa
pogodbe in podpisuje za sklad, razen v zade-
vah pisarniškega poslovanja.
Pogodbe o oddaji del urejanja stavbnega
zemljišča sklepa predsednik upravnega odbora
sklada le na podlagi sklepa upravnega odbora,
pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča pa lah-
ko sklepa predsednik upravnega odbora le na
podlagi odločitve komisije sklada za oddajo
stavbnega zemljišča.
8. člen
V zadevah pisarniškega poslovanja podpisu-
je za sklad funkcionar upravnega organa obči-
ne, ki opravlja za sklad administrativno tehni-
čna in druga opravila.
9. člen
Predsednik upravnega odbora sklada in
funkcionar upravnega organa iz prejšnjega čle-
na tega odloka lahko pooblastita vsak zase v
mejah svoje pristojnosti drugo osebo za zasto-
panje sklada.
IV. ORGANIZACIJA SKLADA
10. člen
Organi sklada so:
1. upravni odbor sklada,
2. komisija za oddajanje stavbnega zemljiš-
ča,
3. stalna in začasna delovna telesa, ki jih do-
loča statut sklada.
'11. člen
Upravni odbor je najvišji organ upravljanja
sklada in odloča na svojih sejah o vseh bistve-
nih vprašanjih poslovanja in delovanja sklada.
Podrobnejšo organizacijo, pristojnosti in na-
čin dela upravnega odbora sklada ureja statut
sklada.
12. člen
Upravni odbor ima predsednika in osem čla-
nov.
Predsednika in člane upravnega odbora ime-
nuje za dobo dveh let skupščina občine izmed
svojih delegatov, pri čemer mora biti najmanj
polovica delegatov iz zbora združenega dela.
Predsednik in člani upravnega odbora so za
svoje delo odgovorni skupščini občine.
13. člen
Komisijo za oddajo stavbnega zemljišča
imenuje upravni odbor sklada.
Komisija odloča o oddaji stavbnega zemljiš-
ča za graditev.
Sestav komisije, postopek in način njenega
imenovanja ureja statut sklada.
14. člen
Strokovna, administrativno tehnična in fi-
nančno računovodska opravila za sklad opra-
vlja v breme sklada komite za družbeno plani-
ranje, razvoj in gospodarske zadeve občine Or-
mož.
Obveznosti sklada do upravnih organov ob-
čine, ki zanj opravljajo strokovno tehnična in
finančno računovodska opravila, ureja spora-
zum, ki ga skleneta izvršni svet skupščine obči-
ne Ormož in upravni odbor sklada.
15. člen
Posamezna strokovna dela, zlasti strokovno
tehnična dela, ki so povezana z dejavnostjo
sklada, lahko sklad odda s pogodbo organiza-
cije združenega dela.
V. PROGRAMIRANJE IN FINANCIRANJE
SKLADA
16. člen
Sklad z vsakoletnim programom določi na-
loge, ki jih bo izvajal v tekočem letu.
STRAN 106
URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ
Sklad oblikuje program nalog na podlagi let-
ne resolucije o politiki uresničevanja družbe-
nega plana občine.
17. člen
Na podlagi programa nalog iz prejšnjega
člena sprejme upravni odbor sklada finančni
načrt, s katerim določi potrebna sredstva za iz-
vajanje programiranih nalog in višino sredstev
za delovanje organov sklada in njegove stroko-
vne službe.
18. člen
Letni program nalog sklada, njegov finančni
načrt in zaključni račun sprejme upravni odbor
sklada, potrjuje pa te akte skupščina občine.
Upravni odbor sklada enkrat letno poroča
skupščini občine o svojem delu in o izvrševa-
nju nalog sklada.
VI. KONSTITUIRANJE SKLADA
19. člen
Sklad se konstituira z izvolitvijo upravnega
odbora sklada in z vzpostavitvijo notranje or-
ganizacije upravnega organa v smislu 14. člena
tega odloka.
Konstituiranje sklada ugotovi izvršni svet
skupščine občine s sklepom.
Po ugotovitvenem sklepu iz prejšnjega od-
stavka tega odloka priglasi vpis sklada v sodni
register funkcionar komiteja za družbeno pla-
niranje, razvoj in gospodarske zadeve občine.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20. člen
Z dnem vpisa v sodni register preneha z zbi-
ranjem sredstev iz 4. člena tega odloka Cestno
komunalna skupnost občine Ormož.
Sredstva, pravice in obveznosti, ki so za po-
dročje stavbnih zemljišč bile pri Cestno komu-
nalni skupnosti občine Ormož, se prenesejo na
sklad.
Prenos sredstev, pravic in obveznosti po po-
prejšnjem odstavku tega člena se opravi po za-
ključni bilanci; prenos pa je treba izvršiti v 30
dneh od dneva konstituiranja sklada.
21. člen
Ta odlok začne veljati v osmih dneh po obja-
vi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 465-3/85
Ormož, dne 30. septembra 1985
Predsednik
Skupščine občine Ormož
Tone Luskovič I. r.
183.
Po 7. točki 166. člena statuta občine Ormož
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
4-38^74) in po 23. členu zakona o financiranju
splošnih družbenih potreb v družbenopoliti-
čnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list
SRS. št. 39-461 74) je skupščina občine Ormož
na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. sep-
tembra 1985 in na sejah zbora združenega dela
in zbora krajevnih skupnosti 30. septembra
1985 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Or-
mož za leto 1985
I.
Spremeni 'se prvi člen odloka o proračunu
občine Ormož za leto 1985 (Uradni vestnik ob-
čin Ormož in Ptuj, št. 9/85) tako, da se glasi:
»Proračun občine Ormož (v nadaljevanju
besedila: občinski proračun) za leto 1985 obse-
ga:
1. prihodke v znesku 196.987,000 din
2. razporejene prihodke
v znesku 195.957.000 din
3. nerazporejene prihodke
(tekoča proračunska rezerva)
v znesku 1.030.000 din
2.
javi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj,
uporablja pa se od 1. januarja 1985.
Številka: 400-2/85
Ormož, dne 30/9-1985
Predsednik
skupščina občine Ormož
Tone Luskovič 1. r.
PREGLED PRIHODKOV IN RAZPOREDITEV PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE OR-
MOŽ ZA LETO 1985
184
Po 37. in 46. členu zakona o blagovnem pro-
metu (Uradni list SRS, št. 21/77), 25. členu za-
kona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83)
ter 21. točki 167. člena statuta občine Ormož
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 4/74)
je skupščina občine Ormož na sejah zbora
združenega dela in zbora krajevnih skupnosti
dne 30. 9. 85 sprejela
ODLOK
o sejmih v občini Ormož
I. SPLOŠNE DOLOČBE
l.člen
S tem odlokom se urejajo tradicionalni sejmi
potrošniškega blaga v občini Ormož.
Sejem se lahko vrši v Skolibrovi in Poštni
ulici v Ormožu.
2. člen
Tradicionalni sejmi potrošniškega blaga so
vsako leto:
Jakobov (prvi ponedeljek po 25. juliju),
Martinov (II. novembra) in na Cvetni petek.
Če je ob napovedanih dnevih nedelja ali dr-
žavni praznik, je sejem naslednji delovni dan.
3. člen
Na tradicionalnih sejmih smejo prodajati:
1. organizacije združenega dela svoje izdelke
in blago,
2. samostojni obrtniki svoje izdelke,
3. zasebniki rabljene predmete široke potroš-
nje.
4. len
Izdelke in blago smejo organizacije združe-
nega dela in samostojni obrtniki razstaviti in
prodajati praviloma na stojnicah. Izjemoma
smejo nekatere izdelke razstaviti in prodajati
tudi na tleh (izdelke lončarjev, kmetijsko oro-
dje, suho robo in podobno).
Razstavljeno blago mora biti vidno označe-
no s firmo proizvajalca.
5. člen
Upravljalec in strokovni vodja sejma je Ko-
munalno podjetje Ormož.
Sejme organizira in vodi Komurtalno podje-
tje Ormož.
Za uporabo sejmišča in organizacijo sejmov
plačajo prodajalci pristojbino, ki jo določi
upravljalec sejmišča.
Za red na sejmišču oziroma na sejemskem
prostoru odgovarja upravljalec.
6. člen
II. KAZENSKE DOLOČBE
Z denarno kaznijo od 5.000.— do 40.000.—
din se kaznuje za prekršek organizacija združe-
nega dela, druga pravna oseba, ali samostojni
obrtnik.
— ki prodaja določene predmete v nasprotju
s 1., 3. in 4. členom tega odloka.
Za prekršek iz I. odstavka tega člena se kaz-
nuje z denarno kaznijo od 1.000 do 15.000.—
dinarjev tudi odgovorna oseba ali zasebnik.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
7. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opra-
vljajo pristojne inšpekcijske službe občin Or-
mož in Ptuj. <
8. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 330-4/85
Ormož, dne 30/9—1985
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
Tone LUSKOVIČ 1. r.
Pregled sprememb proračunskih prihodkov
in njihova razporeditev je prikazana v bilanci
prihodkov in splošni razporeditvi prihodkov
proračuna občine za leto 1985.
3.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po ob-
URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ-
STRAN 107
185.
Na podlagi 202. člena statutarnega sklepa o
spremembah in dopolnitvah statuta občine Or-
mož (Uradni vestnik občin Ormož in F*tuj, št.
21/79) in Dogovora o skupnih izhodiščih za
določanje stanarin, cen komunalnih storitev
ter mestnega in primestnega prometa v letu
1985 (Uradni list SRS, št. 3/85) je izvršni svet
na svoji seji dne 27. 9. 1985 sprejel
ODREDBO
o višini cen komunalnih storitev
1.
S to odredbo se določijo cene vode, odvoza
smeti in kanalščine, ki so v pristojnosti občine.
2.
Cene komunalnih storitev iz I. točke odred-
be znašajo
A. JAVNA SNAGA
1. Odvoz smeti 1 posoda      108.—din
2. Odvoz fekalij s cisterno 3000 1
na razdalji do 3 km 1.200.—din
a) za vsak nadaljnji km po cisterni
40.— din
3. Traktorski odvoz odpadkov
na razdalji do 3 km 1.600.—din
a) za vsak nadaljnji km po prikolici še
40.— din
b) ročno nakladanje se obračunava po
dejansko opravljenem času delavca
na uro (naročila)
B. VODA
1. Za gospodinjstvo po m' 52.—din
2. Za negospodarstvo po m^ 52.— din
3. Za gospodarstvo po m' 60.— din
Ob ceni vode se pod I) in 2) doda 5.— din
m\ pod 3) 7.— din/m' kot prispevek za sanaci-
jo vodnih virov.
C. KANALŠČINA
— po m' porabljene vode,
kjer obstaja kanalizacija 2,70 din
3.
Cene komunalnih storitev iz 2. točke te
odredbe se uporabljajo od 1. oktobra dalje.
4.
Z dnem ko začne veljati ta odredba, preneha
veljati Odredba o višini cen komunalnih stori-
tev v občini Ormož v letu 1985 (Uradni vestnik
občin Ormož iij Ptuj, št. 3/85 in 17/85).
5.
Ta odredba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in
Ptuj.
Številka: 38-2/85
Datum: 27. 9. 1985
Predsednik
Izvršnega svetaSO Ormož
Milan Ritonja 1. r.
186.
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
IZVRŠNI SVET
Na podlagi 15. člena zakona o urbanisti-
čnem planiranju (Uradni list SRS, št. 26/67,
27/72) v zvezi z 82. členom zakona o urejanju
prostora in drugih posegov v prostor (Uradni
list SRS, št. 18/84) je izvršni svet skupščine ob-
čine Ptuj na 119. seji dne 18/9—1985 sprejel
naslednji
SKLEP:
1. Dovoli se manjši odmik od zazidalnega
območja Trstenjakove ulice do Natašine poti,
med Potrčevo cesto in predvideno hitro cesto
Ptuj — Ormož — Senarsko (Uradni vestnik ob-
čin Ormož in Ptuj, št. 1/77, 16/80, 7/83) tako,
da se na zemljišču, ki ga tvori pare. št. 555 k. o.
Ptuj dovoli gradnja stanovanjsko poslovne hi-
še z mlečno restavracijo.
Z lokacijskim dovoljenjem mora upravni or-
gan zagotoviti varnost prometa in dostave.
2. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku ob-
čin Ormož in Ptuj.
Številka: 350-2/75-2
Datum: 24/9-1985
PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA
Janko BEZJAK 1. r.
187.
PERIODIČNI PROGRAM DELA
ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE
ZA IV. TROMESEČJE 1985
1. DRUŽBENOPOLITIČNI SISTEM
1. Predlog dolgoročnega družbenega plana
občine Ptuj za obdobje 1986 — 2000
Pristojni:
Zbor združenega dela
Zbor krajevnih skupnosti
Družbenopolitični zbor
Predvidena obravnava: oktober 1985
2. Poročilo o sanacijskih in predsanacijskih
postopkih
Pristojni:
Zbor združenega dela
Zbor krajevnih skupnosti
Družbenopolitični zbor
Predvidena obravnava: oktober in december
1985
3. Osnutek srednjeročnega družbenega pla-
na občine Ptuj za obdobje 1986-1990
Pristojni:
Zbor združenega dela
Zbor krajevnih skupnosti
Družbenopolitični zbor
Predvidena obravnava: november 1985
4. Poročilo o sprejemanju dogovora o teme-
ljih družbenega plana občine Ptuj za obdobje
1986-1990
Pristojni:
Zbor združenega dela
Zbor krajevnih skupnosti
Družbenopolitični zbor
Predvidena obravnava: november 1985
5. Informacija o spremljanju in uresničeva-
nju resolucijskih usmeritev na področju načr-
tovanja in razporejanja dohodka in čistega do-
hodka v letu 1985 v občini Ptuj
Pristojni:
Zbor združenega dela
Zbor krajevnih skupnosti
Družbenopolitični zbor
Predvidena obravnava: november 1985
6.Resolucija o družbenem in gospodarskem
razvoju občine Ptuj v letu 1986
Pristojni:
Zbor združenega dela
Zbor krajevnih skupnosti
Družbenopolitični zbor
Predvidena obravnava: november in decem-
ber 1985
11. DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ
1. Odlok o spremembah odloka o ureditvi
nekaterih vprašanj s področja obrtnih in dru-
gih gospodarskih dejavnosti v občini Ptuj
Pristojni:
Zbor združenega dela
Zbor krajevnih skupnosti
Predvidena obravnava: oktober in december
1985
2. Odlok o podaljšanju veljavnosti odloka o
ustanovitvi samoupravnega sklada za interven-
cije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Ptuj
in o zagotavljanju sredstev za intervencije v
proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 za le-
to 1986
Pristojni:
Zbor združenega dela
Zbor krajevnih skupnosti
Družbenopolitični zbor
Predvidena obravnava: oktober in december
1985
3. Odlok o zagotavljanju sredstev za občin-
ske blagovne rezerve v letu 1986
Pristojna;
Zbor združenega dela
Zbor krajevnih skupnosti
Predvidena obravnava; oktober in december
1985
4. Odlok o vzdrževanju melioracijskih siste-
mov
Pristojna:
Zbor združenega dela
Zbor krajevnih skupnosti
Predvidena obravnava: oktober in december
1985
5. Odlok o spremembah in dopolnitvah
odloka o proračunu občine Ptuj za leto 1985
Pristojna:
Zbor združenega dela
Zbor krajevnih skupnosti
Predvidena obravnava: oktober in december
1985
6. Informacija o uresničevanju družbenoe-
konomskega razvoja občine Ptuj v letu 1985 po
devetmesečnih periodičnih obračunih
Pristojni:
Zbor združenega dela
Zbor krajevnih skupnosti
Družbenopolitični zbor
Predvidena obravnava: november 1985
7. Predlog odloka o začasnem financiranju
družbenih potreb za prvo tromesečje 1986
Predvidena obravnava; december 1985
8. Osnutek družbenega dogovora o razvoju
drobnega gospodarstva v občini Ptuj
Pristojni:
Zbor združenega dela
Zbor krajevnih skupnosti
Družbenopolitični zbor
Predvidena obravnava: november 1985
9. Odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zem-
ljišč v občini Ptuj
Pristojna:
Zbor združenega dela
Zbor krajevnih skupnosti
Predvidena obravnava; november in decem-
ber 1985
m. DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI
1. Odlok o splošnih pogojih o vzajemnih raz-
merjih med etažnimi lastniki
Pristojna:
Zbor združenega dela
Zbor krajevnih skupnosti
Predvidena obravnava: oktober in november
1985
23. Odlok o določitvi imena in območja uli-
ce v Novi vasi pri P..uju
Pristojen:
Zbor krajevnih skupnosti
Predvidena obravnava; oktober in november
1985
3. Odlok o spremembah in dopolnitvah
odloka o urejanju in oddajanju stavbnih zem-
ljišč
Pristojna:
Zbor združenega dela
Zbor krajevnih skupnosti
Predvidena obravnava; november in decem-
ber 1985
4. Odlok o spremembah in dopolnitvah
odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega
zemljišča
Pristojna:
Zbor združenega dela
Zbor krajevnih skupnosti
Predvidena obravnava: november in decem-
ber 1985
IV. OSTALA PODROČJA
1. Volitve, imenovanja in razrešitve
Pristojni:
Zbor združenega dela
Zbor krajevnih skupnosti
Družbenopolitični zbor
Predvidena obra/nava: oktober, november,
december
STKAN 108 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ
2. Soglasje k samoupravnim aktom
Pristojni:
ZHor združenega dela
Zhor krajevnih skupnosti
Predvidena obravnava: oktober, november,
december
^ Osnutek programa dela zborov občinske
skupščine za leto 1986
Piistojni:
/bor združenega dela
Zbor krajevnih skupnosti
Družbenopolitični zbor
Predvidena obravnava: december 1985
4. Obravnava gradiv iz pristojnosti zborov
Skupščine SR Slovenije
Pristojni:
Zbor združenega dela
Zbor krajevnih skupnosti
Družbenopolitični zbor
Predvidena obravnava: vsklajeno s progra-
mom dela zborov republiške skupščine
5. Obravnava gradiv iz pristojnosti Zvezne-
ga zbora Skupščine SFRJ
Pristojni:
Zbor združenega dela
Zbor krajevnih skupnosti
Družbenopolitični zbor
Predvidena obravnava: vsklajeno s progra-
mom dela Zveznega zbora Skupščine SFRJ
Predsedstvo
Skupščine občine Ptuj