^^^Stične
LETO XXVII. ŠT. 44.
PTUJ, 14. NOVEMBRA 1974
cena 1,50 din
ZA VEČJO GOSPODARSKO TRDNOST
Naloge, ki jih je pred vse
jugoslovanske komuniste postavila
4. seja predsedstva CK ZKJ, je za
slovenske razmere konkretizirala 10.
seja predsedstva CK ZKS. Kako te
naloge kar najdosledneje uresniče-
vati na območju občine, je bilo
osrednje vprašanje na seji komiteja
občinske konference ZKS Ptuj, ki je
bila 6. novembra 1974, še prej pa je
bUo to vprašanje v razpravi na seji
komisije za družbeno-ekonomske
odnose in ekonomsko politiko. Gre
namreč za neposredne naloge
komunistov pri uresničevanju poli-
tike gospodarske stabilizacije na
vseh ravneh. Razprava na seji
komiteja je bila v tem, kako se v
občini organizirati, da bomo te
naloge enotno, usklajeno in najučin-
kovitejše reševali.
Izvršni svet skupščine občine Ptuj
je že prej pripravil predlog stališč in
ukrepov za izvajanje te naloge, o
tem so na ločenih sejah, 31. oktobra
1974, razpravljali vsi trije zbori
skupščine občine Ptuj. Na seji
komiteja so enotno ugotovili, da so
stališča, ki jih je sprejela občinska
skupščina, dobra osnova za enotno
akcijo v občini. Zato je komite med
drugim sklenil:
-	da naj izvršni svet SO Ptuj s
temi stališči seznani vse organizacije
združene|a dela, TOZD in samo-
upravne interesne skupnosti. Isto-
časno naj vse navedene organizacije
zadolži, da napravijo svoje stabiliza-
cijske programe in redno spremljajo
njihovo izvajanje. Ker je to nalo^,
ki je ne bo moč uresničiti v nekaj
mesecih, so se tudi dogovorili, da
vse OZD izvršnemu svetu poročajo
vsake 3 mesece.
-	vse družbeno-politične organi-
zacije, zlasti ZKS, Sindikati, SZDL
in ZSMS se morajo dejavno vključiti
v izvajanje te naloge, tako pri sestavi
stabilizacijskih programov kot tudi
pri kontroli njihove^ izvajanja.
Vsaka občinska organizacija bo za
to nalogo neposredno zadolžila
svoje osnovne organizacije.
— posebej še velja priporočilo
sindikatom, ki naj začno dosledno
akcijo za delitev dohodka in osebnih
dohodkov po dejansko vloženem
delu, saj bo to tudi glavna spodbuda
za večjo proizvodnjo, delovno
storilnost, boljše izkoriščanje delov-
nih zmo^jivosti, gospodarneje po-
slovanje in varčevanje.
O podrobnejšem načinu izvedbe
te, za trdnost našega gospodarstva
izredno pomembne naloge, so se
dogovorili na seji občinskega
političnega aktiva. Prav tako so o
tem razpravljali na posvetu z
direktorji OZD in TOZD ter
predstavniki samoupravnih interes-
nih skupnosti, ki je bil v torek, 12.
novembra 1974. Sprejet je bil
dogovor, da v delovnih org^izacijah
pripravijo svoje stabilizacijske pro-
grame do konca novembra letos.
Ne gre za to, da bodo imeli v vsaki
TOZD in v drugih delovnih
skupnostih le celovite stabilizacijske
programe s potrebnimi spremljaj-
očimi ukrepi. Pomembnejše je to,
da bodo z vsebino teh programov
seznanjeni vsi delavci na zborih
delovnih ljudi, da jih bodo ti sprejeli
kot svoje, da bodo osebno
zainteresirani za njihovo uresničitev.
To je tudi edino jamstvo, da bodo te
naloge uresničene. Komunisti mo-
rajo pri tem biti glavni nosilci
celotnih akcij, ne le v svoji
organizaciji, temveč v samoupravnih
organih, v sindikatih in v drugih
družbeno-političnih organizacijah.
F. FIDERSEK
vreme
do nedelje, 24. novembra 1974.
Mlaj bo v četrtek, 14.
novembra (danes) ob 1.53.
Napoved: Proti koncu tedna
bo nastopilo lepo vreme, bo pa
do 20. novembra precej mrzlo.
Okrog 21. novembra bodo
začeh pihati jugozahodni vetro-
vi, zato se bo za nekaj dni
otopUlo. Od 21. do 25.
novembra bo prav lepo vreme.
Alojz Cestnik
s._y
z 8. KONGRESA
ZSS V CEUU
v Celju je 7. in 8. novembra 1974
zasedal 8. kongres Zveze sindikatov
Slovenije, na katerem so iz ptujske
občine sodelovali: Feliks BAGAR,
Janko BEZJAK, Gvido CEPIN,
Danica DERI C, Dušan GABRO-
VEC, Kristina GORIŠEK, Dragica
JEZA, Maqan OSTROŠKO, Jože
SKERLOVNIK, Jožica ŠIROVNIK,
ing. Jurij ŠTALCER in Anica
ŽEMLJIC.
Med 21 člani delovnega predsed-
stva 8. kongresa ZSS ie bila tudi
dele^tka Danica DERI C iz Splošne
bohiišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj.
V razpravi na kongresu so
sodelovali: Gvido CEPIN iz osnovne
šole „Bratov Štrafela" Markovci pri
Ptuju, ki je govoril o položaju
delavcev na manj razvitih območjih
- v Halozah io Slovenskih goricah,
o socialnem razlikovanju in mladini;
Dragica JEZA iz tovarne Sigma Ptuj
je opozorila na probleme in naloge
na področju razvijanja samo-
upravnih odnosov ter uveljavljanja
nove ustave; Maijan OSTROŠKO iz
trgovskega podjetja Merkur Ptuj pa
je v svoji razpravi prikazal probleme
na področju stanovanj ^ega in
komunalnega gospodarstva, pro-
bleme kreditiranja stanovanjske
gradnje ter probleme na področju
prostorskega planiranja. Predlogi
naših dele^tov so dobili podporo
kongresa in našli svoje mesto v
kongresnih sklepih.
V	35 člansko delegacijo Zveze
sindikatov Slovenije za 7. kongres
Zveze sindikatov Jugoslavije je
kongres izvolil tudi ing. Jurija
STALCERJA iz Komunalnega pod-
jetja Ptuj. Tovariš Jurij je pred-
sednik občinskega in republiškega
odbora sindikata delavcev stanovanj-
ske in komunalne dejavnosti občine
Ptuj in Slovenije ter član novega
predsedstva republiškega sveta Zve-
ze sindikatov Slovenije.
V	novi republiški svet Zveze
sindikatov Slovenije sta bili iz
občine Ptuj izvoljeni: Kristina
GORIŠEK iz gostinskega podjetja
„Haloški biser - Grad Bori" Ptuj
kot delegatka republiške^ odbora
sindikata delavcev gostinstva in
turizma Slovenije ter Jožica ŠIROV-
NIK iz TOZD Pekarne „Vinko Reš"
Ptuj kot delegatka medobčinskega
sveta Zveze sindikatov Slovenije
podravskih občin.
Imena ptujskih delegatov -
sindikalnih delavcev so bila na
kongresu večkrat omenjena, kar je
lepo priznanje dolgoletnemu aktiv-
nemu delu sindikatov in zveze
sindikatov v občini Ptuj, Udeleženci
kongresa so se vrnili na svoja
delovna mesta, toda za njih kongres
ni končan, sedaj se prične boj za
uresničevanje kongresnih sklepov in
v tem boju bodo morali biti v prvih
vrstah - med članstvom!
F. B.
POVEZOVANJE
PTUJSKEGA
GOSPODAR-
STVA
Z dosedanjimi uspehi integracij-
skih gibanj v gospodarstvu ptujske
občine, za katere nas obvezuje tudi
nova ustava, nikakor ne moremo
biti zadovoljni.
Kje so vzroki? Še vedno obstajajo
negativni odkloni, ki zavirajo
poskuse integracij. Tu predvsem
mislim na vodstvene organe neka-
terih podjetij, ki onemogočajo
integracije. Integracijski procesi niso
prisila. Predlagajo jih le tam, kjer so
ugodni ekonomski pokazatelji. Po-
trebno je torej nadaljevati z
integracijskimi procesi povsod, kjer
so ekonomske možnosti in povsod
tam, kjer so bixe že nakazane
možnosti integracije ob ekonomskih
prednostih.
Nekateri dosedanji' poskusi
integracij niso uspeli. Primer
združitve kovinske industrije: Sig-
me, TAP-a in OLGE MEGLIC.
SEdaj je v pripravi nova združitev.
V sestavljeno organiz acijo ZAJS
sta se aprila letos povezia TGA
„Boris Kidrič", Kidričevo in Impol,
Slovenska Bistrica, ki sta si postavili
nalogo povezati se z okoli 70
delovnimi organizacijami, ki se
ukv^ajo s predelavo ^uminija;
kajti šele takšno povezovanje
z^otavlja pravilno planiranje kapa-
citet in omogoča sprejemanje
pravilnih odločitev za razvoj.
Letos je priSo tudi do združitve
ptujske Perutnine, kombinata Pivke
in Perutnine, Zalog; dobili smo
SOZD Združeno perutninarstvo
Slovenije s sedežem v Ptuju. V teku
je zdaj še nadalnji proces integri-
ranja perutninarske dejavnosti z
vključitvijo temeljne organizacije
zdniženep dela kmetijske^ poslov-
nega združenja Slovenije, ki bi se naj
ustanovila v okviru UNIVIT-a
Ljubljana in bi opravljala posle
finalizacije oziroma makro prodaj-
no-nabavne slučbe vseh združu-
jočih se podjetij.
v SOZD kmetijsko-prehrambeni
Jcombinat s sedežem v Ptuju, so se
^družili Kmetijski kombinat Ptuj,
'Agrokombinat Maribor in Lenart,
tovarna mesnih izdelkov Maribor.
Uspešnm začeto integracijo je
potrebno podpreti in nadaljevati.
Predvsem ^ potrebno v prihodnje
razčistiti pojem, ki ga večkrat
zasledimo: nujnost združevanja
trgovine s proizvodnjo. V praksi se
namreč skoraj vedno oddaljujemo
od tega: trgovina naj se povezuje
med seboj, saj s kmetijstvom nima
nič skupnega.
Integracija Delte, ptujske tovarne
perila z novomeškim Labodom, je
že prinesla sadove: boljši proizvodni
in finančni rezultati, v gradnji je
tudi nova Labodova tovarna v Ptuju.
(Nadaljevanje na 2. strani)
2 stran
tednik — Četrtek, 14. novembra ig,^
ČETRTA SEJA KONFERENCE ZKS ORMOŽ
NALOGE PO USTAVI
BREZ FORMALIZMA
Kar smo zapisali v ustavi ter
sprejeli v sklepih X. in VII. kongresa
ZKJ in ZKS je tako pomembno za
nadaljni razvoj naše družbe, da so
bili pred časom pri občinskih
konferencah SZDL ustanovljeni
koordinacijski odbori za spremljanje
in uresničevanje ustave. Delo take
komisije je tudi v Ormožu zaživelo
že proti koncu poletja, ocena teh
prizadevanj pa je bila osrednja točka
dnevnega reda na četrti seji
konference občinske organizacije
ZKS.
Rečena komisija ima dve osnovni,
dokaj široki in odgovorni nalogi:
skrbi za uresničevanje ustavnih
določil v praksi in sočasno nudi
pomoč vsem, ki imajo z uresniče-
vanjem ustave probleme. Da bi delo
bolje zaživelo, je bilo v okviru
komisije ustanovljenih šest delovnih
skupin, ki delajo po posameznih
področjih. Za sejo konference so vse
skupine pripravile poročila o
dosedanjem delu ter nakazale naloge
za prihodnost. Konferenca je
ocenila, da je opravljeno delo
resnično veliko, vendar je treba
delati naprej, saj so bili doslej rešeni
le začetniški problemi.
Na področju samoupravnega iz-
grajevanja združenega dela bodo
osnovne organizacije in aktivi ZKS
morali zahtevati oceno uresniče-
vanja ustavnega družbeno-ekonom-
skega položaja delavcev. Z novo
ustavo je postal izhodišče vseh
odnosov delavec, zato se bo moral
tudi sam močneje angažirati.
Uresničevanje ustave ni samo stvar
družbenopolitičnih organizacij tem-
več tudi direktorjev in strokov-
njakov v OZD in TOZD ter drugod.
Pri terrl seveda ne gre za formdno
zadostitev predpisom ali politični
akciji, temveč gre za dejanska
prizadevanja za resnično spre-
membo delavčevega položaja. Tako
delo gotovo vodi k višji samoupravni
disciplini in boljšemu gospodarjenju
ter sporazumevanju glede odprtih
vprašanj. Udeleženci konference so
se dogovorili, da je na področju
samoupravnega organiziranja treba
delati tako dolgo, dokler ne bo
omogočeno dejansko uveljavljanje
delavcev kot subjektov v združenem
delu in vsaj družbeni skupnosti. Pri
tem je treba preseči dosedanjo
prakso, da vse posle rešujemo samo
z vodstvi OZD in TOZD. Premagati
je treba podjetniško miselnost in
odnose, ki se skušajo vriniti v nove
oblike samoupravljanja. Ena prvih
konkretnih nalog na področju
uresničevanja ustave v OZD in
TOZD na ormoškem območju, je
ustanavljanje samoupravne delavske
kontrole. V večini primerov še sploh
ni zaživela, drugje pa se spopada z
začetniškimi težavami. Naslednja
naloga komunistov je povezava
interesov delavcev v združenem delu
s krajevnimi in samoupravnimi
interesnimi skupnostmi, kar mora
biti zajeto tudi že v samoupravnih
aktih organizacij združenega dela.
Krajevna in komunalna samo-
uprava je naslednje področje, ki ga
obdeluje posebna delovna skupina.
Tu gre predvsem za sodelovanje
komunistov pri oblikovanju statutov
KS in drugo samoupravno izgrsge-
vanje krajevnih skupnosti, kar je
treba opraviti do konca letošnjega
leta. Za prehod na samoupravni
način financiranja KS je treba
izdelati srednjeročne programe raz-
voja KS, SIS in OZD ter na tej
osnovi izdelati konkretne vsakoletne
programe. Tako usklajeni programi
bodo trdna osnova izgrajevanja
bistva ustavnega družbenega plani-
ranja. Ob tem je treba posebno
pozornost posvečati solidarnosti
med posameznimi KS v občini, da
se bodo enakomerno razvijale.
Polno angažiranje članov ZK
zahteva tudi samoupravno konstitu-
iranje SIS, kar pravkar poteka.
Odgovorno je predvsem angažiranje
v volilnih in kadrovskih pripravah za
vodilne funkcije. Razmisliti pa je
treba tudi ali bi zaradi racionali-
zacije časa kazalo strokovne službe
SIS vezati na občinsko upravo, ali U
(Nadaljevanje na 16. strani)
POVEZOVANJE PTUJSKEGA GO-
SPODARSTVA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Tudi tekstilna industrija se pridru-
žuje konceptom združevanja. Nosi-
lec je Tovarna volnenih izdelkov
Majšperk. Nehote se nam vsiljuje
^rašanje: kaj pa ptujske trgovine?
To je že nekaj nad 10 let star
problem. Ker je Panonija že
združena z Mercatorjem, je potreb-
na nadaljnja združitev trgovine pa
tudi gostinstva in živilske industrije.
Na integracijo se pospešeno
pripravljajo še: zdravstvo (Splošna
bolnišnica dr. JOžeta Potrča in
združeni zdravstveni dom), Pleskar
Ptui (ki bo SOZD), ptujski
Elektrokovinar (s partnerjem v
Mariboru?), veterinarske službe-
živinorejsko veterinarskega zavoda
Ptuj in Veterinarska postaja Ptuj.
Združitev obeh bi bil začetek širše^
povezovanja veterinarskih ustanov iz
drugih občin, ki so sedaj posredno
vezane na nekatere službe in
dejavnosti, ki jih opravlja ZVZ za
potrebe obdravske regije. V nadalje-
vanju še samoupravne interesne
skupnosti, ki jih bodo združile
skupne službe, sredstva javnega
obveščanja: na področju radijske
dejavnosti SRS bo sklenjen družbeni
dogovor o enotnosti radiodifuzije v
Sloveniji; Tednik Ptuj ima v teku
razgovore o integraciji z mari-
borskim Večerom.
Kreditna banka Ptuj se je uspešno
združila s KB Maribor. Vendar je
banka kot taka premalo prisotna pri
pripravah na integracije.
Večkrat smo že govorili o
združitvi srednjih in osnovnih šol v
občini. Pripravljen je predlog
samopravnega sporazuma, na podla-
gi katerega, bi se zavodi: Gimnazija
„Dušana Kvedra", Ptuj, Šolsld
center za gospodarstvo in upravo
„Jože Lacko" Ptuj, Poljedelsko
živinorejska šola Tumišče pri Ptuju
in Dijaški dom Ptuj, združili v
SOZD Srednješolski center Ptuj.
Nekaj smo dolžni napisati še o
integraciji ptujskih gradbenih pod-
jetij, ki je pred durmi. Referendum
o združitvi bo kmalu. Sedaj poteka
enotna javna razprava o integraciji v
obratih in deloviščih obeh združu-
jočih se podjetij.
Prav vsi, posebno še komunisti v
omenjenih organizacijah, ki se
pripravljajo na združitve, si morajo
prizadevati, da bodo nakazane
integracije tudi z uspehom izpeljali.
Pri tem jih čaka še veliko težkega
usklajcvalnega dela.
MAJDA GAJZER
PRAZEN ORMOŠKI
OBČINSKI PRORAČUN
že tri mesece je proračun občine
Ormož dobesedno prazen. Sproti z
veliko težavo spravljajo skupaj denar
za osebne dohodke in nujne socialne
podpore, vse drugo pa čaka na
rešitev vprašanja slovenske solidar-
nosti na področju splošne porabe, ki
je v tem primeru močno zatajila in
za marsikaj prikrajšala manj razvite
in zato dotirane občine v Sloveniji.
O tem smo se pogovarjali z
predsednikom izvršnega sveta SO
Ormož, Francem Novakom.
Povedal je, da so se nad posebnim
družbenim dogovorom o preUvanju
sredstev med razvitimi in manj
razvitimi slovenskimi občinami za
financiranje splošne porabe, kije bil
podpisan letos spomladi, pričeli
zbirati temni oblaki že v času
dogovarjanja. Rečeno je bilo, da
sredstev ne bo dovolj in da
družbenega dogovora ne bo možno
izvajati. Velika večina občin je
družbeni dogovor podpisala takoj,
nekaj nekoUko pozneje, nekatere so
ga podpisale pogojno (Ljubljana,
Maribor) nekaj pa sploh ne
(Velenje). Ugotavljamo, da občine
kljub večkratnim pozivom skup-
nosti slovenskih občin in nekaterih
političnih forumov dogovora ne
izpolnjujejo. Nazadnje je bilo
rečeno in sklenjeno, da naj nakažejo
vsaj 50 odstotkov načrtovanega
zneska. To in tudi vsi drugi poskusi
skupnosti slovenskih občin, republi-
škega izvršnega sveta in posebej še
njegovega selaetariata za finance so
naleteli na gluha ušesa. Nekatere
občine so nakazale samo skrajno
minimalne zneske, tako da so
zadostile formalnosti. S takšno,
solidarnostjo pa je seveda nastal v
dotiranih občinah velik problem, ki
mu je težko, ali pa sploh nemogoče
videti konec.
Proračun občine Ormož znaša
letos 1,4 milijarde starih dinarjev. S
solidarnostnim prelivanjem bi se naj
zbralo 30 odstotkov teh sredstev,
ostalo se zbere v občini. Doslej so
slovenske občine solidarnostno
prispevali v ormoški proračun 20
starih milijonov, to je 8 odstotkov.
Leto se počasi izteka, zato so vidni
tudi že izpadi v »domačem delu"
proračuna. Precej manj od planirane
vsote se je zbralo v proračunu iz
naslova prometnega davka, ker je'
kupna moč prebivalstva po podraži-
tvah občutno padla. Trikrat je
ormoško kmetijstvo obiskala toča,
zato so bfli potrebni veliki odpisi
davkov, pa tudi v komunalnem
skladu je „letina" pod predvideno.
Tako se je občinski proračun znašel
v izredno kritični situaciji. Za nujne
potrebe so angažirali celo rezervni
sklad, ki bi ga do oktobra morali
spet napolniti, toda kje vzeti denar?
Vsa druga dejavnost v občini stoji in
čaka. Posebno kritično je v
komunalnem skladu.
IZHOD
Izredno kritični položaj na
področju splošne porabe v manj
razvitih občinah bi lahko rešili samo
z doslednim izvajanjem sprejetega
družbenega dogovora. To v republi-
ki že nekaj časa obljubi^jo, v
zadnjem času je priskočila na
pomoč tudi republiška konferenca
SZDL. Med drugim je bil že
predlagan sistemski akt (zakon), ki
bi podpisnike dogovora zavezal
plačevati dogovorjene prispevke.
Razen navedenih problemov bi
morali proračun revalorizirati, to je
uskladiti z rastjo družbenega bruto
produkta. Federacga, republike in
gospodarsko razvite občine so to že
storile, v Ormožu in podobnih
občinah pa nimajo niti najnujnejše-
ga za sproti. Poudariti je treba, da
gre za revalorizacijo letošnje^
proračuna in za uskl^vanje
osebnih dohodkov po družbenem
dogovoru. Prizadeto je predvsem
sodišče, zaposleni v družbenopoli-
tičnih organizacgah, voljeni delavci
SO in občinska uprava. Z
uresničitvijo družbenega dogovora
bi razen teh problemov lahko rešili
tudi vrsto dru^h, kot so predvideni
izdatki po sindikalni listi ip.
Tako je na področju splošne
porabe, medtem ko v samoupravnih
interesnih skupnostih, ali na
področju skupne porabe beležimo
velike denarne viške, ki pa se le
počasi vračajo gospodarstvu. Očitno
v novih oblikah financiranja nekaj ni
v redu. Na eni strani denarja ni, na
drugi pa so viški in zato že prihajajo
predlogi o zmanjševanju prispevnih
stopenj.
„Večno biti berač" je zaključil
predsednik ormoške^ izvršnega
sveta „večno prosjačiti, to ne gre
več dalje. Solidarnost je zatajila,
zato je najboljša rešitev, postaviti se
na lastne noge."	jr
SCHIEDEL — YU
Kamin, dimnik št. 1
v Evropi
PGP
GRADNJA ŽALEC
TEDNIK — Četrtek, 14. novembra 1974
strani 3
IVAN RAU - 50 LET	)
Minuli torek je bil običajen dan,
vendar za Ivana Raua, generalnega
sekretarja SO nekaj posebnega.
Srečal je Abrahama in tako
praznoval 50 letnico rojstva.
Življenje se včasih nekoliko
poigra s človekom in ga vodi po
strmih in krivih poteh, na katerih tu
in tam posije drobcen žarek sreče in
zadovoljstva. Naš jubilant je bil
rojen 12. novembra 1924 v Lačavesi
pri Kogu. Izhaja iz več članske
družine. Po končani osnovni šoli je
živel pri starših. Šele sedemnajstlet-
nega je zajela vihra II. svetovne
vojne. Leta 1942 je bil prisilno
mobiliziran v nemško vojsko. Temu
se je hotel izogniti s tem, da je odšel
k sestri v Varaidin, vendar ga je
okupator našel in poslal na fronto v
Belgijo. Po premestitvi divizije na
Hrvaško je zbolel ter po okrevanju
pobegnil. Po zvezah, ki jih je imel
njegov stric z narodnoosvobodilnim
gibanjem se je 10. oktobra 1944
vključil v NOV.
Po osvoboditvi se je za krajši čas
zaposlil pri poveljstvu za notranje
zadeve OLO Ptuj. Po službovanju na
nekaterih drugih področjih je od 1.
novembra 1946 neprekinjeno zapo-
slen na različnih delovnih mestih
bivšega OLO Ptuj in pozneje
skupščine občine Ptuj, pri l^teri je
bil nazadnje imenovan za gene-
ralnega sekretarja.
Član ZK je postal leta 1947.
Njegova aktivnost na družbeno-
političnem področju se odraža v
opravljanju raznih funkcij v osnov-
nih organizacijah ZKS, v občinski
organizaciji ZKS. Bil je tudi član
občinskega odbora SZDL Ptuj, kjer
še sedaj aktivno dela v različnih
komisijah. Od leta 1961 je tudi član
občinskega odbora ZB NOV Ptuj.
Zaradi vsestranske in pestre
družbenopolitične dejavnosti in
razgledanosti je bU izvoljen za
poslanca organizacijsko političnega
zbora skupščine SRS. Aktivno
deluje v različnih republiških in
medobčinskih strukturah na po-
dročju razvoja uprave in družbenih
dejavnosti. Razen tega opravlja še
kot predstavnik skupščine občine
Ptuj člansko delo v samoupravnih
organih nekaterih ptujskih zavodov,
Eri SO pa je član njenih različnih
omisij in chngih teles. Leta 1973 je
bil imenovan tudi za vodjo štaba
civilne zaščite pri SO Ptuj.
Razen široke družbenopolitične
aktivnosti se je ves čas tudi
strokovno izpopolnjeval. Z izrednim
študijem je maturiral na gimnaziji v
Ptuju in pozneje diplomiral na
pravni fakulteti v Ljubljani. Dolgo-
letna praksa, podkrepljena s stro-
kovnim znanjem, je našega jubilanta
spodbujala k laeiranju mnogih
pravnih aktov s področja skupščin-
skem sistema, delegatsWh razmerij
in Krajevne samouprave. Kot vodja
občinskih upravnih organov si je
vedno prizadeval predlagati in
svetovati samoupravnim organom
realne in času primerne rešitve. Pri
tem je vedno poudaril humanost in
tovariški odnos med ljudmi.
svoje neumorno in vsestransko
delo je prejel odlikovanja: Red
zasluge za narod s srebrno zvezdo in
Red za vojaške zasluge s srebrnimi
meči. V domači občini pa je od leta
1970 nosilec Plakete občine Ptuj in
od 1974 nosilec srebrnega znaka
OF. To zadnje priznanje je dobil
predvsem za zasluge pri izgrajevanju
novega skupščinskega sistema.
Ob 50-letnem jubileju in srečanju
z Abrahamom tudi v imenu bralcev
Tednika iskrene čestitke našemu
jubilantu.
NAŠA DOMOVINA POD SVOBODNIM
SONCEM
GESLO JUGOSLOVANSKIH
PIONIRSKIH
IGER 1974^1976
Letošnje, že 9. jugoslovanske
pionirske igre potekajo pod naslo-
vom „Naša domovina p^ svobod-
nim soncem". Vezane so na
30-letnico osvoboditve naše domo-
vine. Prav ta pomemben jubilej
om^oča pionirjem, da se bodo z
različnimi dejavnostmi aktivno
vključili v proslavljanja tega nadvse
pomembnega jubileja.
Pri oblikovanju programa JPI je
treba upoštevati vzgojne smotre, ki
jih želimo doseči z vsebino novih
JPL
Da bi pionirji spoznali vrednost
naše borbe, se morajo povezati z
borci, saj so prav oni edina vez s
I^eteklostjo - slavno potjo revolu-
cije. Seznaniti jih moramo z
bratstvom in enotnostjo naših
narodov in narodnosti, s kraji, kjer
živgo, s položajem pionirja in
pionirske organizacge, z delovnimi
kolektivi, z delavci-samoupravIjalci,
o njihovi vlogi v naši samoupravni
socialistični družbi
Za uresničitev tega programa pa je
potrebna združitev vseh družbenih
dejavnikov, mladine, vzgojiteljev,
strokovnjakov, posebej še vseh
družbenih in specializiranih organi-
zacg, da z enotnim skupnim
programom omogočijo množično
sodelovanje pionirjev v novih JPL
V ptujski občini je 30 pionirskih
odredov, ki so vključeni v
tekmovanje JPI. Svoj program so
oblikovali po republiškem in &
dopolnili še s svojimi idejami. Za
svojo prizadevnost bodo pionirji
dobili diplome, značke in plakete
JPI. Se v tem letu bo v Ptuju v
okviru JPI republiško pionirsko
šahovsko tekmovanje.
MG
DOBRA LETINA Z ALI BREZ ZAMUDE
Počitka ni niti v nedeljo. Dež, ki
je izdatno oviral delo v kmetijstvu,
se je nekaj zadnjih dni nekoliko
unesel Tako je izbruhnila prava
delovna vnema. Delovni dan talko
ali tako ni počitka, večina pa tudi v
nedeljo in ponekod tudi ponoči ne
mirujejo. Čas vse priganja in vsaka
ura brez dežja je dragocena. Nekaj
zadnjih sončnih nedelj smo videli po
poljih števUne kmete, ki hitijo s
pospravljanjem jesenskih pridelkov
in s setvflo. Ponekod so zorali prav
razmočene njive in brazde se
bleščijo v soncu, vendar drugega
izhoda ni Počitek bo potem, po
zimi ko bo zapadel sneg, ko bo vse
pospravljeno in urejeno tako, kot je
prav.
Razen tem splošnim ugotovitvam
o letošnji jeseni in delu je ta zapis
namenjen poročati o prizadevanjih
družbenega kmetijstva v Ormožu, za
pospravilo letošnje^ pridelka.
Najprej se ustavimo pri vinograd-
nikih in Katji Grabovec, dipl. inž.
agr. Povedala nam je, da je trgatev
kljub dežju relativno v redu
potekala. S trganjem so končali 31.
oktobra. BraU so seveda tudi vse
sobote in nedelje po ves dan. Na
šestih deloviščih je delalo 330 ljudi;
to so bili redni delavci, redni sezonci
in nekateri drugi. Tako je bilo ljudi
dovolj in niso potrebovali druge
pomoči le eno nedeljo so pornagali
učenci osnovne šole Kog.
Trgatev pa seveda ni potekala brez
problemov. Težave so bile predvsem
s transportom, saj so traktorji na
razmočenem terenu večkrat zalezli
v blato, poškodovali pa so tudi
precej cest.
Z letino so ormoški vinogradniki
dokaj zadovoljni. Ce odmislimo 20
odstotkov škode po toči potem je
bil ^idelek le za 10 odstotkov
manjši od lanskega. Grozdje je bUo
zdravo in proti koncu trgatve niti ne
več tako kislo. »Delavci so bili
izredno pridni in jim je zato delo šlo
precej hitro od rok. Bila je
organizirana tudi družbena prehra-
na, tako so bili tudi zadovoljni" je
zaključila Katja Grabovec.
Naš naslednji obisk je bil
namenjen Janku Mundl dipl. kom.
Iger smo se zanimali, kako so trgali
grozdje v kooperacgi. Tu je trgatev
minila nekoliko hitreje kot v lastni
proizvodnji. Pridelek in odkup je bil
za približno tretjino manjši od
pričakovanega. Vseh tržnih viškov
seveda niso zajeU, ker so odkupovali
samo grozdje od kooperantov.
Nasptoh je bil odkup mnogo manjši
od lanskega, ker so odklonili tuja
področja. Z odkupom so imeli nekaj
težav. O tem bomo spregovorili kdaj
prihodnjič, ker bo še ta mesec seja
sveta kooperantov in bo takrat na
razpolago več podatkov.
Sadjarji so obrali svoje nasade
prejšnji teden. Rudi Peršak, inž.
kmet. je povedal, da so imeli sicer
tritedensko zamudo, vendar je
pridelek končno le pod streho. Ob
koncu so jim priskočili na pomoč
vinogradniški delavci, tri dni pa so
na plantažah v Savcih pomagali tudi
učenci osnovne šole Tomaž.
Pridelka je 130 vagonov. Tri
četrtine ga je poškodovanega po
toči in je zato šel v industrijsko
predelavo, kar seveda pomeni
izdaten izpad pri akumulaciji.
Zanimivo je, da s prodajo sploh niso
imeli problemov. Sadje prve
kvalitete so vskladiščili v hladilnico
v Bohovi sadje druge kvalitete pa so
v celoti prodali. Tudi sadjarji so
imeli največ težav s transportom po
razmočeni zemlji.
V ponedeljek smo se na njivi, kjer
so delavci obirali koruzo brez
strojev, pogovarjali tudi z Stankom
Kranjcem, vodjo delovne enote
poliedeljstvo. S koruzo je zasejanih
470 ha površin in v ponedeljek so
jih imeli pred sabo še 180. Ce bo
vreme zdržalo, bo ta teden koruza
obrana. Prejšnje dni so delali tako,
da so obirali ročno ter s traktorji
dovažali koruzo k kombajnom, saj
zaradi premehkih njiv niso mogli s
tako težkimi stroji delati. Zadnje
dni se je zemlja že toliko osušila, da
so kombajni lahko odšli na bolj
prodnate njive v Središče, kjer
delajo neposredno, vendar drugod
kljub temu nadaljujejo z ročnim
trganjem in koruzo vozijo na kup.
Zvečer pripeljejo kombajne in
potem ponoči koruzo zluščijo.
Tako delap ljudje na izmene noč in
dan, stroji pa čez dan in ponoči
Videti je, da je bitka z časom v
enoti poljedeljstvo najbolj ostra.
PritegnŽi so tudi sadjarje in nekaj
vinogradnikov, tako da obira
dnevno po 120 ljudi. Angažirali so
tudi večji del mehanizacije drugih
delovnih enot, ker poljedelski
traktorji imajo drugo delo, to je
setev. Doslej je posejanih 180 ha
površin, načrtujejo pa 330, tako so
nekaj čez polovico dela opravili. V
nekaj primerih so si poma^li tako,
da niso zamenjali kultur in so
posejali pšenico na pšenico.
Ob koncu bi lahko rekli, da so vse
oči obrnjene v nebo. Želja po lepem
vremenu je prekosila vse druge. Po
treh mesecih dežja se temu niti ni
čuditi
jr
Avto moto društvo Ptul razpisuje
prosto delovno mesto z nepopolnim delovnim časom
(honorarno);
sledeča prosta delovna mesta:
—	2 inštruktorja — predavatelja cestnoprometnih
predpisov
—	2 inštruktorja praktične vožnje
pogoj: izpit za voznika inštruktorja
Prijave pošljite na naslov AMD-Ptuj — Cvetkov trg 4
Vabimo tudi interesente, ki bi se želeli usposobiti za
voznike inštruktorje — pogoj srednja šola, da pošlje-
jo prijave.
4 stran
tednik — Četrtek, 14. novembra ig,^
KLUB BISTRIŠKIH ŠTUDENTOV
PONOVNO OŽIVEL
Pred nedavnim so se v Slov.
Bistrici sestali člani Kluba študentov
Bistričanov, ki študirajo v Ljubljani.
Med najpomembnejše aktivnosti
preteklega leta sodijo športna
srečanja z mladimi v občini,
sestanek z aturanti, projekcije
kratkometražnih filmov, spoznavni
večer za bruce, organizirali so tudi
piknik študentov iz bistriške občine,
izdelali pa so še posebni plakat
kluba.
Ko so opozorili na težave, s
katerimi se pri uresničevanju svojih
ciljev srečujejo, so poudarili pred-
vsem težke po^je obiskovanja svoje
občine zaradi učnih obveznosti
kakor tudi pomanjkanje prostora v
študentksme naselju v Ljubljani,
kjer prebiva največ študentov iz
občine.
Na osnovi dosedanjih ugotovitev
in izkušenj, kot tudi težav,s katerimi
e v svoji aktivnosti v klubu
srečujejo, so postavili na svojem 8.
rednem letnem zboru akcijski
program dela za obdobje 1974 -
1975, po katerem bodo še nadalje
skrbeli za vključevanje novih
članov, aktivno delovanje in povezo-
vanje kluba z Bistričani, ki
obiskujejo višje ali visoke šole v
Mariboru, svoje aktivnosti pa bodo
še nadalje razvijali na kulturnem,
športnem, izobraževalnem, propa-
gandnem, socialno-ekonomskem in
drugih področjih.
Da bi klub kar najbolje zaživel, so
izvolili 7 članski izvršni odbor, za
predsednika pa Marjana Kolarja iz
Slov. Bistrice. Naloge podpredsed-
nika so zaupali Rajku Brglezu,
medtem ko bo vlogo sekretarke
opravljala v prihodnjem mandatnem
obdobju Anita Prosenak iz Oplot-
nice, študentka 1. letnika višje šole
za politične vede in novinarstvo v
Ljubljani.
Sprejeli so tudi delovno shemo
kluba, ki bo deloval v petih
komisijah: v komisiji za organizacij-
sko-kadrovsko vprašanja, v social-
no-ekonomski komisiji, v propa-
^ndni komisiji ter v kulturni in
športni komisiji. Vsaka od njih bo
delovala po začrtanem akcijskem
programu.
Med prvimi akcijami kluba bo
izvedba literarnega večera, za
katerega predvidevajo, da ga bodo
uresničili že 15. novembra 74 v
Slov. Bistrici.
Ob tej priložnosti je večje število
študentov izrazilo željo, da bi po
študiju dobili zaposlitev v domači
občini.
VH
% VEUKA AKTIVNOST
MLADIH KOMUNISTOV
Mladi komunisti se vse bolj
aktivno in ustvarjalno vključujemo v
družbene procese. To je pokazala
nedavna seja mladih komunistov in
sprejeti sklepi, da se bomo mladi
aktivno vključili v volitve delegacij v
samoupravnih interesnih skupnostih
in se zavzemali za čim večjo
zastopanost žensk in mladine ter
dosledno uresničevali vse naloge, ki
nam jih je prinesel 9. kongres ZSMS.
MG
DS TP »MERKUR« PTUJ
RAZPISUJE
na osnovi 77. člena statuta delovno mesto vodje finan-
čno-računovodskega sektorja.
Pogoji:
1.	Je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje,
določene z zakoni in samoupravnim sporazumom
2.	Ima višješolsko izobrazbo ekonomske smeri in 5 let
prakse na vodilnem delovnem mestu finančne stro-
ke ali
da ima priznano srednješolsko izobrazbo in 15 let
prakse na vodilnem delovnem mestu finančne
stroke
3.	Je moralno in politično neoporečen
Rok za prijavo teče 15 dni od dneva objave.
RAZPISNA KOMISIJA SVETA DELOVNE
SKUPNOSTI UPRAVE
SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
RAZPISUJE prosto delovno mesto
matičarja in pisarniškega delavca v krajevni pisarni
Videm pri Ptuju
Pogoj: srednja upravna ali ekonomska šola in tečaj
za matičarja in eno leto delovnih izkušenj
Pismene vloge, kolkovane z 2 din upravne takse ter
dokazili o zahtevani izobrazbi in dosedanjih službo-
vanjih naj pošljejo kandidati razpisni komisiji sveta
delovne skupnosti uprave skupščine občine Ptuj naj-
kasneje do 30. novembra 1974.
Osebni dohodek je določen po določilih samouprav-
nega sporazuma. Nastop dela je možen takoj.
Razpisna komisija
tednik — Četrtek, 14. novembra 1974
strani 5
V ORMOŠKI OBRTI BOUŠI ČASI
Takoj naj povemo, da ne ^e za
zasebno, temveč za družbeno
dejavnost obrti, ki jo bodo v občini
Ormož dokončno povezali v skupno
temeljno organizacijo združenega
dela.
Največji problem obrtne dejavno-
sti je majhnost in razdrobljenost.
Obrt je v občini slabo razvita.
Obsega samo tri enote družbene
obrti, od tega dve proizvodni in ena
uslužnostno dejavnost. Pred časom
je uspela združitev Obrtnega
podjetja »Pekarna" Ormož z
mariborskim 1SJTES0M. Rezultat te
integracije je med drugim tudi
gradnja nove pekarne v Ormožu.
Težave pa se že nekaj let vlečejo pri
povezovanju lesno predelovalne
dejavnosti Tu je industrijsko
podje^e Marles z žago v Ormožu, v
Središču ob Dravi pa je mizarska
delavnica obrtnega podjetja SLOG
Maribor. Kako na tem področju
doseči večje gospodarske učinke je
problem, ki ga zaradi ekonomske
šibkosti obeh obratov vsa leta ni
_bilo mogoče rešiti. Dosedanjim
prizadevanjem za morebitno poveza-
vo obeh enot so nasprotovali tudi
vodilni v matičnih podjetjih v
Mariboru, tako do Večjih povezav ni
mogli priti.
Slogov obrat v Središču ob Dravi
zaposluje približno 50 delavcev -
zelo sposobnih mizarjev. Ormož
tega v Marlesovem obratu nima.
Pogoj za nadaljnji razvoj so ljudje,
zato gre za povezavo obeh
dislociranih obratov v eno organiza-
cflo in za sočasno preprečitev
neekonomskega investiranja. Na
kratki razdalji Ormož - Središče sta
dve žagi za razrez lesa. Marles je v
Ormožu svojo obnovil, isto je
nameraval Slog storiti v Središču.
Pripravljen je že bil celoten
program, ki bi stal med 300 in 400
milijoni starih dinarjev. Glede na
dejstvo, da nobena od dosedajih žag
ni imela dovolj dela, se postavlja
vprašanje ekonomske upravičenosti
takšnega vlaganja na razdalji 10 km.
Jasno je, da ob takem položaju ni
mogoče pričakovati večjega razvoja.
Zato se v Ormožu zavzemajo za
povezavo obeh enot v eno TOZD v
okviru OZD Marles Maribor.
Časi slabih zgledov za takšno
združitev so minili. Pričeli so se že
razgovori za združitev matičnih
podjetij Marles - Slog, organizaciji
združenega dela pa bi naj pričele
skupno delati s 1. januarjem 1975.
Pripravljajo se tudi že skupni
investicgski progami, po katerih bi
v doglednem času z organizacijo
finalne proizvodnje v tej dejavnosti
na novo zaposlili 150 ljudi. Doslej je
v obeh dislociranih obratih že
zaposlenih 72 delavcev in delavk.
Nobena skrivnost ni, da so
dolgoročni načrti v lesno predelo-
valni dejavnosti na ormoškem
območju še boli ambiciozni. Gre za
to, da bi do leta 1980 ustanovili
TOZD s približno 300 zaposlenimi.
jr
VOJAKI NA
KORUZNIH POLJIH
Letos je obilica dežja onemogo-
čila kmetovalcem pravočasno spra-
vitev poljščin. Zato so jim
dragoceno pomoč nudili vojaki
garnizije »Dušana Kvedra" Ptuj, ki
so nekaj dni zapored pridno trgali
koruzo na koruznih poljih v ptujski
občini	mg
Po rekonstrukciji ormoške žage urejujejo tudi prostor za spravilo lesa.
Foto: J. Rakuša
Tovarna gumt|evlh In kovirtsklh izdelkov
JiimnaMul
Rajšpova ulica št. 13
razpisuje prosta delovna mesta:
1.	TEHNOLOG KOVINSKE OBDELAVE
Pogoj: srednja tehniška šola — strojne smeri in
nad 5 let prakse na enakem ali podobnem
delovnem mestu.
Prednost pri izbiri imajo kandidati s pred-
izobrazbo kovinske stroke. Poskusno delo 3
mesece.
2.	NABAVLJAC AVTOMATERIALA
Pogoj: poklicna trgovska šola — avto stroke ali
avtomehanska šola in 1 leto prakse na ena-
kem ali podobnem delovnem mestu. Pose-
ben pogoj je opravljen izpit za voznika B
kategorije. Poskusno delo 2 meseca.
3.	LIKVIDATOR RACUNOV PRODAJALNE
Pogoj: srednja ekonomska šola in 3 leta prakse na
enakem ali podobnem delovnem mestu.
Delo za določen čas.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih do-
hodkov. Nastop dela je možen takoj. Moški kandida-
ti morajo imeti odslužen vojaški rok.
Kandidati naj vložijo prošnje na gornji naslov v 8
dneh po objavi.
F. B.
VOJNA IN ZLOČINI
(Odlomki iz spominov Ptujčana)
(44)
V cerkvici pri Sv. Marku na preglednem
Ptujskem polju je zazvonilo poldne. Vojaške
pesmi nemških pionirjev, ki so še vedno delali
na Dravi so odmevale in postajale glasnejše in
bolj zbrane, prinašal in odnašal jih je rahel
opojno topel spomladanski vetrič. In kakor so
se pomikale četice, tako je z njimi ugašala tudi
pesem. Prekinili so delo in odhajali h kosilu in
opoldanskemu počitku. Tudi naša skupina je
odložUa lopate in rovnice in pomaknili smo se
h kotlu, ki se je kadil ob pristavi. V porcije so
nam natočili tople vode z razkuhanimi koščki
starega krompirja.
Moj monakovski .prijatelj' se je na mah
spremenil. Zopet se je popetelinil m odrezavo
zarjovel povelja, ki so nas spravila na določena
mesta.
Tudi mi smo imeU malo odmora. PolegH
smo na svoja ležišča pod jasU. Nekateri so se
pomenkovali, drugi so utrujeni zadremali.
Odkar se je naše število povečalo in so se
pridružili mnogi neznanci, so se pogovori
odvijali manj sproščeno. Obravnavali smo zgolj
vsakodnevne indiferentne dogodke. V takem
okolju in pogojih se začetna rahla sumničenja
počasi razraščajo v nezaupanja, ki se z
razvojem dogodkov vzporedno spreminjajo, a
nikdar docela ne ugasnejo. Bilo je med nami
nekaj tovarišev, ki so zbujali videz, da bi mogli
biti ali pa postati zaupniki tistih, ki so nas
tlačili. So nekateri ljudje manj trdnih značajev,
ki bi morda tudi zgolj iz nevednosti lahko
za^dli sovražnim vplivom, ne da bi želeli
sočloveku škodovati, temveč v zmotnem
upanju, da bi tako morda sebi pomagali.
Glava mi je bUa prepolna mučnih misli.
Lastno osebno usodo sem podelil s tolikimi
tovariši, da je bUa le delček celotnega trpljenja
in skrbi V solidarni skupnosti enake usode je
velika moč, ki daje oporo še tako potrtemu
duhu . ..
Nisem mogel zadremati. Končno tisto
dopoldne tudi nisem mnogo delal in nisem bU
utrujen. Pričakovati je bilo, da se bo razgovor z
,Monakovčanom' moral nadaljevati in nazadnje
bo treba nekaj odgovoriti. Kakor ni bilo
mogoče predvideti vsebine nadaljnjega
pogovora, tako tudi ni bilo možno pripraviti
odgovora.
Bilo je verjetno, da bo ves pogovor izzvenel
v podani možnosti za ceno vdmjanja — čeprav
samo v smislu opravljanja lastnega poklica -
izmuzniti se iz okovja. Toda, če sem se že
nekoč odločil in rekel a, moram nadaljevati z
b. Težko bi prenesel poraz, kaj šele občutek da
so me s strahom štrli.
Kakor drugi, tako tudi sam. Pa četudi bodo
morda nekateri klonili, sam se za tako pot
nisem hotel odločiti. Niti za posvetovanje s
kakim prijateljem se nisem mogel ogreti. Z
ženo govoriti trenutno ni bilo mogoče. Morda
bi mi sestanek dovolili, če bi s tem v zvezi
izrazil tako željo. Toda to bi bil že omahujoč
korak, ki bi mi naglodal trdno voljo do odpora.
Kaj pa če bi žena v strahu zame popustila?
Tako bi pod moralnim pritiskom zgubil
svobodo odločanja. Zavedal sem se sicer tudi
nasprotne odgovornosti. Okleniti se je bilo
treba starega sklepa, karkoli se bo zgodilo, vse
naj bo povezano z usodo, ki jo bodo krojili
drugI V tisti situaciji kaj drugega ni bilo
sprejemljivo. Izogniti se je bUo treba možnosti,
da bi kdaj kasneje kdorkoli ali pa sam sebi
očital
Tako sem na ležišču pod jalimi samega sebe
okrepil in se pripravil na novo srečanje.
Dalje prihodnjič
6 stran
tednik — Četrtek, 14. novembra ig,^
Dominik CLUŠIČ
SPOMINI HA PTUISKE ZAPORE
44,
NA PREŽI ZA ILEGALKO BARCKO
Znano je, da je pokrajinski komite KP za severovzhodno
Slovenijo poslal v ptujsko okrožje na politično delo že marca 1942
ilegalko Mimo Kovačevo-Barčko, ženo heroja Štefana Kovača, ki je
padel oktobra 1941 v Prekmuiju. Barčka je bila po poklicu učiteljica,
stara 28 let. Največ se je zadrževala v Slovenskih goricah, oglašala pa
tudi v drugih predelih ptujskega okraja, Opravljda je delo okrožne
sekretarke KP, Pri delu so ji poma^i člani ptuj^e^ okrožnega
komiteja: Jože Lacko, Franc Rramberger, Franc Osojnik in Olga
Meglič. Po ustanovitvi slovenskogoriške čete je zastopal četo v
komiteju Zvonko Sagadin.
Ovaduhi gestapa so kmalu zvedeli, da deluje v okraju ilegalka
Barčka, Njihova nioga je bila, da jo odkrijejo in omogočijo njeno
aretacijo. Od spomladi 1942 dalie so zato vsake^ politične^ jetnika
vpraševali: „Kennen sie die Barčka? " Tako je prišlo to ime tudi meni
na uho. Nekoč sem vprašal ^stapovskega tolmača Stanka Jungena,
kdo je Barčka. Odgovoril mi je, da je Barčka ilegalno ime za neko
propagandistko OF v ptujskem okraju, a pravega njenega imena še ne
vedo.
Nekega večera, bilo je že proti enajsti uri, sta v zapore prišla šef
gestapa Josef Kouba in njegov tolmač za slovenski jezik Walter
Scheichenbauer, oba oborožena z brzostrelkama. Šofer pa ju je čakal
pred zapori v avtu.
S seboj sta prinesla bundo in neko obleko, kar sta položila na
klop. Tedaj sta bila v pisarni dva orožnika. Kouba jima je ukazal, naj
zapustita pisarno. Ko sem ostal sam s Koubom in
Scneichenbaueijem, mi je Kouba velel, naj stopim po zapornika
Edvarda Murna, električarja iz Ptuja, predvojnega komunista, ki se je
rodil leta 1915 na Primorskem, Murna so zaprli prvič že 25. julija
1941, ko je nameraval k partizanom na Pohorje. Tedaj so ga Nemci
kmalu izpustili, ker mu niso mogli tega dokazati. Ko je prispela
Barčka v ptujski okrq, se je z njo povezal. Znova so Murna zaprli
9. avgusta 1942, dan po usodni bitki slovenskogoriške čete v Mostju,
V zaporni knjigi piše, da so ga izpustili 26, januarja 1943, Tedaj so ga
pravzaprav odvedli v mariborske zapore. Kaj se je z njim pozneje
dogajalo, je zavito še v temo. Govorijo, da je bil poslan v taborišče,
kjer je za njim izginila sled.
O Murnu, prikupnem fantu, dobrem komunistu v predvojnih
letih in fantu, ki je med prvimi želel v partizane, se je v zaporu med
jetniki šušljalo, da ni več nekdanji pogumni komunist Govorili so, da
so ga gestapovci z nasiljem zlomili, ga prisilili, da zanje dela, Mumovo
ime ie bilo omadeževano. Ali je bilo vse res, kar so naprtili njegovi
vesti? Kar vem o tem, bom še napisal pozneje. Sedaj pa se vrnimo v
zaporno pisarno, v katero sta vstopila Kouba in mladi
Scheichenbauer, jaz pa sem moral po Murna.
Prebudil sem ga iz trdnega spanca. Kar opotekel se je, ko je
stopil na noge. Šele med potjo do pisarne se je prav streznil. V pisarni
mu je Kouba ponudil dve žemlji s šunko, iz termo-steklenice pa mu je
vlil v skodelico čaj z rumom, nakar se je moral obleči v obleko, ki sta
jo gestapovca prinesla v pisarno. Bila je železniška uniforma z usnjeno
športno čepico. Scheichenbauer mu je nalepil brado in nadel lasuljo.
Tako maskiranega Murna ne bo mogoče spoznati, sem si mislil
Šef mi ja zapretil, da o tem molčim tudi pred službenimi koleg,
nakar je druščina zapustila zapore. Odbijala se je v temno noč. To je
bilo v času po usodni bitki slovenskogoriške čete v Mostju, a že
pozno v mrzlo jesen.
Kar dva dni in dve noči so bili vsi trije odsotni. Ko so se vrnili,
mi je Murn ob neki priliki zaupal, da so križariU po Slovenskih
goricah od Gornje Radgone do Maribora in se odpeljali celo v Mursko
Soboto, in se ustavljali v kr^ih po ptujskem okr^u od Maribora do
Ptuja, da bi odkrili „zloglasno" Barčko. Mum mi je zaupal, da so
Barčko v neki hiši videli, a poznal jo je le on sam, pred gestapovci pa
jo je zatajil Bilo, je to blizu hmdinske železniške postaje. V hiši sta
bili le gospodinja in Barčka. Nobena ni pokazala nobenega strahu,
zato nista bili gestapovcema sumljivi. Vendar sta se morali
legitimirati Barčka je imela legitimacijo na tuje ime. »Gestapovca sta
me pogledala, če bom dal znak za aretacijo," je dejal Murn, ,,a jaz
sem z glavo odkimal, da ni prava. Tako sem jo rešil," je zaključil
Murn,
Ob drugi priliki mi je povdal še več o tem srečanju z Barčko.
Dejal je, da ga je prepoznala, čeprav je bil v želczniSci uniformi, kajti
pogleiila ga je očitajoče, V njenih očeh je bral njeno sodbo: „Edi,
sram te bodi, da si kot komunist padel tako globoko, da hodiš okrog
z gestapom!"
Dalje prihodnjič
KkPtuj - investitor turističnega centra
Skupščina občine Ptuj je na sejah
zbora združenega dela in zbora
krajevnih skupnosti v soglasju s
Kmetijskim kombinatom Ptuj spre-
jela sklep o prenosu pravic,
obveznosti in nalog v zvezi z gjradnjo
rekreacgskega in turističnega centra
v Ptuju na Kmetijski kombinat Ptuj.
Ker je gostinsko podjetje Haloški
biser Ptuj odstopilo od investitor-
stva, so se delovni ljudje Kmetij-
skega kombinata Ptuj po samo-
upravni poti odločili, da njihova
detovna organizacija prevzame in-
vestitorstvo gradnje turistično rekre-
acijskega centra v Ptuju. Obstaja pa
bistvena razlika med prejšnjim in
sedanjim programom gradnje in ta
je, da sedanji program obravnava le
rekreacijski del ptujskih toplic. To
pa iz razloga, ker je gradnja
zdraviliškega dela časovno odmak-
njena, finančna sredstva pa so
zagotovljena samo za tunstično
rekreacijski del
Projekt turistično rekreacijskega
centra bo realiziran namreč v dveh
fazah, od katerih bo prva obsedla
zgraditev zunanjih bazenov, pripada-
jočih objektov, komunalno ureditev
in delno ureditev okolja, druga faza
pa bo obsegala zgraditev zimske^
bazena s pripadajočimi objekti in
dokončno ureditev okolja. Fazi se
bosta časovno kontiunirano nadalje-
vali.
K gradnji mora Kmetijski kom-
binat pristopiti najkasneje v začetku
leta 1975; oziroma takoj, ko bodo
zagotovljena finančna sredstva. rMG
Oddelek za gospodarstvo in urbanizem
SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
razpisuje po 11. členu Zakona o urejanju in oddajanju
stavbnega zemljišča (Ur. list SRS, št. 42/66) in 8. členu
odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča v ob-
čini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/67)
JAVNI NATEČAJ
za oddajo v uporabo stavbnega zemljišča v Zlatoličju za
gradnjo hladilnice, klavnice, objektov predelave mesa in
spremljajočih objektov.
1.	Predmet natečaja je komunalno neurejeno stavbno
zemljišče, ki ga tvorijo parcele št. 293/2 njiva v izmeri
6,033 ha, 293/5 njiva v izmeri 4,1075 ha, 293/4 njiva v
izmeri 1,2062 ha in 293/1 pašnik v izmeri 1,6450 ha, vse
ležeče v k. o. Slovenja vas predvideno za gradnjo in-
dustrijskih objektov.
Na zemljišču, ki je predmet natečaja, je dovoljena
gradnja hladilnice, klavnice, objektov predelave mesa
in spremljajočih objektov v skladu z lokacijsko do-
kumentacijo, katero je izdelal Zavod za urbanizem
Maribor pod št. 1710-4/III-74 z dne 4. 11. 1974.
2.	Izklicna cena za pravico uporabe tega zemljišča je 5
dinarjev po m^ Investitor je zemljišče dolžan komu-
nalno opremiti na svoje stroške v skladu z načrti, ki
jih bo odobrila urbanistična služba te skupščine.
3.	Javni natečaj je usten in bo v četrtek dne 28. novembra
1974, s pričetkom ob 10. uri v prostorih oddelka za go-
spodarstvo in urbanizem Skupščine občine Ptuj, soba
28/IL
Udeleženci morajo eno uro pred pričetkom natečaja
predložiti potrdilo o plačilu varščine v višini 60.000 din,
ki jo je nakazati na račun Komunalnega sklada občine
Ptuj št. 52400-652-25050.
4.	Izlicitirano ceno mora najugodnejši ponudnik plačati
v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi
zemljišča.
5.	Rok za pričetek gradnje je leto 1975.
6.	Vsa pojasnila v zvezi z razpisanim natečajem dobite
na oddelku za gospodarstvo in urbanizem Skupščine
občine Ptuj, Srbski trg 1, soba 28/n.
V Ptuju, dne 12. 11. 1974 Oddelek za gospodarstvo in
urbaniz:m
tednik — Četrtek, 14. novembra 1974
strani 11
PR. FRAN BRUMEN
MOŽGANSKE KAPI
Apoplexia - apoplektični insult
je bolezen, ki se pojavlja običajno v
starosti med 50. in 60. letom.
Možganske embolije, ki povzročajo
isto klinično sliko z istimi
bolezenskimi znaki, poznamo tudi
že pri otrocih, mladostnikih in v
slednjih letih in so torej možne
tekom celega človekovega življenja.
Kaj nastopa trenutno z začetnim
onesveščenjem, kadar so krvavitve
izdatnejše. Redkejše so kapi s
počasnejšim nastopanjem, kadar so
)Osledica manjših in postopnih
a^-avitev v presledkih. Krvavitve v
mož^nih nastajajo v 4 primerih od
5 obolelih, ki kažejo znake kapi, na
določenem predelu takoimenovane
notranje karotidne odvodnice v
možganih.
Tromboze v žilah s posledičnim
možganskim infarktom (odmrtjem
omejenega dela možganov) so tudi
pogostejša vrsta kapi, ki nastopajo
vselej značilno počasneje ter bolj
postopoma in pri katerih je v
približno treh četrtinah primerov v
začetku zavest še ohranjena.
Embolični insulti nastopno prav
tako trenutno, vendar s pojavom
nezavesti le v približno 1/5
primerov. Začetna nezavest nastopa
tedaj predvsem pri izdatnejših izlivih
krvi v možgane. Vzroki, oziroma
vrste kapi niso odločilnega pomena
za končne posledice funkcionalnih
izpadov. OHROMI TVENI SIMP-
TOMI SO POVZROČENI IN
DOLOČENI ZGOLJ PO LEGI
OKVARJENEGA DELA MOŽ-
GANSKE SUBSTANCE. Pri tem
niso razločitveno merodajni tako
imenovani visceralni znaki, kot so
nezavest, bolečine v glavi, omotice,
bruhanje, vročina, motnje v dihanju,
oziroma v iztrebljanju blata in seča.
Kadar apoplektična okvara zaja-
me možganski nastavek z mostičem.
je končni izid običajno smotrn. Ko
pa se kri izlije tudi v možganske
votline, ki jih imenujemo ventrikle,
takrat nastopa zgodnja smrt -
navadno tekom 24 ur. forni tlak je
pri krvavitvenih oblikah in emboliji
navadno zvišan, pri trombotičnih
procesih pa znižan radi predhodnih
motenj v krvnem obtoku.
znaki grozeCe kapi so
običajno izraženi z omoticami,
pritisKom v glavi, slabostjo s
siljenjem k bruhanju, včasih tudi z
duševnimi motnjami. Cesto se
pojavijo nenormalni občutki v
okončinah, pa tudi na obrazu;
občutki, kot da odpoveduje roka ali
noga, motorične vzdražitve, kot
npr. enostransko drgetanje roke ali
noge, včasih celo prehodni lažji
krči. Ti nastopajoči znaki se lahko
večkrat ponovijo in so v odvisnosti
od jakosti motenj v krvnem obtoku
v možganih.
Nekega dne preseneti kap s
svojimi značilnimi simptomi ENO-
STRANSKE OHROMITVE OKON-
ČIN, OBRAZA IN JEZIKA.
Navadno se pojavi istočasno bolj ali
manj izražena omračitev duševnih
funkcij, ki lahko preide v popolno
nezavest, ki traja kr^S ali pa daljši
čas - več ur, pa tudi več cfni. Med
nezavestjo je bolj ali manj
OKRNJENA FUNKajA POŽIRA-
NJA, kar je še posebno pomembno
radi nevarnosti zaletenja hrane ali
pijače in s tem pojavljanja težkih
zagnojitvenih pljučnic. Izpraz-
njevanje mehurja in iztrebljanje
blata postane nekontrolirano.
Sledi nadaljevanje in konec.
Bo potrebno še eno »vroče« poletje?
Resnično sedaj ni čas za kopalce,
toda ali se je s tem ustavilo tudi delo
pri obnovi rekreativnega objekta,
zaradi katerega je bilo pred nekaj
meseci toliko „vroče krvi" in to ne
brez vzroka? Ali bo zares treba še
eno vroče poletje preživeti ob
nedokončanem bazenu? Ce bo
tako, bomo v Slov. Bistrici prav
gotovo rekorderji z neslavnim
podatkom, da bomo kopališče
gradili dalj kot v kateremkoli
drugem, tudi veliko manjšem kraju
občine ali zunaj nje.
Skoraj smešno je pomisliti, da se
bodo tudi prihodnje poletje, čeprav
je letošnje komaj minilo, med
kopalci zopet sprehajali zidarji in
drugi obrtniki, da bi pokazali, kako
si v največji vročini prizadevajo
storiti tisto, kar je bilo v
spomladanskih mesecih pozabljeno
ali zanemarjeno, ob tem pa ovirajo
kopalce pa tudi obratno.
Prav gotovo ni na mestu s takšno
prakso nadaljevati, še posebno ob
misli na hiter porast cen materialom
pa tudi opravljenih storitev. Tako
tudi nihče ne bo presenečen, ko bo
za dograditev kopališča potrebnih
veliko več sredstev, kot je bilo
planirano, krivca pa bodo iskali
samo v podražitvah. Za dograditev
kopališkega objekta bo potrebno še
veliko dela in materiala. Slednjega bi
gotovo mnogo ceneje vgradili sedaj
cot pa prihodnje leto, ko bo tudi
delo mnogo dražje. Ob tem pa ni
zagotovila, da bodo spomladanski
dnevi leta 1975 vsi ugodni za
dokončanje del.
Kje je krivec, da se ne nadaljuje
delo na kopališču, ki so ga letos
tako vneto iskali, mogoče pa ga
bomo morali iskati še naslednje
poletje?
^	VH
OBVESTILO
Kmalu začne izhajati nova
nadaljevanka „NASVETI ZA
DIABETIKE", ki bo v razsež-
nosti manjše knjižice-brošurice
prikazala najpotrebnejša navo-
dila za sladkor nike!
12 stran
tednik — Četrtek, 14. novembra ig,^
RES, ZAKAJ NISO?
Golo naključje nas je pripeljalo v
Cirkulane. nist deževen dan je bil,
precej hladno, tako, da bi človek
najraje ostal doma. Pa kaj hočemo,
služba je služba, včasih je lepo, spet
je drugič slabše. Nikoli pa ni tako
hudo, kot živi okoli trideset letna
mamica Ana Žumbar iz Cirkulan
21. Ce ne boste verjeli tej zgodbi, ki
jo je zapisal naš novinar, se zapeljite
v Cirkulane. Že takoj na začetku
vasi,, vis-a-vis zdravstvenega doma,
kakih petdeset metrov stran stoji na
malem klancu okoli stopetdeset let
stara cimprana hiša. Čudno, da še
sploh stoji, kajti hiša je grajena na
^li ilovnati zemlji, brez kakršnih-
koh temeljev. Pred leti jo je od zadaj
že delno porušil zemeljski plaz,
vseskozi pa jo razjeda voda. Počasi,
toda vse ^oblje. Drobni hudourniki,
ki ob deževju pritekajo s hriba,
spodjedajo stare lesene zidove in
odnašajo zemljo izpod njih, vlažen
les pa že leta in leta trohni.
V blatu, ki je segalo prek gježnjev
smo končno le prišli do stare
zverižene stavbe. Že pri vhodnih
vratih smo zagledali vodo v hiši. Za
nalašč smo izmerili, kako globoka
mlaka je bila pri štedilniku v
kuhinji. Nad trideset cm smo
namerili, pri tem pa smo imeli
občutek, kot da smo v ladji, kajti
zraven vode nas je na to najbolj
spominjal nizek poševen strop. Pri
vhodu si lahko še brez skrbi stal,
bolj, ko si se pomikal v notranjost,
nižje si moral kloniti svoje tri kg na
rami, v kotu si moral že na pol
čepeti. Skratka vse skupaj je
spominjalo na staro zapuščeno
haloško hišo, kakršnih je tam okoli
iz dneva v dan več. Stari ljudje
umirajo, mlade pa odvleče denar,
služba, avto ...
Iz „kuhinje" smo nato odprli
stara škripajoča vrata v izbo. Pod je
bil še čisto moker, vse vlažno, a
čisto. Ob hladni kmečki peči je bila
postelja, v njej pa pod odejami Ivana
Zumbar, Anina teta, (83). Ko je
odpravila presenečenje nad našim
obiskom, nam je začela pripovedo-
vati. Hladne so bile njene besede,
kot je bilo hladno njeno življenje v
tej vlažni izbi: „ Ve ste, noge so mi
odpovedale, ne morem več hoditi,
čeprav si tako močno želim. Vem,
da ne bom nikoh več hodila v redu,
kajti mrzla voda v hiši in okoli nje
mi je noge čisto pokvarila. Bolijo
me, včasih pa jih sploh- ne čutim
več. Taka je pač usoda. Ko sem bila
še zdrava, sem pomagala Ani. Ona
dela tam prek v Zdravstvenem
domu. Cisti jim. Celo tisto hišo za
bogih stopetdeset jurjev na mesec.
Včasih je tam po celi dan, tako da ji
ostane čisto malo časa zame in za
njeno šestletno hčerko Valerijo, ki
je sedaj v mali šoli. Vsak čas bo
doma."
Tisti hip so zaškripala vrata in
pred nami je stala Anica, ki nosi
sedaj vso breme in je glava družine.
Jokaje je začela pripovedovati, kako
dol^ že nima očeta, pred leti ji je
tudi mama umrla, ostda je sama s
teto Ivanko, ki ji je dol^ lahko
pomagala med tem, ko je bila ona v
službi. Sedaj pa je priklenjena na
posteljo. Tudi v ljubezni ni imela
sreče. Moža je morala pustiti in
ostala je sama s hčerko Valerijo.
Težko je, če ni moškega pri hiši, še
huje pa je, če živi človek v hiši, s
katero še žival ne bi bila zadovoljna.
Človek ima občutek, kot da bi
počasi drsel po hribu navzdol. Od
znotraj so zidovi že zelo nevarno
razpokani. Verjetno so se tramovi
razmaknili. Anico so že večkrat
opozorili, da se lahko hiša vsak hip
sesuje. Dejala je takole: „Najhuje je,
ko je dež. Kuhinja je polna vode, če
pa dežuje močneje, priteče voda v
izbo, do postelje in izgine med
špranjami ^ hribu navzdol. Kadar
je tako, ponoči niti spati ne morem.
Trepetam od straha in upam, da se
hiše ne bo sesula. Ce človek tega ne
doživi, ne more verjeti. Včasih si
celo mislim, da bi bilo bolje tako, bi
bilo vsaj konec tega trpljenja."
Ker sta tako iz leta v leto živeli v
strahu pred najhujšim in'ker je pred
leti podrl plaz svinjake in del hiše,
sta začeli s skromnimi sredstvi in s
trdo voljo graditi deset m od te
„hiše straha" novo, zidano hišo z
^obokimi temelji. Anica je s svojim
delom in trudom vložila vanjo že
nad tri stare milijone, to pa samo za
material. Graditi so jima pomagali
sosedi, saj sami tega ne bi zmogli.
Toda hiša je ostala žal samo pri
temeljih, za naprej Anica nima več
denarja. Zato je zaprosila v
Zdravstvenem domu Cirkulane za
posojilo, a ^ ni dobila. Zakaj ne?
Saj so ji obljubili pomoč pri gradnji
nove hiše, ko jim je odstopila
vodnjak za vodovod. Sedaj so
verjetno to pozabili. Pozabili so
tudi, da so v stari cimprenjači tri
življenja nenehno v nevarnosti. Mar
je res potrebno čakati na najhuje?
Težko smo verjeli, da je življenje v
taki hiš sploh možno. Anica nam je
v strahu, da je ne bi v službi zaradi
resnice, ki smo jo prenesli na papir,
zasovražili, dejala se tole: ,,Ne želim
nobene milosti, denarja zastonj tudi
ne, želim le, da bi nekje dobila
posojilo. Vsaj toliko, da bi laloko
spravila novo hišo pod streho, vse
ostalo bi mi pomagali sosedje. Dobri
so," P, S. Zakaj niso vsi ljudje tako
dobri?
M. Ozuiec
Foto: M, Ozmec
osebna
kromku
RODILE SO:
Marija Pečar, Sp. Duplek 138,
Frančiške; Marija Slana, Hvaletincj
22 - deklico; Elizabeta Satlei
Janežovski vrh 12 - Katarino
Jožefa Markež — Mariborska 30 J
Petra; Pepca Kolednik, Gruškovec
90 - deklico; Kristina Hra, Gajevci
57 - deklico; Terezija Topolovec,
Gradišče 17 — dečka; Majdi
Pušenjak, Ljutomer, Vrazova 3 .
Darjo; Elizabeta Galun, Vintarovcj
53 - Natašo; Zorica Čeh, Krčevin,
eri Vurberku 25 - Zorico; Milkj
teineker, Kidričevo 5 - Ksenijo;
Sonja Vukojevič, Prešernova 6 -
Ehrira; Katica Kurnik, Rogozniški
24 - Branko; Majda FAbjan, m.
Slavka Osterca 6, Ljutomer -
Mojco; Angela Slana, Rogoznica n.
h, - dekhco; Cvetka Jurgec, Vel,
Nedelja 15 — Romana; Ljudmila
Plajnsek, Reševa 5 - dečka; Alojzijj
Jursič, Vitan 18 — Martina; Ana
Arnejči^ Pohorje 43 - dečka;
Anica Cah, Tibolci 5 - dečka;
Marijana Mohorko, Sp, Hajdina 16
—	dečka; Ljudmila Majcen, Lasigov-
ci 1 dečka; Štefanija Hentak,
Dragovič 13 - deklico; Angela
Mlakar, Majšperk n. h, - Suzano;
Irena Topolovec Zg. Bistrica 20/L
-	Marka; TErezija Stopajnik,
Trdobojci 77 — Roberta; Tončka
Ketiš, Žerovinci 45 — deklico;
Rozalija Zoreč, Opekarniška 9,
Ormož — dečka; Marjana Predovnik,
Ciril-Metodov dr. 8 - Boštjana;
Marija Krajnc, Kidričevo 79 -
Frančiške; Marjeta Lesjak, Sp,
Ključarovci 26 — dečka; Ida
Škrobar, Pršetinci 11 - dečka;
Darinka Rakovec, Ormož, Vrazova
6 — deklico; Klara Berden,
Trbeeovci 18, G. Radgona — Draga;
Elizabeta Marin, Bodkovci 20 -
deklico; Dragica Ča^an, Gorišnica
99 - Roberta; Jadvi^a Kolar,
Placarovci 27 — Tomaža; Slavica
Rozman, U. Nade Rajh 8 -
Andrejo; Mihaela Planinšek, jCidri-
čevo 10 — dečka; Ivana Žižek,
Vumpah 4 - deklico; Alojzija
Voglar, Lahonci 73 - deklico;
Lidija Marčič, Zg. Hajdina 173 -
dečka; Matilda Novak, Žerovinci
—	Stanislava; Frančiška Matjašič,
Moravci 145 — Tanjo; Danica Petek,
Kog 17 - Boštjana; Irena Luci,
Poavinci 99 — Miroslava; Marija
Lečnik, Pobrežje 147 - deklico;
Marija Mikolič, Naraplje 15 -
Darinko; Marta Vrabl, Rogoznica 21
-	deklico, Jerica Simonic, Brezovci
14 - deklico; Albina Vidovič,
Zagrebška 122 - dečka; Danica
Dovečar, Šardinje 19 7 deklico;
Marjeta Levanič, Zamušani 44 -;-
deklico; Stanislava Jevšenak, Strni-
šče 1 — Stanislavo; Erika Šafranko,
Vintarovci 47/a — Matejo; Anica
Kurež, Draženci 70 — deklico;
Marta Zlatnik, Frankovci 8 -
dečka;
POROKE:
Stanislav Mohorič, Svetinci 16 in
Marija^ Muršec, Biš 36; Zlatko
Kol^ič, Kidričevo 10 in Marija
Črešnik, Prvenci 5/a; Vladimir
Ornik, Dvorjane 9 in Marjeta Sekol.
Krčevina pri Vurberku 127.
UMRLI Sp:
Marija Zalar, Hum 75, roj. 1898-.
umrl 3. 11. 1974.; Slavko Džindžič,
Budina 25, roj. 1919., umrl 4. H'
1974.; Martin Mohinski, Rabelčja
vas 11, roj. 1943., umrl 5. 11. 1974.
tednik — Četrtek, 14. novembra 1974
strani 13
naša pisma
Kristina Šega:
ZLATI DEŽEK
Dežuje!
Dežuje!
2kleni dežek -
rumeni dežek -
ijavi dežek -
oranžni dežek!
Zlati cekini padajo z neba!
Joj,
padel mi je na nos -
a ni me ranil.
Tecimo, tecimo,
cekine lovimo!
Pa niso cekini to,
rahli listki so
padli z dreves. .
Res.
literarni krožek
Na šoli imamo literarni krožek. S
tovarišico se dogovorimo, kakšen
spis t)omo pisali. Ko napišemo spis,
ga oddamo tovarišici. Ona spise
popravi in nam jih vrne. Nato doma
spise prepišemo s črnilom.
Mojca Sajko,
3. r, OS Ptujska gora
SREČAL SEM VILO
Bil je dan pred matematično
šolsko nalogo. Pozno v noč sem
računal, da so se številke kar vrtele
po zvezku in moji glavi. Ura je bila
ze polnoč. Ves utrujen sem šel spat.
Dvakrat sem se obrnil in že spal kot
ubit. Tedaj pa sem zaslišal slaboten
klic: „Na pomoč". Odprl sem okno
in pogledal od kod prihaja klic. Na
tleh pod oknom sem zagledal lepo
deklico, ki jo je vlekel za obleKO
domači pes.^ Kar vr^el sem obleko
nase in skočil skozi okno. Priletel
sem naravnost na Pikijev rep. Pes je
skočil v zrak, kakor da bi bil
obseden od hudiča. Potem je cvileč
in tuleč zbežal.
Obrnil sem se k lepi deklici. Ta se
mi je zahvalila za rešitev. Čez čas pa
še dejah: „Jaz sem vila in zato ker si
me rešil, ti izpolnim tri želje."
Pomislil sem, kaj bi si želel. Spomnil
sem se na matematično šolsko
nalogo. Rad bi jo pisal odlično. V
pravljicah o vilah sem prebral, da
imajo vile svoje zaklade. Rad bi jih
videl. Zadnja želja pa je bila kar
malce nora. Sestra mi je s svojimi
nogami prizadejala marsikatero
busko, sedaj sem si želel moči, da bi
ji vrnil. Izrekel sem te želje vUi.
Dejala je: „Vse želje ti bom
izpolnila. Kot prvo izpolnjeno željo
boš videl moje zaklade."
Odšla sva k potoku. Tam je stalo
staro votlo drevo. Skozi odprtino
sva zlezla v deblo. Tu sem bil že
večkrat. A še nikoli nisem videl
zaklade. Zato sem radovedno čakal.
Vila je odrnaknila sprhnel les pri
itoreninah. Kjer je bil prej les je
sedaj zevala odprtina. Že sem se
mislil spustiti skozi njo. Tedaj pa so
nje prijeli ostri zobje za nogo.
Obrnil sem se. Bil je Piki. Verjetno
se mi je hotel maščevati. ,,Marš
nazaj," sem ga napodil. „Kaj? Mene
bos naganjal naza) in to še celo kot
P^!" sem zaslisal ^as za sabo.
PrebudO sem se in odprl oči. Pred
!abo sem zagledal sestro. Zaradi
^Ijivke, ki sem jo izrekel v spanju,
me je bila pripravljena z brco poslati
jz postelje. In to je tudi naredila. Na
leh sem se spomnil viline obljube o
"»oči Preizkusil sem jo. A ta
goukus je imel za posledico še več
Srečko Rojs,
6. r, Makole
UH, KAKO SEM SE
PRESTRAŠIL
(ZAJEC PRIPOVEDUJE)
Prišla je zima. To je čas, kateri je
zame v življenju najslabši- Lovci me
bodo lovili. Lani so me skoraj ujeli,
vendar sem imel več sreče kot
pameti. Kaj bo pa letos? Kako me
je strah! Komaj tako težko dobim
hrano, so še zato lovci tako
hudobni. Uh, da jih ne bi bilo! Joj,
kaj pa to? Kdo le prihaja; Kaj če je
pes ali pa še bolj hudobni lovec?
Res, lovec je, bežati moram? Samo
kam? No, še sreča, gre naprej, sicer
pa vee eno, moram oO tod po hrano,
ce še je kaj najdem. Jutri ba še
drugam, če mi uspe, da me hudobni
lovci ne ustrelijo.
N^rija Feguš,
5. b, OS Podlehnik
NAŠA ŠOLA
Preden je bila zgra|ena naša šola,
so bile učilnice po hišah. Ko je bila
šola leta 190C zgrajena, so bili v njej
trije razredi. V vsakem razredu sta
bila dva oddelka. Sedaj že imamo
pet razredov / Sola je že stara,
potrebna je obnovil. V razredu nas
je zelo ^eblo. Skozi okna in vrata je
pihalo. Sipe na oknih so bile pobite.
Vsako leto smo si bolj želeli, da ne
bi pihalo skozi okna in vrata. Ta
želja se nam je izpolnila, imamo
nova okna in vrata. Sedaj smo bolj
veseli, ker nam ne piha več. Sedimo
na toplem in se marljivo učimo.
Danica Kokol,
S. 4., OS Ptujska gora
moj očka
Moj očka je tx) poklicu strojni
ključavničar. Dela pri takem
podjetju, daje malokdaj doma. Zdaj
je v Maroku. Vsi se veselimo nje^ve
vrnitve. Ko je doma, se pocutindo
srečni. Videl je že zelo dosti sveta.
Zelo rada bi vedela, kako se počuti,
ko odhaja v širni svet. Zelo je
srečen, ko je z nami. Vsi otroci
gotovo nimajo tako dobrega očka
kot jaz. Kjer so očetje dobri in
skrbni Je srečna vsa dužina. Ko
pride očka domov, bom zelo srečna.
Sl4,vica Bedenik,
3. r, OS Ptujska gora
POPLAVA
Bilo je veliko dežja. Nato je bUa
poplava. Reke so naredile veliko
škode. Voda je odnesla veliko
poljskih pridelkov. V Majšperku je
tulila sirena. Zvedeli smo, da se je
utopila ženska. Gasilci so jo hiteli
reševati. Ko so jo prinesli ven, je bila
že mrtva. Odpeljali so jo v
ambulanto. Gasilci so opravili svojo
dolžnost. Voda je začela upadati.
MILJENKA MAROT,
3. b, OŠ Majšperk
MOJA BABICA
Imam zelo pridno babico. Vedno
ji hodim na obisk. Tam mi je zelo
lepo. Rada pomagam babici na
polju. BabKo imam zelo rada. Ko
dežuje se z bratrancem igrav^ z
babico.
Tatjana Lazarevič,
3.r, OŠ „T. Znidarič", Ptuj
DAN MRTVIH
Vsako leto prvega novembra
praznujemo dan mrtvih. Tega dne se
spominjamo umrlih svojcev^ kakor
tudi padlih borcev, ki so žrtvovali
svoja življenja za prelepo svobodo,
katere sadove danes uživa'hio.
Zavedati se moramo in se tudi
zavedamo, da brez teh junaških
borcev ne bi imeli tega, kar imamo
danes. Na ta dan se zberemo ob
njihovih grobovih in v spomin na nje
položimo vence, cvetje ter prižgemo
sveče. Z komemoracijami smo
obudili spomin nanje, ki jih ne
bomo nikoli pozabili. Mislim, da je
vsakomur težko, da teh junakov ni
več med nami, ki ne morejo uživati
svobode, kakor mi. Na svetu je še
veliko narodov, ki niso svobodni in
kjer se še borijo za lepše življenje.
Zato smo lahko veseli, kajti v naši
domovini imamo nekaj najlepšega in
to je svoboda, ki je zahtevala veliko
žrtev. Če bo potrebno, se bomo tudi
mi zanjo vztr^no borili. Tako so
storili tudi padli borci, ki so se borili
za lepšo prinodnjost.
Le pomislite, kako je ptici, če jo
zapremo v kletko, od koder ne more
vec poleteti čez gozdove, polja^
jezera, proti morju ter ne more vec
spletati gnezda, ne uživati v tei lepi
naravi. V tej drobni živalici ni več
iskre lepega življenja, le še srce
utripa v želji po svobodi, katero si
neizmet-no zeh. Z žalostnimi očmi
opreza skozi okno v naravo, ki je
tako blizu, a zanjo le predaleč.
Nikoli ne smemo pozabiti padlih
borcev, ki so nam s svojo krvojo
priborili lepšo prihodnjost.
Jelka Urek,
7. c, OS „F. Osojnik", Ptuj
14 stran
tednik — Četrtek, 14. novembra ig,^
Pretekli teden je Drava, ki nastopa
v II. slov. ligi — vzhod, gostila
odlično ekipo Steklarja iz Rogaške
Slatine.
Namizni tenis si v Ptuju utrjuje
pot, saj namizno teniški klub ni star
niti leto dni pa mu je uspelo
postaviti ekipo v tekmovanje, kjer
USPEH PTUJSKIH
KOŠARKARJEV
Končano je košarkarsko prven-
stvo II. slovenske lige - vzhod, kjer
so marljivi ptujski košarkarski
delavci imeli 4 ekipe v tekmovanju,
največji uspeh so dosegli člani, ki so
osvojili odlično II. mesto s 30
točkami in razliko v koših
1444:1286.
Zmagal je Konus, ki se je uvrstil v
višje tekmovanje.
V	mladinski konkurenci je ekipa
Drave osvojila V. mesto s 14
točkami
V	pionirski konkurenci so starejši
pionirji osvojili odlično III. mesto s
18 točkami in razliko v koših
741:531, mlajši pionirji na prav
tako III. mesto z 10 točkami in
razliko 372:251 košev.
Vodstvo kluba skrbi za kontinui-
rano delo z mladino, potrebno pa
bo posvetiti večjo pozornost tudi
ženski mladini, ki v Ptuju nima
športa kjer bi lahko nastopala,
oziroma trenirala.
Marljivim špcM^tnim delavcem
želimo še nadalje uspešnega dela,
tekmovalcem pa športnih uspehov.
cm
STEKLAR-DRAVA 5:1
nastopajo že prekaljene in renomira-
ne ekipe. Ob temu je pripomogel še
žreb, kije v prvih kohh namenil
same močnejše nasprotnike.
V tej skupini nastopajo Steklar,
Poljčane, Mariborski tisk, Maribor
II, Muta, Murska Sobota II,
Ingrad-Celje in Drava.
Rezultati srečanja: Pišek-Pod-
pečan 0:2, Sklizovič-Lešnik 0:2,
Slaček-Potočnik 0:2, Sklizovič-
Podj)ečan 2:0, Pišek-Potočnik 0:2,
Slacek—Lešnik 0:2.
Domačini so organizacijsko dobro
pripravili a-ečanje v Domu JLA, ki
si ga je ogledalo okrog 100
gledalcev.
MARIBOR - Na občnem zboru
NK Maribor so za novega predsed-
nika izvolili Borisa Godino, ki bo
vodil novi 25-članski odbor. Pod-
predsednika pa sta Vlado Steblovnik
in Slavko Ožbolt.
Končano je državno prvenstvo v
motokrosu za posameznike in za
ekipe. AMD Ptuj ima v raznih
kategorijah 10 tekmovalcev v
tekmovanju, ki so v letošnjem letu
dosegli dobre rezultate. Predvsem
bo potrebno mladim tekmovalcem,
ki tekmujejo z mopedi posvetiti vso
pozornost in jih za prihodnjo
sezono še bolje pripraviti.
V	internacionalnem razredu je
nastopal Peter Še^la, ki je v močni
konkurenci osvojil odlično peto
mesto. Tekmovalo je 22 tekmoval-
cev. Zmagal je Šoštarič-Karlovec s
147 točkami, sledijo Vesenjak,
Orehova vas 103, Fras, Orehova vas
96, Zupin, Tržič 87, Šegula 75 točk
itd. V nacionalnem razredu sta
nastopala Silvin Vesenjak in Jože
Lacko, ki sta v teh tekmovanjih
imela smolo z motorjem in sta
dosepila naslednje: Vesenjak je
osvojil 6. mesto s 56 točkami,
Lacko pa 23. mesto s 3 točkami.
Nastopalo je 28 tekmovalcev.
V	kategoriji 125 ccm je prav tako
USPEŠNI PTUISKI
MOTOKROSISTI
nastopal Silvin Vesenjak ter l
osvojil IV. mesto s 56 točkami
zmagal je Ahačič iz Tržiča z o
točkami Nastopalo je 17 tekmova
cev.	^
Pri mopedih je zmagal Gril 1,
Kopra s 84 točkami, na 17. mestu u
Kmet D. iz Ptuja z 8, Štrafela D ^
22. mestu s 4 točkami. Ostal
tekmovalci Štrafela J., Šmigoc v
Habjanič S. so ostali brez uvrstitve
ker niso na dirkah, ki jih je bilo s'
osvojili točk. Tekmovalo je 21
tekmovalcev.
Nedvomno pa so tekmovalci U
celota dosegli velik uspeh, saj 5.
ekipno zasedli visoko uvrstitev in
pustili za seboj ekipe z daljš«
tradicijo v tem športu. Končna
uvrstitev je naslednja: Orehova vai
1012 točk, Tržič 560, Koper 343
Karlovec 270, Ptuj 214, sledijo'
Šentvid, Murska Sobota, Kranj
Zabok, Črnomelj, Kutina, Savski
Marof, Brežice, Garešnica, Sveučj.
lisce — Zagreb.
anc
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE
- PIKADO
EKIPA OPEKARNE ŽABJAK
OSVOJILA PRVO MESTO
v ponedeljek, 11. nov. se
odvijalo v sindikalni dvorani ptujske
Sigme tekmovanje v pikadu, ki
poteka v okviru letošnjih delavskih
športnih iger.
Kot nam je povedal Edi Hojnik,
predsednik komisije za šport in
rekreacijo pri občinskem sindi-
kalnem svetu Ptuj, je to prva panoga
za ženske v tej tekmovalni sezoni.
Zastopane pa bodo tudi še ostale
zvrsti športa, kot so: atletika,
kegljanje, streljanje, šah, namizni
tenis ipd. Srečanja se bodo odvijala
do konca letošnjega leta, naslednje
leto pa vse do praznika republike,
ko bo svečan zaključek z razglasit-
vijo rezultatov in podelitvijo medalj,
diplom in pokalov.
V	ponecieljkovem srečanju se je v
metanju pikadovk pomerilo devet
ekip iz ptujske občine. V precej
močni konkurenci je prvo mesto
osvojila ekipa Opekarne Žabjak. z
89 točkami, 2 točki manj je dobila
ekipa TAP—a, Petovia se je uvrstila s
85 na tretje mesto, sledijo pa ekipe
SO Ptuj - 79, Sigma 75, KK 71,
Elektrokovinar 70, TP Merkur Ptuj
67 in ekipa TVl Majšperk 31 točk.
Med posameznicami je bila
najboljša Stanka Zuran iz Sigme, ki
je osvojila 29 točk, druga je za eno
točko slabša tekmovalka iz Opekar-
ne Žabjak, Terezija Arnuš, tretje
mesto pa je osvojila predstavnica
Elektrokovinarja EUzabeta Pešec, ki
je dobila 27 točk.
To je bilo prvo kolo tekmovanja v
pikadu. Na programu so še štiri
srečanja v tej panogi, poleg že zgoraj
naštetih.
V	tekmovanju moških ekip
potekajo trenutno tekmovanja v
rokometu, ki so na sporedu dvakrat
tedensko, na vrsto pa pridejo sedaj
vse tiste športne panoge, ki se
odigravajo v dvoranah.
—nak
tednik — Četrtek, 14. novembra 1974
stran 15
BOREC PROTI ALKOHOLIZMU
Joj, joj, kaj » je zgodlo! Na
Martinovo sen ba čista trezen no sen
samo kislo vodo pija. Fsi na našen
martinovoji so rekli: „Lujs, to pa je
za v cajtnge djoti. Pa sen van te
resen to že na začetki totega pisma
napisa. Pa ne zato, da bi hteja son
sebe hvoliti pač pa zato, ker sen se
tri dni pred Martinovin v društvo
borcov proti alkoholi vpisa. Eni te si
ob ten mislili, kaj nas te ze toti
Prlek neke forba no nalagovle, saj
vemo, da je fsoki^ den trikrat v
šmarnici skopani. Včosik se mi je to
resen ^ godilo, zaj pa sen se
pobojša . . .
Fsi dobro vete, da je v naši družbi
dosti tokih, ki ne poznajo vinske
mere. Cisto vino, špricare, konjake,
vinjake ^ no druge pijače žlompajo
kak naša krava vodo vun z mlake.
Polovico ploče pistijo v gostilni,
duma pa deca strodajo no se žena
joče oKoli voglof. To pa še neje fse:
Gdo tokšni pijoni ded^ prta koči
pride, te se novadno začne pri hiši
drugo dejonje alkoholične vojske.
Pijonec, ki novadno niti trezen neje
preveč pameten, pijan čista ponori.
Pretepe ženo no deco, potere fse, ke
mo pod roke pride no je hujši kak
hujdi bik. Zato pa štejemo tejkokrot
v cajtngah: Pijani mož - ubil
ženo . . . Vinjen voznik povzročil
hudo prometno nesrečo — trije
mrtvi.. . Pijanci so se stepli — dva v
bolnišnici. . . Tokšne naslove lehko
štejemo v cajtngah skoro fsoki den.
Groza te strosi, gdo to šteješ.
Alkohol je morilec, seveda če ga
preveč p|ješ . . . Splošno je znono,
da je vincek, če ga zmerno uživaš —
zdravilo no najboj žlahtna roža v
naši Prlekiji no Halozah. Ena kupica
ali pa dve po obedi, ti vrneta
zgublene delovne moči no ti tudi
dohtar priporoča: Daj ga en
kozarček na zob. Samo enega ali pa
dvo, ne pa celi liter, ki te sprovi v
jorek no nazodjo še v grob.
Vena se fsi čudite, kaj nan te gnes
Lujs toto protialkoholicno predova-
je drži Pisen van zato, ker mamo v
naši lubi Prlekiji pune kleti vina no
jebelšnice pa tudi dosti tokih, ki
začneje že na tešče vino piti.
Najpret vinček doj po guti glun,
glun, potli pa po ženi no po deci
rum-pum-pum. Poglednite samo, kaj
se zgodi s kroničnim alkoholikon, ki
je bolnik v proven pomeni besede^ Z
našega kunca se jih zn^de največ v
ormošken špitoli. Toksni človik je
zgubleni za družino no družbo, ce
ne neha piti. Zdrovleje ogromno
košta no se fseeno ^loča, če se
človik spreobrne. Za zdrovleje
skrbijo tudi klubi zdravljenih
alkoholikov, ki pa so deležni
preskromne pomoči. ^ Ven za
primere, ko^ sta se mož^ no žena
zavolo možovega pijančevoja že
skoro ločla no ba v^ družini^ provi
pekel Mož se je začeja vročti no
gnes nič več ne pije. Družina je
srečna kak, da bi se fsi na novo
rodili. Deca majo drgoč radi ateka,
ki jih je pret v pijanosti pretepa no
ga po cele noci neje bilo domu.
Gradijo si hišico no pridno šparajo
tudi za avto. Pret pa so fsi družinski
prihronki z vinon no vinjakon vred
doj po moževen guti stekli.
Ite malo po gostjlnah no bifejih
pa te vidli kak se tudi naša mladina
napijovle z vijaki, driskiji, petelin-
kovci no drugimi gifti. Kon to pela,
si lehko mislite. Saj vete kak provi
tisti pregovor: Kaj se Janezek naviči
to Janezek zna! Navsezodjo pa neje
niti ^ čudno, če mlodi rajši žgone
pqače pijejo kak pa sodne sokove,
ki so trikrat predrogi, če glih nan v
toten cajti na taužnte kil jabolk no
grušek mije v Prlekiji, Halozah no še
drugih krajih, ki jih je tovariš bogec
s sadjarstvon karštiga.
Grdo je če vidiš pijanega moškega
no mladinca, meni osebno pa se se
grše zdi, če je ženska pijana. Saj vete
kak gre tisti pregovor: Baba pijana
pi. . .ščalka prodana! Zanimivo pa
je vid iti, če si pijane ženske v lase
skočijo. To je hujše, kak gdo si
Indijanci skalpe doj z glov režejo . . .
Zato pa van drogi brolci še enkrat
predlogan: Pijte zmerno no ne
tejko, da bi okoli vpglof, po štireh
hodili, deco no ženo ^etepali,
službo zamujali no še druge
kozlarije spočijali. To van svetuvlen
jas, Lujs prleški, ki sen fse to skos
da no sen se zaj med nealkohilike
vpisa. Lepo vas pozdrovlan s prošjo,
da moje nasvete tudi upoštevlete. Te
pa srečno
Vaš Lujs
NEDELJA, 17. NOVEMBRA:
6,00 - 8.00 Dobro jutro - vmes ob
6.05 Poročila; 6.30 EP; 6.50 Za vas;
7.00 Jutranja kronika; 7.20 EP;
7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50
EP; 8.00 Poročila - Radijski in TV
spored; 8.07 Radijska igra za
otroke; 8.52 Skladbe za mladino;
9.00 Poročila; 9.05 Še pomnite,
tovariši; 9.55 EP; 10.00 Poročila;
10.05 Iz naših krajev; 11.00
Poročila; 11.15 - 14.00 Poslušalci
čestitajo; vmes ob 11.50 Pogovor s
poslušalci; 12.00 - 12.10 V nedeljo
opoldne; 13.00 Poročila; 13.15 -
13.30 Obvestila in zabavna glasba;
14.00 Poročila; 14.05 - 18.00
Nedeljsko popoldne: 18,00 Poro-
čila; 18.03 Radijska igra; 18.50 EP;
19,00 Radijski dnevnik; 19.30
Obvestila; 19.40 Glasbene razgled-
nice; 19,50 Lahko noč, otroci;
20.00 V nedeljo zvečer; 22.00
Poročila; 22,20 Serenadni večer;
23,00 Poročila; 23 0$ Literarni
nokturno; 23.15 V lučeh sema-
forjev; 24.00 Poročila.
PONEDELJEK, 18. NOVEM-
BRA: 14 0jD Poročila; 14,10
Amaterski zbori pojo; 14.30
Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni
intermezzo; 15.45 - 16,45 Vrtiljak;
vmes ob 16.30 Moda za vas; 16.45
Interna 469; 17.00 Poročila; 17.20
Po željah poslušalcev; 18.00 Poro-
čila; 18.05 Naš gost; 18.20 Ob lahki
glasbi; 18.50 EP; 19.00 Radijski
dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40
Ansambel Mihe Dovžana; 19.50
Lahko noč, otroci; 20.00 Ti in
opera; 22.00 Poročila; 22.20
Popevke; 23.00 Poročila; 23
Uterarni nokturno; 23.15 Jazz;
24.00 Poročila.
TOREK, 19. NOVEMBRA: 14.00
Poročila; 14,10 Skladbe za mladino;
14.40 Na poti s kitaro; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.45 Vrtiljak;
16 46 Poti sodobne medicine; 17.00
Poročila; 17.20 Zveneča imena;
18,00 Poročila; 18,05 V torek na
svidenje; 18.35 Lahke note; 18.50
EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30
Obvestila; 19.40 Ansambel Silvestra
Mihelčiča; 19.50 Lahko noč, otroci;
20.00 V pesmi in besedi; 20.30
Radijska i^a; 21.20 Zvočne ka-
skade; 22.00 Poročila; 22.20
Avstrijska glasba; 2 3.00 Poročila;
23.05 Literarni nokturno; 23.15
Popevke; 24.00 Poročila.
ŠREDA, 20. NOVEMBRA: 14.00
Poročila; 14.10 Z opernih odrov;
14.30 Poslušalci čestitajo; 14.5 5 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.45 Loto
vrtiljak; 16.45 Orkester Cyrila
Ornadela; 17.00 Poročila; 17.20
Komorni zbor; 18.00 Poročila;
18.05 Naš razgovor; 18.35 Predstav-
ljamo vam; 18.50 EP: 19.00
Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila;
19.40 Ansambel Latinos; 19.50
Lahko noč, otroci; 20.00 Iz studia;
22.00 Poročila; 22.20 Jazz; 23.00
Poročila; 23.05 Svetovna lirika;
24^00 Poročila.
ČETRTEK, 21. NOVEMBRA:
14.00 Poročila; 14.10 Zbor Moša
Pijade in Mirče Acev; 14.40 Med
šolo, družino in delom; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.45 Vrtiljak;
16 4^ Jezikovni pogovori; 17.00
Poročila; 17.20 Iz opernega arhiva;
18.00 Poročila; 18.05 Znanstveniki
pred mikrofonom- 18.20 Kasete in
gramofonske plošče; 18.45 Zabavni
orkester; 18.50 EP; 19.00 Radijski
dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40
Ansambel Milana Ferleža; 19.50
Lahko noč, otroci; 20.00 Domače
pesmi; 21.00 Večer umetniške
besede; 21.40 Lepe melodije; 22.00
Poročila; 22,20 Avantg^dni sklada-
telji; 23 Op Pri tujih radijskih
postajah; 23.30 Majda Sepe; 24.00
Poročila.
PETEK, 22. NOVEMBRA: 14.00
Poročila; 14 )S Mladinski zbori;
14.30 PoslušAlci čestitajo; 14.55
EP; 15.00 Dogodki in odmevi;
15.30 Napotki za turiste; 15.35
Glasbeni intermezzo; 15.45 — 16.50
Vrti^ak; vmes ob l4 Kozme-
tično ogledalo; 16.50 Čtovek in
zdravje; 17.00 Poročila; 17.20
Tekmovanje Petra Iljiča Čajkov-
skega: 18.00 Poročila; 18.05
Ogledalo časa; 18,15 Signali; 18.50
EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30
Obvestila; 19.40 Ansambel Toneta
Kmetca; 19,50 Lahko noč, otroci;
20,00 Stop-pops 20; 21,15 Oddaja o
morju in pomorščakih; 22.00
Poročila; 22.20 Iz logov domačih;
23.00 Poročila; 23.05 Literarni
nokturno; 23.15 Jazz; 24.00
Poročila.
SOBOTA, 23 / NOVEMBRA:
14.00 Poročila; 14.10 Po Jugosla-
viji; 14.5 5 EP; 15.00 Dogodi in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.45 Vrtiljak; 16 4/S Lahka glasba;
17.00 Poročila; 17.20 Gremo v
kinoj 18.00 Poročila; 18.05 S
knjiznera trga; 18.20 Ob isti uri;
18.50 EP; 19.00 Radijski dnevnik;
19,30 Obvestila; 19.40 Ansambel
Bojana Adamiča; 19.50 Lahko noč,
otroci; 20.00 Spoznavajmo svet in
domovino; 21.15 Za prijetno
razvedrilo; 21.30 - 23.00 Oddaja.za
naše izseljence; vmes ob 22.00 —
22.20 Poročila: 23.00 Poročila;
23.05 V novi teden; 24.00 Poročila,
MICIKA:
Prlekiji
Prlekija, ti lepa dežela,
ko te obiščem, sem srečna vesela.
Tamkaj potekla mladosti je doba,
v tvojih izvirkih najboljša je voda.
Pomladi vinogradi se zelenijo
med vrstami breskve lepo cvetijo.
Ko cvetejo grozdeki lepo diši
dekletu, ki veže, upe budi.
Jeseni bo z grozdja moštek pritekel
dekletu pa fantič veselo bo rekel,
ko ga bo Martin novembra krstil
tebi kot ženki bom srečen napil.
Shranil bom sodček vinčeka tebi
maja rodila boš sineka meni,
ali bo hčerka, karkoli že bo,
men' bo pri srcu kot nikoli lepo.
OVEN (21, 3, - 20, 4,): Najbolje
je, če že vnaprej pazite. Deležni
boste namreč velikega veselja, ki
vam pa utegne tudi malo škoditi.
Osamosvojili se boste. Veste, kM
drugi ne vedno in to je vaša
prednost. Mir!
BIK (21, 4. - 20. 5,): Na koncu
razprav o pravflnosti in nepravilnosti
neke zadeve niti sami sebi ne boste
verjeli več, tako bo vse zamotano.
Zato jpamet v roke in si raje
privoščite sprehod v dvoje, kar
seveda koristi neprimerno bolj kot
brezumna razprava.
DVOJČKA (21, 5. - 22, 6.): Sliši
se neverjetno, a je kljub temu res, da
boste prav ta čas srečali človeka, ki
vas bo razumel. Začeli boste tudi z
delom, ki vas bo veselilo. Nikar pa
ob tem ne mislite, da je vsak
začetek tako lahak.
RAK (23. 6. - 22. 7.): Volja do
sprehoda v naravo vam bo minila,
ko se boste spomnili, koliko dela vas
še čaka. Tudi obljub ne pozabite,
storite kar morate. Š^e je čas, vendar
pri tem pazite na začetek in konec.
LEV (23. 7. - 22, 8.): Z resnico
boste premagali svojega nasprotnika
in si pridobui veliko občuciovalcev.
Nekdo vas bo skušal z napačno
novico speljati na napačno sled.
Pravočasno opozorilo prepreči
najhujše in vam pomaga k še enemu
uspehu.
DEVICA (23. 8. - 22. 9.):
Ostanite razumni in hladni. Taka
jeza, da bi se človek kar na lepem
razpočfl, ni dobra. Pa tudi skočiti iz
koze ne bo treba, saj se bo za
p olju bč kanje našel nekdo drug in
prav tako dopeL
TEHTNICA (23, 9. - 22. 10.):
Predpostavljeni se zavzemajo za vaso
pridnost in kmalu boste to
^remembo čutili tudi v svojem
žepu. Še nekaj prijetnega se bo
zgodilo, to vam pa naj vaša najdražja
osebica razkrije . . .
ŠKORPIJON (23. 10. - 22. 11,):
Ob srečanju si boste imeli toliko
povedati, da boste kar drug
drugemu skakali v besedo, Naviha-
nost boste potrebovali tik pred
ciljem, ki ste si ga zamislili. Delo in
skrbi še ostanejo.
STRELEC (23. 11. - 20. 12.): Na
napačni misli ste. Razočaral vas ni
ne on niti ona, pač pa prijateljice in
sosedje. Mislili ste, da so drugačni,
sedaj pa veste! Enkrat vsakdo
spregleda, to si zapomnite in se
potolažite.
KOZOROG (21, 12. - 20. 1.)-
Do cilja boste morali skozi ogenj, če
seveda še hočete doseči svoj namen.
Izobraževanja^ ni nikoli dovolj, zato
ne bo odveč izkoristiti ponujeno
friložnost in takoj pričeti z delom,
oljub!
VODNAR (21. 1. - 19. 2.):
Olajšali si boste vest, s tem, da
končiio plačate tisti dol^, ki vam že
dalj časa dela preglavice. Ne bi
mogli reči kje, vendar je na dlani, da
boste dosegli izjemen uspeh.
Ugodno sporočilo,
RIBI (20. 2. - 20. 3.): Pričeli ste
se gibati v naravi, kar prinaša dvoje
koristi: vam razvedrilo, drugim pa
pomoč. Delo na zraku je prav pred
zimo zelo potrebno. Razumevajoča
okolica je vaš največji zaklad. Pazite
na zdravje, ni najboljše.
16 stran
tednik — Četrtek, 14. novembra ig,^