DOMŽALE, 25. FEBRUARJA 1994 • ŠT. 2, LETNIK 32 GLASILO OBČINE DOMŽALE Kdor misli da ljubezen mine, ni nikoli ljubil! GOETHE PRED ZBORI OBČANOV Pridite, oblikujte jutrišnjo podobo občine! V začetku marca 1994 bodo v vseh sedemindvajsetih krajevnih skupnostih v naši občini sklicani ZBORI OBČANOV. Njihov namen je določitev referendumskih območij, na osnovi katerih naj bi oblikovali nove občine. O ZBORIH OBČANOV boste obveščeni z vabili. Pridite, povejte svoje mnenje in oblikujte JUTRIŠNJO PODOBO SEDANJE OBČINE DOMŽALE! Več na strani 3 Ob odprtju slikarske razstave (z desne strani): dr. Mojca Zaje, slikar Janez Medvešek in likovni kritik dr. Mirko Juteršek z obiskovalci razstave v Kulturnem domu na Studencu ob slovenskem kulturnem prazniku. (Nadaljevanje na strani 8) NE PREZRITE! Dohodnina 1993 Bliža se 31. marec 1994, dan, do katerega moramo vsi zavezanci za dohodnino o dohodkih, doseženih v letu 1993, razen zavezancev, katerih edini vir dohodnine je pokojnina, če med letom niso plačevali akontacije dohodnine, vložiti NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE, DAVKA OD DOHODKOV IZ DEJAVNOSTI IN DAVKA OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA ZA LETO 1993. NA STRANI 6 PREBERITE POZIV O VLOŽITVI NAPOVEDI ter OBVESTILO O MOŽNOSTI ODDAJE NAPOVEDI V POSAMEZNIH CENTRIH NAŠE OBČINE. Skrbno ju preberite in ne odlašajte do zadnjega dne! 13. MARCA DOPOLDNE SE DOBIMO NA TRADICIONALNI PRIREDITVI PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO! ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKIH IN DOBRODOŠLI! V SLAMNIKU PREBERITE Vozniki preberite! 25. junij 1994 je vse bliže Prebivalci Limbarske gore in Hrastnika so ogorčeni PELEGRINU CAPUDRU: Hvala za uspešno delo Razstavi v Likovnem razstavišču v Domžalah Pisma bralcev OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Smoter slovenskega naroda je v nenehnem samopotrjevanju, v približevanju samemu sebi... Osnovni smoter vsakega naroda je, da obstane kot narod, da je sam ustvarjalec svoje mere, svojih navad, svoje literature, zgodovine — in če je tako, potem tudi svobodo razumemo sopomensko z identiteto naroda kot naroda. In že smo pri novem pojmu »identiteta«. Za nacionalno identiteto je potrebno troje elementov: dr- žava, jezik in način življenja, ki jo (identiteto) seveda vedno definirajo. Z državo se identificirajo tisti, ki se ne obregajo ob delovanje državnega aparata, sicer pa se identificiramo z narodom. Pri identifikaciji z jezikom ni problema, ker se v njem da govoriti, pisati, pesniti karkoli, kar je odkazal France Prešeren, prvak slovenskih pesnikov, da je namreč tudi v slo- Ob petdesetletnici Breznikove smrti Dne 26. marca bo minilo petdeset let od Breznikove smrti. Rodil se je 26. junija 1881 pri Pekletu v Ihanu. V družini je bilo pet otrok. Oče jih je preživljal tako, da je po sejmih prodajal blago. Ko si je malo opomogel, je kupil v Ihanu Navžarjev dom. Mati je rada pela in brala ter sinu pripovedovala zgodbe. Imela je NAPREDEK DOMŽALE TRGOVINA, d. d. NAPREDEK, DOBRO IME MED TRGOVCI dober spomin. Ob njej se je navzel ljubezni so starih izročil. Ko je pozneje zbiral besede, je v gradivu pri marsikateri zapisal, da jo je slišal od matere. Po končani gimnaziji v Ljubljani se je vpisal 1902. v bogoslovje in čez tri leta pel v domači cerkvi novo mašo. Poleti 1906 je postal kaplan v Postojni. Že takrat se je oglašal v javnosti. Za Štreklja je zbiral ljudske pesmi, v Domu in svetu pisal razprave. Zato je zbudil pozornost predstojnikov. Ko je v Šentvidu nad Ljubljano začela delovati klasična gimnazija, je škof Jeglič iskal med mladimi duhovniki ljudi, ki bi se posvetili delu na njej. Pomislil je tudi na Breznika. Ta se je jeseni po njegovi želji vpisal na filozofsko fakulteto v Gradcu s slovenščino kot glavnim predmetom. Med njegovim študijem so na gimnaziji začeli izdajati dijaški list Mentor. Breznik je postal njegov urednik. V njem je priobčeval razpra- vice o stvareh, ki so privlačne za mladega človeka, npr.: Zanimivosti iz našega štetja, Kako besede jemljemo, Besedni ho-munkulus... Šolanje v Gradcu je končal z doktoratom, napisanim v nemščini, o naglasnih vrstah slovenskega glagola. Leta 1910 je začel poučevati. Leta 1937 pa je postal ravnatelj. Ko so 1941 zasedli zavod Nemci, se je umaknil v Ljubljano. Tu je gimnazija še nekaj let nadaljevala šolo. Glavno področje njegovega dela je bil pouk, vzporedno z njim pa je teklo znanstveno ustvarjanje. Učil je samo v višjih razredih. Prvo uro se je predstavil: »Moje ime je na neki slovnici, drugače sem pa »Čežana.« Učenci niso niti pomislili, da je slovničar, saj »slovničnega« pouka ni poznal. V razredu je šumelo kot v panju, pa to ni bil nemir mladega človeka, temveč zanimanje, spraševanje o tem, kar je govoril. Z veliko ljubeznijo je pripovedoval, kako so naše besede rasle, se mnoge utrdile, druge pa umaknile novim. Zbujal je tako spoštovanje in ljubezen, da mu ni bilo treba nikoli povzdigniti glasu. Sicer bi pa tega niti ne znal, saj je bil preblag. Ko je prebiral naše stare časopise in knjige ter ugotavljal, kdaj so nastajale besede, se je ves razživel. Če je bil kdo vprašan in je začel: »Pisatelj je stremel...« ga je takoj popravil: »Si je prizadeval, stremeti je izposojeno iz ruščine. To besedo so začeli uporabljati v Slovenskem narodu.« In tako je šlo od ure do ure. Zavedal se je, da je jezik večno živo drevo, ki izgublja liste, hkrati pa poganjajo novi. Zato ni dajal jeziku zakonov, pač pa samo ugotavljal rast. Dragocena lastnost je bila njegova prizadevnost za resnico. Ko je razgrinjal podobe iz naše preteklosti, je skušal pravično podajati dobro in slabo. Povsod je kazal veliko širino. S ponosom je poudarjal, kako se prijateljsko razume z ljudmi, čeprav so drugačnega svetovnega nazora. Ko je zbujal Preg- (nadaljevanje na str. 7) venskem jeziku možno izražati najgloblje misli in čustva. S tem je slovenski jezik dvignil na evropsko raven, na raven jezikov drugih evropskih narodov - IN V TEM JE PESNIKOVA VELIČINA. Pod načinom življenja pa razumemo kulturo in umetnost; takoj moramo pristaviti, da način življenja ni in tudi ne more biti zgolj slovenski. In-dentifikacije z določenim načinom življenja je odprta v trans-nacionalnost. France Prešeren je s svojim pesniškim opusom iz številno majhnega slovenskega naroda napravil duhovnega velikana. Sicer pa imajo mali narodi zajamčeno prihodnost le, če so izjemno visoko kulturni, kamor spadajo etika, morala in ustvarjalnost, in če je narodni prirastek zadosti velik. Pri vsem tem pa moramo vedeti, da je kultura utemeljena v človečnosti in ne v sovraštvu. In navsezadnje tudi v svobodi, ki je odgovornost za lastno identiteto in za same sebe. Prej smo sovražili Jugoslavijo, danes sovražimo lastno državo: ker sovražnikov ni, se to sovraštvo izkazuje le kot sovraštvo do sebe. Pri vsem tem pa pozabljamo na tisto, kar je izjavila Spomenka Hribar: »Komunizem se more ukoreniniti le tam, kjer je gojišče sovraštva že pripravljeno.« Ali hočemo torej kolo zgodovine zavrteti nazaj ali kličemo neokomunizem? Ali smo svobodnejši kakor pred osamosvojitvijo? V kakšnem razmerju sta si sovražnost in upanje v primerjavi s prej, ko smo bili sestavni del Jugoslavije? Ali res iščemo sovražnika? Ob slovenskem kulturnem prazniku se vprašajmo, ali več- strankarski sistem utrjuje slovensko narodno zavest. Eno je gotovo: stranke dajejo često zaradi boja za oblast na kocko ugled, koristi in prihodnost cele nacije, nekateri politki in oblastniki s primitivno samoumevnostjo svojega ravnanja, s svojim oblastniškim vedenjem in obnašanjem pogosto tvegajo koristi slovenskega naroda. In kaj bo potem, ko bodo ljudje siti političnih prepirov, neučinkovitosti ali vsaj premajhne učinkovitosti strank...? In kako naj ob resničnih stiskah državljanov, za katere so stranke povečini imune, še tarnamo nad nezadostnostjo narodnega prirastka? Vse stvari se začnejo spreminjati na področju duha, žal pa se širi prav onesnaženost duha, okolja in jezika. Ob vsem tem razglabljanju pa ne kaže prezreti, da se ustvarjalnost v našem narodu zbuja na vseh področjih, seveda z besedo materinega jezika. IVAN KEPIC HI PO HRANILNICA IN POSOJILNICA d.d. Ljubljanska c. 76, II. nadstropje, 61230 Domžale 2 /lamnik Domžale PRED LOKALNO SAMOUPRAVO Naša občina včeraj, danes, jutri... V dneh, ki so pred nami, se bomo najprej na zborih občanov, nato pa tudi na referendumih odločali, v kakšnih lokalnih skupnostih bomo živeli od druge polovice letošnjega leta dalje. Osnovna izhodišča je prinesel zlasti ZAKON O LOKALNI SAMOUPRAVI, pomagale naj bi tudi strokovne usmeritve vladine službe za lokalno samoupravo, odločitev pa je predvsem v naših rokah. V preteklosti je bilo sedanje območje občine Domžale razdeljeno celo na 31 občin, sedaj smo v eni, koliko naj jih bo po prvem juliju 1994! Včeraj Pobrskala sem po ZBORNIKU OBČINE DOMŽALE iz leta 1979 in posebno skrb namenila upravnemu razvoju na našem območju od začetka 19. stoletja do danes, ki sta ga v omenjeni knjigi obdelala Vasilij Melik in Janko Gedrih. Po konskripcijskih in davčnih občinah so Francozi tudi na našem območju uvedli upravne občine (komune), na čelu z županom (mer) in občinskim svetom. Tedaj je bila naša občina razdeljena na osem francoskih občin: Mengeš (k. o. Topole, Rašica, Trzin, Studa, Mengeš, Depala vas in Dragomelj), Krumperk (k.o. Radomlje, Rova, Po-drečje, Dob, Krtina, Studenec, Brezovica in Trojica), Lukovica (k.o. Rafolče, Sp. Koseze, Lukovica, Zlato polje, Koreno, Krašnja, Žirovše), Moravče (k.o. Zg. Koseze, Limbarska gora, Negastrn, Moravče, Drtija, Velika vas, Vrhpolje, Krašce), delno Šen-tožbolt (iz sedanje občine k.o. Češnjice, Blagovica, Trojane), Križ (iz sedanje občine k.o. STOB, Domžale, Jarše, Homec), Dol (k.o. Ihan, Selo, Brdo) in Kandrše (k.o. Peče). Občine so štele okoli 2500 ljudi. Poleti 1850 so bile na Kranjskem prve občinske volitve, na našem območju smo tedaj imeli kar 31 občin, večina izmed njih je zasedala po eno katastrsko občino, največ pa po tri (Domžale, Ihan, Krašnja). Do prve svetovne vojne se zasledijo le manjše spremembe: dve občini se ukineta, novo oblikovani Moravče in Trojane pa s po štirimi k.o. napredujeta. Zaradi težnje po velikih občinah (nov zakon iz leta 1933) je nastalo pred drugo svetovno vojno na ozemlju današnje občine Domžale dvanajst občin, in sicer: Trzin, Mengeš, Homec, Domžale, Radomlje, Dob, Ihan, Lukovica, Krašnja, Blagovica, Trojane in Moravče. Med drugo svetovno vojno so se na našem območju oblikovali trški oz. vaški odbori OF, ki so v okviru okrajnega odbora OF Domžale in okrožnega odbora OF Kamnik opravljali politične in oblastvene funkcije. V letu 1946 dobimo ljudske odbore kot temeljne organe nove države, in sicer: Blagovica, Češnjice, Dob, Dragomelj, Domžale, Homec, Ihan, Jarše, Krašce, Krašnja, Krtina, Lukovica, Mengeš, Moravče, Peče, Pre-voje, Radomlje, Št. Ožbolt, Trzin, Vir in Vrhpolje. V petdesetih letih se upravna organiziranost menja, uveden je pojem in institucija občine, katerih ljudski odbori postanejo njihovi organi. Iz tega obdobja so formirani naslednji ljudski odbori: Blagovica, Lukovica, Mengeš, Moravče, Radomlje in Trojane ter ljudski odbor mestne občine Domžale, kateremu pa so bile v letu 1955 priključene občine Blagovica, Lukovica, Radomlje ter del občine Trojane, samostojni pa sta ostali občini Moravče in Mengeš, vendar le do 25. 12. 1958, ko so se skoraj dokončno oblikovale sedanje meje občine Domžale. Danes Nas je skoraj 45.000 in živimo v 27 krajevnih skupnostih, od katerih je največja Slavka Šlandra, najmanjša pa Češnjice. Po površini je največja KS Moravče, najmanjša Preserje, najmanj asfaltiranih lokalnih cest je v KS Blagovici, še vedno je brez prostora za delo KS Rafolče, največja OŠ je v KS Venclja Perka, najbolj znan tek imajo v KS Krašnja (Tek za krof), najboljše krofe pa v KS Trojane, v KS Radomlje in KS Prevoje so se med prvimi lotili reševanja problemov s samoprispevki, v KS Toma Brejca pa že skoraj realizirali program zadnjega samoprispevka. Največjo vas imajo v KS Velika vas-Dešen, največ zlata je v imenu KS Zlato polje, največ hrastovega lesa v imenu KS Dob. Najbolj obiskano letno gledališče imajo v KS Krtina, najtežje čakajo pločnike v KS Ihan, ki je ob KS Simona Jenka (CČN) in KS Dragomelj-Pšata (bližina reaktorja) ekološko najbolj obremenjena KS. Najbolj znani rokovnjači so v KS Lukovica, najbolj znana pivovarna pa v KS Jarše-Rodica. V KS Vrhpolje-Zalog so nekaj časa plačevali več kot 5% samoprispevka, v KS Peče pa skoraj sami zgradili lep gasilski dom. Ostane še Trzin, ki se največkrat omenja v zvezi z obrtno industrijsko cono, in Mengeš, kjer imajo že skoraj vse pripravljeno za samostojno občino. Ne smemo pa pozabiti še KS Homec-No-žice, ki je ena izmed naših meja s sosednjo občino Kamnik, in KS Rova, kjer ob KS Velika vas-Dešen edini zbirajo 2% samoprispevek. To smo mi, danes in najbrž nikoli več! Jutri Strokovne osnove, ki jih je pripravila Služba za lokalno samoupravo Vlade Republike Slovenije, je za našo občino predvidela več možnih rešitev, najbolj aktualni dve: razdelitev v sedem novih občin, o kateri smo že pisali: občina Domžale: KS Slavka Šlandra, Venclja Perka, Simona Jenka, Jarše-Rodica, Ihan in Dragomelj-Pšata občina Dob: KS Dob, Toma Brejca Vir in Krtina občina Radomlje: KS Radomlje, Homec-Nožice, Preserje in Rova občina Moravče: KS Moravče, Vrhpolje-Zalog, Peče, Velika vas-Dešen, občina Lukovica: KS Lukovica, Prevoje, Rafolče, Zlato polje, Krašnja, Blagovica, Češnjice, Trojane občina Mengeš: KS Mengeš občina Trzin: KS Trzin druga varianta je podobna, le da združuje občine v t. im. dolinskem delu občine in ima predvidene le štiri občine: Domžale, Mengeš, Lukovica in Moravče. Informacije s prvih razgovorov, ki so bili v večini že opravljeni na nivoju vodstev krajevnih skupnosti, kažejo na določeno strinjanje s predloženimi strokovnimi osnovami, pa tudi določene odmike. Odločitev je torej na zborih krajanov, ki naj bi bili opravljeni v prvi polovici marca 1994. Vsak na svojem območju poizkusijo poskrbeti, da ne bodo le formalnost. V. V. Kakšne bodo bodoče občine glede na značilnosti sedanje občine Domžale Služba Vlade Republike Slovenije za reformo lokalne samouprave mora na podlagi zakona pripraviti strokovne podlage za možne členitve občin. Te strokovne podlage morajo biti objavljene tudi v javnih občilih. Ker uradno sprejetih podlag še ni, vam zaradi redkega izhajanja časopisa Slamnik tokrat predstavljamo dva koncepta, ki bosta predstavljala te podlage. Prvi je Koncept večjega števila manjših občin, ki Slovenijo deli na 249 občin, sedanjo občino Domžale pa na 7 občin. Po tem predlogu bi nastale naslednje občine, z naslednjim številom prebivalcev in iz naslednjih sedanjih krajevnih skupnosti: 1. Dob-Vir (6011)? KS Dob, Vir, Krtina, 2. Domžale (19199)? KS Simon Jenko, Slavko Šlander, Vencelj Perko, Dragomelj-Pšata, Ihan, Jarše-Rodica, 3. Lukovica (3317); KS Blagovica, Češnjice, Krašnja, Lukovica, Prevoje, Rafolče, Trojane, Zlato Polje, 4. Mengeš (6177); KS Mengeš, 5. Moravče (4161); KS Moravče, Peče, Velika vas-Dešen, Vrhpolje-Zalog, 6. Radomlje (4439); Homec-Nožice, Preserje, Radom- lje, Rova, 7. Trzin (2692); KS Trzin. Drugi je Koncept manjšega števila večjih občin, ki Slovenijo deli na 163 občin, sedanjo občino Domžale pa na 4 občine, in sicer: 1. Domžale (29640); KS Dob, Simon Jenko, Slavko Šlander, Vencelj Perko, Dragomelj-Pšata, Homec-Nožice, Ihan, Jarše-Rodica, Krtina, Preserje, Radomlje, Rova, Vir, Trzin, 2. Lukovica (4417); KS Blagovica, Češnjice, Krašnja, Lukovica, Prevoje, Refolče, Trojane, Zlato Polje, 3. Mengeš (6177); KS Mengeš, 4. Moravče (4161); KS Moravče, Peče, Velika vas-Dešen, Vrhpolje-Zalog. Značilnosti sedanje občine Domžale Sedanja občina Domžale spada med srednje velike občine s površino 23.991 ha, 44.185 prebivalci in gostoto poseljenosti 184 prebivalcev na kvadratni kilometer. Večina prebivalcev živi v zahodnem, razvitem delu občine, kjer so tudi glavna krajevna zaposlitvena središča - Domžale, Vir, Mengeš, Jarše, Količevo, Radomlje in Preserje pri Radom- Kaj nudi Podjetniški center Domžale? Podjetniški center Domžale, ki je začel delovati v januarju 1994, je dne 3. februarja 1994 organiziral prvo predavanje za domžalske podjetnike. Osrednja tema predavanja je bila »o dokapitalizaciji podjetij«, povezana z Zakonom o gospodarskih družbah in Zakonom o dobičku pravnih oseb. V uvodnem govoru je gospod Stane Ocepek, član IS SO Domžale, udeležence seznanil z nameni in cilji Podjetniškega centra Domžale, ki so: 1. Pomagati podjetnikom začetnikom pri uresničevanju njihove poslovne zamisli v okviru podjetniške šole, ki jo bo PIC Domžale organiziral dvakrat letno. Udeleženci bodo imeli možnost izdelati poslovni načrt, tega predstaviti izbrani komisiji, ki ga bo ovrednotila in odločila, kdo bo lahko izkoriščal ugodnosti, ki jih nudi PIC Domžale. 2. Posredovanje informacij iz baze podatkov podjetništva, obrti in drugega zasebništva v občini Domžale. 3. Cikel brezplačnih predavanj in izobraževanj z izbranimi vsebinami. Kdo so podjetniki in koliko jih je v Domžalah? Podjetniki so ljudje, ki se odlikujejo z nekaterimi splošnimi skupnimi lastnostmi. Te so: - samozaupanje, etičnost, morala, veliko energije, velika sposobnost komuniciranja, kreativnost, sposobnost biti drugačen, sposobnost pri reševanju problemov, sposobnost pri spopadanju z napakami, sposobnost pri upravljanju z negotovostjo, sposobnost pri prevzemanju lastne iniciative, sposobnost pri upravljanju z lastnim delom in življenjem, sposobnost pri vztrajanju in sprejemanju odločitev, pripravljenost za nenehno učenje. Posebno zadnje (pripravljenost za nenehno učenje) se je najbolj potrdilo v velikem številu udeležencev na omenjenem prvem predavanju. Velik odziv (preko 200 udeležencev) je prijetno presenetil predavatelje in organizatorja, saj smo morali predvideni prostor v domžalski Knjižnici nadomestiti z dvorano KS na Viru pri Domžalah. S tem smo odgovorili tudi na drugi del zastavljenega vprašanja. Kaj pripravljamo v PIC Domžale za prihodnje mesece? Najprej želimo opozoriti vse zainteresirane, da bomo v sodelovanju s PIC Kamnik organizirali podobno predavanje za delujoče in bodoče podjetnike iz Mengša, Trzina, Kamnika in okolice. Predavanje bo v dvorani kina Mengeš v torek, 22. 2. 1994, ob 18. uri. Namenjeno bo podjetnikom, ki morajo v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah do 31. 5. 1994 uskladiti ustanovitvene akte z družbeno pogodbo, dokapitalizirati podjetje oz. se kako drugače registrirati. Predavateljica, gospa Lučka Gabrijelčič, bo predavala o bistvenih določilih Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o dobičku pravnih oseb in o spremenjenem Zakonu o dohodnini. Zaključni del predavanja bo namenjen vprašanjem udeležencev. Ker na nekatera vprašanja ni možno odgovoriti takoj, bomo v PIC Domžale organizirali tudi individualna svetovanja. Dodatne informacije dobite na tel.: 714-747 in 714-769. Podjetniški center Domžale, Ljubljanska 102, Domžale Ijah. Zunaj ravninskega območja sta le dve manjši zaposlitveni središči - Moravče in Lukovica. Zastopanost industrijskih panog je zelo pisana, od farmacevtske, kemične, papirne, usnjarske do lesne. Najštevilčnejša pa so podjetja tekstilne panoge. Občina je zelo znana po obrti, saj je imela že leta 1989 1317 obrtnikov. V zahodnem ravninskem delu nista osredotočena le prebivalstvo in proizvodnja, ampak tudi družbene dejavnosti. Tu je večina šol, vsi vrtci, zdravstveni dom, domova upokojencev itd. Centralne osnovne šole so v Domžalah (3), Trzinu, Mengšu, Preserjah pri Radomljah in Dobu ter v vzhodnem delu občine v Moravčah in na Brdu pri Lukovici. Poleg osnovnih šol so v Domžalah oziroma sosednji Rodici še osnovna šola s prilagojenim programom, center srednjih šol in zootehniški oddelek biotehniške fakultete v Ljubljani. Stopnja deagrarizacije je dosegla precej višjo raven kot v celotni Sloveniji, saj je imela leta 1981 občina Domžale samo 5,7%, leta 1991 pa le še 4% kmečkega prebivalstva. Največja zaposlitvena središča v letu 1991 so bila - Domžale 4951 delovnih mest, Mengeš 2086, Vir 1215, Količevo 1044, Radomlje 692, Jarše 523, Trzin 373. Krajevni KRAJEVNI ODBOR SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV DOB vabi na PREDAVANJE in pogovor na temo: SLOVENSKA VOJSKA VČERAJ, DANES IN JUTRI Predavatelj gospod Janez Janša, obrambni minister Prireditev bo v kulturnem domu naMOČILNIKU v Dobu v soboto, 19.3.94, ob 19. uri SKD središči v vzhodnem delu sta imeli od 230 do 250 delovnih mest, podobno kot Ihan na zahodnem delu. Več kot 100 delovnih mest sta imela le še Rodica in Dob. Brezposelnost je bila v tem letu 5,2%. Najvišji (več kot 8%) delež nezaposlenih je bil v okolici Moravč, severno od Lukovice in v okolici Dobena. Glede rasti prebivalstva je bila občina med najhitreje napredujočimi. Po velikosti naselij se je delila na dva povsem različna dela. Na zahodnem, ravninskem delu so prevladovala sorazmerno velika naselja, na hribovitem vzhodu pa številna majhna naselja. Domžale so imele 11023 prebivalcev, kar je predstavljajo približno četrtino vseh prebivalcev občine. Naslednji je bil Mengeš s 5186 prebivalci. Domžale in Mengeš sta imela več kot tretjino prebivalcev. Druga naselja so bila manjša. V naseljih z več kot 1000 prebivalci je živelo več kot polovica občanov, čeprav je bilo takšnih naselij le 7. V 32 ravninskih naseljih je živelo 76,9% prebivalcev. V majhnih naseljih je kljub njihovi številčnosti živelo le malo ljudi. V 103 naseljih z manj kot 100 prebivalci jih je prebivalo le 11 %. MILAN PIRMAN, član Izvršnega sveta SO Domžale POZOR! »Š0DR« ŠTUDENTSKA ODDAJA RADIA DOMŽALE V TOREK, 1. MARCA 1994 OB 21 uri, ZAČNE NA FREKVENCI 95,6 MHz RADIA HIT DOMŽALE ODDAJATI Študentski program z delovnim nazivom: Študentska Oddaja Radia Domžale - »ŠODR«. Od 1. marca dalje vsak TOREK od 21. do 24.00. URE. Domžale /lamnik 3 Kako in kdaj do novih občin? Na podlagi ustanovnih določil ter že sprejetih zakonov (Zakon o lokalni samoupravi, Zakon o lokalnih volitvah, Zakon o referendumu za ustanovitev občin) bo že v letošnjem letu, na ozemlju sedanje občine Domžale, prišlo do oblikovanja novih občin. Bodoče občine bodo obsegale naselje ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev. V pristojnost občine bodo spadale lokalne zadeve, ki jih bodo občine samostojno urejale in zadevajo samo prebivalce občine. Rokovnik opravil za oblikovanje novih občin inizi volitev v letu 199*.;:; f-:, 1. 5/2-1994 3. Izvedba zborov občanov za odpravo kolizij do 27/ Državnemu zboru do 31/3-1994 5. Sprejem odloka o določitvi referendumskih območij na seji Državnega zbora 7/4-1994, objava v javnih občilih bitnih spi sprejem a 8 Izve 10. Dos iilne komis ii) do 15/4-1994 bora o nore- o refe*. jih in erenduma do 21/4-1994 a referendumu 25/5-1994 radne! ke vo- nduma I do 25/ iradnega poročila Republiške vo-jnduma Državnemu zboru do 7/ istanovitvi občin do 25/7—1994 va zakona o ustanovitvi občin v Državnem svetu do 26/7-1994 13. Objava zakona v Ur. I. RS do 27/7-1994 i tvijo 28/7-1994 14. Sprejem odlokov o določitvi volilnih enot vanje občinskih volilnih komisij do 27/8-1994 15. Razpis volitev predvidoma 26/9-1994 16. Izvedba glasovanja na volitvah pred vid 17. Konstitutivne seje občinskih svetov najkasne po volitvah. »vi- dni Kako do novih občin? Izvedbo postopka za oblikovanje novih občin predpisuje zlasti Zakon o referendumu za ustanovitev občin, ki predvideva naslednje: 1. Državni zbor določi začetek postopka in roke za izvedbo postopka za določitev referendumskih območij. 2. Služba Vlade RS za reformo lokalne samouprave pošlje občinskim skupščinam strokovne podlage za možne členitve občin kot osnove za razpravo za določitev referendumskih območij. Strokovne podlage morajo biti objavljene. 3. Zbori občanov, na katerih naj bi oblikovali predloge o območju novih občin, se sklicujejo po krajevnih skupnostih. 4. Prebivalci posameznega naselja znotraj krajevne skupnosti lahko skličejo svoj zbor in sprejmejo predlog, da oblikujejo svoje referendumsko območje ali skupaj z naselji sosednjih krajevnih skupnosti. 5. Na območju mesta sprejmejo zbori občanov predlog, da se območja njihovih krajevnih skupnosti določijo kot referendumska območja mestne občine. Pri tem morajo upoštevati urbanistične, prostorske, komunikacijske in druge pogoje, ki oblikujejo mesto. 6. Zbore občanv skliče predsednik občinske skupščine ali predsednik skupščine ali sveta krajevne skupnosti. 7. Zbor občanov veljavno sklepa, če je na njem prisotnih več kot pet odstotkov volilnih upravičencev, z območja krajevne skupnosti oziroma naselja. Zbor občanov, ki ni sklepčen, po preteku ene ure ve- vabimo vas na VEČER, KI BO DRUGAČEN OD DRUGIH VEČEROV večer, ki bo posvečen slovenskemu kulturnemu prazniku in 25. letnici kluba MAVRICA Oktet bratov Pirnat, odprtje razstave fotografij in prikazovanje diapozitivov z naslovom LEPOTA GIBANIA. Sodeluje 76 avtorjev iz 18. slovenskih foto klubov. PREŽIVITE Z NAMI LEP IN ZANIMIV VEČER v petek, 18. februarja v kulturnem domu v Radomljah. Začetek ob 19. uri. FOTOGRAFSKA ZVEZA SLOVENIJE FOTO KINO VIDEO KLUB MAVRICA Ijavno sklepa ne glede na udeležbo. 8. Občani v krajevni skupnosti ali v naselju lahko izrazijo svojo voljo za ustanovitev občine tudi z zbiranjem overjenih podpisov. 9. Zbori občanov pošljejo svoje predloge za določitev referendumskih območij predsedniku občinske skupščine, ki ugotovi razdelitev občine v skladu s predlogi občanov. 10. Predsednik občinske skupščine pošlje predloge za določiev referendumskih območij s seznamom naselij državnemu zboru. 11. Državni zbor določi referendumska območja in jih javno objavi. 12. Če državni zbor ne upošteva posameznih predlogov za referendumsko območje, lahko predlagatelj v sedmih dneh vloži ugovor pri državnem zboru, ki o predlogu ponovno odloča. 13. Državni zbor razpiše referendum na določenem območju, določi dan izvedbe referenduma ter besedilo referendumskega vprašanja, ki se glasi: »Ali ste za to, da se na našem referendumskem območju ustanovi občina?« 14. Republiška volilna komisija nadzoruje zakonitost izvedbe referenduma. 15. Po tem ko volilna komisija referendumskega območja ugotovi izid glasovanja in to z zapisnikom sporoči predsedniku občinske skupščine, pošlje predsednik občinske skupščine zapisnik republiški volilni komisiji, ki celovito poročilo o izidih glasovanja pošlje državnemu zboru. 16. Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina volilcev, ki so glasovali Komisija za državno in lokalno upravo Naša bodočnost in sodelovanje, naša politika razvoja, (skupna in povezana) - v letu 1994 in naprej V predlogu proračuna Občine Domžale za leto 1994 sem predlagal politiko, ki naj bi bila del srednjeročne in dolgoročne vizije in strategije delovanja in razvoja na prostoru Občine Domžale in v neposredni soseščini. To je potrebno zaradi smiselnosti in celovitosti usmerjanja razvoja skozi daljša obdobja, ki se udejanjajo po delih v smiselno celoto preko letnih planov - proračunov in se tudi vsakokrat dopolnjujejo in popravljajo. Menim, da je zadnji čas, da se določena razmišljanja in usmeritve navedejo dokumentirano, in se s tem podvržejo širši javni presoji, kritičnemu ocenjevanju in kvalitetnim izboljšavam. Odgovorna politika lahko le na tak, neposreden in javen način, preveri lastne usmeritve in zagotovi zaupanje s preglednostjo delovanja pred davkoplačevalci. Nenazadnje pa je pošteno in naj bi bilo povsem normalno, da davkoplačevalci in porabniki denarja za javne potrebe, dobijo napisana vsa ozadja, usmeritve, strategije, itd. zaradi katerih so se sredstva razporedila in kasneje tudi porabila. Kljub večinskemu, trenutno popularnemu, kratkoročnemu (in deloma prestižnemu) ozkemu gledanju v bodoče (manjše) samoupravne lokalne skupnosti (občine), nam mora biti jasno, da je širši interes, v dejavnostih posebnega pomena in programih razvoja, možno zastopati, z dovolj moči, le povezano in skupaj in tako tudi ekonomsko opravičiti. To so javne gospodarske službe in koncesije za vodooskrbo, odvajanje odplak, zbiranje in odlaganje komunalnih in posebnih gospodinjskih odpadkov, plinooskrba, vzdrževanje javnih površin in cest; širšega pomena je okolje-varstvo, lokalni skladi, družbene dejavnosti, pospeševanje (razvoja) podjetništva, kmetijstva, turizma, zaposlovanja, dela z mladimi, sociala, pridobivanje sredstev države, večji finančno zahtevni projekti, itd. Širši pomen zajema tudi neposredno soseščino sedanje Občine Domžale. Zagovarjam »krovno«/ pokrajinsko obliko povezav (tudi širšo) bodočih občin. Glede na pristojnosti in naloge lokalno formiranih občin bo to nujno, če bodo hotele ekonomično organizirati skupne širše/»krovne« institucije (javne gospodarske službe in družbe, sklade/agencije). Važen element, ki ga bo potrebno reševati ne le na državnem nivoju, bo solidarnost, ki je nujna zaradi različnih razmer in pogojev in zaradi soodvisnosti bolj in manj razvitih. Zaradi (so)odvisnosti gremo menda tudi v Evropsko unijo in Nato. Postavke proračuna podpirajo realizacijo priprav za organiziran prehod v bodočo širšo povezavo in nepretrgano izvajanje aktivnosti, ki so širšega razvojnega ali splošnega javnega pomena. Glavni problem pri realizaciji je pomanjkanje oz., zaradi trenutne nedorečenosti in neusklajenosti, nemotiviranost strokovnih kadrov, slabo pripravljena, nepravočasno sprejeta in neusklajena zakonodaja brez izvedbenih aktov. Planiramo izdelavo študije o politiki oz. usmeritvah razvoja, kot dolgoročne, v prihodnost (najmanj 50 do 100 let) in strateško zasnovane skupne vizije življenja ožjega območja (sedanje) Občine Domžale in širšega Kamniško-Bistri-škega, z Ljubljanskim in Gorenjskim zaledjem. Študija bi morala imeti dolgoročen (futurističen) pogled, tudi in predvsem zaradi bližnjih in trajnih velikih posegov v prostor, opredeliti in upoštevati bi morala nova izhodišča o zaščiti in varovanju človekovega okolja, o uporabi naravnih virov in prostora in (geo)politične (inter)nacionalne spremembe, najmanj z dejstvom da smo država. Služila naj bi pri izdelavi vseh formalno potrebnih aktov za izrabo naravnih dobrin in posegih v prostor (novelacije dolgoročnih in srednjeročnih družbenih in prostorskih planov iz leta 1986). Predstavljena naj bi bila tudi vizija širšega področja z več kot 70.000 prebivalci, v središču države in neposredni bližini glavnega mesta tema glavni kontinentalni prometnih poti Zahod - Vzhod, ob rekah Kamniški Bistrici, Pšata, Rači in Radomlji. Vizija bi bila lahko na primer cilj ustvariti mesto na deželi, kjer je harmonija med mestom in vasjo, urbaniziranimi predeli in pode- željem, z zaledjem Kamniških in Savinjskih alp, kakovostnimi storitvenimi, poslovnimi in zahtevnimi proizvodnimi zmogljivostmi. Glavni kapital so podjetni ljudje v intenzivno urbaniziranih, pretežno individualnih objektih, strnjenih območjih z naravnim okoljem rahlo valovitega gozdnega sveta in vaškimi naselji, ter večjimi kmetijskimi površinami v ravnini. Osnovni cilji ljudi s tega področja, kjer hotenja zmagujejo, bi morali biti naslednji: bistveno izboljšati kvaliteto življenja vseh njenih prebivalcev z ohranitvijo in izboljšavo naravnega in urbanega okolja, dvigom profesionalnega in tehnološkega nivoja dela in izdelkov. Zato moramo predvsem zainteresirati in vključiti čim širši krog prebivalcev k sodelovanju, smiselno preseči izključujoče, sebične in ozke interese, nebrzdano širjenje pozidave na eni strani in ohranjanje zemljišč za vsako ceno na drugi strani (zaključitev obstoječih pozidav), da bodo v skladu z vizijo razvoja in njenimi cilji. Pri vseh velikih posegih moramo biti skrajno premišljeni. Bistveno moramo izboljšati kvaliteto komunalne infrastrukture in izgleda, ohraniti kvalitetne kmetijske površine in pridobiti nove manj vredne površine za urbanizacijo in izboljšati življenjski standard. Bistveni elementi razvojne politike (širšega) območja občine Domžale naj bi bili naslednji: - Nadaljevati z razvojnimi, splošnimi javnimi, družbenimi, komunalno-cestnimi in pospeševalnimi aktivnostmi, ki služijo širšemu krogu uporabnikov (podjetništvo, obrt, kmetijstvo, turizem, delo z mladimi, ohranjanje kulturne dediščine, novogradnje, rekonstrukcije in investicijsko vzdrževanje, izdelava dokumentacij, itd.). - Osvojiti vsebinsko in tehnološko obvladovanje lastnine občine (predvsem infrastrukture) in njenih skladov, obveznosti in terjatev in pripraviti temelje informatizacije občine/pokrajine oz. bodočih občin (kataster, pisarniško poslovanje z vložiščem, knjigovodstvo, itd.). Ohraniti in povrniti lastnino (Občine, Športne unije). - Reorganizacijo in racionalizacijo Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale in Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik pripraviti variantno tudi za pokrajino, ki zajema širše področje. Pripraviti tudi ustrezno organizacijo in normativne akte za sedanjo občino oz. bodoče temeljne lokalne skupnosti. - Uskladiti sedanje odloke z zakonom o varstvu okolja in zakonom o urejanju prostora. - Realizirati lokalno distribucijo plina za področja z izdelanimi in potrjenimi načrti, najbolj verjetno s koncesijo. - Nadaljevati z realizacijo vodooskrbe in pospešiti investicijsko vzdrževanje, za urbaniziran del in za podeželje. Proučiti možnost koncesij in širšega povezovanja. - Nadaljevati z realizacijo zagotavljanja možnosti odlaganja komunalnih odpadkov za najmanj nadaljnjih 20 let in ločenega zbiranja ter ponovne uporabe odpadkov in kompostiranja. - Še pred reorganizacijo sedanje komunalne uprave pripraviti organizirano interesno povezovanje bodočih temeljnih lokalnih skupnosti v pokrajino za širše področje, najmanj za dejavnosti posebnega pomena (npr. javne službe in družbe). - Izdelati študijo »Temeljne dologoročne razvojne usmeritve (širšega) območja Občine Domžale« in na njeni osnovi, ter že izvedenih in predvidenih posegih v prostor, začeti s pospešeno izdelavo dolgoročnih družbenih in prostorskih planov. - Organizirati na zakonih temelječe sklade in druge neupravne funkcije (finančno poslovanje, poslovanje z vrednostnimi papirji, agencijsko poslovanje, vodenje investicij) v uspešno delujoč pravni subjekt, zanimiv in ekonomičen servis, tudi za bodočo organiziranost lokalnih skupnosti. - Uskladiti sedanje odloke z zakonom o varstvu okolja in zakonom o urejanju prostora. - Realizirati lokalno distribucijo plina za področja z izdelanimi in potrjenimi načrti, najbolj verjetno s koncesijo. - Nadaljevati z realizacijo vodooskrbe in pospešiti investicijsko vzdrževanje, za urbaniziran del in za podeželje. Proučiti možnost koncesij in širšega povezovanja. - Nadaljevati z realizacijo zagotavljanja možnosti odlaganja komunalnih odpadkov za najmanj nadaljnih 20 let in ločenega zbiranja ter ponovne uporabe odpadkov in kompostiranja. - Še pred reorganizacijo sedanje komunalne uprave pripraviti organizirano interesno povezovanje bodočih temeljnih lokalnih skupnosti v pokrajino za širše področje, najmanj za dejavnosti posebnega pomena (npr. javne službe in družbe). - Izdelati študijo »Temeljne dolgoročne razvojne usmeritve (širšega) območja Občine Domžale« in na njeni osnovi, ter že izvedenih in predvidenih posegih v prostor, začeti s pospešeno izdelavo dolgoročnih družbenih in prostorskih planov. - Organizirati na zakonih temelječe sklade in druge neupravne funkcije (finančno poslovanje, poslovanje z vrednostnimi papirji, agencijsko poslovanje, vodenje investicij) v uspešno delujoč pravni subjekt, zanimiv in ekonomičen servis, tudi za bodočo organiziranost lokalnih skupnosti. Predsednik Izvršnega sveta SO Domžale mag. TOMAŽ ŠTEBE, dipl. inž. 4 /lamnik Domžale Mladi forum Združene liste socialnih demokratov Lansko leto je Mladi forum Združene liste socialnih demokratov zaključil s prijetnim silvestrovanjem za svoje člane, prijatelje in simpatizerje. To zimo bo največ časa posvetil izobraževanju, športu, rekreaciji in sodelovanju z mladimi iz Radovljice, Maribora in Kamnika. Štirje člani so se udeležili seminarja, ki ga je Zdru- žena lista imela za podmladek v Postojni. LEVI ČAR, glasilo Mladega foruma iz Domžal, pa prerašča v vseslovensko glasilo levičarjev; s člani iz Radovljice, Ljubljane in Maribora je okrepljen tudi njegov uredniški odbor. Besedilo in fotografija Igor Lipovšek Združena lista socialnih demokratov Območni odbor ZLSD je svoje zadnje seje namenjal organizacijskim spremembam v svoji stranki in delu poslancev v občinski skupščini. Člani odbora so se dogovorili o delovanju stranke, ko (če) bo prišlo do preoblikovanja občine na več manjših. Kljub temu da so zaradi odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije dalum občinskih volitev prestavili, Združena lista socialnih demokratov namenja največ časa prav njim. Območni odbor se je odločil, da bo celoletna članarina 2.000,00 tolarjev; prijetno pa preseneča, da so mnogi člani in simpatizerji nakazali precej več. Besedilo in fotografija: IGOR LIPOVŠEK ZA ZAVAROVANJE VAŠEGA PREMOŽENJA VAM NUDIMO: SERVIS IN TRGOVINA NA LJUBLJANSKI 69, TELEFON: 714-406 (OB OBČINSKI STAVBI) * varnostne ščite, prečne zapore, varovala, dodatne ključavnice in alarmne naprave * ključavnice za stavbe, avtomobile, kolesa in motorna kolesa * prenosne in zidne blagajne * kopiranje ključev (cilindrične, dozične, avto ključe, ključe za blagajne) * popravila ključavnic * montažo varnostnih ščitov * gravirane napise V POSLOVNI ENOTI VELE-NAPREDEK DOMŽALE - KLETNA ETAŽA (12.-19. ure). Se priporočamo! NOV NAČIN PRI OBRAČUNAVANJU CENE ZA ODVOZ IN ODLAGANJE Najboljša pot za vse nizka. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje: Bomo tako zagotovili dovolj denarja ne le za sedanje vzdrževanje deponije, temveč tudi za njeno prihodnost. Kdo ve! Še enkrat pa opozarjam, da bodo cene začele veljati, ko jih bo potrdilo pristojno ministrstvo. Odpadki so po mnenju vsega sveta nujen neminoven sopotnik neustavljivega razvoja, ki je v zadnjih desetletjih in letih doživel veliko prijemov in različnih poti reševanja. Ti so terjali veliko denarja, učinki pa so po mnenju večine premajhni. Velike deponije, kjer odpadke odlagajo in zasipavajo, separacije, zbiralnice reciklažnih odpadkov, sežigalnice gorljivih snovi, deponije nerazgradljivih odpadkov - vsi ti sistemi so sicer učinkoviti, vendar zelo dragi. Trenutno se trend razvoja na tem področju podreja novemu sloganu: NE ZDRUŽUJMO, KAR JE NASTALO LOČENO, ki ga sedaj že uresničujemo tudi v občini Domžale. Če smo v preteklosti skušali reševati odlaganje odpadkov vsak po svoje, danes lahko rečemo, da opravlja za 80% prebivalstva občine Domžale odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale (KSP). Odlaga jih na deponijo v Dobu, ki je načrtovana in ustrezno organizirana tako, da s svojo opremo zagotavlja ekološko in zdravstveno neoporeč- SERVIS MENGEŠ 7T73 84 09 nost odlagališča in njegove okolice. Zakonsko je to področje urejeno v Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Domžale, ki določa naselja in način odvoza odpadkov, vrste odpadkov, ki jih je možno odlagati na javnih odlagališčih, način zbiranja odpadkov, obračunavanje odvoza odpadkov, nadzor. Dosedaj je bilo odvažanje in odlaganje smeti obračunavano po m2 stanovanjske površine za gospodinjstva oz. po m2 manipulativne površine ali po dejansko izvedenih odvozih smeti v podjetjih. Nov način obračuna odvoza in odlaganja se bo začel, ko ga bo potrdilo resorno ministrstvo in bo potekal na osnovi števila članov gospodinjstva, povsod drugod pa na osnovi prostornine odpeljanih odpadkov. Da bi lahko oblikovali ceno odpeljanih odpadkov po osebi za gospodinjstvo ter po po članu gospodinjstva m5 pri gospodarstvu, je bilo potrebno določiti kriterije. Upoštevani so naslednji; Delitveno razmerje med gospodarstvom, industrijo, obrtjo in gospodinjstvi - v veljavi ostaja sklep iz leta 1987, po katerem se stroški odvoza komunalnih odpadkov delijo na gospodarstvo 72%, gospodinjstva 28% stroškov. To razmerje bo potrebno postopno izenačiti; za to je Izvršni svet že sprejel ustrezni sklep. Baza podatkov o številu oseb v gospodinjstvih je bila preverjena, k preverjanju so bili povabljeni tudi vsi uporabniki. Povabilu se je odzvalo 800 strank, še več pa jih KSP pričakuje po prvem dejanskem obračunu smetarine. Kot zanimivost naj navedem podatke iz konca leta 1993: KSP Domžale odvaža odpadke od 34.249 oseb, v letu 1992 je bilo na deponijo v Dob pripeljano 25,040 m3 odpadkov iz industrije. Na osnovi vprašalnikov je KSP dobilo tudi podatke o gospodarstvu, negospodarstvu, industriji, podjetjih in obrti, ki pa so zelo nepopolni in jih bo treba dopolniti. Po novem so izračunali ceno odvoza in odlaganja ter v vseh podrobnostih predložili Izvršnemu svetu v potrditev. Upoštevali so vse elemente pri stroških, med drugim tudi zaostale obveznosti in nove višje obveznosti pri plačevanju rente KS Dob. Obračun dejavnosti odvoza in odlaganja komunalnih odpadkov so izdelali na osnovi stroškov devetmesečnega obračuna odvoza in odlaganja komunalnih odpadkov. Materialni stroški ne dosegajo planirane vrednosti, saj so znižani zaradi omejevalne politike porabe sredstev na najnižji možen nivo. Zmanjšal se je planirani program vzdrževanja, nižji so nematerialni stroški, plače so v masi glede na plan dosežene 100%. Glede na potrebe v letu 1994 (redno vzdrževanje strojnega parka, zagotavljanje ustreznega nivoja urejenosti deponije na strokovni ravni, ki bo v prid varovanja našega okolja), zagotavljanju nemotene redne dejavnosti, sredstev za pokritje izgub v letu 1992 in 1993 ter za rento KS Dob in spremenjeni način obračunavanja smetarine bo predvidena mesečna obremenitev na osebo oz. gospodarstvo pri odvozu komunalnih odpadkov naslednja: struktura po m3 struktura cene % gospo- cene % darstvo smetarina-ER 64,33 47,93 2.302 47,93 izguba 92, 93 3,74 2,79 134 2,79 izpad rente KS Dob 2,46 1,83 88 1,83 smetarinaRR 25,76 19,17 921 19,17 renta Dob 12,84 9,59 460 9,59 prisp. za dispoz. 16,10 11,98 576 11,98 ekološki prisp. 9,01 6,71 322 6,71 skupaj 134,24 100,00 4.803 100% Zelo zanimiva je seveda primerjava obremenitev uporabnikov s ceno odvoza komunalnih odpadkov po stari (obstoječi) in novi metodi obračuna, ki pokaže: Povprečna obremenitev gospodinjstva: stara nova 3 do 5 oseb 272,60 SIT mesečno 469,84 SIT mesečno v gospodarstvu odvoz kontejnerja 12.780 SIT 19.212 SIT Zaključek je seveda tak, da je skupni interes, da je vseh odpadkov, predvsem tistih, ki se odlagajo na deponijo, čim-manj, saj so obremenjujoči za okolje, občana in proračun, iz katerega se krije del stroškov za vzdrževanje deponije, da je ohranjanje ekološkega ravnovesja naš cilj, ki pa je drag in zahteven; da je interes uporabnikov storitev odvoza komunalnih odpadkov, da bi za odpeljane odpadke čimmanj plačali, KSP ali katerekoli druge organizacije pa, da bi imela pokrite vse nastale stroške. Ali je novo obračunavanje stroškov pri odvozu komunalnih odpadkov bolje je še težko oceniti. Uporabniki bomo rekli, da ne, ker nam bistveno bolj obremenjuje družinski proračun in bi radi odvoz odpadkov plačevali glede na njihovo prostornino oz. težo, enakega mnenja je tudi gospodarstvo, medtem bi KSP (najbrž pa tudi kakšna druga organizacija) zatrdila, da je cena za njihovo delo, predvsem pa stroške, pre- Razvoj v občini Domžale bo šel v izvedbo ločenega pobiranja odpadkov po izvoru (planirano v letu 1994, verjetno s kombinacijo proračunskih in koncesijskih sredstev) in v obračun po dejansko oddanih (prostornina, teža) smeteh, ki jih odlagajo na deponiji. Na ta način in z ostrejšim nadzorom ter s kaznimi za divje odlaganje in tudi z višjimi cenami pri ohranjanju varstva človekovega okolja in narave, z višjo lastno kulturo oz. ozaveščenostjo in tehnologijo bomo zmanjšali obremenitev in s tem posredno tudi stroške in ogroženost. Srednja šola Domžale Poletna spričevala, ki so jih učenci dobili zadnji teden januarja, so pokazala, kdo je bil priden, kdo pa se bo moral do junija bolj potruditi. Slovenski kulturni praznik je šola proslavila v ljubljanski Drami - 9. februarja so si ogledali Cankarjevo delo ZA NARODOV BLAGOR. Učenke konfekcijske smeri pospešeno izdelujejo oblačila, ki jih bodo razstavila na SEJMU MODE na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Upajo, da bo predstavitev vsaj tako odmevna, kot je bila lanska, ali pa modna revija, ki so jo imeli (na fotografiji) na šoli in v Izlakah. IGOR LIPOVŠEK Ženska zveza pri Slovenski ljudski stranki Seja ženske zveze pri Slovenski ljudski stranki 3. februarja je bila namenjena predvsem obravnavi programskih smernic, ki jih lahko strnemo v naslednje: - aktivno prizadevanje članic za vzpostavitev demokracije in miru, - vključevanje žensk na vseh nivojih javnega življenja, - uveljavljanje že pridobljenih pravic čensk, s poudarkom na spoštljivem odnosu do Slovenk, - posredovanje problematikje žensk (šolstvo, družina, sociala, itd.) ustreznim zakonodajnim organom, - vključevanje v mednarodne organizacije, - vzpodbujanje k vsesplošnem izobraževanju žensk. Tekom seje je poslanka SLS Mihaela Logar seznanila prisotne z najnovejšimi dogajanji v parlamentu in podala tudi svoje mnenje o mednarodnem delovanju žensk. S svojo strokovnostjo in konkretnostjo nas je prepričala, da za ženske največkrat ni meja, pomemben je jasen cilj in prizadevnost. Članice Upravnega odbora so sprejele razne zadolžitve in obljubile, da jih bodo z vso zavzetostjo tudi izpolnile. Vse, ki pa bi želele sodelovati pri Ženski zvezi, pa članice Upravnega odbora vljudno vabijo, da se jim pridružijo. Informacije dobite na naslovu: Ženska zveza pri SLS, Zarnikova 3, Ljubljana, tel. (061) 301-891. Ženska zveza pri SLS KATARINA O. SMRKOLJ Domžale /lamnik 5 Obnova Kulturnega doma v Domžalah Vsak kraj tare kakšna težava, prav tako tudi Domžale. Tu se spopadajo z obnovo kulturnega doma, včasih imenovanega Društveni dom. Domžalčani ga bolje poznajo kot Glasbena šola in stari kino. Društveni dom so predniki gradili med 1908. do 1910. letom. Tedanji župnik g. Bernik je organiziral Domžalčane in Hranilnico in posojilnico Domžale, da so zgradili ta lep dom. V upanju na čimprejšnjo oživitev te danes mrtve hiše je Gospodarska zveza pri SLS podružnici Domžale pripravila pogovor, na katerem so sodelovali gradbeniki, predstavniki IS SO Domžale, predstavnik KS Domžale, pravni strokovnjak, direktor Glasbene šole Domžale, direktor banke... V gospodarski zvezi pri SLS so na podlagi petkovega pogovora pripravili predlog za finančno konstrukcijo. Prva sredstva bi dobili iz proračunov domžalskih KS in jih ocenjujejo na 18 Mio SIT; tem bi dodali še 10 Mio SIT iz naslova revitalizacij. To začetno glavnico bi po ponudbi gospe Marije Sitar, dip. oec, direktorice domžalske SKB banke, lahko vezali pri njih, kjer bi za vezana sredstva dobili 300% kredit. Kredit bi se obrestoval po 12% obrestni meri na dobo 10 let. Seveda mora kreditojemalec pristati na obremenitev proračuna, ki jamči za odplačilo dolga. Ga. direktorica je tudi poudarila, da se z vsako stranko še posebej dogovarjajo o kreditnem aranžmaju. Ponudba te ugledne banke je vsekakor izziv, ki ga gradbeni odbor najbrž ne bo spregledal. Morda bo celo spodbudil druge bančnike, da bi se primerno tradiciji bančne hiše, ki je pomagala Domžalča-nom leta 1908, odzvali s svojimi ponudbami. Po vezavi ima gradbeni odbor na voljo 84 Mio SIT; to bi zadostovalo za dokončanje tistega dela doma, ki naj bi služil Glasbeni šoli. V okviru prostorov, po projektu predvidenih Glasbeni šoli, se po ugotovitvah da najti še ca. 500 m2, ki bi jih ponudili v odkup. Oceniuieio, da bi 500m2 lahko prodali po 800 DEM za m2, to bi nam pomenilo dodatnih 32 Mio SIT. Toda odboru še vedno manjka denarja za dokončanje dvorane. Pri SLS predlagajo, da bi manjkajoči denar zbrali s prodajo obveznic v vrednosti 20 Mio SIT. Obveznice bi izdajali po apoenih v vrednosti 10.000,00 Škodljivi učinki kajenja Razvoj tobačne industrije in zlasti agresivnost njenega marketinga (oglaševalska sporočila, predavanja po televiziji in radiu, objavljena v dnevnih časopisih in revijah ter na velikih plakatnih mestih in displejih...) je imel za posledico široko potrošnjo tobačnih izdelkov. Zaradi medicinskih, psihosocialnih in ekonomskih posledic, ki jih kajenje povzroča posamezniku in družbi, pa je dolžnost zdravnika in zobozdravnika, da opozorita na škodljivost kajenja. Najbolj znani škodljivi učinki kajenja so: pljučni rak, bolezni srca in ožilja, kronični bronhitis, emfizem ter oteženo celjenje ran. Manj znani, a nič manj škodljivi učinki kajenja so tudi v ustni votlini. Posledice kajenja v ustni votlini, ki so tesno povezane s kajenjem: rak ustne votline, levkoplakije, stomatitis nicotinica, parodontalna bolezen, akutni ulceronekrotični gingivitis, zobni kamen, rjavo-črno zabarvanje zob in ustni zadah. S kajenjem so verjetno povezane tudi zobne obloge, zobni karies, spremembe v sestavi sline, podaljšano celjenje ran, kandi-diaza (glivično obolenje), heilognatopalatoshize ter motnje v okusu in vonju. Rak ustne votline: Poglavitni dejavniki, ki pogojujejo nastanek ustnega raka, so: pomanjkljiva ustna higiena, pitje žganih alkoholnih pijač in kajenje tobaka (tudi žvečenje tobaka in njuhanje). Nevarnost za kadilce cigar in pip je enaka, če ne večja, kot za kadilce cigaret. Draženje slabo prilegajočega umetnega zobovja in gnili zobje tudi ustvarjajo pogoje za raka. Moški (po 40. letu) so prizadeti pogosteje kot ženske. Ustni rak se navadno začne kot belkasta lista, levkoplakija ali drobna vzbrst. Spremlja ju pekoč občutek. Ko tumor rase, nastane razjeda ali globoka razpoka (fisura) s trdimi robovi, ki včasih krvavi in nažira sosednje tkivo. V napredovalnih stopnjah pa ustni rak navadno boli. Vsako vzbrst, liso ali drugače spremenjeno tkivo v ustih, ki ne izgine v mesecu dni, je treba pokazati zdravniku. Najpogostejši vrsti ustnega raka sta rak na ustnici in jeziku. Rak na ustnici (zlasti spodnji) je pretežno bolezen priletnih ljudi, zlasti tistih, ki so bili veliko izpostavljeni soncu (mornarji, kmetje...) in so dolga leta kadili cigarete ali pipo. Na ustnici (na mestu, kjer pacient drži cigareto, ustnik, pipo) nastane lisa velikosti nekaj milimetrov do enega centimetra, ki se kmalu začne luščiti in razpoka, prekriva pa jo rumena krasta. Prizadeto mesto se veča in kmalu spremeni v razjedo. Rak jezika (najpogosteje je prizadet rob jezika) - prvi znak je lahko majhna razjeda z dvignjenim robom, levkoplakija, globoka razjeda s trdim robom ali vzbrst. Dokler rak ne napreduje, so bolečine redke. Pri napredovanju pa nastane prekomerno slinjenje, otrplost jezika, težave pri poziranju ter neprijeten zadah. Opozorila bi še na škodljivost kajenja med nosečnostjo. Otroci kadilk so manjši, imajo nižjo porodno težo ter manjšo možnost preživetja, pogosteje zbolevajo za astmo ali drugimi boleznimi dihal, pogosteje postanejo kadilci in se često rojevanjo z razcepljeno ustnico. Zaradi škodljivih učinkov je priporočljivo opustiti kajenje. Samo zmanjšanje števila pokajenih cigaret je redko uspešno. Posledice popolnega prenehanja kajenja, kot so: razdražljivost, jeza, strah, nemir, znižan srčni utrip, večji apetit in hrepenenje po cigareti, so prehodne in jih je mogoče ublažiti. Žvečenje nikotinskega žvečilnega gumija ali sesanje bonbonov lahko pomaga ljudem, ki pogrešajo oralno zadovoljstvo kajenja. Dobro se je tudi pridružiti kaki skupini za odvajanje kajenja. GRETA ANDREIKA, dr. stom. ZD Domžale SIT, kar bi pomenilo 2000 obveznic. Obrestna mera bi bila nizka, npr. 3%. Prepričani so, da so kulturniki pripravljeni vsem kupcem obveznic nuditi celoletne karte za obisk kulturnih programov po polovični ceni. Za preostanek primanjkljaja denarja do magičnih 150 Mio SIT pa bi moral gradbeni odbor preskrbeti denar preko angažiranja donatorjev in sponzorjev. Za donatorje, ki bi bili pripravljeni prispevati za obnovo 10.000,00 SIT, se pripravi vpis v spominsko knjigo in podelitev bronastih značk, za donatorje, ki bi darovali 20.000,00 SIT do 30.000,00 SIT, bi poleg vpisa namenili srebrno značko, zlati donatorji pa bi bili tisti, ki bi poklonili med 40.000,00 in 50.000,00 SIT. Za donatorje, ki bi globlje segli v žep, se predvidi vpis v častno ploščo, ki bo stala na vidnem mestu. Za sponzorje pa bi veljalo pridobiti tako proizvajalce gradbenega materiala, notranje opreme, projektante. Njihov prispevek v obliki materialov in uslug bi moral biti predstavljen ustrezno, bodisi v obliki vitrin ali označb na vgrajenem materialu. Ne bi pa smeli pozabiti tudi na pametno vključitev in usmerjanje tistih kupcev površin, ki bi se znašle na trgu, kajti pri Gospodarski zvezi - SLS želijo, da bi dom cvetel v kulturnem in poslovnem smislu. Danes že težko ločujemo med športom, kulturo in poslom. Spomnimo se besed Janeza Evangelista Kreka, ki je ob otvoritvi Društvenega doma leta 1910 dejal, da je novo zgrajeni dom pušeljc med slovenskimi kulturnimi domovi. Gospod Krek je bil tudi zgleden gospodarstvenik in najbrž ne bi nasprotoval zdravi združitvi kulture, glasbene vzgoje in posla. V Sloveniji nam primanjkuje poslovne kulture, poštenosti in želje po doseganju vzajemnih uspehov. V upanju, da bo Domžalčanom uspelo, kar so si zadali, vas lepo pozdravlja ANITA HRIBAR Ob 35-obletnici Farme Ihan so si krajani ihanske krajevne skupnosti ogledali njeno proizvodnjo. (foto Majhenič) VOZNIKI, PREBERITE ŠE ENKRAT! Po 25. juniju 1994 »stari« dokumenti ne veljajo več! V skladu z veljavno zakonodajo morate vsi zamenjati stare (jugoslovanske) dokumente, in sicer: - registrske tablice in prometno dovoljenje - vozniško dovoljenje Kot smo zapisali že v prejšnji številki, to lahko opravite v uradnih urah (ponedeljkih in torkih od 8. do 14. ure, ob petkih od 8. do 13. ure in ob sredah od 8. do 13. in od 14. do 18. ure), s seboj pa morate imeti stare registrske tablice (če imate tri, vse 3), prometno dovoljenje in osebno izkaznico oz. staro vozniško dovoljenje in staro dovoljenje za vožnjo traktorja, eno fotografijo (3,5 x 4,5 cm) ter osebno izkaznico. Prosimo, zamenjajte omenjene dokumente čimprej, saj se boste tako izognili gneči in slabi volji v dneh pred 25. junijem 1994, pa tudi morebitnim »sitnostim«, ko bodo stari dokumenti po 25. juniju 1994 neveljavni! Sekretariat za notranje zadeve V organizaciji društva SMO je bilo v Knjižnici Domžale predavanje o zgodovini in načinu izdelave medenih src. Predavateljica Marija Horjak je naša rojakinja, ki pa po poroki živi na Kočevskem. Tam je po starem izročilu začela izdelovati medenjake iz posebnega testa, obenem pa tudi raziskovati njihovo izročilo. Obiskovalci so s/ lahko ogledali nekaj primerov medenih src, razstavila je tudi jaslice iz kruhovega testa, vsak udeleženec pa je prejel tudi darilo - medeno srce po lastni izbiri. Tekst in foto: CVETA Z. ORAŽEM Svečane, poročne obleke, blago vseh vrst - po vaši želji! Prijateljicam lepih oblačil gospe Marije Resnik, njenih hčerk Marije in Bernarde ni treba posebej predstavljati, saj so že večkrat obiskale njen BOUTIQUE na Ljubljanski 91 v Domžalah, ali pa trgovino v Kamniku, Kidričeva 4, vsem drugim, ki pa bi to želele, gospo Marijo predstavljamo. Kot je elegantna in moderna njena ženska in moška konfekcija, sta prijetni obe tr-govinici-boutiqa, v katerih so vsa oblačila unikatna, delo gospe Marije in njenih pomočnic, zato ste v njenih kreacijah vedno brez bojazni, da bi se srečali z enako oblečeno gospo oz. gospodom. Posebno skrb namenja svečanim priložnostim, kot so: poroke, birme, obhajila, mature, valete, tudi vse druge priložnosti, ko želite biti lepše oblečeni, saj lepo ste vedno. Oglasite se od 8. do 20. ure v Boutiqu Resnik v Domžalah, kjer boste povedali svoje želje: model, material, datum. Obleko si boste lahko zbrali po lastni zamisli, skico lahko prinesete kar s seboj, morda tudi vašo naljubšo modno revijo, v kateri je model vaše najlepše obleke, najbrž pa bo dobrodošel tudi nasvet gospe Marije, ali pa katere izmed hčerk. Tisti, ki smo že videli in nosili njihove modele, vemo, da so elegantni, tudi malce ekstravagantni (kdo pa ni rad opažen), iz kvalitetnih materialov, lepo zašiti in po zmernih cenah. Ko smo že pri cenah: tudi na več čekov oz. več obrokov se da lepo obleči! Že dve desetletji oblači Domžalčane in okoličane, na njene kreacije prisega kar nekaj znanih Slovencev. Kdo ve, če morda niso prav njena oblačila tisto, kar vam manjka, da bi bili popolni. Brez obiska gospe Marije Resnik tega ne boste nikoli vedeli! BOUTIQUE RESNIK SE VAM PREDSTAVLJA Če pa si radi oblačila seši-jete kar sami, ali je vaša šivilja najboljša, potem vam bo gospa Marija pomagala pri izbiri metrskega blaga vseh vrst, dobre kvalitete in po konkurenčnih cenah. Priporoča lahko žersi vseh barv - kot nalašč za prijetne spomladanske dni. Preden pa boste odšli iz prijazne trgovinice, si oglejte še pozamenterijo, kjer najdete prav vse: od različnih gumbov (po želji vam jih oblečejo iz prinesenega blaga), do različnih sukancev, trakov in vsega, kar nas naredi še pestrejše. Pomladni dnevi so nalašč za svečanosti, ko želimo biti zase, za druge najlepši. Gospa Marija skuša sicer ustreči vsem, vendar kljub temu prijazno vabilo: prihaja čas obhajil, birme, valet, matur, za nekatere tudi porok in drugih svečanosti - ne čakajte do zadnjega, oblasite se pravi čas, da se boste v svoji najlepši obleki lepo počutili -otroci, ženske in moški. Dobrodošli! /lamnik Domžale vanjih za boj proti kajenju, obenem pa s prisrčno slovesnostjo sprejeli visoke goste. V imenu Krajevne skupnosti Mengeš, ki je gostom pripravila sprejem v bližnji Oranžeriji, je vse prisotne, med katerimi so bili tudi predstavniki občine Domžale, mag. Tomaž Štebe, predsednik IS SO Domžale ter Jurij Berlot, podpredsednik SO Domžale in drugi, pozdravil in jim zaželel prijetno bivanje v Mengšu Branko Lipar, ravnatelj OS Mengeš. Ob pozdravu je poudaril, da se z razstavo in tudi drugimi prizadevanji, ki jih SVETOVNA ZDRAVSTVENA ORGANIZACIJA Obisk »WHO« v Mengšu Svetovna zdravstvena organizacija pod gesli »Evropa brez tobaka«, »Zdravje za vse do leta 2000« ter pod drugimi simbolnimi naslovi in aktivnostmi, kot so Evropski in Ameriški dan brez tobaka, že vrsto let skuša preventivno delovati na področju boja proti kajenju. Ker smo v Sloveniji v obdobju sprejemanja zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, je v našo državo prišlo posebno poslanstvo Svetovne zdravstvene organizacije, katerega predstavnik dr. Tapani Piha iz Kobenhavna je obiskal tudi Mengeš. Ob tej priložnosti so v Osnovni šoli Mengeš pripravili poučno razstavo o svojih prizade- uspešno vključujejo v vsakdnji pouk in življenje, šola vključuje v širša mednarodna priza- devanja na tem področju. Za Nikolo Krstićem, ki je ob razstavi predstavil tudi mengeško pobudo o vesolju brez kajenja, je spregovoril dr. Tapani Piha. Pohvalil je znanje tujih jezikov na mengeški šoli, obenem pa poudaril pomembnost prizadevanj za svet brez tobaka. Prisrčni slovenski narodni Travnički so že zeleni, s katero so se učenci poslovili od gostov, je-sledil ogled Oranžerije v Mengšu ter krajši sprejem. S tem je bil obisk delegacije Svetovne organizacije v Mengšu končan. Naše uveljavljanje zakonodaje pa je šele na začetku. Morda ne veste, da tobak ubije 3.500 Slovencev letno in da je samo od vas odvisno, če bo (ali morda je) ta razvada osvojila tudi vas. Kljub temu pa ne pozabite na naslednje besede, ki so zasedale častno mesto na omenjeni razstavi: Vsakdo si kroji svoje življenje: Eni zdravo, eni manj, eni silijo čisto drugam. Življenje pa je eno samo - zato naj velja: Ne zapravi ga... v. Na podlagi 85. in 139. člena zakona o dohodnini (Uradni list Republike Slovenije, št. 71/93) izdaja Ministrstvo za finance - Republiška uprava za javne prihodke POZIV k vložitvi napovedi za odmero dohodnine, davka od dohodkov iz dejavnosti in davka od dohodkov iz premoženja za leto 1993 DO 15. JANUARJA 1994 MORAJO NAPOVED VLOŽITI: 1. Zavezanci za davek od dohodkov iz premoženja o dohodkih, doseženih z oddajanjem premoženja v najem, v letu 1993, ki je po pogodbi trajal najmanj eno leto; DO 28. FEBRUARJA 1994 MORAJO NAPOVED VLOŽITI: 2. Zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti o dohodkih, doseženih v letu 1993; DO 31. MARCA 1994 MORAJO NAPOVED VLOŽITI: 3. Zavezanci za dohodnino o dohodkih, doseženih v letu SERVIS MENGEŠ 84 09 V pripravah na novo lokalno samoupravo in lokalne volitve se pre-cejkrat omenjajo PODPISI. Verificirali jih boste lahko na Sekretariatu za notranje zadeve (soba št. 10) v uradnih urah, s seboj imejte osebno izkaznico. Vendar ne prej, dokler ne bodo določeni roki, zato bodite pozorni na objave v časopisih. 1993, razen zavezancev, katerih edini vir dohodnine je pokojnina, če med letom niso plačevali akontacije dohodnine. Opomba: Napoved za odmero dohodnine morajo do 31. marca 1994 vložiti tudi zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti in zavezanci za davek od dohodkov iz premoženja, doseženih z oddajanjem premoženja v najem, ki je po pogodbi trajal najmanj eno leto. Napoved vložijo: - zavezanci iz 1. točke za dohodke iz premičnega in nepremičnega premoženja pri izpostavi Republiške uprave za javne prihodke (v nadaljnjem besedilu: izpostavi), na katere območju imajo stalno prebivališče. Zavezanci, ki dosežejo dohodke z oddajanjem premičnega in nepremičnega premoženja v najem in niso rezidenti Republike Slovenije, vložijo napoved pri izpostavi, na območju katere so bili dohodki doseženi; - zavezanci iz 2. točke pri izpostavi, na območju katere so vpisani v register zasebnikov ali v drugo predpisano evidenco; - zavezanci iz 3. točke s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (rezidenti) pri izpostavi, na območju katere imajo stalno prebivališče v času vložitve napovedi, zavezanci, ki niso rezidenti Republike Slovenije, pa pri izpostavi, na območju katere imajo začasno prebivališče v času vložitve napovedi. Napoved za odmero dohodnine in drugih davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu. Obrazec napovedi za odmero dohodnine se dobi v KNJIGARNI, drugi obrazci napovedi pa pri VRATARJU OBČINE DOMŽALE. REPUBLIŠKA UPRAVA ZA JAVNE PRIHODKE IZPOSTAVA DOMŽALE SPREJEM NAPOVEDI ZA DOHODNINO ZA LETO 1993 Obveščamo vas, da bomo zaradi racionalizacije in ekonomičnosti postopka za sprejem napovedi za dohodnino organizirali sprejem napovedi na izpostavi Domžale v rednem in podaljšanem delovnem času. Razpored sprejema je naslednji: 1. na izpostavi Domžale od 21. 3.1994 do 31. 3.1994 vsak delovni dan (razen sobote in nedelje) od 8. do 18. ure; 2. v krajevnih skupnostih pa v nedeljo, 27. 3. 1994, od 8. do 12. ure po naslednjem razporedu: KS DOB KS IHAN KS LUKOVICA KS MENGEŠ KS MORAVČE KS RADOMLJE KS BLAGOVICA KS TRZIN KS TOMA BREJCA VIR (PROSTORI KS) (DOM KS) (SEJNA SOBA V KD) (PROSTORI KS) (PROSTORI KS V KD) (PROSTORI KS) (PROSTORI KS) (PROSTORI KS) Zavezance-posameznik se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev, za prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti pa najmanj 100.000 tolarjev: - če ne vloži ali ne vloži v zgoraj navedenem roku, ki je določen z zakonom, napovedi pri pristojnem davčnem organu; - če vloži napoved, ki ne vsebuje podatkov, ki so potrebni za odmero, ali če v napovedi izkaže neresnične podatke. Z denarno kaznijo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki je napovedal manjšo osnovo za dohodnino oziroma manjšo davčno osnovo za posamezno podvrsto dohodnine, če se ta ne vključi v osnovo za dohodnino, če utaja dohodnine oziroma davka, ki odpade na nenapovedane prihodke, ne predstavlja kaznivega dejanja. MINISTRSTVO ZA FINANCE Republiška uprava za javne prihodke OBRTNA ZBORNICA DOMŽALE in OBČINA DOMŽALE (Podjetniški center) organizirata od 2.-9. maja 1994 SEJEM OBRTI IN PODJETNIŠTVA v hali in okolici Komunalnega centra Domžale. Sejem bodo spremljale naslednje promocijske aktivnosti: - predstavitev in podelitev priznanj najuspešnejšim podjetnikom in obrtnikom, - tiskovne konference, - snemanje in predvajanje na nacionalni in lokalni TV, - obiski pomembnih gostov, - kulturno-zabavne prireditve. Do sejma bomo natisnili katalog obrti in podjetništva v občini Domžale. Želimo si, da bi bila udeležba na sejmu čimbolj množična, da bi se na sejmu pokazalo vse, kar tukaj zmoremo narediti. Občina Domžale je znana po obrtništvu, zato je sedaj čas in odgovornost na nas, da se ponovno predstavimo. Prijave in podrobnejše informacije za sejem sprejema in posreduje Podjetniški center Domžale, Ljubljanska 102. Zveza Svobodnih Sindikatov W Slovenije Iz podjetij Mlinostroj Domžale Po več kot enoletnem premoru je delo sindikata v podjetju Mlinostroj ponovno zaživelo. Ob novem letu je sindikalno krmilo prevzel novi predsednik Tone OREHEK. Prvi pogovori z direktorjem Mlino-stroja kažejo, da je vendarle možen tudi konstruktiven dialog v korist delavcev in uspešnega nadaljnjega razvoja podjetja. Hidrometal Mengeš Stečajni upravitelj g. Bojan KLENOVŠEK je na razgovoru s sindikalisti, ki je bil 11. februarja letos, pojasnil zastoj stečajnega postopka podjetja HIDROMETAL in nakazal njegov nadaljnji potek. Zastoj stečajnega postopka je povzročil de-nacionalizacijski zahtevek, ki so ga uredili z odredbo. Trenutno pa tečejo priprave na prvo dražbo. Upniške terjatve delavcev bodo poplačane po vnovčitvi premoženja podjetja. Obšir- nejšo informacijo (predvsem o tem, kdaj in kolikšna bodo izplačila terjatev) bomo posredovali v naslednjih številkah glasila. LIP Radomlje Podjetje LIP Radomlje s 439 zaposlenimi je eno od uspešnejših podjetij domžalske občine. Problemov, ki bi bistveno vplivali na delovanje sindikata, nimajo. Plače so usklajene s kolektivno pogodbo, presežkov delavcev nimajo. V prihodnosti predvidevajo zaposliti nekaj kvalificiranih delavcev. Tudi v prihodnjem obdobju pričakujejo perspektiven razvoj LIP-a. Večino svojih izdelkov prodajo na tuje, 6-7 % pa doma. Tudi priprave na lastninjenje so v polnem teku. Osnutek programa lastninjenja LIP-a je izdelan in bo v kratkem predložen organu upravljanja in delavcem. Sindikat nima problemov s sodelovanjem z vodstvom podjetja. V kratkem pričakujejo podpis pogodbe o pogojih za delo sindikata v podjetju. JUŠTI ARNUŠ Kupujmo slovensko »KUPUJMO SLOVENSKO« je projekt promoviranja oz. propagiranja nakupov slovenskega blaga in storitev. Osnovni, neposredni cilj projekta je seveda komunikacijski: mobilizacija nacionalne zavesti, kar pomeni zbuditi pozornost oz. opozoriti na problem ter spodbuditi aktivno delovanje, tj. preusmeritev slovenskega potrošnika (posameznika, podjetje in državo) v nakupovanje slovenskega blaga in storitev. MIŠKIN VRTIČEK je priljubljena oblika predšolske vzgoje, ki jo skupaj s prof. LILI JAZBE-ČEVO pripravlja Knjižnica Domžale. Namenjen je zlasti otrokom, ki niso v vrtcih in naj bi se tako srečali s skupinskim delom, obenem pa spoznavali svet igre, pravljic, pesmic, ročnih spretnosti, knjige in risbe ipd. S sklopom 8 srečanj so pričeli spet v februarju, zaradi velikega zanimanja, prijavljenih je bilo preko 30 otrok, pa sta bili oblikovani dve skupini. Tako se zberejo otroci skupaj z LILI vsak ponedeljek popoldne. Foto in tekst: CVETA Z. ORAŽEM i orejgre za vplivanje na racionalne in emocionalne motive, seveda z načrtovano, dolgoročno, usmerjeno in sporočilno jasno komunikacijsko aktivnostjo. Pomembni so tudi vzporedni oz. posledični cilji: - povečanje proizvodnje oz. prodaje slovenskega blaga in storitev, - ohranjanje in povečevanje števila delovnih mest, - zagotavljanje socialne stabilnosti in zanesljivosti, - spodbuda obstoječi in novi domači proizvodnji, izdelkom, storitvam, blagovnim znamkam... Projekt torej ni usmerjen v protekcionizem domačega gospodarstva, pač pa želi zaščititi domačega potrošnika - proizvajalca. Z enim stavkom: KU PUJMO SLOVENSKO BLAGO, DA BO SLOVENSKI DELAVEC IMEL DELO. Slovenski svobodni sindikati vabimo k sodelovanju in podpori vse druge sindikate v državi, Gospodarsko, Obrtno in druge zbornice, vlado in parlament, Zvezo potrošnikov, stranke, društva, predvsem pa vse slovenske gospodarske subjekte. Akcijo bo strokovno opredeljevala in izvajala domača marketinška agencija, ki ni obremenjena s propagiranjem tujih, našemu gospodarstvu konkurenčnih blagovnih znamk (Kres, Ljubljana). /lamnik 7 Ob petdesetletnici Breznikove smrti (nadaljevanje s prve strani) Ijev roman Plebanus Joannes v določenih krogih odklanjanje, je delo branil. Zato je Pregelj v 2. izdaji napisal posvetilo: Prijatelju dr. Antonu Brezniku in vsem, ki so me hoteli prav razumeti. Bil je izredno priden. Zgodaj je vstajal, od-maševal in začel delati. Pri svojem delu ni nikoli sedel. Ob steni je imel dolg pult, na njem pa odprte knjige; Dalmatina, Japljevo Sveto pismo in druge izdaje ter prevode. Potem je hodil od knjige do knjige in primerjal. Nekoč se je pošalil, da ni noben biblist tolikokrat prebral Svetega pisma kot jaz. Vsak dan je šel na enouren sprehod, tega se je tako redno držal, da ga ni odvrnilo od njega nobeno še tako slabo vreme. Ob sobotah je hodil do- mov v Ihan, v nedeljo pa je tam maševal. Ko je moral zapustiti zavod, ga je to strašno prizadelo. Zdravje mu je začelo popuščati in se krhati. Zdaj počiva na ljubljanskih Žalah med duhovniki blizu škofa Jegliča. O Brezniku smo brali veliko lepega. Morda ga je najbolj imenitno označil dr. Kreft v Kranjskih komedijantih. Takole je zapisal: »Na tem mestu se moram še s posebno hvaležnostjo spomniti pokojnega slovničarja, ravnatelja dr. A. Breznika, ki je v decembru 1940. leta pregledal moje delo kot jezikoslovec in poznavalec naših starejših pisateljev, zlasti Japljevega jezika. Razgovori z njim, ljubezen in pozornost, ki ju je posvetil mojemu delu, nasveti... me obvezujejo, da se bom ob tem svojem delu... Alternativna oskrba tal v sadovnjakih V področje občine Domžale spada tudi poskusno proizvodni nasad Brdo pri Lukovici, ki je last Kmetijskega inštituta Slovenije. Sadovnjak obsega 16 ha jablanovih nasadov. Celoten nasad je oskrbovan po načelih integrirane pridelave jabolk, kar pomeni, da v nasadu ne uporabljajo sredstev, ki spadajo v I. skupino strupov, da škropijo zelo racionalno in je uporaba mineralnih gnojil in herbicidov minimalna. V sadovnjaku, ki raste delno na podlagi MM-106 in delno na šibkejši podlagi M-9, so posajene sorte zlati delišes, idared, jonathan, gloster, jonagold, melrose, elstar in nekaj malega zgodnejših sort. Nasad je namenjen proizvodnji, del nasada pa izkoriščajo v raziskovalno-poskusne namene: različni tehnološki postopki rezi, sajenja, gnojenja, redčenja itd. V sklopu poskusnega dela nasada smo s sofinanciranjem občini Domžale postavili poskus različnih možnih načinov oskrbe tal v pasu pod drevjem. V poskus smo vključili novejšo sorto elstar, cepljeno na podlagi M-9, ki nadomešča po času dozorevanja in trpežnosti sorto koksoranžno reneto oz. zlato parmeno. Zanimalo nas je, kakšen uči- nek bodo imeli na rast, rodnost in trpežnost plodov različni postopki oskrbe pasu pod drevjem. V poskus smo vključili s herbicidi tretiran pas v širini 1,0m, 0,6m in 0,4m, s travno mešanico zatravljeno površino in površino, ki se je zarasla sama. Poskus je trajal dve leti 1992 in 1993. V obeh letih smo v nasadu ugotavljali intenziteto rasti dreves (tehtanje odrezanega lesa), težo pridelka in število plodov po drevesu ter vzdržljivost plodov v skladišču. Zbrane plodove smo statistično obdelali po metodi analize variance. Ugotovitve in priporočila Rezultati dvo-letnih opazovanj in meritev ne kažejo bistvenih razlik v rasti, rodnosti in vzdržljivosti plodov med različno oskrbovanimi drevesi. Glede na ekologijo in težnjo po čim manjši uporabi kemičnih sredstev v nasadih pa svetujemo uporabo herbicida v pasu pod drevjem le v širini 0,6 m. V kolikor se odločimo za ozelenitev pasu pod drevjem, moramo tega redno večkrat letno kositi oz. mulčiti. MILENA JAZBEC, dipl. inž. agr. Kmetijski inštitut Slovenije "NISSAN SERVIS Milan K R U L C C. Heroja Vasja 8, 61251 Moravče Telefon: 061: 731-143, Telefax: 061 731-143 * ugodni kreditni pogoji za nakup vozil NISSAN * ob nakupu novega vozila-lepo darilo * dodatna oprema in rezervni deli * pooblaščen servis vedno toplo spominjal tega čudovitega človeka, gospoda in znanstvenika.« Z Breznikom je tesno povezana Slovenska slovnica. Doslej so v šolah uporabljali Jane-žič - Sketovo. Ta je zadnjič izšla 1910. Poleg tega je zastarela. Zato je Breznik začel pisati novo. Izšla je leta 1916, 1921, 1924 in 1934 doživela četrto izdajo. Ob njej je sodil: »Ko je pred 18. leti izšla 1. izdaja moje slovnice, sem bil mlad in sem mislil, da je knjiga brez napak... Godilo se mi je kakor večini jezikoslovcev, da sem začel svoje jezikovno delo z glasoslovjem in oblikoslovjem in se dolgo nisem zavedel drugih nalog.« Še danes imajo številna njegova dela svojo vrednost. Raziskoval je razvoj slovenskega jezika 18. in 19. stoletja, slovenske slovarje, ocenil je jezik naših časnikarjev in pisateljev itd. Tu ni mesto, da bi vse naštel. Izbor njegovih spisov je prinesla Slovenska matica pod naslovom Jezikovne razprave. Knjigo je pripravil dr. Toporišič Jezikoslovec dr. Anton Breznik in ji napisal spremno besedo. Breznika je prikazal tudi v svoji knjigi razprav PORTRETI RAZGLEDI PRESOJE (str. 123-144) in v Enciklopediji Slovenije. Tam o njem sodi: Breznik je bil vodilni jezikoslovec v prvi polovici 20. stoletja, slovničar in pravopisec, raziskovalec slovenskega jezika, zgodovinar knjižnega izročila od 16. stoletja sem, inovator slovenske skladnje in besedotvorja, utemeljitelj novodobne stilistike, v vsem tudi odločen branitelj slovenske jezikovne samobitnosti. AVGUŠTIN PIRNAT Breznikova spominska slovesnost v Ihanu V soboto, 26. marca ob 9. uri, to je prav na obletnico Breznikove smrti, bo pri njegovem spomeniku v Ihanu spominska svečanost. O jezikoslovcu Brezniku bo govoril profesor Jože Toporišič. Ob 10. uri bo v ihanski župnijski cerkvi sv. maša. Slovesnost bo vodil g. nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Popoldne pa se bodo udeleženci z avtobusom odpeljali na ljubljansko pokopališče,kjer bo na Breznikovem grobu spominska slovesnost, nato pa si bodo ogledali Zavod sv. Stanislava v Šentvidu, kjer je bil Breznik pred drugo svetovno vojno ravnatelj. ROMAN SERIANZ - ZOBOZDRAVNIK Trideset let dela v Moravčah Jože Novak se je pogovarjal z višjim dentistom Romanom Se-rianzom iz Moravč, ki v tem kraju že 30 let opravlja zobozdravstveno službo. G. Serianz se takole spominja začetkov službovanja v Moravčah: »V Moravče sem se prvič pripeljal z reševalnim avtomobilom iz Domžal, zobna ambulanta v tedanji zdravstveni postaji je bila skromno opremljena. Pred menoj je tu delal dentist Rangus. Do odhoda k vojakom sem se v Moravče vozil dvakrat na teden, delal sem od 13. do 21. ure, ko je iz Moravč odpeljal zadnji avtobus. Tri dni v tednu pa sem delal v Domžalah. Pozimi je bilo dela veliko, od pomladi do jeseni pa manj, ker ljudje niso imeli časa zaradi dela na kmetijah. Tako kot Zdravstveni dom Moravče tudi zobno ambulanto obiskujejo prebivalci Moravske doline z nekako 5.500 prebivalci. Nekateri pacienti pa prihajajo tudi od drugod«. Gospod Roman Serianz si je v Moravčah zgradil hišo, ustvaril družino in ga imajo Moravčani za svojega. Rad hodi v hribe, zlasti na Limbarsko goro, Sv. Miklavža in Sv. Mohorja. Gospod Serianz, še vnaprej veliko uspehov! Višji dentist Roman Serianz z asistentko Minko Klopčič v zobni ambulanti v Zdravstvenem domu v Moravčah Foto: Jože Novak Osnovna šola RODICA Domžale, Kettejeva 13 VABI V 8. RAZRED ŠOLE ZA ODRASLE IN MLADOSTNIKE vse, ki vam do zaključka osnovnega šolanja manjka uspešno končan 8. razred. Z delom bomo pričeli 28. februarja 1994 ob 15. uri v OŠ Rodica. Informacije lahko dobite po telefonu 721-529. Črka - beseda - pisava Kadar ljudje berejo revijo, časopis ah knjigo, najbrž malokdo od njih pomisli, kaj je branje, kaj črka ter kaj so besede in prek njih prenos misli. Ali niso črke v besedi kot sličice na filmu; branje pa je pravzaprav vrtenje tega filma, s katerega se »sličice« prek oči prenašajo v naše možgane in našo zavest ter sprotno razmišljanje. Za otroke pravijo, da se največ naučijo že v letih pred osnovno šolo, saj brez lastnega branja in organiziranega učenja, torej le s pogovorom, osvojijo na stotine besed. Ko pa otrok začne iz črk sestavljati besede, ki mu predstavljajo in pomenijo pojme in predmete, ter začne brati, je, rečeno malo v šali, naredil že drugo univerzo. Kot vse drugo so bile ustvarjene tudi črke - toda za njihov razvoj so bile potrebna tisočletja. Brez pisave in jezika, to pa so izgovorjene besede, s katerimi se ljudje sporazumevajo med seboj, se kultura nikakor ne bi mogla razviti do današnje stopnje. Kot je jezik dvignil človeka iz prastanja, tako mu je pisava omogočila, da je premostil prostor in čas. Kdaj in kje je jezik nastal, je težko ugotovljivo, saj je vse zagrnila preteklost; kako je nastala pisava, in kako se je razvijala, pa je mogoče ugotoviti po kulturnih dobrinah, ki so se ohranile potomstvu. Pisavo je ljudem verjetno narekovala potreba po medsebojnem sporazumevanju. Med prve poskuse pisave štejemo vsekakor risbe, ki so jih našli v vseh delih sveta, in sicer po pečinah in stenah votlin kakor tudi na kamnih, tako imenovanih petroglifih. K vsem je treba prišteti še rovaše, vrvi z vozli, verižice iz školjk, tetoviranje in drugo. Počasi so se ob Nilu iz tega razvili hieroglifi ali podobopisi. Egipčani so to besedno pisavo v tisočletjih razvili v zlogovno, končno pa v črkovno, kar pomeni najvišjo stopnjo v oblikovanju pisave. Po izsledkih današnjih raziskovalcev so Egipčani imeli črkovno pisavo že v 4. tisočletju pr. Kr. V tem razdobju pa so iznašli tudi papirus in nanj pisali. V 3. tisočletju pr. Kr. so Sumerci in Asirci izumili pisna znamenja, imenovana klinopis. Tega je največ ohranjenega na spomenikih Ba- m W ^ ss f i P J— H El BM ® 13 ^ M/V ABCDEFGILM NOPQRSTVX rvotm rasonci »nxm • infmi b: zxb uto n cene 1 - Egiptovski hieroglifi, 2 - Feničanska pisava, 3 - Starogrška pisava, 4 - Rimske kapitalke, 5 - Karolinške minuskule bilonije, Asirije in Perzije. Vendar gre hvala za pravo črkovno pisavo pravzaprav Feničanom, ki so izoblikovali brezsoglasni-ški alfabet, in sicer šele v 13. stoletju pr. Kr. Začetnik in s tem osnova vseh pisav Zahoda in Novega sveta pa je grški alfabet, izoblikovan ob koncu 2. tisočletja pr. Kr., saj sta se iz njega razvili poleg latinice tudi glagolica in cirilica. Grki so v 2. stoletju po Kr. izumili tudi izdelavo pergamenta, kar je v tedanjem času zelo pospešilo širjenje pisave in zapisovanja. Rimljani so nato dali alfabetu še danes veljavno obliko, in sicer z rimskimi kapitalkami (velikimi črkami), ki so bile osnova za nadaljnji razvoj zahodnih pisav. Te črke so večinoma uporabljali za napise, vklesane v kamen. Ko sta umetnost in znanost ob koncu 8. stoletja pod Karlom Velikim najbolj cveteli, je iz merovinške nastala karolinška pisava z malimi črkami, ki je združevala lepoto, preprostost in razločnost. Bila je uporabna tako za vsakdanjo rabo kot za razkošne rokopise. Ta pisava je mejnik v njeni zgodovini, obliko njenih črk pa kažejo prvič izdelane male črke; zato je bila pozneje poleg rimskih kapitalk osnova današnje latinice, ki jo danes poleg Slovencev, Hrvatov, Čehov, Slovakov in Poljakov pišejo tudi po vsem svetu. Prvi zapis slovenskega jezika sega v 10. stoletje; to so tako imenovani Brižinski spomeniki, napisani v karolinški knjižni minuskuli (male črke) (Prihodnjič: Tiskana beseda in tiskarstvo) Vir: ABC Priročnik za ročne stavce. FRANCE CERAR 8 /lamnik Domžale Pustna sobota Pisana množica maškar na ploščadi pred Vele se je na pustno soboto dopoldne zabavala in plesala. Prireditev, ki jo je vodil Zajček Renato, je pri- pravilo društvo SMO, pri tem pa mu je priskočilo na pomoč tudi podjetje Napredek. V programu so sodelovali tudi učenci domžalskih osnovnih šol. Zaradi mraza pa so si vsi skupaj zaželeli, da bi se lahko čim preje srečevali v obnovljenem Kulturnem domu Domžale. Tekst in foto: CVETA Z. ORAŽEM Bosa v parku v Radomljah Vsi, ki smo v soboto, 5. februarja, okrog sedme ure zvečer zmogli dovolj volje, da smo zapustili tople prostorčke pred TV ekrani in se odpravili v radomeljski kulturni dom, smo tega dne najbrž doživeli mnogo več zabave kot rojaki, ki tega niso zmogli in so raje ostali doma. Zgodila se je namreč čisto prava gledališka predstava, kar je za kulturno zavedne Radomljane resničen praznik, saj v naš kraj zadnje čase le redkokdo zaide. Kot že pred časom so nas tudi tokrat obiskali člani kulturnega društva Komenda, natančneje kulturniki društva Kaj ti mar, in sicer s komedijo Neila Simona Bosa v parku. Igra je bila, če upoštevamo, da se nastopajoči z igralstvom ukvarjajo zgolj ljubiteljsko, zelo dobra. Izmed igralcev je bil zaradi prepričljivosti najbolj opazen Darko Mavsar v vlogi Paula Bratterja, ki nas je spravljal v prisrčen smeh. Nastopali so še Nataša Mavsar kot lahkomiselna Corie Bratter, Mirko Kern kot vase zagledani gospod Velasco, Milena Sršen kot spodobna gospa Banksova, Mirko Pogačar kot čisto normalen telefonski monter in Jože Leveč v vlogi simpatičnega po-streščka. Gledalci, ki jih je bilo - mimogrede - žalostno malo, so se vsekakor ob zgodbi mladega para, ki se prepira zaradi malenkosti, lepo zabavali. Publika je bila zelo pisana: od mladine, ki se je najbrž prikazala iz radovednosti ali dolgočasja, do dam v najlepših letih, ki so obujale spomine na čase, ko je v Radomljah še delovala domača gledališka skupina, in obžalovala, da je ni več. Na koncu sem že sama premišljevala, zakaj pravzaprav v Radomljah ni več kulturnih dejavnosti, ki so pred mnogimi leti napravile naš kraj tako znan. Danes pa le poslušam sorodnike, ko se še zdaj spominjajo igre Poročil se bom s svojo ženo in drugih. Ob koncu predstave je bil naš aplavz takšen, kot smo ga pač zmogli, a hvaležen. Prav lepo je vedeti, da so še ljudje, ki imajo umetnost radi in se jim zdi vredno prebuditi tudi druge. Upajmo le, da bo prihodnjič njihov glas predramil več ljudi! KATJA PALADIN SEDLAR MILAN KO KALJ IZ MORAVČ Zadovoljen v svojem poklicu Milan, dolgo se že poznava. Moravčani vas imajo za svojega, a vendarle niste rojeni Moravčan. Ali bi, prosim, za bralce Slamnika povedali, kje ste doma? - Rodil sem se 27. junija 1925 pri Mlinarju v Jablji pri Novem mestu, kjer je bila doma moja mama. Otroška leta sem preživel v Tupali-čah pri Preddvoru pri Kranju, kamor sem se s starši preselil z Dolenjske. Oče Jernej je bil doma iz Tržiča, sedlarske stroke pa se je izučil v Celovcu. Tu v Tupaličah je opravljal samostojno sedlarsko obrt. Po osnovni šoli v Preddvoru sem se doma pri očetu od leta 1939 učil sedlarske stroke. Obrtne šole v Kranju pa zaradi okupacije nisem končal. Pomočniški izpit sem opravil šele leta 1947, mojstrskega pa naslednje leto. Kako ste preživeli drugo svetovno vojno? Tako kot mnogim mojim vrstnikom tudi meni vojna ni prizanesla. Že po nekaj mesecih v partizanih so me Nemci ujeli. Na očetovo prošnjo me je rešil sin sedlarskega mojstra, pri katerem se je oče učil. Poslali so me v nemško vojsko. Pozneje sem iz nemške vojske pobegnil in se vrnil v domače kraje. Nemci so me ponovno ujeli. Nekje pri Kranju sem pred koncem vojne sprožil mino in sem bil ranjen v nogo, od tedaj sem invalid. Neki nemški oficir me je poznal in me z vojaškim avtomobilom dal prepeljati v bolnišnico na Golniku. Spominjam se, da je avtomobil nazaj grede zapeljal na mino in ga je razneslo, šofer pa je bil mrtev. Kaj vas je pripeljalo v Moravče in kdaj je to bilo? Doma smo bili štirje fantje. Oče je nekega dne dejal, da za vse doma ni prostora. Ker sem bil vajen trdega dela, sem se nekega poletnega dne leta 1952 s kolesom odpeljal iskat svoj prostor pod soncem. Svojo srečo sem poskusil najprej v Smledniku in v Mengšu, v Domžalah pa so mi »furmani«, ki so prevažali premog, svetovali, naj grem v Moravče, češ da tam ni pravega sedlarja. Moravče so se mi zdele zelo daleč. Ker prej nisem bil nikoli tam, sem v Krascah že skoraj obupal, mislil sem, da sem pot zgrešil, pa so mi ljudje rekli, da so Moravče še naprej. Potem sem nekaj mesecev kmetom po domovih popravljal in obnavljal vprežno opremo. Nekako po treh mesecih sem pri Klopčarju dobil v najem prostore opuščene trgovine in začel s sedlarsko dejavnostjo. Oče mi je večkrat svetoval, naj se držim sedlarstva, češ da bodo tapetniško delo prevzele tovarne. Oba pa sva se seveda uštela, da kar na lepem ne bo več konj. Dela je bilo dovolj, zaposlil sem celo dva pomočnika in tri vajence. Spominjam se vas tudi kot vodjo invalidskih delavnic v zadružnem domu v Krascah. Kako ste prišli tja? Moravski sedlar Milan Kokalj med svojimi izdelki V letu 1958 je tedanja oblast zelo zatirala obrtništvo, pa sem si mislil, zakaj bi silil z glavo skozi zid. Ponudila se mi je priložnost in prevzel sem vodstvo invalidskih delavnic v Krascah. V okviru tega podjetja, nekaj časa se je imenovalo Invalidske delavnice Zlato polje, sta deloval tudi lesni obrat z žago v Dvor-jah in tapetniška delavnica v Homcu. V Krascah smo izdelovali nahrbtnike, žoge - medicinke, kovčke za harmonike in etuije za kitare. V delavnico sem dal precej svojega orodja. V štirih letih sem vpeljal tekoči trak. Delavnica je lepo napredovala. Vse manj je bilo dobrih in prizadevnih delavcev, zato sem se leta 1965 spet odločil za zasebno dejavnost. Ker je bilo v Moravski dolini vse manj konj, vprežno opremo pa se je dalo kupiti Povabilo iz Amerike Moški pevski zbor Fantje na vasi iz Cleve-landa, ki je poleti 1992. na svoji turneji po Sloveniji nastopil tudi v Poletnem gledališču na Studencu, je na turnejo po Ameriki povabil Domžalski komorni zbor. Povabilo je za tako kakovosten zbor kot je domžalski povsem upravičeno. To je hkrati nagrada za zbor in zborovodja Karla Leskovca. Zbor je povabilo seveda z veseljem sprejel. Težave pa se kažejo pri denarju, saj je v zboru največ študentov in mladih pevcev brez rednih dohodkov. Odbor za organizacijo turneje zbira potrebna sredstva za potovanje. Bivanje v Ameriki pa bodo Fantje na vasi organizirali pri naših rojakih. Domžalski komorni zbor bo v Ameriki gostoval v drugi polovici septembra in začetku oktobra. Odbor za organizacijo turneje prosi sponzorje, naj po svojih možnostih pomagajo pri tem kulturnem poslanstvu naših pevcev med rojaki v Ameriki. Odbor V DOMU KULTURNEGA DRUŠTVA MIRAN JARC ŠKOCJAN Razstavljal slikar Janez Medvešek V prvi polovici februarja je v Domu Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan na Studencu razstavljal slikar Janez Medvešek iz Dra-gomlja. Ob tej njegovi prvi slikarski razstavi je bila izjemna priložnost, da bralcem mladega slikarja predstavimo. Janez, po priimku in naglasu sklepam, da niste bili rojeni v Dra-gomlju. Rodil sem se 26. novembra 1952 v »knapovski« družini v Trbovljah, kjer sta premog globoko pod zemljo kopala oče in starejši brat. Spominjam se, da je oče, ko smo se selili iz Trbovelj, bil sem še čisto majhen, rekel: »Jama je za nazadnje.« Mislil sem, da se bomo še kdaj vrnili v rojstni kraj. Mama je bila Majerjeva z Doline. Potem ■ smo kar osem let živeli pri Toma-žinu na Hribu nad Dolskem, odkoder je oče vsak dan hodil v službo v Belinko. Pozneje smo se preselili v kletno stanovanje v Podgorici, kjer smo ostali 15 let. Kdaj ste pri sebi odkrili slikarsko žilico? Moje slikanje je združeno z živahnim delom v Kulturnem društvu v Šentjakobu, kjer smo poleg tega, da smo obnovili razpadajoči kulturni dom, na oder postavili precej dramskih del. Pri predstavah je sodelovalo po 30 do 40 igralcev. Igrali smo tudi več zahtevnih del. Za moje slikanje je bila posebej odločilna drama Mati, kjer sem moral v vlogi slikarja naslikati glavo dekleta, s katero sva skupaj igrala. Tako sem hkrati s prijetnim dekle- tom Eli, ki je sedaj moja žena, odkril tudi slikarski talent. In kakšen je vaš poklic? Izučil sem se za sobopleskarja in ta poklic še opravljam. V prostem času, kolikor mi ga je ob živahnem društvenem delu in pri gradnji hiše še ostalo, sem ves čas slikal. Vsepovsod je polno čudovitih motivov, ki me kar naprej privabljajo, da jih upodabljam s čopičem. Veliko slikam in kar nekaj mojih slik je že pri znancih in prijateljih doma in v tujini. Na odprtju slikarske razstave pa-stelov in akvarelov Janeza Medve-ška, ki jo je Kulturno društvo Miran Jarc ob slovenskem kulturnem prazniku postavilo v svojem Domu na Studencu, je o slikarjevem delu *HH0mmi ii 1992 v trgovinah s posojilom, sem se odločil za grobo sedlarsko in jerme-narsko obrt. Največ sem izdeloval pasove za lovce in gasilce. In kaj delate sedaj, ko ste upokojeni? Največje veselje imam z izdelovanjem komatov. Pravzaprav so to nekakšni miniaturni komati. Poglejte, vse je ročno delo. Vsakega delam najmanj en teden. Izdelujem pa tudi jermene za zvonce kravam na paši. Gospod Milan Kokalj, veliko zdravja, veselja in užitka pri izdelovanju tako lepih spominkov vam želimo. STRAŽAR Prebivalci Limbarske gore in Hrastnika so ogorčeni Prebivalci Hrastnika in Limbarske gore si že dolgo prizadevamo za sodobno cesto do naših vasi. Pridobili smo načrte za 6 km dolgo cesto, od te 4 km, od Gaberja do Limbarske gore, še ni obnovljene. Krajevna skupnost Moravče je gradnjo uvrstila v svoj program, v letu 1993. Občina pa ni zagotovila potrebnega denarja. Zato prosimo, da bi občina vsaj v letu 1994 v proračunu zagotovila potrebna sredstva. Krajani bomo pri obnovi sodelovali z denarjem in prostovoljnim delom, zato pričakujemo, da bodo poslanci občinske skupščine in izvršnega sveta naša prizadevanja podprli. Morda bi sredstva dobili od republike za razvoj podeželja in demografsko ogroženih področij. Težave imamo tako v Hrastniku kot na Lim-barski gori tudi z vodo. Analize so pokazale, da ni več užitna voda iz zajetja Podklen v Globočici za vodovod, ki smo ga zgradili v letu 1976 in ga uporablja 21 domačij. Na vodo iz zajetja na Plesu pa nič ne kaže zlasti zato, ker sta v osnutku letošnjega proračuna za ta dela namenjena samo 2.000.000 SIT. Hrastni-čani pa bodo še naprej uživali vodo iz kapnic ali v suši iz gasilskih cistern, če jim jo bodo pripeljali. Obe vasi imata na voljo en sam telefonski priključek v Hrastniku. Občini Domžale svetujemo naj ponovno preuči razmere, potrebe in upravičenost naših želja ter nameni več sredstev za Hrastnik in Limbarsko goro. Pod prispevkom je podpisanih 22 krajanov Domžale /lamnik 9 Ponesite te čudovite pesmi v Ribnico Domžalski komorni zbor in Simfonični orkester Domžale - Kamnik sta 9. januarja 1994 gostovala v župnijski cerkvi v Ribnici s koncertom Raduj, človek moj. O nastopu naših pevcev in simfonikov pa nam iz Ribnice pišejo: »Že nekaj let prepevamo po Sloveniji in tako nas je pot zanesla tudi v znamenito Ribnico, ki je dala kar nekaj velikih mož tudi na glasbenem in pesniškem področju. Tako npr. skladatelj Gallus, ki je v svet ponesel čudovito glasbo, nato še France Prešeren, ki se sicer ni rodil v Ribnici, je pa nekaj let tu hodil v šolo in še bi lahko naštevali. Mi v Domžalah nismo mogli upreti misli, da ne bi obiskali ta prelepi del Dolenjske. Tako smo sedaj tu in upamo, da se boste ob poslušanju lepih božičnih pesmi prijetno počutili, pa četudi bo morda kakšna pesem bolj zahtevna za poslušanje,« je v uvodu dejala gostja iz Domžal. Vsi navzoči smo zares uživali ob tako čudovitem koncertu. Na obrazih poslušalcev je bilo opaziti smeh in dobro voljo, Ribnica na Dolenjskem pred 70 naše misli pa so plavale v valovih glasbe in v vrtincu zvokov smo pozabili na vse svoje težave in na čas, ki je vse prehitro minil. To je bilo pravo božično darilo za dušo in srce. Tako čudovito izveden koncert si je resnično zaslužil pohvalne besede v programu »Raduj, človek moj«. Pesem ni pomembna zaradi same sebe, ampak za ljudi, ki jo pojejo in poslušajo, saj jih bogati s svojo lepoto in plemeniti z bogastvom vsebine. Glasba lahko združi še tako različne ljudi, saj lepa pesem ne leti pozna meja in ruši pregrade. Kako rahločuten je lahko pevec pa dokazuje prelepo zapeta pesem Sveta noč, ki jo pojejo v božičnem času po vsem svetu in s katero so pevci zaključili ta edinstven koncert. Na koncu se je pevcem in orkestru za čudovit koncert zahvalil gospod dekan Maks Ipavec. Dejal je, da se mu zdi, kot bi angeli, ki bdijo nad jaslicami pomagali prepevati te čudovite pesmi. Še posebej pa je zahvala veljala solistom in diri- gentoma. »Ponesite te čudovite pesmi, dragi poslušalci, na svoie domove. Upam, da ste v teh petdesetih minutah pozabili na vsakdanje težave in skrbi in tudi če bomo naleteli na trpljenje, si bomo z mislijo na ta prelepi koncert lajšali vsakdanjo bol,« je na koncu dodal gospod dekan. Ribničani smo res s smehom in veseljem odšli na svoje domove. Iz mnogih ust je bilo slišati pohvale in občudovanje. Človek bi od ganjenosti kar zajokal ob čudovitem prepletanju glasov, ki so se na koncu združili v enotno brezhibno harmonijo. Zato želimo Domžalskemu komornemu zboru in simfoničnemu orkestru Domžale - Kamnik še veliko uspeha doma in v tujini. Da bi ti virtuozi, ki do potankosti obvladajo svojo umetnost, osvojili še mnogo src in pripomogli k rušenju pregrad sovraštva. BOG VAS ŽIVI! in upam, da ob letu obsorej zopet nasvidenje v Ribnici. Naj zaključim z besedami, ki jih je izrekel naš gospod škof Slomšek pred 150. leti: »Ni večjega veselja in boljšega darila in dražjega spomina kot je pesem.« Slovenci smo narod, ki rad poje. Pa naj bo pesem vesela ali žalostna, naj opeva uspehe ali neuspehe, naj bodo časi takšni ali drugačni, pesem bo vedno živela na koncertnih odrih in privabljala lepote in umetnosti željne poslušalce. MILKA KOZINA ZBOROVODJA PEREGRIN CAPUDER Hvala za uspešno delo Peregrin Capuder je enaintrideset let vodil moški pevski zbor Kulturnega društva Janko Kersnik Lukovica. Zdaj se je od njega poslovil. Zato je prav, da mu rečemo hvala. Tale pogovor s prijetnim sogovornikom pa je potekal v njegovem stanovanju v Ljubljani prav na slovenski kulturni praznik. Gospod Peregrin, domačini vas najbolj poznajo kot Bevče-vega Ineta, mnogi občani občine Domžale pa le kot dolgoletnega zborovodjo. Zato prosim, da se bralcem Slamnika predstavite kar sami. Rojen sem bil 19. junija 1919 pri Bevcu v Lukovici, kjer sta imela starša gostilno. Oče je bil Kmečev iz Prapreč. Z mamo sta od Josipa Bevca v Lukovici kupila domačijo, kjer je že od nekdaj gostilna. Osnovno šolo sem obiskoval na Brdu, kjer me je največ učil domačinom dobro znan učitelj Viktor Soten-šek. Od tedaj se najbolj spominjam hude zime leta 1929, ko sem tako ozebel, da sem zaradi tega zamudil eno šolsko leto. Kdaj ste se odločili za glasbo? Prvo znanje o glasbi sem po !etu 1932 dobil pri Pavletu Jermanu, organistu na Brdu. Učil me je igrati na harmonij in Petje. Po končani osnovni šoli sem od leta 1934 študiral na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani pri profesorju Stanku Premrlu. Pet let sem vadil na orglah in poslušal še druge predmete o glasbi. Hkrati sem v Ljubljani obiskoval gimnazijo. Leta 1941 sem se vpisal na Akademijo za glasbo, rektor je bil Julij Be-tetto. Absorbiral sem jo leta 1945. Ker mi je tedanja oblast onemogočila, sem študij nadaljeval šele leta 1947 in leta 1948 diplomiral. Od tedaj pa še tole zgodbico. Časopisi so leta 1947 poročali, da je umrl neki Peregrin Capuder. Moji sošolci pa so brez odlašanja začeli zbirati denar za venec. Ko so novico povedali mojemu profesorju, je dejal: »Čudno, pa nič ni povedal.« Če prav vem, je bila vaša prva služba na Glasbeni šoli v Domžalah. Kakšne so bile tedaj razmere na tej šoli? Res je. Od leta 1950 do 1952 sem bil ravnatelj Glasbene šole v Domžalah. Prostore smo imeli v pritličju Društvenega doma in dva v nadstropju. Ža sedanje razmere je gotovo zanimivo, da smo imeli v učilnicah peči na žaganje. Šola je že bila vpeljana. Po odločbi prosvetnega ministrstva sem zamenjal prejšnjega ravnatelja Poz-niča. V letu 1952 sem se od domžalske šole poslovil. Potem sem v Glasbeni šoli Škofja Loka enaindvajset let poučeval klavir. Kdaj ste prevzeli vodstvo moškega pevskega zbora pri Kulturnem društvu Janko Kersnik Lukovica? V letu 1962 me je prijatelj Franc Capuder-Šajčev, ki je bil hkrati tudi organizator zbora, nagovoril, da sem prevzel zbo-rovodstvo. Najprej je bilo dvanajst pevcev iz Lukovice in okoliških vasi. Spominjam se, da smo se najprej naučili tri pesmi: Če se zaljubim, Tiha noč (v priredbi Josipa Kenda) in Karlinca je štemana ter z njimi kar precej nastopali. Med tenoristi je bil v zboru močna opora Zdravko Smerkolj iz Lukovice, pri basistih pa Stanko Cerar--Pevc iz Šentvida. Delo v zboru je bilo ves čas prijetno. Število pevcev se je od dvanajst povečalo na petindvajset do trideset. Vaje smo imeli redno vsak teden od oktobra do junija. Ker je danes ravno kulturni praznik, naj dodam, da smo se Prešerna vsako leto dostojno spomnili. Po vaji smo pred Kulturnim domom v Lukovici, kjer smo imeli pevske vaje, zapeli nekaj njegovih pesmi. Ob kakšnih priložnostih je zbor največ nastopal? Med prvimi smo se začeli udeleževati pevskih taborov v Šentvidu pri Stični. Poznaje KNJIŽNICA DOMŽALE - CIKEL PREDAVANJ IN POGOVOROV »Na poti duhovne rasti« Vabimo vas na predstavitev knjige Sanje o rdečem oblaku ") pogovor z avtorico dr. Sa-"jo Rozman, ki bo v četrtek, 3. marca 1994 ob 19. uri v večnamenskem prostoru Knjižnice Domžale. Knjiga SANJE O RDEČEM OBLAKU je pretresljiva in resnična pripoved o ljudeh, ki so zaradi svoje nervoze ovirani v svojem čustvenem, duhovnem in intelektualnem razvoju. Je pripoved o Sanji in Andreju, ki se spoznata v skupini za samopomoč, hrepenita po ljubezni in družinski sreči ter skušata po poti sa-mouresničevanja in ustvarja-lega dela za drugega, preseči samega sebe. Je ganljiva zgodba o Sanjini brezpogojni ljubezni. Skozi pripoved nam avtorica razpira problem psi- hične odvisnosti človeka in razkriva posebno obliko bolezenske zasvojenosti, t. i. odvisnosti od patoloških odnosov. Problem zasvojenosti z odnosi je prikazan od trenutka zdrsa v to zasvojenost, preko kritične faze in ozdravljenja. Na pori duhovne rasti junaka spoznata brezpogojno ljubezen... Spremno besedilo je napisal dr. Janez Ru-gelj. so bili prav tem času rokovnjaški tabori na Brdu, kjer smo tudi sodelovali. Nastopov je bilo veliko, na občinskih revijah, na proslavah ob državnih in krajevnih praznikih ter od drugih večjih prireditvah v domžalski občini. Na Radiu Ljubljana smo imeli več snemanj, eno snemanje pa tudi za televizijo. In zakaj ste dali slovo lukovi-škemu pevskemu zboru? Že zdavnaj prej sem se odločil, da se bom poskušal v pravem času posloviti od zboro-vodstva. In tako je po več kot enaintridesetih letih to prišlo. Ostali pa so mi lepi spomini na prijetne in prizadevne pevce ter na mojo rojstno Lukovico. Gospod Peregrin, vaši prijatelji lukoviški pevci so me po telefonu prosili, naj se vam v njihovem imenu zahvalim za vaše prizadevanje pri vodenju zbora ter prijetno toplino, ki ste jo ves čas izžarevali v zbor. Hvala! Hkrati tudi čestitke ob vašem letošnjem življenjskem jubileju. s s V NEDELJO, 13. MARCA 1994, OB 11. URI Po nagelj na Limbarsko goro Limbarska gora, ki je s 773 metri najvišji vrh občine Domžale, iz leta v leto privablja več obiskovalcev, ki se nanjo povzpnejo iz različnih smeri, ali pa pripeljejo kar s svojimi jeklenimi konjički. Sem jih privabljajo lepa narava, razgledi po bližnjih vrhovih in okolice, pa tudi čist zrak in zelene trate, kjer je dovolj prostora za prijeten počitek. Še zlasti veliko obiskovalcev ima Libarska gora spomladi, ko jih prijetno sonce pospremi do cerkvice Sv. Valentina, ki je ena izmed najpomembnejših kulturnih zgodovinskih znamenitosti v naši občini. Še posebej obiskana pa je v marcu, ko Športno društvo Krašnja, Smučarski klub Termit Moravče in Rod moravskih tabornikov pripravijo vsakoletno družabno rekreativno prireditev PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO, ki bo tokrat, če bo vreme le vzdržalo, v nedeljo 13. marca 1994 dopoldne. Mimo prijaznih domačij se boste na Limbarsko povzpeli lahko iz različnih smeri in prijetno utrujeni po slabi uri zmerne hoje prisluhnili kulturnemu programu, v katerem bodo nastopili MORAVSKA GODBA, MOŠKI PEVSKI ZBOR MORAVČE, RECITATORJI, ne bo pa šlo tudi brez obveznega družabnega programa, kjer boste ob razvedrilnih, pa tudi nagradnih igricah, lahko zaplesali. Predstavnice lepšega spola se bodo razveselile obveznega nageljčka in večje pozornosti ne le organizatorjev, temveč tudi svojih spremljevalcev, ki bodo skupaj z njimi zanesljivo preživeli prijetno nedeljo. Za pijačo in jedačo, zabavo in prijeten dan so poskrbeli organizatorji, Vi pa poskrbite za svojo prisotnost. Naredite torej nekaj samo zase! »Pograbite« svoje najbližje in manj bližje in se skupaj z njimi in nami v nedeljo, 13. marca 1994, povzpnite na Limbarsko goro. Tisti, ki že imamo NAGELJ Z LIMBARSKE GORE, prireditve zanesljivo ne bomo zamudili, glejte, da boste tudi vi med nami! Kako prijeten občutek ima ostarel in bolan človek, ko vidi, da še ni pozabljen! Zopet sta prišla božič in novo leto. Zopet smo ostareli in bolni dobili prelepo voščilnico in čudovito darilo od dobrih ljudi. Zopet so se nas spomnili Krajevna skupnost Dob, Rdeči križ in Zveza borcev Dob in nam naredili veliko veselje. Marsikateremu obdarovancu se je oko zarosilo, ko je odpiral vrečko s tako bogato vsebino. Na vse so mislili, saj smo dobili: mandarine, kavo, pecivo in še steklenico odličnega vina. Zato bi se rada v imenu mnogih vsem organizatorjem te prečudovite akcije prav prisrčno zahvalila! Obenem pa vsem želim veliko sreče, zdravja in miru v letu 1994!!! PAVLA JERAN, Turnše KNJIŽNICA DOMŽALE Delo preko študentskega servisa Zaradi povečanega obsega dela iščemo absolvente, ki bi želeli delati pri izposoji v popoldanskem času - od 15. do 19. ure. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki poznajo delo z računalnikom in literaturo. Od kandidatov pričakujemo tudi veselje do dela z bralci, prijaznost in strpnost. Pisne prijave pošljite na naslov Knjižnica Domžale, Ljubljanska 58, Domžale do 10. marca 1994. I Srečanja z Dedkom mrazom v prednovoletnem času niso bila ravno pogosta. Nekaj so jih pripravili v okviru pravljičnih uric v Knjižnici Domžale, Dedek mraz pa je obiskal tudi najmlajše bralce (večinoma še poslušalce) v Moravčah in Mengšu. Otroci so mu imeli povedati marsikaj, med drugim so si zaželeli tudi več otroških knjig v knjižnicah, saj so med najbolj zvestimi in marljivimi bralci. tekst in foto: CVETA Z. ORA-ŽEM 10 /lamnik Domžale Likovno Razstavil Domžale IZBOR PORTRETOV SODOBNIH SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV Tihomir Pinter: Razstava fotografij V Likovnem razstavišču Domžale se bo predstavil mojster fotografije Tihomir Pinter s portreti slovenskih pesnikov in pisateljev. Razstava je namenjena obenem tudi predstavitvi njegove knjige Portreti sodobnih slovenskih književnikov, ki je izšla ob koncu lanskega leta. Fotografije, ki bodo na ogled, so črno-bele fotografije, saj avtor verjame v njihovo večjo izpovedno moč, so intimnejše in dajejo več možnosti odziva na videnje umetniških del. Odmevno je bilo zlasti njegovo sodelovanje s preko 100 fotografijami v Književnih listih. V njih so bili predstavljeni umetniki v svojem delovnem okolju, Pinter pa jim je znal posvetiti svoj čas, jih ujeti in najti v vsakem od njih nekaj posebnega. Izbor iz več kot 200 fotografij sta opravila novinar Dela, literarni kritik in publicist Igor Bratož, ki bo avtorja tudi predstavil na otvoritvi, in Cvetka Z. Oražem. Na razstavi bodo pred- Tihomir Pinter kot ga vidi fotograf Dušan Jež. stavljeni s fotografijo tudi nekateri domžalski literarni ustvarjalci. Otvoritev razstave bo v ponedeljek, 28. februarja 1994 ob 19. uri v Likovnem razstavišču Domžale. Ob razstavi bomo izdali tudi katalog, kjer bo avtor predstavljen s črtico Toneta Partljiča, objavljeno v knjigi. Kot gost se bo pisatelj Tone Partljič tudi udeležil otvoritve in spregovoril o svojih srečanjih s fotografom Tihomirjem Pinterjem. V kulturnem programu bo z izborom svojih pesmi sodeloval tudi pesnik Alojz Ihan. Razstava bo odprta do 18. marca. Likovno razstavišče Domžale je odprto od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure ter ob sobotah od 10. do 12. ure. Slike Bonija Čeha: portreti in metafore časa V domžalskem Likovnem razstavišču se je ob koncu januarja v počastitev kulturnega praznika z razstavo najnovejših del predstavil akademski slikar Boni Čeh. Živi in dela v Radovljici, v slovensko slikarstvo pa je stopil s prvimi razstavami v zgodnjih sedemdesetih letih. Sodi v generacijo, ki je v likovno umetnost povojnega časa vnesla največ novosti in dosegla enega bistvenih premikov v razumevanju vizualne kulture. Otvoritev razstave je bila v četrtek, 27. januarja, avtorja pa je tokrat predstavil domžalski akademski slikar in njegov prijatelj Črtomir Frelih. Že v uvodu je poudaril, da se mu zdi kot bi Boni razstavljene slike pripravil prav za domžalsko razstavišče, saj so bile neverjetno zlite in usklajene z belino prostora. Boni Čeh je samosvoj, kot je v katalogu poudarila kritičarka Judita Krivic-Dragan, včasih celo osamljen sopotnik sodobnim trendom. Želite odpreti trgovino, a nimate ustrezne izobrazbe? Ali pa morda že delate, a vam grozi prekinitev, ker nimate šole? Želite v službi napredovati? Bi si radi pridobili alternativno izobrazbo, ker človek nikoli ne ve... K ŠOLANJU VABIMO KANDIDATE ZA PROGRAME GIMNAZIJSKEGA MATURANTA, EKONOMSKO KOMERCIALNEGA TEHNIKA, PRODAJALCA IN POSLOVODJO PO METODI VODENEGA SAMOIZOBRAŽE-VANJA, KI JO ŽE DOLGA LETA USPEŠNO UPORABLJAMO PRI NAS. Ne glede na to kaj ste, ali niste končali, lahko pri nas pridobite izobrazbo po enem od navedenih programov. Vstopite lahko kadarkoli, tudi jutri, če hočete. Delali boste tako hitro, kolikor vam dopuščata čas in denar. Priznali vam bomo, kar ste že opravili med dosedanjim šolanjem, če ustreza programu in ni zastarelo. Da ne pozabimo. Postanete lahko tudi dvoje, troje ali vse, kar smo navedli. Pri nas vam ne bomo prepovedovali bližnjic med šolanjem, mi vam jih bomo svetovali. Če vas šolska spričevala ne zanimajo, pa pridite v naše tečaje: - za vodenje poslovnih knjig - za opravljanje izpitov za trgovinsko stroko in ustrezno potrdilo. Pridite po informacije ali telefonirajte (831-064, 831-452, 832-139, fax.: 832-130), v prostorih Srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, Izobraževanje odraslih, vsak dan dopoldne. HOTETI MORATE, PA BOSTE ZMOGLI! Spoštovani! Če želite, da bo vašo reklamo prebralo najmanj' 16.000 ljudi, oglašajte v Slamniku. TELEFON: 721-022 DRUŠTVO SMO Starši - Mladi - Otroci Vpisuje v pomladanske dejavnosti VPIS DEJAVNOSTI STAROST IN FORM. IGRALNE URICE - OB SREDAH 4-7 LET 723-259 INSTRUKCIJE OSNOVNOŠOL. SREDNJEŠOLCI 723-259 LIKOVNA DELAVNICA - OB PONED. OD 6. LETA 723-259 LIKOVNA DELAVNICA - OB TORKIH OD 6. LETA 727-947 MLADINSKA GLEDALIŠKA DELAVNICA - OB PONED. OD 12. LETA 727-947 TEČAJ KREATIVNEGA PISANJA OD 10. LETA 727-947 TEČAJ UMETNOSTI UČENJA Z AUDIO IN VIDEO DELAVNICO OD 12. LETA 727-947 IGRANJE INŠTRUMENTOV - LJUBITELJSKO OD 7. LETA 711-875 GLASBENA DELAVNICA OD 4-7LET 711-875 TRENINGI UČINKOVITEGA UČENJA SREDNJEŠOL. ŠTUDENTI 711-875 RAČUNALNIŠKI TEČAJI OD 6. LETA 715-410 MODELARSKI TEČAJI OD 8. LETA 715-410 PODJETNIŠKA DELAVNICA OD 16. LETA 715-410 DELAVNICA VAJ POMLAJEVANJA ODRASLI 727-947 DRUŽINSKI IZLET - 6. MAREC DRUŽINE • 715-410 TEČAJ UMETNOSTI UČENJA Z AUDIO IN VIDEO DELAVNICO bo potekal v knjižnici Domžale v ciklusu petih srečanj v mesecu marcu in aprilu. Namenjen je predvsem starejšim osnovnošolcem, srednješolcem in študentom z najbolj praktičnim prikazom in pristopom k učenju in pripravi na preizkuse znanja, izpite ipd. Audio in video delavnica bo aktivno vključevala udeležence po principih učnega kompleta Umetnost učenja, ki je nastal v sodelovanju vodilnih strokovnjakov iz vsega sveta in ga je britansko združenje Accelerated Learning, nedavno tega pa je izšel tudi v slovenskem prevodu. Neguje in ostaja zvest neki davni podobi, zazrt je v preteklost. Kljub tej nostalgiji pa je v vsaki sliki najti tudi konotacije sodobnega trenutka. In to predvsem zaradi ohranjanja človeškega lika v sliki. Ta je sicer zabrisan, obravnavan nekako posebno avtorsko, ki pa skovalcem blizu, mnogi so si jih prišli ogledat večkrat, postajali ob njih in v njih iskali lastne portrete in trenutke. Kajti polne so posameznikovih »malih in velikih bolečin, minljivih radosti, tragedij, in kar nekako usojene samote.« Tudi otvoritvena slovesnost je bila tokrat nekaj posebnega. Ob spremljavi svojih mladostnih prijateljev nam je na violino zaigral kar avtor sam, prav zato priložnost obujen ansambel, ki se je poimenoval Kvartet iz naftalina, pa je imel v svoji sestavi tudi nenavaden instrument: žago. In verjemite, prisluhnili smo zvokom, ki so nas globoko ganili, obenem pa pričarali prav posebno domače razpoloženje. Vsekakor postajajo otvoritve likovnih razstav v domžalskem Boni Čeh v svojem ateljeju ga zaznamo in se nanj največkrat čustveno odzovemo. Zato v njegovih slikah ni agresije, pač pa lirična, zabrisana nota, ki nam postane nenadoma tako všečna. Barve njegovih slik so bela in črna, z rahlimi toni modrine, posebej povedne rdečine ali avtorju tako ljube vijolične. Slike so bile številnim obi- Likovnem razstavišču prijetni in topli dogodki. Če ste med tistimi, ki bi se jih želeli udeleževati tudi vi, nam sporočite svoj naslov in z veseljem vas bomo organizatorji - Knjižnica Domžale - s posebnim vabilom in katalogom tudi osebno povabili, da ne bi po naključju katere od otvoritev spregledali. CVETA Z. ORAŽEM KrJJUrJICA POMŽALF KtOlIlUlCA ToMK.22.1 m 22. 2. 1994 ob 1630 uri ob 17.30 uri gostovanje skupine FRU-FRU z lutkovno predstavo Zdenka Horiana : T0B/JA Tobija je jazbečar, droben kužek, ki ni zadovoljen s svojim videzom. Telo kot trakec, krive noge, ušesa kot rjuhe in gobček, ki ni vreden pasje besede. Kaj se bo dogajalo z njim, pa boste videli na predstavi. /lamnik je glasilo občine Domžale. Izhaja enkrat mesečno. Vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno Tri nove knjižice Pri založbi Katehetski center-Knjižnice Ljubljana so izšla v zadnjem mesecu tri dela. Ivan Malavašič je napisal daljšo povest z naslovom Zaznamovana. Govori o mladem dekletu, ki je doživelo nesrečo, sledovi pa so ji ostali na obrazu. Vse življenje se je čutila, da je nekje v kotu, na njen račun je padlo mnogo opazk prijateljev in prijateljic. Tudi v šoli ni potekalo vse tako, kot bi moralo. Borila se je z mnogimi duševnimi bolečinami, te pa so še hujše od telesnih. Karel Stelzer je napisal knjigo Otrok in njegove prve verske težave, iz nemščine pa jo je prevedel Janko Bohak. Poduči nas, kako lahko starši pomagajo otrokom, starim med sedmim in trinajstim letom, pri reševanju njihovih verskih vprašanj. V teh letih se namreč otrokom prebuja lastno mišljenje, pa si morajo iz mnoštva čustev, dejstev, pravil in navad oblikovati podobo sveta, ki bo zanje uporabna. V tem življenjskem razdobju je pubertetnik presenetljivo odprt za razne premisleke. Delo dr. A. Zdešarja Služabnik ubogih - sv. Vincencij Pa- velski je priredila Marta Silvester. V uvodu je med drugim napisano: »V času, ko v sredstvih javnega obveščanja dan za dnem poslušamo poročila o vojnah in njihovih grozotah, o lačnih in mučenih, o številnih beguncih in njihovem trpljenju, nam zgled sv. Vincencija Pa-velskega še bolj stopa pred oči.« Zgodovina pravi o njem, da je bil eden največjih dobrotnikov človeštva. Je zavetnik vseh katoliških dobrodelnih ustanov. Takole pa zaključuje: »Naj nas tale knjižica s kratkim opisom življenja in dela sv. Vincencija Pavelskega spodbuja, da bomo še z večjim veseljem in večjo zavzetostjo pomagali bližnjemu, ki je v kakršnikoli duševni ali telesni stiski.« MILOŠ LIKAR Domžale /lamnik 11 Jurij Berlot, podpredsednik Skupščine občine Domžale, med slavnostnim govorom na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku (slika levo) Moški pevski zbor Mengeški zvon med nastopom v Mengšu (slika v sredini) Simfonični orkester Domžale - Kamnik med nastopom v počastitev slovenskega kulturnega praznika (slika desno) Ob slovenskem kulturnem prazniku Razveseljivo je, da se je v počastitev slovenskega kulturnega praznika tudi v občini Domžale zvrstilo več prireditev: Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan je organiziralo razstavo slikarja Janeza Med-veška iz Dragomlja in tako našemu občanu omogočilo prvo predstavitev. Mlado homško kulturno društvo Jože Gostič je v okvir tega praznika uvrstilo Gostičevo proslavo. V morav-škem kulturnem domu pa so se zvrstile kar tri kulturne prireditve. Proslave so pripravili tudi na nekaterih šolan. V Mengšu so imeli proslavo z naslovom Iz družine prihaja mir človeštva. V kulturnem sporedu so nastopili Oktet bra- tov Pirnat iz Jarš, ki ga vodi umetniški vodja Tone Juvan, moški komorni zbor Mengeški zvon pod vodstvom Janeza Nastrana, Simfonični orkester Domžale-Kamnik z dirigentom Aleksandrom Spasičem ter člani Kulturnega društva Franca Jelovška. Slavnostni govornik Jure Berlot, podpredsednik Skupščine občine Domžale, je za to priložnost z izbranimi besedami govoril o pomenu slovenske duhovnosti in o novi lokalni samoupravi, Janez Škrlep, podpredsednik izvršnega sveta bodoče občine Mengeš, tako ga je namreč najavila napovedovalka, pa je razmišljal o kulturi. Žal je bila proslava za tako velik kraj kot je Mengeš razmeroma slabo obiskana. Spomin na Jožeta Gostiča na Homcu Kulturno društvo Jože Gostič Homec je v nedeljo, 6. februarja zvečer v dvorani Gasilskega doma v spomin na 30-letnico smrti velikega slovenskega opernega pevca Jožeta Gostiča priredilo lepo spominsko slovesnost. Med skrbno izbranimi recitacijami, ki so jih pripravili člani pred kratkim ustanovljenega in po našem slavnem pevcu poimenovanega društva, so poslušalci, bilo jih je polna dvorana, poslušali odlomke oper s solistom Jožetom Gostičem in si ogledali nekaj diapozitivov iz njegovega življenja. Za zaključek slovesnosti sta dva nekdanja Gostičeva soseda povedala nekaj spominov nanj. Pepca Rode-Udamičeva je povedala, da so bili vaščani na svojega pevca Gostiča zmeraj ponosni, kadar je bil doma, so bili vsi veseli, v cerkvi pa je bilo m -/——............-v— i mogočno petje, kakršnega od tedaj ni več. Povedala je tudi, da je imel Jože Gostič, zato ker je, kadar je bil prost, prepeval na homškem koru, imel težave s tedanjo oblastjo. Prav zaradi tega je moral dati slovo ljubljanski operi. Potem je vse do svoje smrti pred tridesetimi leti redno nastopal v Zagrebu ter gostoval v številnih svetovno znanih opernih hišah. Sosed Peter Prešeren-Ada-movc je takole orisal spomin na baritonista Gostiča: »Rodil se je 5. marca 1900 v Stari Loki na Gorenjskem. Njegov oče je bil organist, mama pa odlična cerkvena pevka. Od leta 1908, ko so se preselili na Homec, je tu odraščal. Gostič je bil moj dober prijatelj. Med prvo svetovno vojno je hodil v Radomlje na pošto in je še za mojo mamo prinesel pošto, kadar je ata pisal iz vojske. Ves vesel je pritekel in dejal: »Pepca, spet imam nekaj zate.« Ko si je v Homcu gradil novo hišo, je pri nas stanoval. Kadar je prišel z Dunaja ali iz Zagreba in tudi med počitnicami je bil pri nas. Bil sem njegov šofer. Kadar je imel predstavo v Ljubljani, sem ga počakal v loži za pevce in si tako ogledal večino njegovih predstav, na primer: Tosca, Karmen, Ero z onega sveta, Lohengrin idr. Ta izjemna okoliščina mi je omogočila, da sem Gostiča v živo doživel v številnih vlogah in videl toliko oper. Spominjam se, da so ga pri nas obiskali skladatelj Samo Hubad, Ksenija Vidali, dirigent Zebre in še nekateri drugi. Večkrat sem ga peljal tudi na predstave v Zagreb. Tudi v zagrebški operi sem si ogledal več njegovih nastopov. Včasih sva se takoj po predstavi vrnila domov, kadar pa je dalj časa ostal v Zagrebu, sem šel sam domov. Ob nedeljah smo se z avtomobilom vozili na izlete: na Sveto goro pri Gorici, na Reko in Trsat, v Zagreb, na Brezje, v Škofjo Loko, povsod je na koru tudi prepeval. Ker je bila njegova mama Ana, smo se večkrat peljali v Tunjice, kjer je cerkev posvečena sv. Ani. Se- veda je tudi na tunjiškem koru zmeraj prepeval. Gostič je bil z domačini prijazen, rad se je pogovarjal, posebej ga je zanimalo kmetijstvo. Domačini so ga imeli radi in so ga povsod z veseljem sprejeli. Kadar je prišel na dopust, so rekli: »No, Gostičev Pepe je doma.« Pepe, kot so mu rekli domačini, je bil zmeraj vesel in rad zahajal v družbo. Prišel je tudi v gostilno pri Grmeku ali Re-panšku v Homcu in seveda tudi zmeraj dal za kakšen liter najboljšega, vendar ne samo za prijatelje, vsak kdor je bil tedaj v gostilni, je tudi kaj popil na Gostičev račun. Njegovi najboljši prijatelji pa so bili Uda-mičeva Jože in Francel in Udamkov ata iz Preserij. Z Udamkovim atom, ki je 60 let na homškem koru pel bas, Gostič pa tenor, sta se odlično ujela. Gostič je imel zelo rad domačo vas, kjerkoli je hodil, si je zmeraj čimprej želel nazaj na Homec. Zato je prav, da se je naše kulturno društvo spomnilo velikega pevca Jožeta Gostiša.« Tako je svoje spomine končal Peter Prešern. Živi pa so še spomini na Gostiča in njegove odlično zaigrane in zapete vloge na domačem homškem odru, v Radomljah in Mengšu ter na skupne nastope, ki sta jih imela z Antonom Šubljem z Rodice. STRAŽAR GLASBA, KI LAHKO TUDI ZDRAVI: Angleška pevca Shirlie Roden in John Christian v Domžalah Ljudje, ki so slišali njuno glasbo, so ju vzljubili. Prihajata K Velike Britanije, sta pevca, glasbenika, predavatelja, velika Prijatelja Slovenije. Pri nas sta nastopila doslej trikrat, zadnjič v Klubu Cankarjevega doma. Glasbo poklanjata tudi šolarjem, dijakom, invalidom - zlasti pa 'judem, ki so odprli svoja srca. Vodita tudi seminarje, delavnice O moči glasbe in preobrazbah človeka nove dobe. V Slovenijo prihajata na povabilo Kluba 2001 iz Nove Gorice, tokrat pa lahko z velikim veseljem objavimo, da bo Knjižnica Domžale organizirala v četrtek, 24. marca, ob 19. uri v avli Osnovne šole Domžale koncert. Kakšna je njuna glasba in zakaj zdravi? Vzrok za bolezni je v nas samih in zdravje je odvisno od našega počutja. Zato je glasba lahko zdravilo, še posebej, če tako kot njune pesmi prihaja iz srca in ima moč, da nas navdihne, pomirja in radosti. »Glasba je lahko tudi molitev, zato poj z glasbo ljubezni in naj bo Zemlja tvoja pesem. Posta-nimo nebesni plesalci«, pojeta v eni svojih pesmi. Prepričana sta, da lahko z glasbo spreminjata svet, pomagata ljudem na poti samospozna-vanja. To izžarevata tudi iz sebe, in to poklanjata poslušalcem na koncertih. »Namen koncertov je, da poslušamo pesmi, ki nas bodo napolnile z upanjem, nas navdihnile in prenovile človeške duše,« pravi John. Angleška pevca Shirlie Roden in John Christian bosta nastopila marca v Domžalah. Sta tudi prava profesionalca, saj je za njima dolga in uspešna pevska kariera. Shirlie je med drugim nastopala s Paulom Simonom, nekaj let pa s skupino Kinks. Spoznala sta svet biznisa, slave in vso temino življenja poklicnih pevcev, prepredenega z drogo, pijačo in stalnimi potovanji. In sklenila sta, da bosta delala drugače. Srečala sta Paula Solomona, stopila v njegovo Družino notranje svetlobe in začela z drugačno glasbo in poezijo. Posnela sta tudi več kaset, ki jih boste lahko na koncertu kupili. Posebej omenimo njun samostojni album Skydancer (Nebesna plesalka) ter Johnov najnovejši al- bum One Heart in Time (Srce v času). Glasbo in tekste pišeta sama, njune pesmi so lepe, spevne, ob njih pozabiš na skrbi, težave. Navdih iščeta tudi v indijanskem izročilu. Vsekakor sem s tem člankom povedala veliko premalo o Johnu in Shirlie, treba ju je slišati in prisluhniti njunim sporočilom. In ta možnost nam bo dana. Pomagala nam bo tudi prevajalka, ki bo prevajala pesmi, da jih bomo lažje razumeli. Vstopnice si lahko priskrbite v predprodaji v Knjižnici Domžale ali pa uro pred koncertom. CVETA Z. ORAŽEM Veselo snidenje v Moravčah Praznovanje slovenskega kulturnega praznika smo v letošnjem letu v Moravčah zapolnili z bogato vsebino. Osrednja prireditev je bila vsekakor »Veselo snidenje«, ki ga je organiziral moški pevski zbor KUD Tine Kos in Krajevna skupnost Moravče. V goste smo povabili ljudskega pisatelja in pesnika IVANA SIVCA iz Mengša, ki je s seboj pripeljal nekaj najbolj znanih oseb na področju glasbene in dramske ustvarjalnosti. Skozi njihove nastope nam je g. Ivan Sivec prikazal nekaj najpomembnejših knjig iz bogate zakladnice njegove ustvarjalnosti. Dramski igralec ANDREJ KURENT, ki je že štirideset let na odrskih deskah in je eden najbolj znanih glasov radijskega medija, nam je predstavil predvsem odlomke iz knjig o palčkih, gusarjih, pa o komend-skem župniku Glavarju in o Adamu Ravbarju s Krum-perka. Nastopil je tudi FRANC FLERE, legendarni harmonikar, avtor številnih domačih skladb, znan kot glavni junak iz Siv-čeve knjige Godec pred peklom, ki je s svojo harmoniko potrdil izvirnost ljudske glasbene ustvarjalnosti. Hojo po sveta KS mag. Franc Capuder. Ob kulturnem prazniku je obiskovalce nagovoril s kratkim nagovorom. Zahvalil se je tudi sponzorju prireditve, Napredku iz Domžal, ki je omogočil izvedbo prireditve. Obiskovalci so se po prireditvi v sproščenem pogovoru lahko pogovorili z nastopajočimi. Kljub lepi udeležbi pa je le škoda, da je malo manjšo udeležbo od pričakovane preprečilo morda tudi slabo vreme. Vsekakor pa je navdušenje v dvorani pokazalo, da si ljudje želijo takšnih večerov oziroma takšnega praznovanja slovenskega kulturnega praznika. S tem pa praznovanje ni bilo zaključeno, vsaj ne za učence osnovne šole v Moravčah, ki jih je dan pred praznikom obiskala trojica iz ljubljanske opere: direktor Igor Švara in prvaka ljubljanske opere Olga Gracelj in Franc Javornik. Učenci OŠ Jurij Vega so se lahko »sprehodili« po poteh glasbene ustvarjalnosti našega naroda in tako spoznali bogato zakladnico, ki jo ima sicer majhen slovenski narod. Teden po prazniku pa so praznovanje zaključili z lutkovno predstavo Jane Stržinar iz Kranja. Ivan Sivec z gosti očetovih stopinjah je dokazala njegova hčerka Irena, ki je zapela ob spremljavi harmonike. Vsekakor pa je obiskovalce najbolj navdušila JOŽI KALIŠ-NIK, nekdanja Avsenikova pevka, ki se zadnje čase posveča petju narodnih pesmi. Poslušalci v dvorani so poslušali nekaj pesmi iz venčka najlepših narodnih pesmi, ki jih je doživeto zapela Joži Kališnik. Izvrstno pevko je spremljal s citrami MIHA DOVŽAN, prvi slovenski citrar, ta je že petintrideset let na glasbeni sceni. Miha Dovžan je znan kot samostojni citrar, kot član glasbenih skupin, kot odličen avtor. Kdo ne pozna pesmi iz filma Cvetje v jeseni, Moravčanom pa je blizu predvsem skladba Moravska dolina. S svojim nastopom je spodbudil vso dvorano, da je skupaj zapela ven-ček narodnih. V imenu KS Moravče se je navzočim zahvalil predsednik Na kulturni praznik so se vodje kulturnih skupin in predstavniki KS pogovarjali o smereh razvoja kulturnega delovanja v moravski dolini. Ugotavljamo, da je izredno dobro zastopano zborovsko petje vseh vrst in zvrsti, pogrešamo pa ustvarjanje na področju dramske, likovne in literarne umetnosti. Zato naj ob letošnjem kulturnem prazniku pozovem vse tiste krajane moravske doline, ki želijo sodelovati in ustvarjati na katerem izmed področij kulturnega delovanja, da se zglasijo v KUD Tine Kos Moravče, kjer jih bomo radi sprejeli in skupno z njimi popestrili paleto kulturnega ustvarjanja v Moravčah. Raznovrstnost kulturnega delovanja ne želi in ne more ustvarjati le peščica ljudi, pač ljudje, ki imajo v sebi ustrezno znanje in voljo posredovati kulturne dobrine še drugim krajanom. M. B. Komisija za delovna razmerja Doma upokojencev Domžale objavlja prosta dela in naloge: 1 srednje medicinske sestre za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoji: - srednja šola za zdravstvene delavce - strokovni izpit Kandidatke naj pošljejo ponudbe z dokazili v desetih dneh na naslov: DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE, Karantanska 5 61230 DOMŽALE O izbiri bomo kandidatke obvestili v desetih dneh po odločitvi, najkasneje pa v tridesetih dneh po preteku roka objave. Prednost pri izbiri imajo nekadilke. 12 /lamnik Domžale DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE Pred svetovnim dnevom invalidov V marcu invalidi širom po svetu praznujejo SVETOVNI DAN INVALIDOV, ki zaznamuje predvsem njihova prizadevanja za enakopraven položaj med zdravimi ljudmi. Društvo invalidov Domžale bo 26. marca 1994 ob 10. uri v hali Komunalnega centra v Domžaleh pripravilo slovesnost, s katero bo zaznamovalo praznik in ob tej priložnosti vse svoje člane, zlasti pa širšo javnost, seznanilo s problematiko življenja in dela invalidov, saj je tudi zaradi zaostrene eko- nomske situacije iz leto v leto bolj pereča. Njihovemu vabilu za sodelovanje so se, kot vedno doslej, ljubeznivo odzvali GODBA DOMŽALE, STOB-LJANSKI OKTET, ZUPANOVE HARMONIKARICE, tudi glasbenika SABINA IN GREGOR VRHOVEC, pa FOLKLORNA SKUPINA MENGEŠ, posebej prisrčno pa bodo zaploskali tudi učencem Osnovne šole Roje; ti bodo s svojimi mentorji pripravili kratek program. Obljubljajo tudi prijetno presenečenje: znani SAŠO HRIBAR, le kdo ga ne pozna, je obljubil, da bo tudi sodeloval in polepšal dan vsem zbranim. Društvo invalidov Domžale pričakuje več sto udeležencev, ti se bodo prijetno razvedrili v družabnem delu srečanja, to bo sledilo uradnemu delu, lahko pa bodo preizkusili tudi svojo srečo, saj bodo pripravili BOGAT SREČE-LOV. Društvo nadaljuje z uresničenjem programa, v katerem ima pomembno mesto tudi športno-rekreativna dejavnost. Tako so strelci Andrej Perne, Franci Spoštovani, Društvo invalidov Domžale ima pri organizaciji osrednje občinske prireditve ob SVETOVNEM DNEVU INVALIDOV kar precejšnje finančne težave, jim morda s svojim prispevkom na njihov žiro račun SOI20-620-149-05-1300113 Društvo invalidov Domžale, pomagate, lahko pa jih tudi pokličete 713-418 in se dogovorite za obliko pomoči. Hvala! Mušič, Stane Sterle, Peter Mu-hič in Anton Ganič nastopili na področnem tekmovanju in dosegli lep uspeh. Vsem iskrene čestitke za izostren pogled in mirno roko, še zlati pa Andreju Pernatu, ki je osvojil prvo mesto med strelci s puško, s pištolo pa si je pristreljal drugo mesto. Čestitamo! v. Spominska zbirka prof. Tineta Orla bo urejena Trzinski planinci, člani PD Onger Trzin, so februarja na svojem jubilejnem občnem zboru obljubili, da bodo v spomin na svojega sokrajana in enega najvidnejših planinskih, pedagoških in kulturnih delavcev v Sloveniji v povojnem obdobju, prof. Tineta Orla, še letos v društvenih prostorih na Rašiški cesti v Trzinu odprli stalno razstavo o življenju in delu profesorja Orla. Na to jih je napeljalo dejstvo, da so dediči prof. Orla društvu v hrambo ponudili del planinske zapuščine tega velikega Slovenca, ki je bil tudi častni član planinskega društva v Trzinu. Zavedajo pa se tudi, da ne smejo kar tako prepustiti pozabi spomin na tega neutrudnega garača, saj spada med najpomembnejše može, ki so izšli iz Trzina pa tudi iz domžalske občine. Čutijo se dolžne, da storijo to. Od ideje do uresničitve pa je dolga pot, še zlasti, če primanjkuje denarja, kar je kronični problem pri trzinskem društvu. Treba je povedati, da so člani PD Onger vse leto pridno delovali tudi na planinskem področju, da so izvedli vrsto zelo lepih in dobro obiskanih izletov, pripravili so mladinski planinski tabor, izšolali so več mladih planincev, dobili dva nova izprašana markacista, na tečaje poslali dva nova planinska vodnika, opravili pa so še vrsto drugih nalog, potrebnih za dobro delovanje društva. Pri urejanju muzejske zbirke se je najprej zataknilo pri prostorih. Ker gre za vredne predmete, mogoče ne toliko finančno, bolj gre za zgodovinsko dokumentacijsko gradivo, pomembno za naše planinstvo in širšo družbeno skupnost, je treba te matariale ustrezno predstaviti in tudi zaščititi. Prostori na Rašiški cesti pa so izpostavljeni talni vlagi; ta bi bilo za zbirko lahko usodno. Planinci so se zato odločili za adaptacijo in zaščito prostorov, radi pa bi tudi uredili podstrešje, kjer bi lahko shranili del svoje opreme in arhiva. Prostore na Rašiški cesti imajo planinci v uporabi le pogojno, dokler na krajevni skupnosti ne najdejo ekonomsko ali kako drugače ustreznejših porabnikov. Krajevna skupnost je PD Onger obvestila, da sicer ne na- sprotujejo, če planinci poskrbijo za prostore, vendar pa jim nikakršna vlaganja v prostore ne dajejo jamstva, da bodo v prostorih lahko ostali, če na krajevni skupnosti ugotovijo, da so po njihovem mnenju našli ustreznejše uporabnike prostorov. Člani PD Onger se s tem ne morejo povsem strinjati, saj želijo trdnejša jamstva, da prve muzejske zbirke v Trzinu ne bodo urejali le začasno. Od krajevne skupnosti bi radi dobili zagotovilo, da bodo prostore na Rašiški cesti lahko uporabljali, dokler bo društvo aktivno. Strinjajo se, da lahko prostore, če bi društvo razpadlo ali postalo neaktivno, spet dobi nazaj krajevna skupnost. Pozvali so vodstvo krajevne skupnosti na pogovor, da bi razčistili pojme in rešili težave, vendar je vodstvo gluho. Dobili so celo odgovor, naj v sedanjem sklicu krajevnih oblasti ne pričakujejo kakšne ugodnejše rešitve in naj počakajo na naslednje voltive. Tak odnos ni opravičljiv, saj gre za zelo dejavno društvo, ki igra v trzinskem rekreacijskem, vzgojnem pa tudi kulturnem življenju dokaj pomembno vlogo, ureditev spominske sobe prof. Orla pa bi bil tudi znak razgledanosti vodstva Trzina, saj bi tudi kasnejšim rodovom pustili pričevanja o pomembnem človeku, ki ga bolj poznajo in cenijo v Celju in Ljubljani, kot pa v njegovem rojstnem kraju. Kljub tem težavam pa so člani PD Onger Trzin odločeni izpolniti obljubo, ki so jo dali ob Tednu trzinskega planinstva. Omare in vitrine za razstavno zbirko so skoraj že končane, člani društva pospešeno zbirajo potrebna sredstva, med drugim bodo spet izdali koledar za prihodnje leto, praktično vse je že pripravljeno za zaščito prostorov pred talno vlago, prostori so prebeljeni, tečejo pa še druge akcije. Vse kaže, da muzejske zbirke ne bodo odprli letos, prav gotovo pa bo vse nared februarja, ob občnem zboru in 81. obletnici rojstva prof. Tineta Orla. Ob tem ostaja v ustih grenak okus. Koliko energije, poti in časa bi bilo prihranjenega, če bi ljudje, ki so postavljeni za to, da spremljajo in spodbujajo družbeno življenje v Trzinu, so tudi počeli. Miro Štebe Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v KUD Trzin Kulturno društvo Trzin je v petek, 4. februarja, priredilo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Štirideset članski mešani pevski zbor TE-DEUM iz Ljubljane se je predstavil z narodnimi pesmimi, ki so bile z vmesnimi recitacijami smiselno povezane v celoto. Akustično trzinsko dvorano je napolnilo večglasno petje številnega zbora, ki je sicer povsem ljubiteljski. Prireditev je zaokrožil krajši vmesni recital domačega kulturnega društva pod vodstvom režiserja Toneta Ipavca z izborom slovenske poezije. Domače občinstvo si je z dolgim aplavzom zaslužilo dva dodatka. Na koncu prireditve so skupaj zepeli nastopajoči in gledalci, sicer malce neubrano, vendar iz srca - trzinsko himno Trzinka. ANDRE) ZUPANC DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE Prvi korak je narejen Poslanci Državnega zbora Republike Slovenije so na svojem zadnjem zasedanju med upravičence za vojno škodo uvrstili tudi mobilizirance v nemško, italijansko in madžarsko vojsko, IZGNANCE, UKRADENE OTROKE, PA TUDI TISTE NA PRISILNEM DELU, V VOJNEM UJETNIŠTVU, IZGNANSTVU IN TABORIŠČIH. Tako je zadolžil Vlado, da pripravi dopolnitve zakona o pokojninskem in inva-lidksem zavarovanju. To je prvi, sicer precej kratek korak, na dolgi poti prizadevanj vseh oškodovancev, za katerega pa upamo, da mu bodo kmalu in odločno sledili tudi drugi. Društvo izgnancev Domžale pripravlja za svoje člane v letu 1994 enodnevni izlet po domovini, precejšnje število prijavljenih pa že zagotavlja, da bomo najverjetneje v mesecu maju odšli tudi na dvodnevni obisk v Nemčijo, kjer bi si ogledali nekatera taborišča. Prijave še sprejemamo. Te dni naša banka praznuje tretji rojstni dan. Od skromnih in previdnih začetkov smo se razvili v sodobno, hitrorazvijajočo se banko, ki ji zaupa preko 30.000 varčevalcev, na kar smo upravičeno ponosni. Naša ponudba obsega celoten spekter bančnih storitev, tako za občane kot za podjetja in obrnike. pri čemer izkoriščamo razvejano poslovno mrežo naše matične banke z Dunaja, ter zagotavljamo visoko kakovost opravljenih storitev in popolno tajnost podatkov. Pričakujemo vas v naših prostorih na VVolfofi 1 v Ljubljani (pri Tromostovju), informacije pa dobite tudi na našem avtomatskem telefonskem odzivniku: (0G1) 1259-234 in na telefonskih številkah : 1264-054, 1263-132, 1263-220, 1262-225. NASA PONUDBA: Toslovanje z, občani -tolarske in de\Tzne vloge na vpogled -tolarski in devizni kratkoročni depoziti -izdaja čekov VISA -nakazila v tujino in iz tujine -poslovanje z vrednostnimi papirji -menjališki posli -namensko in nenamensko kreditiranje Toslovanje s podjetji in obrtniki -plačilni promet z vsemi plačinimi instrumenti -devizni računi in tolarski žiro računi -tolarski depoziti -tolarski in devizni krediti -tolarske in devizne garancije -lastni blagajniški zapisi v tujem denarju BankVVustria Ljubljana d.d. Z O'BČ'U'T'Kp'M ZA VKTsV^OTL \ (Devizne obresti dolarske obresti Sredstva na vpogled ATS FRF DEM ITL C IT F USD ostale valute letna obrestna mera 3,00% 4.00% 3.00% 4.00% 2.50% 1,00% 2.00% Vezani depoziti minimum 1 mesec 3 mesece 6 mesecev ATS DEM ITL CHF USD 10.000 1.000 1.000.000 1.000 1.000 4,000% 4,000% 5,000% 2,500% 1,125% 4.125% 4,125% 5,250% 2,G00% 1,250% 4,250% 4,250% 5,500% 2,750% 1,500% Pri vezavi nad 20.000 DEM oziroma protivrednosti v drugih valutah se obrestna mera poveča glede na višino zneska vezave. Obrestne mere veljajo od 1.2.1994 letna obrestna mera Sredstva na vpogled Depoziti vezani nad 1 mesec od 10.000 SIT do 100.000 SIT od 100.000 SIT do 300.000 SIT od 300.000 SIT do 1.000.000 SIT Depoziti vezani nad 3 mesece od 10.000 SIT do 100.000 SIT od 100.000 SIT do 300.000 SIT od 300.000 SIT do 1.000.000 SIT Depoziti vezani nad 6 mesecev od 10.000 SIT do 100.000 SIT od 100.000 SIT do 300.000 SIT od 300.000 SIT do 1.000.000 SIT Depoziti vezani nad 12 mesecev od 10.000 SIT do 100.000 SIT od 100.000 SIT do 300.000 SIT od 300.000 SIT do 1.000.000 SIT R + S, 00% R + 8,25% R + 8,50% R + 8,50% R + 8,75% R + 9,00% R + 9,00% R + 9,25% R + 9,50% R + 9,50% R + 9,75% R + 10,00% Pri vezavi nad 1.000.000 SIT se obrestna mera določi z dogovorom. Domžale /lamnik 13 PREDAVANJE Ob mednarodnem letu družine Tokratno mesečno predavanje v Dobu je bilo uglašeno na mednarodno leto družine. Predavateljica prof. Vanja Kržan iz Ljubljane je znala iz svoje življenjske izkušnje in iz zakladnice poznavanja tega področja predavati zelo zanimivo in se d tej pomembni temi sproščeno in prijateljsko pogovarjati s poslušalci, zato je lahko vsak nekaj od tega predavanja odnesel domov v svojo družino. Predavateljica je pričela predavanje z medsebojnim odnosom med možem in ženo, ki je vez in srce družine. Prav ta odnos je temeljnega pomena za vso družino. Če je ta lep, živahen in globok, je zakon lep in navadno lepo vse družinsko življenje. Zato je ta odnos sad zahtevnega in nenehnega prizadevanja. Zahtevnost je najprej v tem, ker je človek po svoji neuravnovešeni naravi hudo sebičen in vase obrnjen ter zaprt. Prav to pa je velika ovira za zakonski odnos, ki mora biti v enakovrednem in ljubečem sožitju moža in žene. Veliko težav med možem in ženo je v nikoli dovolj izrečeni in pojasnjeni razliki med njima. Zato je potrebno imeti veliko posluha za različnost drugega in drugačnega »vesolja« soza-konca in odkrivanje le-tega. Velik del poročenih se ni nikoli poglobil v to drugačnost zakonskega tovariša in odtod kopica nenehnih nesporazumov. Kljub veliki potrebi po tem, da sta usklajen zakonski par, ni dobro pozabljati na enkratnost drug drugega. Zato se smeta osebnosti ali posebnosti drug drugega zavirati ali celo ubijati, ampak razvijati. Potem je možno zlivanje ali prelivanje dveh različnih vesolij v čudovito celoto, ki se mora seveda kar naprej razvijati, saj sta zakon in ljubezen živ organizem. Koliko sta resnično mož in žena in koliko se dejansko poznata in ljubita, je odvisno tudi od tega, koliko časa posvetita drug drugemu in s čim ta čas napolnita. Ali ga dovolj posvetita pogovoru? Pogovor med zakoncema ni nikoli dovolj poudarjena vrednota za njiju in velika prednost za vso družino. Družinski kotiček Organizacija združenih narodov je leto 1994 razglasila za mednarodno leto družine. V društvu SMO verjamemo, da to leto ne bo zgolj deklarativno, zato smo pripravili dejavnosti in aktivnosti, ki bodo usmerjene v dvig kakovosti življenja v družini. Tudi mi želimo opozoriti, naj bi ne dejali, »da je družina osnovna celica družbe«, ampak da je »družina SRCE družbe«, kar je sprejela tudi OZN. Pripravili smo program predavanj in srečanj za starše, v družinskem kotičku pa bomo pisali o temah, ki najbolj neposredno zadevajo življenje in razpoloženje v družini. Želimo si, da bi naše aktivnosti imele trajne učinke in bi zarisale koristne sledi v življenju ljudi. Za naše prvo srečanje na teh straneh sem izbrala temeljno misel iz knjige: Moč Pozitivnega mišljenja (avtor: Norman V. Peale) - Naučite se misliti misli, ki Vas bodo vodile k polnejšemu življenju in k uspehu, da boste zadovoljni. V branje in razmislek vam želim ponuditi izbor misli iz poglavja omenjene knjige: »Kako si ustvarimo srečo«! »Kdo odloča o tem, ali boste srečni ali ne? Odgovor je preprost - Vi sami! Tudi Abraham Lincoln je trdil, da so ljudje srečni toliko, kolikor so se odločili, da bodo srečni. Reči si morate: Stvari so v redu, življenje je dobro, izbral sem si srečo. Mnogi od nas svojo nesrečo ustvarjamo sami. Seveda ni vsa nesreča odvisna le od nas. Vzrok mnogih naših tegob so zunanje okoliščine. Vendar je dejstvo, da v veliki meri s svojimi mislimi in stališči v svojem življenju ustvarimo srečo ali nesrečo. Kako naj torej začnemo »pridelovati« srečo namesto nesreče? Avtor priporoča: Srečno življenje izvira iz srečne navade. Srečno navado pa razvijemo preprosto s tem, da mislimo srečne misli. Preden zjutraj vstanete, ležite sproščeno v postelji in namerno spuščajte v svojo zavest srečne misli. V mislih si zavrtite slike srečnih izkušenj, za katere pričakujete, da se bodo tega dne zgodile. S takšnimi mislimi boste pomagali dogodkom, da se bodo zgodili tako, kot si želite. Ne govorite si, da dan ne bo dobro potekal! Tako kot boste govorili, tako se bo zgodilo. Če si boste »nesrečo« govorili, boste pritegnili vse dejavnike, velike in majhne, ki bodo pripomogle k nesrečnim okoliščinam. Na koncu pa se boste spraševali: Zakaj mi gre vse tako slabo? Kaj je narobe? Vzrok lahko poiščete v načinu, kako ste začeli dan v svojih mislih. Namesto tega jutri poskusite naslednje. Medtem ko se oblačite, brijete ali pripravljate zajtrk, recite naglas nekaj na primer: Prepričan sem, da bom imel danes čudovit dan. Verjamem, da mi bo uspelo rešiti vse zadeve današnjega dne. Telesno, duhovno in čustveno se dobro počutim. Zaključna misel poglavja pa je: Karkoli delate v tem življenju, ne zamudite sreče, kajti to je vse, kar je! Za družinski kotiček zbrala in uredila STANISLAVA POLAJŽER Če hočem koga ljubiti, ga moram spoznati. Kako naj spoznam svojega sozakonca in on mene, če se ne razodevava neprestano v medsebojnem pogovoru in sporočanju, kaj doživljava, kaj delava in želiva. Pogovarjati se je zelo težko, zlasti če zakonca nista vajena pogovora. Pogovor je sad zahtevnega in nenehnega prizadevanja obeh, saj morata biti odprta in dovzetna oba. Pri pogovoru gre za to, da si odkrivata svojo notranjost, ki si jo lahko vedno zaupata in se tudi poskušata razumeti, pa naj bo to v pomanjkljivostih, napakah ali v uspešnosti in sreči. Predavateljica je nadaljevala o medsebojnem odpuščanju v zakonu. Kdo naj prvi odpusti? Kdo prvi spregovori? Oba naj si prizadevata, da bi bila prva. [m MJCM Preserje pri Radomljah Kamniška 21 tel.: 727-818 Sprava je kot most, ki ga gradita oba zakonca, vsak s svojega brega, da si prideta naproti. Za nesporazum sta potrebna dva, za spravo, ki je dosti težja, pa prav tako dva. Zelo klavrna je podoba sprtih in kujavih zakoncev, saj se tako ozračje prenaša na vso družino, na otroke, ki kot natančni barometri zaznajo nizek tlak družinskega ozračja. Srečevanje zakonskih parov v rednih zakonskih skupinah zelo pomaga uresničevati ideale dobrega in uspešnega zakona, zato predavateljica iz lastne izkušnje priporoča obiskovanje teh zakonskih srečanj. Čim bolj bomo zakonci spoznavali, kakšna vrednota je ljubezen in kako lahko medsebojna ljubezen in razumevanje izpolnita naše življenje, tem bolj bomo to vrednoto želeli posredovati naprej, svojim otrokom. Na koncu zapisa pa še povabilo za ta predavanja na Močil-niku v Dobu, ki so redno vsak tretji petek v mesecu, saj med nas prihajajo priznani strokovnjaki, s katerimi se lahko osebno pogovarjamo. Vsi prisrčno vabljeni. PEREGRIN STEGNAR POOBLAŠČENA PRODAJALNA AHAČ1Č SERVIS TRGOVINA Domžale, Prešernova 1/a, tel. 722-107 POSEBNA PONUDBA TV APARATI GORENJE EKRANI OD 51 DO 71 10% POPUST PRI GOTOVINSKEM NAKUPU • PRALNI STROJI, SUŠILCI PERILA • VSE VRSTE HLADILNIKOV, ZAMRZOVALNIH OMAR IN SKRINJ • ŠTEDILNIKI 5% POPUST PRI GOTOVINSKEM NAKUPU Naša trgovina je bogato založena tudi z vsemi drugimi izdelki programa GORENJA. UGODNI PLAČILNI POGOJI: - 5% popust pri gotovinskem plačilu ali -1+5 obrokov brez obresti NUDIMO VAM TUDI SERVIS PRALNIH STROJEV IN MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV. ODPRTO OD 9. DO 12. URE IN OD 15. DO 19. URE, OB SOBOTAH OD 8. DO 12. URE. Peregrinov kamnolom na Podrečjem O tej sliki, ki smo jo v mar-čevskem Slamniku leta 1993 objavili na zadnji strani in o njej povprašali naše bralce, nam je nekaj podatkov posredoval Franc Limoni s Količevega. Slika ni nastala v Pavlinovi in Šrajevi opekarni v Radomljah, kot smo pomotoma zapisali, ampak v Peregrinovem kamnolomu na Podrečjem leta 1932 ali 1933. Janko Cerar-Logaj iz Doba in Primož Grošelj-Pvanka iz Česen i ka sta kot zasebnika v letih 1932-1938 imela v najemu kamnolom Janeza Jereba-Peregrina ob cesti s Podrečja proti Ihanu. Ker je bilo to med najhujšo gospodarsko stisko, sta razmeroma poceni dobila dovolj delavcev. Franc Limoni se spominja, da je v kamnolomu delalo nekaj več delavcev, kot jih je na sliki. SERVIS MENGEŠ .EP 73 84 09 Zjutraj so navadno začenjali že ob šestih, opoldne so imeli prosto, da so pokosili in se odpočili. Potem so delali skoraj do noči. Največ so naredili v poletnem času. Luknje za miniranje so seveda vrtali ročno, en delavec je sveder držal in sproti vrtil, drugi pa je nanj tolkel z macolo. Ni kaj, trdo in težko delo! Luknje je s smodnikom polnil in miniral Lovro iz Rovt pri Logatcu, drugi se v njegovo delo nismo vtikali, je dodal Limoni. Drobilec kamenja, ki ga vidimo na sliki, je poganjal plinski motor. Da je bilo za pogon motorja dovolj plina, je Bede-nikov Niko s Podrečja v službo prihajal precej prej, da je zakuril. Kurili so oglje, tega sta Lo-gaj ali Pvanka po potrebi sproti dovažala. Za pogon motorja je skrbel Niko; ta je bil hkrati tudi strojnik. Motor, nekateri so celo rekli, da je bil od starega vojaškega letala, je bil nameščen v leseni baraki, ki so jo ponoči zaklepali. Drobilec je poganjal s pomočjo dolgega jermena. Kamenje se je najbolje drobilo v suhem vremenu, v deževju pa se je precej »ba- salo«. Od drobilca so gramoz sproti s samokolnico odvažali na kup. Za dovoz kamenja od Podre-ške jame, kjer smo ga pridobivali, do drobilca, so imeli položene poljske železniške tračnice in vagonček. Gramoz so Logaj, Pvanka ter Kravar in Mrak iz Jarš vozili na državno cesto za posipanje. Skale so vozili največ v Šmartno pri Ljubljani, kjer so z njimi oblagali desni breg Save. Limoni se še spominja, da je prav tedaj, ko so ob Savi delali, reka naplavila truplo neke ženske. Limoni je povedal, da so imeli plačo od kubičnega metra napravljenega gramoza. De- nar, kolikor ga je zaslužil, veliko ga tako in tako ni bilo, je dajal doma za hrano, nekaj mu ga je ostalo še za nedeljo popoldne in kdaj pa kdaj si je kaj prihranil za obleko. V Peregrinovem kamnolomu so že pred prvo svetovno vojno lomili kamenje za škarpo ob bregovih Kamniške Bistrice. Od kamnoloma so čez potok Račo do Bistrice položili poljski železniški tir. Roman Pire s Podrečja se spominja, da so še med obema vojnama s petimi vagončki vozili kamenje do struge. Na desni breg so skale spravljali po lesenih legah. Va-gončke so vlačili z disel strojem, kadar pa je bil pokvarjen, so zapregli konja. STRAŽAR Na sliki od leve strani so: pri samokolnicah Franc Limoni-Lojzetov z Želodnika in Franc Birk iz Prikrnice, hlapec pri Pvanku s Češenika, zadaj: Janko Cerar-Logaj iz Doba, Lovro iz Rovt nad Logatcem, Niko Majhen-Bedenikov s Podrečja, strojnik, Franc Bevk z Vranje Peči, Tine Marinšek-Psagov iz Češenika, Jakob Kvas-Sokov iz Doba in Ciril Grošelj-Lešajev iz Češenika, pozneje priženjen pri Alešu ali Krhličku v Krtini. Sliko z osemnajstimi delavci Vodne skupnosti Ljubljana iz leta 1953 je za objavo v Slamniku posredoval gospod Roman Pire, ki je tudi sam delal v skupini. 14 /lamnik Domžale Šestdeset let smučarskega športa v Ihanu Letos mineva šestdeset let, ko so se korajžni ihanski smučarji prvič pomerili v zimskem športu. Prve začetke o ihanskem zimskem športu je ob 45-letnici Smučarskega kluba Ihan takole živo opisal Andrej Zaje: »Ko je bilo vse ihansko področje preplavljeno s smučmi in smučinami, se je v nas zbudila sla po tekmovanju. Po tistem pravem, kdo bo hitrejši. Neko nedeljo popoldne smo organizirali smučarske »dirke«. Od Smolajdra do Kmetovega kozolca in nazaj. To je bila dolga proga. Tekmovalci smo pred startom prispevali v skupno blagajno iz svojih žepov po dva dinarja in za ta denar kupili nagrade za zmagovalce. Belo štruco in malino-vec so dobili prvi, kar pa so seveda solidarno razdelili med ostale. Kasneje smo dirkali tudi v skokih. V Prelogu »nad Rozalo« je bilo univerzalno smučišče. Po nekaj letih splošnega smučanja smo v Ihanu začeli razmišljati o organi- Boštjan Lckan, državni reprezentant v biatlonu po posebnem slamniku, imenovan iha-nec, je kraj sedaj znan v svetu po svojih smučarjih. Prvi se je uveljavil večkratni reprezentant in slovenski prvak v klasični kombinaciji - skoki in teki ter državni prvak v biatlonu Jože Kovic. Sedaj je naš najboljši biatlonec Boštjan Lekan, ki že nekaj let na svetovnih prvenstvih zastopa mlado slovensko državo. V nekaj desetletjih je v ihanskem smučarskem klubu vzgojil kar dvanajst prvakov v tekih in biatlonu. Za uspešno delo sedanje smučarske generacije skrbi Ivo Cudlin, ta je hkrati tudi trener v Smučarskem klubu Ihan. Ž leta 1989 je klub ob vznožju Ajdovščine uredil tekaško smučarsko progo za teke in biatlon, dolgo 3,5 in 7,5 Kilometra. Progo je pregledala posebna Jože Kovic, prvi državni prvak v biatlonu v tedanji Jugoslaviji v sezoni 1973-1974 ziranem tekmovanju. Potrebna je bila posebna oprema, ki jo je zbiral vsak zase, kakor je kdo vedel in znal.« Tako štejejo Ihanci leto 1934 za začetek svojega organiziranega zimskega športa. V Ihanu so se v teku na smučkah med pionirje zapisali: Jože Gregorič. Matej in Peter Rotar, Marko Hribar, Tine in Karel Lunar, najbolje pa so se odrezali Franc Rak, brata Franc in Jože lerman-Spurčeva iz Dola in Andrej Zaje z Male Loke. Prvo nagrado si je priboril Andrej Zaje. V smučarskih skokih so se prvi pomerili Franc Rak iz Ihana, Ivan Maj-dič-Paveljev s Sela, Ivan Šuštar s Preloga ter brata Franc in lože lerman iz Dola. Zimski šport je med Ihanci živel vse do nemške okupacije in še nekaj časa med vojno. Po vojni, 14. aprila 1946, so ustanovili Fizkulturno društvo Ihan, ki je ob drugem športu nadaljevalo tudi s tradicijo zimskega športa. Leta 1950 so se smučarji organizirali v Smučarskem klubu Ihan. Leta 1948 so po načrtu inženirja Stanka Bloudka, v glavnem s prostovoljnim delom, opravili več kot štiri tisoč ur, ■ ob cesti prosti Krumperku pa zgradili 25 metrsko skakalnico. Dve leti pozneje so jo povečali na 35 metrov in v letu 1967, ko so se prijavljali na državno mladinsko prvenstvo, na 43 metrov. Na ihanski smučarski skakalnici so svoje sposobnosti merili najboljši slovenski skakalci, kot so: Šlibar, Pečar, Langus, Oman, Rogelj, Jemc idr. V društvo so se vključili tudi številni najboljši smučarji iz okolice. Seveda jim jo je večkrat vreme pošteno zagodlo, da so morali načrtovana tekmovanja tako republiška kot državna izvesti v Kranjski gori in Planici. Zaradi stalne vzgoje mladih smučarjev živi zimski šport v Ihranu že šestdeset let. Tako kot je bil Ihan včasih znan po prvih izdelovalcih slamnikov in posebej strokovna komisija in jo tudi potrdila. Za vzdrževanje te proge so sami izdelali teptalec snega - ratrak. Napravo sta skonstruirala in jo v glavnem tudi sama izdelala Frane Urbanija in Ivo Gudlin. Člani Smučarskega kluba Ihan, vseh je 80, si v športnem parku v Ihanu gradijo svojo garderobo (8x7 metrov). Zaradi različne športne dejavnosti in da bi dosegali boljše uspehe, so se skakalci leta 1992 izločili in ustanovili svoj Smučarski skakalni klub Ihan. Ihanskim smučarjem še naprej želimo veliko športne sreče in uspehov, kot so jih dosegali v teh šestdesetih letih. STRAŽAR KOTALKARSKI KLUB PIRUETA Cicibana - državna prvaka Če ste bili malce bolj pozorni, ste že v prejšnji številki Slamnika lahko prebrali, da mladi kotalkarji začnejo že zelo zgodaj, zato ne preseneča, da fantiči oz. deklice pri osmih letih že prejemajo čestitke za dosežene naslove državnih prvakov. Matjaž Ivančič je eden izmed teh fantičev, saj je lani postal državni prvak med cicibani. Živahen učenec drugega razreda OŠ Šmarca je začel kotalkati pri šestih letih in že dve leti ob skrbi staršev ter KK Pirueta pridobiva znanje o kotal-kanju, o tolupih, akselnih, flipih, trojčkih. Štirikrat tedensko ga na treninge, ki jih ima rad, odpeljeta oči ali mami, pred tekmami nima treme, ima pa že kar nekaj lepih uspehov. Najbolj sladko se nasmeje ob spominu na tekmo v Italiji, kjer je za uspešen nastop dobil pokal - skoraj večji, kot je sam. Tudi padci so, na treningu pa tudi tekmah, ampak pasti moraš znati, pravi Matjaž, ki ima kotalkanje skoraj rajši kot šolo, kjer je likovni pouk njegov najljubši predmet. »Zelo rad se igram z računalniškimi igricami,« mi je še rekel pred koncem najinega pogovora in se izgubil med mladimi kotalkarji, ki so v telovadnici OŠ Trzin trenirali pod skrbnim vodstvom mlade trenerke Damjane Slaviček. Maruša Ravnikar je Domžalčanka, osemletna odlična učenka drugega razreda Osnovne šole Domžale, ki je postala državna prvakinja med cicibankami. Trenira štirikrat tedensko. Začela je s tečajem, nadaljevala pred dvema letoma z rednim treningom, ki bo resno deklico skoraj zanesljivo pripeljal med najboljše kotalkarice. Kotalka tudi njen brat Blaž, mamica in oči pa sta zvesta spremljevalca na treningih in tekmah. Sicer pa je Maruša že čisto Matjaž Ivančič In M Maruša Ravnikar samostojen deklic, saj zna paziti nase in se veseli vseh uspehov, ki jih kljub rosni mladosti ni malo. Ima že tri medalje, nekaj priznanj, naslov državne prvakinje med cicibankami, tega se posebej rada spominja, ljubeznivega hrčka in punčke, kot vse deklice njenih let. Ob šoM, najljubša ji je slovenščina, sta še nemščina in verouk, gledanje televizije, kjer ima najraje šport. O ko-talkanju ve veliko, zna različne korake, skoke, najraje pa ima piruete in ko se elegantno požene po dvorani, veš, da je pred njo še lepa prihodnost. Morda tudi zlata, saj je to barva, ki jo ima Maruša najraje. PRVI MEDNARODNI ZIMSKI KROS Uspešen začetek Člani Atletskega kluba Pumurje so v sodelovanju z Atletsko zvezo Slovenije v Murski Soboti konec januarja pripravili prvi mednarodni zimski kros, katerega se je udeležilo 155 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije, med njimi tudi 5 tekmovalcev iz Atletskega kluba Domžale. Mladi tekači so se pomerili v osmih kategorijah in z uspešnimi teki dokazali svojo pripravljenost za sezono, ki se začenja. Na dobro delo našega atletskega kluba kažejo uspešni teki Metke Pungerčar, Jasne Paladin in An je Završni k, še posebej pa Bojane Vojska, ki je bila med deklicami druga, in Boštjana Brnota. Ta je enako mesto zasedel med mlajšimi mladinci. Tekmovalcem želimo enak uspeh tudi na dveh podobnih mitingih v Avstriji. V. BALINARSKI ŠPORTNI KLUB BUDNIČAR KOLIČEVO Uspešno nastopanje Balinarski športni klub Budničar Količevo, ki je oral ledino na področju balinarstva v občini Domžale, je uspešno sklenil leto 1993, saj so bili njihovi člani uspešni tako na tekmovalnem področju, kot pri organizaciji različnih prireditev in turnirjev. Se posebej pomembna pa je njihova skrb za dokončno ureditev balinišča na Količevem, ki je za marsikoga od 90 članov postal drugi dom. Med člani je 32 registriranih tekmovalcev, ki so s prizadevnim treningom in uspešnimi nastopi potrjevali dobro delo kluba. Tako je v prvi ljubljanski območni ligi ekipa BUDNIČAR ob koncu prvenstva zasedla peto mesto, druga ekipa KOLIČEVO pa je v drugi ljubljanski območni,ligi prav tako zasedla peto mesto. Vsem članom obeh ekip iskrene čestitke in veliko športnih uspehov v prihodnje! Pomemben del njihovega klubskega življenja in dela je tudi organizacija in sodelovanje na različnih turnirjih. Tako so leta 1993 uspešno pripravili in izvedli kar osem turnirjev ter si tudi tako pridobivali organizacijske izkušnje, obenem pa krepili družabno razpoloženje in prijetno razvedrilo med člani. Z različnimi ekipami so se udeležili tudi dvanajstih turnirjev na različnih koncih naše domovine in osvojili tri prva, dve drugi in štiri tretja mesta. Poleg organizacijskega in tekmovalnega dela pa je bilo v letu 1993 opravljenega tudi veliko prostovoljnega dela pri nadaljnjem urejanju balinišča na Količevem. Največ prizadevanj so usmerili v dokončno ureditev električne napeljave, s katero je ozko povezana tudi obnova in preureditev javne razsvetljave, saj bo vse to omogočilo še prijetnejše delo pod skupno streho. Ob tem so zamenjali tudi velik del zaščitne ograje ter opravili še vrsto drobnih vzdrževalnih del. Najbrž se najbolj vneti obiskovalci njihovih PRVOMAJSKIH KRESOVANJ niti ne zavedate, da bo to kresovanje letos organizirano že enaindvajsetič in da se je ob njem prijetno razvedrilo že na tisoče obiskovalcev. Tudi letos ne bo nič drugače, zato si le rezervirajte večer pred prvim majem in obiščite eno najbolj tradicionalnih in najbolj obiskanih prireditev. Balinarski športni klub BUDNIČAR, mnogi izmed njih se še dobro spominjajo prvega kresovanja, letos poleg tradicionalnega kresovanja, dobre hrane in pijače, prijetne glasbe ter veselega razpoloženja obljublja NAJVEČJI OGNJEMET doslej. V. KARATE KLUB DOMŽALE Matjaž Jerkič na evropskem prvenstvu Prav zagotovo že dobro poznate domžalski Karate klub, ki preseneča iz dneva v dan z vedno boljšimi rezultati. Še včerajšnje sanje o nastopu na evropskem prvenstvu so čez noč postale resničnost, 5-8 mesto Matjaža Jerkiča pa izpolnilo vsa pričakovanja. Karate klub Domžale je neverjetno hitro postal vodilni klub na slovenski karate »sceni«. Komaj so dobro pričeli trenirati, so trije Domžalčani postali državni prvaki, lani pa so se udeležili tudi svetovnega prvenstva na Madžarskem. Skratka, uspehi se vrstijo, fantje pa brez predaha trenirajo več ur dnevno. Že omenjeno 5-6 mesto Matjaža Jerkiča na evorpskem prvenstvu najboljših karatei-stov je bilo prvovrstna senzacija in lepa nagrada za trdo delo. Matjaž že osmo leto trenira pri domžalskem Karate klubu pod pokroviteljstvom Darka Kotarja. Kot trener je Dare Kotar vse svoje znanje prenesel na Matjaža, ki je že ob začetku pokazal svoj brezmejni talent in zagnanost. Sprva samo za rekreacijo, kasneje pa veliko bolj resno je Matjaž pridno in trdo treniral, prvi uspehi pa so se poka- ŠD Helios Heliosovi športniki na pohodu Člani Športnega društva Helios Domžale na izletu v Jami pod Babjim zobom Matjaž Jerkič - junak iz Madrida zali po petih letih trdega treninga. Postal je državni prvak v srednji kategoriji od 70-75 kg. Pred prvim nastopom na evropskem prvenstvu v Madridu se je Matjaž še posebno pripravljal. Poleg vsakodnevnega treninga je vsak konec tedna treniral v Škofji Loki. Konkurenca na prvenstvu je bila vsekakor huda, saj je nastopilo 650 tekmovalcev iz 30 držav. Pred 5000 gledalci je Matjaž več kot uspešno zastopal barve naše mlade države in se zavihtel med najboljše karateiste v Evropi. Matjaž je pokazal, da Slovenija klub svoji majhnosti goji tudi športnike, ki bodo v prihodnosti kreirali lestvico najboljših športnikov. Domžalski Karate klub je vsekakor eden najboljših športnih klubov v domžalski občini. Poleg odličnih športnikov popolnoma nepolitično uspešno promovira Slovenijo in občino Domžale, kjer hotenja zmagujejo. Za uveljavitev in priznavanje naše majhne in mlade države so zelo pomembni dobri rezultati v športu. Šport bo ponesel ime naše države tja, kjer nas še ne poznajo. Karate klub Domžale je in bo v vsekakor poskrbel, da bo naša zastava plapolala na čim več koncih našega planeta. KATARINA KARLOVŠEK PET MINUT S ŠPORTNICO Metka Pungerčar Ko opazuješ atletinjo Metko Pungerčar, roj. 1979, drobno, rjavo-laso učenko 8. razreda OS Domžale, ko po pretečenih treh kilometrih malce zadihana pripoveduje o tem, kje jo je »grabila sapa«, kar verjeti ne moreš, koliko moči se skriva v njej. Pa se kmalu nehaš čuditi, ko ti navihana mladenka pove, da jo šport spremlja od otroških let. Najprej je trenirala pri TVD Partizan, v petem razredu, ko je na krosu dobila tudi prvo mede-ijo, je prišla k Atletskemu klubu Domžale in se kar hitro uvrstila med najboljše tekačice na dolge proge. Najraje teče tisoč in več metrov, na treninge se največkrat pripelje s kolesom, pozimi jo pripelje z avtom kdo domačih, ki so njeni zvesti spremljevalci in navijači tudi na tekmovanjih. Brat je bil tisti, ki jo je navdušil za atletiko. Za teke na dolge proge ima že vrsto lepih rezultatov. Od teh omeniva le medaljo na zadnjem krosu DELA; tako je še pomembnejša, ker si jo je Metka . pritekla med deklicami, starejšimi od nje. V klubu se imamo lepo, pravi Metka, ker je največ skupaj s svojima vrstnicama Bojano in Jasno. Morda se je tudi zaradi njihovega iskrenega prijateljstva odločila, da je zlata medalja s štafetnega teka v Tržiču, ki so jo osvojile skupaj, njena najljubša. Ponosna pa je tudi na druge medalje in diplome, ki jih je že kar nekaj. Njeni najljubši barvi sta rdeča in zlata, v prostem času rada prebere kakšno dobro knjigo, gre tudi v kino, v šoli pa ji je najljubša telovadba. Od jedi se je odločila za presno zelje, o športu sva povedali že dovolj. V letu 1994 bo predvsem veliko tekla in želi si, da bi z dobrimi uvrstitvami nadaljevala svojo športno pot. Vso srečo, Metka! V. Izlet PD Moravče po ljubljanski mladinski poti Svetle zvezde so napovedovale lep sončen dan, ko smo se pričeli zbirati na avtobusni postaji v Moravčah. Sproščen klepet in dobra volja sta že na začetku zbujala dobro počutje vseh udeležencev prvega uspešnega izleta našega komaj ustanovljenega Planinskega društva Moravče. Za nami so Brdo, Opaške in Žeje. Bližnjo Sv. Trojico pa že obsije zgodnje zimsko sonce. Še en pogled, posnetek za spomin in hitimo proti Konfinu, kjer nas, hvala Bogu, ne čaka roparski vitez na svojem nekdanjem gradu vrh strmine. Le z rastlinjem preraslo skalovje priča o nekdanji slavi. Spošt- ljivo se ozremo na t.i. Sevarjevo znamenje, ki je, kljub potresu in drugim nezgodam, še danes lepo ohranjeno, pa tudi stoletni lipi, ki sta jih ob njem posadili domačinki pred davnimi leti ob odhodu v tujino (1908). Marijin kip je izdelal kipar Tončič iz Kamnika. Pot nas je peljala na obronke Murovice (743 m). Mraz je že nekoliko ponehal, družba pa se je razživela na vrhu ob »jurčku«, ki ponazarja vrh Murovice. Pohiteli smo naprej proti Ciciju, najvišjem vrhu današnjega pohoda (819 m). Pogled na Zasavje, pogled na Julijce z mogočnim Triglavom v ozadju rajda Kamniških planin - vse to je kot na dlani pred nami. Srečen rod, ki biva na tako čudoviti zemljici! Pohiteli smo proti Sv. Miklavžu (741 m). Cerkvica se beli na holmu nad vasjo v spomin na splavarjenje na Savi. V 15. stoletju so jo zgradili brodniki s Save v zahvalo svojemu zavetniku. Pri prijazni mamici Poldi na Miklavžu smo se še nekoliko okrepčali in polni novih doživetij odhiteli v domači kraj. MARJAN CRILJ Iz skavtskih logov Fran Milčinski je pisal, da smo skavti svoje vrste bratovščina, na daleč spoznana po sivih klobukih s širokimi »krajevci«. Dandanes smo menda bolje »spoznani« po pisanih ruticah okoli vratu in njih barv je bila polna paleta - ali bolje - šola na Rodici, kjer je 15. in 16. januarja tega leta potekalo dvodnevno vseslovensko izobraževalno srečanje skavtskih voditeljev veje izvidnikov in vodnic. Zbrali smo se z namenom, da oblikujemo STEZO, to je pot osebnega napredovanja vsakega skavta, izvidnika in vodnice, v starosti od 11. do 16. leta. Namen skavtstva je skavtska vzgoja in ne zgolj učenje; pot osebne rasti, ki je konkretizirana na STEZI, pa omogoča, da voditelj spremlja vsakega izvidnika ali vodnico osebno. To pa je tudi eno od bistvenih določil skavtske vzgoje! Pot osebne rasti je razdeljena v obdobja, ki si časovno sledijo: začetno obdobje, obdobje odkrivanja, odgovornosti, usposabljanju in posredovanju. V vsakem teh obdobij si izvidniki in vodnice sami postavijo cilje v pogovoru z vodite- ljem. Cilji so sprva vezani na življenje v naravi in v korist cele skupine, kasneje pa so v ospredju osebni cilji, veščine, specializacija, posredovanje. Cilji so povezani z vsakdanjim življenjem in vključeni v določeno nalogo. Njihov namen pa je: - pripeljati izvidnika ali vodnico do tega, da spoznajo in sprejmejo svoje talente in omejenosti, - da spoznajo pomen zavestne odločitve, - spodbujanje vzgoje v razpoložljivosti za drugega (premagovanje sa-moljubja in sebičnosti), - spoznati, da človekova osebna rast ne pride sama po sebi. Vzgajati nekoga, pomeni najprej - dvigniti ga v njegovih lastnih očeh, je nekoč nekdo zapisal; upam pa, da je ta misel vodilo ne le skavtskim voditeljem, marveč vsem, ki vzgajajo in so vzgojeni ali vsaj vzgajani! Naj se ob tej priložnosti zahvalim še ravnateljici OS Rodica g. Andreji Jarc in g. Anici Slabič za pomoč pri organiziranju in delu srečanja. NUŠA POHLIN Domžale /lamnik 15 Sandi janežič državni prvak Težko atletski klub Domžale ima sedaj v svojih vrstah uspešnega tekmovalca v dviganju uteži. To je petnajst letni Sandi Janežič, doma iz Domžal. Po dveh letih vztrajnega treninga je lani postal slovenski prvak v dviganju uteži. Tekmuje v razredu do 59 kg. Obiskuje tudi Srednjo kovinarsko šolo v Domžalah. V dvigovalsko dvorano ga je pripeljal brat Bojan, ki je tudi bil tekmovalec z utežmi. DARE FLIS PRIJETNO DOŽIVETJE NAJMLAJŠIH SKAVTOV Srečanje volčičev s Homca in Domžal Nekaj dni po lepem slovenskem prazniku Svetih treh kraljev smo se z veseljem odzvali vabilu homškega krdela in jih v polnem številu obiskali. Voditelji obeh krdel najmlajših skavtov in skavtinj že od začetka sodelujemo pri pripravi in oblikovanju vzgojnega programa, volčiči obeh krdel pa se med seboj še niso poznali. Zato je bilo načrtovano srečanje toliko bolj zanimivo in polno pričakovanj. Proti večeru smo se zbrali na Cori-čici, od tam pa smo se odpeljali proti Homcu. Zelo smo bili hvaležni dvema staršema, ki sta prijazno ponudila svojo pomoč pri prevozu volčičev. Takoj ob prihodu so nas homški volčiči s svojo voditeljico Moniko toplo sprejeli. Res smo bili prvikrat skupaj, pa vendar se nihče izmed nas ni počutil tujca sredi razposajene družbe. Kmalu je zadonel Akele klic, pesem in razporejanje volčičev v krog. Začeli smo s kratko duhovno mislijo, nato pa so nam homški volčiči pokazali svoje lastnoročno izdelane jaslice. Zdele so se nam izredno lepe in domiselne. V naslednjem prostoru so imeli postavljene svoje jaslice tudi izvidniki. Tudi te so nam bile všeč. Ob ogledovanju smo si nabrali novih idej za prihodnje leto, njim pa smo pokazali še naše. Tudi mi smo jih naredili sami. Ko smo drug drugemu do potankosti razložili ves potek dela, smo se posedli v krog. Z igro za razpoznavanje imen smo si igraje zapomnili trinajst imen hom-ških volčičev, oni pa naših osemnajst. Zunaj smo se naučili še eno novo igro »Mali volčič« in ker je bilo že precej pozno, je naše srečanje lepo zaključila molitev volčičev. Sledili so ji klici šestoric ter pozdrav. Tik pred odhodom smo si še obljubili, da bomo takšnole srečanje kmalu spet ponovili. Polni lepih vtisov smo se odpeljali domov. ANDREJA T. Občinsko šahovsko prvenstvo mladih 1994 Šahovsko društvo Napredek, Športna zveza in Osnovna šola V. Perka Domžale, so organizirali in izvedli letošnje občinsko prvenstvo mladih šahistov in šahistk. Udeležba je bila rekordna, skoraj 90 igralcev in igralk iz osmih osnovnih šol je merilo svoje znanje. Najuspešnejši so bili: - mlajši dečki do 10 let: 20 igralcev, 1. mesto: Žiga Podgoršek, V. Perka, 4 točke - dečki do 12 let: 22 igralcev, 1. mesto: Uroš Belak, Rodica, 5 točk - fantje do 14 let: 18 igralcev, 1. mesto: Nejc Pacek, Trzin, 4,5 točke - kadeti do 16 let: 12 igralcev, 1. mesto: Kristjan Ažman, V. Perka, 5. točk - mlajše deklice do 10 let: 8 igralk, 1. mesto: Lucija Rovtar, V. Perka 7. točk - deklice do 12 let: 6 igralk, 1. mesto: Jasna Mihelčič, Trzin, 4 točke - dekleta do 14 let: 3 igralke, 1. mesto: Metka Osredkar, Dob, 2 točki itd. - kadetinje do 16 let niso nastopile. Najboljši trije v vsaki starostni skupini so prejeli medalje, naslednji trije pa diplome. Najboljših pet si je pridobilo pravico tekmovanja na prvenstvu ljubljanske regije. Za uspešno izvedeno tekmovanje smo dolžni posebno zahvalo prizadevnemu šahovskemu mentorju na OŠ V. Perka g. Jožetu Koritniku, ki je računalniško vodil turnirje. S. LAZNIK Obvestilo! Obveščamo gledalce lokalne ATV Signal Litija, da v nedeljo, 27. februarja i i. ob 14. url in v nedeljo, 6. marca t. L ob 14. uri poiščejo na svojih televizorjih 53 kanal in prisluhnejo predstavitvi Krajevne skupnosti Vrh-polje - Zalog. /O ljubljanska banka Novosti v mesecu februarju Ljubljanska banka - Banka Domžale d. d. vam nudi ugodno tolarsko in devizno varčevanje ter posojila podjetjem, obrtnikom in občanom po znižanih obrestnih merah. 1. Varčevanje Ljubljanska banka - Banka Domžale d. d. je že v januarju 1994 spremenila pogoje za pridobitev dovoljenega negativnega stanja na tekočih računih občanov. In kaj LJUBLJANSKA BANKA - BANKA DOMŽALE d. d. nudi imetnikom tekočih računov? - sredstva na tekočem računu obrestujemo z 60% rasti cen na drobno v Sloveniji, - že takoj ob otvoritvi tekočega računa vam lahko odobrimo limit v višini 20.000 SIT do preklica, po tromesečnem solidnem poslovanju s čeki vam lahko odobrimo limit v višini trikratnega priliva osebnega dohodka, pokojnine ali prometa na žiro računu, - ugodni pogoji limita in kredita so namenjeni le imetnikom tekočih računov pri Ljubljanski banki - Banki Domžale d.d., zato čimprej prenesite svoj osebni dohodek, pokojnino ali žiro račun (za obrtnike - podjetnike) na Ljubljansko banko - Banko Domžale d. d. - imetniki tekočih računov lahko z bančno kartico dvigujejo gotovino na 121 bančnih avtomatih po Sloveniji, - imetniki tekočih računov lahko zaprosijo za plačilno kartico LB, ki je tudi prva kreditna kartica v Sloveniji. Tekoči račun pri Ljubljanski banki - Banki Domžale d.d. ima nešteto prednosti, zato vas vabimo, da se oglasite v vaši najbližji enoti naše banke. 2. Posojila pravnim osebam in obrtnikom Banka odobrava pravnim osebam in obrtnikom kratkoročna in dolgoročna posojila za vse vrste namenov. V mesecu februarju je za koriščenje posojil ponovno znižala izhodiščno obrestno mero, ki dosega, odvisno od namena in ročnosti posojila, višino od R + 13% do R + 17%. Banka se vključuje tudi v odobravanje posojil po razpisih Ministrstva za malo gospodarstvo, kjer imajo koristniki možnost pridobitve subvencioniranje obrestne mere. Če želite z našo ponudbo nadomestiti vaš denarni primanjkljaj se oglasite v oddelku za kreditiranje podjetij in drobnega gospodarstva, kjer vam bomo nudili podrobne informacije. Ljubljanska banka Banka Domžale d.d.( Domžale 3. Posojila občanom Tudi za posojila občanom je banka v mesecu februarju znižala obrestne mere. Višina obrestne mere je odvisna od poslovnega sodelovanja z banko ter od namena in ročnosti posojila. Posojila se odobravajo za naslednje namene: - za nakup, gradnjo in adaptacijo stanovanj in stanovanjskih hiš, - za nakup računalnikov, - za nakup avtomobilov, - za nakup drugih proizvodov osebne rabe, - za nakup kurjave, ozimnice in turističnih storitev, - za nakup šolskih potrebščin in plačilo šolnine skratka za vse namene. Ugoden je tudi najem gotovinskih posojil, ki vam jih banka nakaže na vaš tekoči račun ali hranilno knjižico. Podrobne informacije o posojilih občanov dobite v oddelku kreditiranja občanov. Vse informacije dobite na telefonu 715-422. CENEJE, NAJCENEJE, ŠE CENEJE V TRGOVINI SPINA V KRAŠCAH * ugodne cene živil in pijač * ugodne cene moškega, ženskega in otroškega spodnjega perila in nogavic * ugodne cene malih gospodinjskih aparatov Še vedno ugodni popusti za upokojence od 1. do 5. v mesecu 5% popust na kupljeno vrednost blaga nad 3.000 SIT (čeki, gotovina). S kartico Nedeljskega dnevnika imate pri gotovinskem nakupu (čeki, gotovina) 5% popust nad vrednostjo 2.000 SIT. POPUSTA SE IZKLJUČUJETA! Pričakujemo vas! Študentje občine Domžale Predstavniški odbor študentov občine Domžale, ki je organiziral brucova-nje VABI vse študente in predstavnike Mladinskega kluba Domžale na sestanek, ki bo v torek, 22. marca ob 19. uri v sejni sobi občine Domžale. Ustanovili bomo Društvo študentov. Zasebna zobozdravstvena ambulanta dr. Jagoda Strehovec s 1. februarjem 1994 v Domžalah, Potočnikova 15 TELEFON: 712-990 ČIŠČENJE IN SERVISIRANJE BOJLERJEV IZVEDBA IN POPRAVILO EL. INSTALACIJ "71 3-739 VSAK DAN OD 7.00 DO 8.30 ! SERVIS MENGEŠ 7? 73 84 09 Na Rojski cesti v Domžalah pričenjamo z gradnjo TRGOVSKO POSLOVNEGA CENTRA «■ u mm*-t V prodaji so: lokali za trgovsko in storitveno dejavnost s pripadajočimi parkirnimi prostori. INFORMACIJE: (061) 721-477, (061) 832-866 u DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE, d.o.o. Izobraževalne in grafične storitve 61230 Domžale, Kolodvorska 6 tel.: (061) 711082, tel./fax: 712278; p.p. 90 RAZPISUJE JEZIKOVNE TEČAJE: - začetne, nadaljevalne in konverzacijske nemščine, angleščine, italijanščine - za odrasle in otroke vseh starosti. DOKVALIFIKACIJE IN PREKVALIFIKACIJE: - računovodstvo malih podjetij (začetni in nadaljevalni), - vodenje poslovnih knjig za obrtnike (začetni in nadaljevalni), - gostinski delavec: kuhar - natakar, - seminar za poslovne sekretarje, - tečaj skladiščnega poslovanja, - strojepisni tečaj z osebnim računalnikom, - tečaj za voznike viličarjev, - tečaj aranžiranja cvetja in nega sobnih cvetlic, - tečaj varstva pri delu, - tečaj za vzdrževalce objektov - hišnike, - tečaj za kurjače nizkotlačnih kotlov, - seminar za upravljalce Ex naprav v elektro stroki, - kuharski tečaj, - tečaj krojenja in šivanja (začetni in nadaljevalni). TEČAJ POSLOVNE RETORIKE: - za manegerje in vodilne delavce RAČUNALNIŠKE TEČAJE ZA ODRASLE: - VVord, VVordstar, Lotus 123, Quattro-pro, Paradox ali dBase-4, Framevvork RAČUNALNIŠKE TEČAJE ZA OTROKE: - Logo za učence 2. do 5. razreda in Pascal za učence od 5. do 8. razreda. AVTO ŠOLO: - brezplačen tečaj in literatura - organiziran tečaj prve pomoči in zdravniški pregled - brezobresten kredit za vožnjo - možnost 10% popusta pri vožnji. TRGOVCI IN POSLOVODJE POZOR! - dokvalifikacija in prekvalifikacija za trgovsko stroko, ki jo zahteva zakon, - osnovni in obnovitveni tečaj HIGIENSKEGA MINIMUMA IN VARSTVA PRI DELU. Obiščite nas ali pokličite po telefonu: 711-082 ali 712-278. 16 /lamnik Domžale 26. sejo Skupščine občine Domžale, ki je bila tik pred božičem, je delegatom uspelo končati ob razpravi o lastninjenju Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale, za sklepe o njem in lastninjenju Centralne čistilne naprave pa je zmanjkalo časa (delegatov), zato se je Skupščina občine Domžale ponovno sestala na 26. skupni seji 13. januarja 1994 in izkazalo se je, da je bil tokratni 13. malce nesrečen, saj so se morali po obravnavi kar nekaj točk zaradi nesklepčnosti delegati na isti seji sestati ponovno 26. januarja in jo tedaj tudi zaključili. V nadaljevanju seje je bil najprej sprejet malce razširjen dnevni red, nato pa po krajšem zapletu delegati niso sprejeli predlaganih sklepov o lastninjenju že omenjenih podjetij, strinjali pa so se z dopolnjeno informacijo o zdravstveni politiki v občini Domžale. Na obeh nadaljevanjih je delegate o poteku reorganizacije državne uprave in lokalne samouprave informiral Milan Pirman, član Izvršnega sveta. Poročilo o denacionalizaciji, razen pripomb o prepočasnem izvajanju, ni bilo deležno (pre)potrebne razprave, zato pa so delegati pooblastili Izvršni svet, da opozori Vlado R Slovenije na neusklajenost in prelaganje obveznosti v denacionalizacijskih postopkih med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov in Slovenskim odškodninskim skladom ter drugimi zavezanci, kar neposredno zavira in podaljšuje postopke. Informacija o poteku iskanja nove lokacije deponije komunalnih odpadkov občine Domžale je bila po pričakovanju deležna vsebinsko pestre razprave. Po nasprotujočih se raz- pravah pa so bili sprejeti naslednji sklepi: Pod točko VOLITVE IN IMENOVANJA smo dobili novega komandirja Policijske postaje Domžale, in sicer je to postal BORIS KAN KARAŠ, roj. 1964, iz Domžal, za njegovega namestnika pa je bil imenovan JANEZ GRADIN, roj. 1962, z Iga. Čestitamo! Delegati so brez razprave imenovali Začasno komisijo za spremljanje izvajanja aktivnosti pri izgradnji avtoceste in koordiniranje odločitev (vodi jo Franc Gnidovec) ter Začasno komisijo za postavitev obeležja zamolčanim žrtvam medvojnega in povojnega komunističnega režima, katere predsednik je Anton Tomažič. Sledila je vsebinsko bogata razprava o predlogu dobitnikov odlikovanj občine Domžale v letu 1993, na osnovi katere je Skupščina občine Domžale sprejela sklep, da odlikovanja občine Domžale za leto 1993 prejmejo: naziv častni občan STANE HABE, zlato plaketo: STANISLAV STRAŽAR, srebrne plakete: KULTURNO-UMET-NIŠKO DRUŠTVO »FRANC KOTAR« TRZIN, OKTET BRATOV PIRNAT in dr. MITJA ŠIR-CELJ, bronaste plakete: PLANINSKO DRUŠTVO »ONGER« TRZIN, KNJIŽNICA DOMŽALE, VINKO KEPEC, VIKTOR PRIMOŽIČ, MARIJA URBA-NIJA, nagrade občine Domžale pa: SLAVKA CERAR, JANEZ MAV, STANE ŽORDANI, ČRTOMIR FRELIH, STANISLAV ŽAVBI, LIKOVNO DRUŠTVO »PETRA LOBODE« DOMŽALE, GASILSKO DRUŠTVO LUKOVICA. Čestitamo, odlikovance bomo podrobneje predstavili ob izročitvi odlikovanj? 27. seja Skupščine občine Domžale bo predvidoma v marcu 1994. V. Javna obravnava v Ihanu V Ihanu odločno proti prestavitvi trase avtoceste Prebivalci Krajevne skupnosti Ihan sporočamo delegatom Skupščine občine Domžale, Izvršnemu svetu Skupščine občine Domžale, poslancem v Državnem zboru in vsem, ki se ukvarjajo s problematiko trasiranja avtoceste, da je trasa avtoceste, ki je bila zelo nepremišljeno in brez tehtnih argumentov prestavljena skozi krajevno skupnost Ihan (v študiji MOP označena z ED ali E2), v celoti nesprejemljiva in odločno protestiramo proti tej prestavitvi trase. Zahtevamo, da takoj prenehate s projektiranjem na tej trasi. Prebivalci Krajevne skupnosti Ihan podpiramo gradnjo po ekoloških kriterijih, ki bo prizadela čim-manj ljudi in rodovitne zemlje. Na tej osnovi naj poiščejo najprimernejši koridor. To ta sklepa, ki sta bila soglasno sprejeta na ZBORU KRAJANOV KRAJEVNE SKUPNOSTI IHAN sredi januarja. Nabito polna dvorana (našteli so več kot 400 prisotnih) je najprej prisluhnila uvodnim pojasnilom, katera so bila deležna različnih odmevov. Že začetek je pokazal, da so Ihanci trdno odločeni »braniti« svojo že tako preveč obremenjeno območje (čistilna naprava, dve farmi), še zlasti zato, ker v razpravi niso dobili niti enega razloga, ki bi opravičeval prestavitev trase avtoceste, katere »predviden« koridor, opredeljen tudi v dolgoročnih prostorskih planih občine, so hranili skoraj ali celo več kot dve desetletji in mu prilagajali prostorski razvoj KS. Še več, po njihovem mnenju je predlagan premik koridorja celo bistveno mani primeren - tako z okolja varstvenin, kot prometno tehničnih, cenovnih in drugih kriterijev. Ob veliki skrbi za kmetijska zemljišča, za normalno življenje ljudi ob vsej trasi bodoče avtoceste, za ohranitev zdrave pitne vode, za prometno varnost, so prisotni izrazili veliko ogorčenost nad prestavljanjem trase in razočaranje nad dejstvom, da niso imeli možnosti sodelovati pri sprejemanju sklepov Skupščine občine Domžale, ki je predlagala premik na območje južno od Ihana - skozi Krajevno skupnost Ihan. Še vedno čakajo na pojasnilo Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale o vzrokih za predlaganje prestavitve koridorja na njihovem območju. Javna obravnava predvidenih tras avtocest skozi občino Domžale v Ihanu je pokazala, da ljudem, katerih delo in življenje naj bi v prihodnje krojila tudi avtocesta, ni vseeno, kako bodo živeli jutri. Na obravnavi so dobili zagotovila (tudi poslancev Državnega zbora), da odločitve ne bodo sprejete brez upoštevanja njihovih mnenj in predlogov, tudi že zbranih podpisov - vendar v okviru možnosti. Kakšne, katere, čigave možnosti - o tem pa ne vemo skoraj ničesar. V. Odprto pismo slovenski javnosti o določanju trase avtoceste skozi domžalsko občino Občani krajevnih skupnosti, ki jih zadeva gradnja avtoceste skozi domžalsko občino, namenjamo slovenski javnosti odprto pismo z željo, da jo obvestimo o naših velikih eksistenčnih stiskah, ki nam jih za prihodnost prinašajo nesmotrni, nestrokovni, ekološko, socialno in za demografsko perspektivo Slovenije zgrešeni nameravani posegi v naš bivalni prostor in na naša, za preživetje tako potrebna kmetijska zemljišča. Predvidena in že načrtovana gradnja križa skozi domžalsko občino prizadeva ljudi krajevnih skupnosti DRAGOMELJ-PSATA, IHAN, KRTINA, PREVOJE, LUKOVICA, KRAŠNJA, BLAGOVICA, TROJANE, RAFOLČE, ZLATO POLJE IN ČEŠNJICE. Prebivalci teh krajevnih skupnosti se z nameravanimi posegi v naše bivalno okolje nikakor ne strinjamo in zgroženi opazu-. jemo, kako se naša slovenska oblast v načrtih teh gradenj lahkomiselno odreka kmetijski zemlji in tisočem doslej obdelovanim hektarom. Načrtovalci variant trase, ki se - kot kaže - počasi brez naše volje, pristanka ali soglasja uveljavlja kot zanje najbolj sprejemljiva, zavestno ukrepajo tako, da se izničujejo naši argumenti. Ti govore v prid taki varianti, ki bo ljudem, živečim v bližini, pa tudi bolj oddaljenim od ceste, prijaznejša, ekološko znosnejša in tudi sicer sprejemljivejša. Zal ugotavljamo, da tako imenovana aktualna cestna stroka uveljavlja, v vseh postopkih pa favorizira take rešitve, ki bodo (zanje pač najboljše!!!) uničile naše podalpske doline: SAVINJSKO, TUHINJSKO IN ČRNI GRABEN, hkrati z njimi pa bodo kontaminirale še polje, ravno med Ljubljano in Domžalami. Pa je ta ravnina veliko zaledje za pridelavo hrane, zelenjave in vrtnin za vso Ljubljano in širšo okolico. Po evropski regulativi kmetijski, vrtnarski, sadjarski in hmeljarski pridelki iz petki lometrskega pasu avtocest ne sodijo več v prvi kakovostni razred. Ampak vse povedano še ni vse! Ob tem bomo žrtvovali za gradnjo avtoceste ravnokar meliorirane in drago plačane kmetijske površine, ki jih je samo v domžalski občini več tisoč hektarov, avtocesta, če se uresničijo dosedaj verjetne variante gradenj, posega tudi po njih. Prav zaradi tega prebivalci že omenjenih krajevnih skupnosti zahtevamo, pri tej svoji zahtevi pa bomo dosledni in za njeno uresničitev bomo uporabili tudi vsa sredstva, da se trasa avtoceste izloči iz naseljenih krajev, da pusti obdelovalno zemljo njeni dosedanji rabi in da se zanjo najde mesto na obronkih hribov, tako kot znajo za take in podobne probleme poskrbeti v večini evropskih držav, s katerimi se sicer želimo primerjati na vseh drugin poarocjin. uradnje cest, predvsem pa določitev tras, je treba prilagoditi v kar največji meri temeljnim interesom ljudi, da bi prebivali v znosnem in karseda ekološko neonesnaženem okolju. Žal pa tega prodirajoča načela gradnje avtoceste skozi domžalsko občino nikakor ne zagotavljajo. Podpisani prizadeti krajani 11 krajevnih skupnosti menimo, da bi morali idejno rešitev tako pomembne stvari, kot je avtocesta, rešiti z javnim natečajem. Vanj bi morali vključiti tudi tuje strokovnjake, ki imajo z načrtovanjem tako usodnih posegov v prostor več izkušenj, v svoje delo pa vključujejo tudi bistveno večjo mero posluha za ljudi. Ta posluh pa je za interese v teh krajih živečih ljudi, ki jih prihajajoča cesta in njena gradnja ogrožata, v celoti odpovedal! Nedopustno je namreč, da se vse rešitve pripravljajo na Zavodu za prostorsko planiranje v okviru MOP-a, zato lahko govorimo v tem za nas usodnem primeru za monopoliziranje in netržno ravnanje. Prav tako je nedopustno in nekako Avtorji prispevka Avtocesta skozi našo občino (imena so pomotoma izpadla), objavljenega v januarski številki glasila Slamnik, so člani Društva za varstvo okolja Domžale - Kamnik, in sicer: Franc Zaje, Jože Nemec, Ivan Zupan, Alojz Jagodic, Janez Košir, Dušan Božičnik, Kostja Modec in Janez Rogelj _______ tudi paradoksalno, da je v proces projektiranja (dobesedno) kot izvajalec vključen tudi g. minister Miha jazbinšek osebno! Še bolj absurdno pa je to, da za vsiljevanjem ekološko nedopustnih rešitev stoji tako sam minister Jazbinšek, on pa naj bi si kot minister za prostorsko urejanje in varstvo okolja - le to bi bilo za takega resornega ministra umevno - najbolj prizadeval! Kakšen absurd! Pravzaprav abasurd vseh absurdov! Prizadeti ljudje 11 krajevnih skupnosti domžalske občine zahtevamo, da se v postopek odločanja in v odločitev, od katere je odvisna usoda in prihodnost več tisoč ljudi (podpisi so zbrani, a kaj, ko očitno nič ne štejejo!), vključi kompleksna, poštena in enakovredna primerjava vseh ponujenih variant trase avtoceste skozi domžalsko občino ter da se resno, kot popolnoma enakovredno uvrsti v to odločanje, tudi doslej podcenjevana ekološka varianta. Ljudje smo v celoti zanjo, ker smo presodili, da bi bili z njo naši interesi še najmanj ogroženi. Če je človek res naše največje bogastvo, potem pomeni storiti silo temu človeku najbolj usodno in - ali ni res? - tudi najdražje dejanje. V tej presoji, kaj je najdražje in kaj najceneje, naj veljajo resnični vrednostni kriteriji, kakršni veljajo v civiliziranih družbah! Naš cilj je Evropa! Obnašajmo se po evropskih merilih tudi, kadar gre za odločitve o avtocesti! Le z odgovornostjo do današnjih ljudi in do prihajajočih generacij bomo dokazali, da sodimo vanjo! Občani 11 krajevnih skupnosti občine Domžale, ki jih usodno zadeva gradnja avtoceste skozi domžalsko občino... Demokracije brez javnosti ni Krajani Krajevne skupnosti Dra-gomelj-Pšata smo ogorčeni nad traso avtoceste skozi domžalsko občino. Če drži, da je človek največja vrednota, potem res velja temeljito premisliti, ali je trasa avtoceste skozi domžalsko občino dejansko najprimernejša. Tu gre za temeljno vprašanje, ali naj človek upravlja z denarjem ali denar s človekom. Zamenjava osebka z objektom oziroma obratno je že v slovnici velik greh, kaj šele v praktičnem življenju. Ob velikem poudarjanju, da bi bila ekološka različica avtoceste približno desetkrat dražja, pa s(m)o pozabili na ne nepomemben element, kolikokrat večja škoda bi bila storjena, če bi obveljala trasa avtoceste skozi domžalsko občino; tu ne gre samo za potrebna kmetijska zemljišča, tu gre za zemljišča najboljše kakovosti. Po eni strani hočemo oživljati kmetijsko dejavnost, po drugi pa ji izpodbijamo dno. Vsak list ima dve strani. (nadaljevanje na strani 17) OBVESTILO OBČANOM Obveščamo vse občane, krajevne skupnosti in vse zainteresirane, da bo v Uradnem listu RS objavljen spodaj predložen sklep o javni razgrnitvi predloga prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora. Vse posameznike, ki so vloge pošiljali, bo Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja Občine Domžale pismeno obvestil. SKLEP o javni razgrnitvi predloga prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora 1. člen Javno se razgrne predlog prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora, ki ga je izdelal Razvojni zavod Domžale pod št. projekta 54/94 januar 1994. Javna razgrnitev se nanaša na evidenco nedovoljenih posegov v prostor, evidentiranih po 11. členu (v nadaljevanju: posegi) Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. RS, št. 18/ 93). 2. člen Predlog prostorskih ureditvenih pogojev iz 1. člena tega sklepa bo javno razgrnjen v prostorih Občine Domžale, Ljubljanska 69, II. nadstropje. Javna razgrnitev traja 30 dni in se bo pričela peti dan po objavi Sklepa v Uradnem listu RS. 3. člen V času javne razgrnitve bo Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja občine Domžale organiziral javno obravnavo v prostorih Občine Domžale, kjer bodo razgrnjeni prostorski ureditveni pogoji iz 2. člena tega zakona. 4. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu R Slovenije. REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Izvršni svet SKLEP O SPREJEMU POROČILA O POTEKU ISKANJA NOVE LOKACIJE DEPONIJE KOMUNALNIH ODPADKOV V OBČINI DOMŽALE 1. Krajevna skupnost, v kateri bo določena lokacija odlagališča komunalnih odpadkov, se do nje opredeli z referendumskim izjavljanjem. 2. Poročilo o možnih lokacijah odlagališč komunalnih odpadkov se posreduje v 30-dnevno obravnavo. 3. Pred sprejetjem informacije o primernih lokacijah deponij komunalnih odpadkov je treba izdelati tudi študijo o vplivu na okolje. 4. Poročilo o možnih lokacijah odlagališč komunalnih odpadkov je potrebno še pred sprejemanjem na Skupščini posredovati v recenzijo. 5. Izvršni svet se zadolži, da skupaj s Projektnim svetom pripravi odgovore na postavljena vprašanja delegatov v pisni obliki skupaj z odgovori iz javne obravnave. 6. Izvršni svet se zadolži, da se za tri najprimernejše možne lokacije odlagališč komunalnih odpadkov na območju občine Domžale, ki bodo po recenziji na osnovi že sprejete metodologije izbrane kot najprimernejše, izdelajo predinvesticijske študije z idejnimi zasnovami in oceno odlaganja odpadkov skozi prekladalno rampo, ki jo uporablja Kamnik, ko odvaža smeti v Ljubljano. TOKO LINE d.d. Domžale Slamnikarska c. 1 61230 DOMŽALE objavlja prosti delovni mesti 1. delavca za cepljenje usnja 2. delavca za tanjšanje usnja Pogoj: IV. stopnja usnjarsko galanterijske smeri, delovne izkušnje zaželjene. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi na zgornji naslov. Informacije: tel. 711-004 - kadrovska služba. POHIŠTVO L 11 Z KARANTANIA DO 3 5 % ZNIŽANJE DNEVNEGA POHIŠTVA Del ponudbe: • sedežna garnitura Ego 00.190,00 SIT samo 59.400,00 SIT, Angelina 199.000,00 SIT tokrat 148.800,00 SIT • dnevne sobe super ponudba iz uvoza: Bindt (črn hrast) 195.345,00 SIT za gotovino 144.800,00 SIT, program Compo cel regal za 65.700,00 SIT. in drugo pohištvo v salonu L11Z KARANTANIA, Ul. Antona Skoka 2, Domžale, telefon: (061 )711 -804, delovni čas vsak dan od 8. do 12. in od 15.30 do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. ■ Domžale /lamnik 17 (nadaljevanje s strani 16) Idejno in idealno rešitev glede avtoceste, ki je dejansko prepo-trebna, bi morali izbrati z javnim natečajem in ne kabinetno. Potem bi bilo zadoščeno tudi prizadetim krajanom. Tako imenovani jug domžalske občine ima že od prejšnjega sistema sem precej upravičen kompleks manjvrednosti in ne moremo trditi, da je sedaj kaj drugače kot v drugih ozirih. Ela Marinšek Ivan Kepic Privijanje Balkansko-italijanski nasilniki in odpadniki so v poniževanju slovenskega naroda vse bolj neukroćeni. Vsako leto se vse manj ljudi upa javno pokazati, da so Slovenci. Letošnji praznik slovenske kulture je bil en sam obup. Celo šole, ki naj bi poleg doma in cerkve imele vodilno vlogo za vzgajanje zavednih Slovencev, niso smele z zastavami pokazati, da praznujejo. O tem sem vprašal ravnatelja neke šole v domžalski občini. Odgovoril mi je, da si zastave ne upa izobesiti iz dveh razlogov: Prvič - ker ni slovenske zastave niti na stavbi občinskih služb in skupščine. Drugič - ker so jim jo nasprotniki osamosvojitve (ve se, kdo) že dvakrat dol strgali. Ravnatelj je še dejal, da tudi zaradi stroškov ne morejo tvegati. Ta slednja je bosa. Če imaš zastavo, jo imaš pač za proslavitev državnega praznika in drugih izrednih slovesnosti m jo izobesiš. Če pa jo imaš v shrambi, je nična in skoraj pogodu smrtnim sovražnikom slovenstva. Pravim, skoraj pogodu, kajti ko bodo popolnoma zavladali, bodo vdirali v naše domove, ropali, sadistično morili in zažigali naše zastave. Zaradi stroškov pa, tudi če vsakokrat raztrgajo zastavo ali zastave, dobro vem, da je malokdo od šolskega osebja in roditeljev oziroma skrbnikov, da ne bi prispeval za nakup novih. Vse to je treba javnosti povedati in ne tiščati glave v pesek. Seveda so strahovanja silna. Posebno se to pozna v takih naseljih, kot je to »Gmajna« - Vir. Tam so ljudje izključno odvisni od služb, s katerimi upravljajo komunisti. Ti pa zelo natančno nadzorujejo, kako kdo »diha«. Slovenska zastava na hiši je že lahko vzrok, da kdo izgubi službo. Dokaz je očiten: V Radomljah so bile izjemne tiste hiše, ki niso imele izobešenih zastav. V tem se vidi, da tam živi gospodarsko samostojen, moralno zdrav, samozavesten in ponosen rod, ki ne naseda odpadnikom in se jim tudi ne pusti strahovati. Tudi predsednik Krajevne skupnosti, spoštovani g. Andrej Sraj, je narodno zaveden, samoza- vesten, ponosen in pošten, skratka: vrl mož. Ne pa nekaj takega, kot je to nekje drugje... Dragi bralci Slamnika, dokler še morem in smem: PRIJATELJSTVO!!! MIHAEL VELEPEC Prosto po Prešernu: Kratko sijale so zvezde prijazne, v sanjah prijetnih nas zibal je up, jezo okušamo sreče sovražne, že izdajalstva drži se nas strup. Jama, steklo in dr. Buser S seboj prinesite dobro voljo in še boljšo idejo - to je bila vsebina povabila domžalske podružnice SLS za novoletno srečanje, ki je bilo na Sv. Marcela dan. Zapoznelo silvestrovanje je bilo organizirano v kulturnem domu na Žejah pri Sv. Trojici. Kulturni dom na Žejah je hkrati tudi gasilski dom, zgradili pa so ga vaščani sami. Večina slovenskih gasilskih domov je bilo tako zgrajenih, zato dom na Žejah v tem po- ln ker je bila v povabilu zapisana želja, da morajo udeleženci zabave imeti s seboj tudi zanimivo idejo in ker je bil med gosti tudi dr. Stanko Buser, ki si je akademski naslov pridobil prav v geologiji, se je pod vplivom geoloških znanosti porodila ideja. Kulturni dom žre denar, kaj če bi ga spremenili v industrij-skiobrat za uničevanje nam tako nadležnih in odvečnih odpadkov, ki bi jih preprosto metali v kraško jamo? Toda gospod Buser, na zadnjih volitvah tudi predsedniški kandidat, s tem predlogom ni bil nič kaj zadovoljen. In to ne zgolj zato, ker takšnih primerov niti on niti svet še ne pozna, bolj ga motijo, da gre za kraški svet, ki je pod zemljo med seboj povezan (ne pravijo zaman, da je podoben švicarskemu siru) in bi po njegovih besedah »vsa svinjarija udarila na piano nekje drugje«. Lahko bi sicer rekli, da bi bil to problem drugih, ki naj se potem znajdejo, kakor vedo in znajo, toda vse to spričo »trmoglavosti« nekdanjega predsedniškega kandidata ne bi nič pomagalo. In zato je bil epilog tega idejnega poskusa; ni kaj, Z rejo nojev, dva in pol metrskimi afriškimi ptiči, se ukvarjata tudi Franc Koderman iz Moravč in Ciril Cerar iz Zaloga pri Moravčah. Noji ne znajo letati, so pa izvrstni tekači in kadar se razjezijo, sikajo kot kače. Noje si v Zalogu lahko tudi ogledate, še prej pa pokličite telefonsko številko 731-085. gledu ni nič posebnega. Razlikuje pa se od drugih po nečem drugem - in tisto drugo je vredno posebnega poudarka. Ko so kopali temelje oziroma klet, so naleteli na veliko naravno kraško jamo. »Če bi odkopali še kakih tisoč kub. metrov zemlje, bi bil vhod v jamo kar iz dvorane,« pravijo domačini. Zdaj vhoda sicer ni, je pa v dvorani zasteklena in razsvetljena odprtina. Krajani so se o njej pozanimali tudi pri strokovnjakih, ki so mnenja, da bi jama utegnila biti celo zelo zanimiva. Karneval na Viru Tako velik je v predpustnem času zrastel dinozaver na Viru. S prostovoljnim delom so ga izdelali člani pustne sekcije Striček Športnega društva Vir. :::::: ■ ,;. : : ^ : : ■ ■ Seveda pa na virskem pustnem karnevalu ni manjkala tudi raketa Komisija za postavitev obeležja zamolčanim žrtvam medvojnega in povojnega komunističnega nasilja - za občino Domžale objavlja javni poziv vsem prebivalcem in organizacijam v občini Domžale, da ji pošljejo podatke o vseh tistih žrtvah, ki doslej še nimajo postavljenega dostojnega obeležja na javnem kraju Komisija bo na podlagi zbranih podatkov pripravila predlog za postavitev ustreznih obeležij z imeni doslej zamolčanih žrtev v vseh tistih krajih, kjer bo za to interes. Zato komisija pričakuje tudi predloge od občanov, krajevnih skupnosti, društev, župnišč, predvsem pa od svojcev umrlih, kje in v kakšni obliki bi obeležja postavili. Skupščina občine Domžale bo predvidoma za ta namen namenila tudi nekaj proračunskih sredstev. Prosimo, da po možnosti hkrati z imeni zamolčanih žrtev pošljete o njih vsaj nekaj osnovnih podatkov (letnica rojstva in smrti, kraj smrti, itd.). Podatke lahko pošljete v zaprti kuverti najkasneje do 30. marca 1994 na naslov: Komisija za postavitev obeležja zamolčanim žrtvam, Skupščina občine Domžale, Ljubljanska 69, 61230 Domžale. Komisija pričakuje tudi druge predloge, ki bi pomagali uresničiti naloge komisije. Hvala! Predsednik komisije Anton Tomažič, I. r. dr. Buser je predsedniški kandidat do velikih globin ... Srečanje se je kljub propadli ideji končalo v dobrem razpoloženju in božičnim koncertom okteta bratov Pirnatob 35-letnici njihovega delovanja. Marko Bregar Terrriitovo blato - moravska sramota Bravo, Moravčani! Lepo napredujemo. Vedno je v kraju kaj novega: novi lokali, nove trgovine, cerkev se obnavlja. Je pa nekaj, kar niti malo ne pristaja novim, sveže prepleskanim stavbam. Naša cesta namreč. Priznajmo, da smo jo hudo zdelali vsa ta leta. Vedno več lukenj ima; in ko te včasih postanejo pregloboke, jim privoščimo spet nekaj črne smole, da nekoliko zakrijemo naš javni greh. Lansko jesen, ko je napočil čas za spravilo koruzne silaže, se nam je na lepem ponudila rešitev. Blato! Naenkrat se nismo več jezili na luknje, saj jih ni bilo opaziti. Vse je prekrila blatna emulzija. A glej ga, zlomka! Našli so se ljudje, ki jih je ta reč motila in so nesnago počistili. Spet se je prikazala ta naša uboga brazgotinasta cesta. Vse se da še popraviti, so dejali nekateri. In blato se je vrnilo. V rumenih tovornjakih in na njihovih velikih kolesih. Zdaj nihče več ne pometa. Le zakaj. Saj je na cesti za vse dovolj prostora: za voznike, pešce, razigrane otroke, pa ga ne bi bilo še za kamione in vse tisto, kar prinašajo s seboj. Takole, vrli Moravčani, se prav lepo in počasi navajamo. Pa ne samo na blato. To je v primerjavi s tistim, kar se nam še obeta, zelo malo. Naj ob koncu izdam še droben nasvet mladim moravskim podjetnikom - avtopralnica v Moravčah! In naj nam Bog prizanese z deževnimi dnevi v letošnjem letu. M. S. »Demokratizacija« demokracije Govoriti o demokraciji se pravi govoriti o politiki. Politika je po definiciji protistrup zoper golo nasilje ali rečeno: politika je po svoji opredelitvi zdravilo zoper golo na- silje. Politika je nezdružljiva s silo: to je področje skupinskega odločanja s pomočjo skupinskega sporazumevanja. Samo demokratska politika lahko pride do dna nasilju, samo miroljubna pot medsebojnega razumevanja in strpnosti. Demokracijo pojmujemo kot postopek odločanja med nasprotujočimi si sestavinami družbenega življenja, kar pomeni nekaj več od ideje o vladavini večine. Predvsem zajema priznavanje sestavin med seboj in priznavanjem vsake sestavine s strani vseh ostalih. Demokracija lahko obstaja le tam, kjer ljudje svobodno odločajo, kdo jim bo vladal. Pomembno je tudi, da njena temeljna pravila spoštujejo vsi, ki jih to zadeva, in da nihče ne sme izkoristiti splošne volilne pravice za to, da bi osvojil oblast in nato drugim onemogočil dostop do nje. Demokracija mora biti torej zakoreninjena v mnoštvu vrednot, pravil in prioritet, ki so skupne mnogim in omogočajo sprejemljive sporazume med raznovrstnimi koristnimi elementi. Demokracije ni tako dolgo, dokler obravnavamo modernizacijo in identiteto kot nekaj protislovnega. Demokracija ne sloni le na ravnotežju ali sporazumih med različnimi silami, temveč tudi na njihovem delnem združevanju. Tisti, za katere pomeni napredek le popolno odpravo preteklosti, so prav takšni sovražniki demokracije kot tisti, ki vidijo v modernizaciji hudičevo delo. Družba je lahko demokratična samo, če priznava tako svojo enotnost kot tudi svoje notranje spore. Za demokratično družbo sta zato bistvenega pomena zakon in ideja pravičnosti, opredeljena kot najvišja možna stopnja združljivosti med vpletenimi koristnimi elementi. Resnične demokracije si ne moremo predstavljati brez dejanske demokratične kulture. Kulturni prostor demokracije omogoča združitev civilne družbe, strpnosti, izobraževanja in svobodne menjave idej in ljudi. Obnova civilne družbe je prvi pogoj Demokracije. Civilna družba pomeni svobodo znotraj nas in prostovoljno sprejemanje odgovornosti za javno, življenje. In strpnost? Demokratična kultura je zasnovana na razumevanju in sprejemanju drugih kultur in izraža voljo do sožitja z drugimi. Strpnost ne pomeni le potrpežljivosti do drugih, vsebuje znanje in vednost o drugih, še bolj pa spoštovanje do lepote njihovih kultur. Strpnost je torej tako etično kakor tudi estetsko vprašanje. Glede izobraževanja velja reči, da se demokratična kultura ne more svobodno razvijati v nerodovitni prsti neznanja, kajti neznanje krepi diktaturo in slabi demokracijo. Svobodna menjava idej in ljudi le-tem omogoča izbrati svoj način življenja, svoj način izražanja in jim daje večji nadzor nad svojo lastno in skupinsko usodo. Popolna svoboda informacij in izražanja je temeljni kamen demokratične kulture. Slovenci smo se Evropi in razvitemu svetu približali z uvedbo političnega pluralizma. Sprejeli smo novo ustavo, ki je zagotovila usta-vopravne okvire parlamentarne demokracije. V simboličnem dejanju sprave je bilo tako od države kot Cerkve izraženo hotenje za prese-ženje nekdanje zgodovinske cepitve in da se v oblikovanje nove slovenske države in družbe vključijo vsi temeljni politični in duhovni tokovi od liberalnodemokrat-skega do krščanskodemokratskega in socialdemokratskega. Na koncu 20. stoletja se je slovenski narod dokončno konstituiral kot politična nacija in s tem izpričal svojo visoko tudi politično ustvarjalnost. Politična enakost je eno od temeljnih načel demokracije. Uvedba političnega pluralizma je pomenila za Slovence veliko civilizacijsko pridobitev, saj je sprostila možnosti za politično ustvarjalnost in odgovornost in to ne samo tistih, ki so bili desetletja potisnjeni iz politične javnosti, marveč vseh. Dejstvo je, da so se stranke v preteklosti (bližnji) uspele dogovoriti v nekaterih temeljnih vprašanjih slovenskega naroda, kar je kazalo na zrelost slovenske politične zavesti. Toda hkrati so politične stranke tudi pri nas nagnjene k temu, da segajo na področja, ki spadajo v pristojnost strokovne presoje ali v avtonomijo civilne družbe. Naša demokracija je res še zelo mlada. Toda ali zato že lahko pred zbranim občinstvom vsiljujemo »svojega« kandidata in pri tem delujemo tako prepričljivo, da občinstvu enostavno ne preostane drugega, kakor da ga soglasno potrdi? Ali pa tudi, če imamo protikandidata, da delovno predsedstvo sejo vodi tako, da dovolj razločno daje vedeti, katerega kandidata je treba izvoliti? Skratka, in splošno: na seje prihajati že z rešenim problemom je vse prej kot demokratično, če namreč vztra- jamo, da mora obveljati naša rešitev. S takšnim ali podobnim scenarijem sem se soočil v Ljubljani, Celju, Domžalah, da tudi v Domžalah, in drugje. Včasih smo rekli, da vnaprej pripravljeni scenariji škodujejo naši revoluciji, danes bomo rekli, da vnaprej pripravljeni scenariji škodujejo naši demokraciji. Pri vodenju sej smo nemalokrat podobni gospodarju, ki ni voljan odpreti obiskovalcu, a, ker ta vztrajno pritiska na zvonec, mu le odpre. Nemški katoliški teolog Kari Rah-ner, je zapisal, da je človek po definiciji neopredeljiv, vendar se zaveda svoje neopredeljivosti. Toda to nas še ne odvezuje od zavezanosti k resnični demokraciji in ne zavezuje k tako imenovani »sa-mokreciji«. Menim, da nekoliko nenaveden naslov razmišljanja ni več brez odgovora ali je postal vsaj prozor-nejši. IVAN KEPIC Ob odprtju prizidka k mengeški osnovni šoli na rob - še enkrat Vsa zadeva okrog odprtja prizidka k mengeški šoli se je zapletla zato, ker je ravnatelj mengeške šole g. Branko Lipar z učiteljskim zborom predlagal ločitev blagoslovitve prizidka od uradnega dela njegovega odprtja. Ne vemo, ali naj bi potemtakem slovesnost odprtja ZA VSE udeležence potekala pri glavnem vhodu, za VERNE pa pri stranskem, ali tudi pri glavnem že post festum. V polpreteklosti je bila šola ena izmed trdnjav enopartijskega sistema. Po šolah so zelo aktivno delovale OO ZKS, ki so praviloma ocenjevale moralno politične kvali- tete učiteljev. Pogoj za napredovanje učiteljev je bila domena partije, zato ni potrebno posebej poudarjati, da je bilo za mesto drugače mislečega učitelja, mesto ravnatelja zgolj pobožna želja. Verni učitelji in žal tudi učenci, so bili neredko Glasilo Slamnik po sklepu uredniškega odbora zaključuje razpravo na temo mengeška šola. Uredništvo deležni nagajanja. Kot stranka SKD oz. KO SKD Mengeš smo dvignili svoj glas zato, ker se v principu nismo strinjali z ločitvijo blagoslovitve prizidka od uradnega dela njegovega odprtja. Če se je g. ravnatelj dejansko strinjal z blagoslovitvijo, zakaj mu je bilo potem treba »tekati« na ustrezno ministrstvo; šola ne more biti idejno enotna. Slovenski krščanski demokrati smo se čutili dolžne in odgovorne reagirati, ker imamo v našem programu tudi pluralizem mnenj in spoštujemo vsako pošteno prepričanje. Ali ne pomeni demokracija politične enakosti? In prav zato smo proti delitvi na verne in neverne, na te in one! Tudi v prejšnjem sistemu smo imeli n.pr. skupen pogreb; cerkvenega in civilnega smo se udeleževali eni in drugi. To pa zato, ker nam je šlo predvsem za poklonitev in spoštovanje do pokojnikovega spomina. Pri blagoslovitvi raznih objektov pa naj bi menda tudi šlo do spošto- (Nadaljevanje na strani 18) HRANILNICA IN POSOJILNICA Ljubljanska c. 76, 61230 Domžale Tel.: 061-713-696, 723-378, Fax: 061- 713-699 ItRANlIm. VIOGE - TEKOČI IN ŽIRO RAČUNI - DEPOZITI - MENJAI.NICA KREDITI ZA PREBIVALSTVO, OBRT IN MALO GOSPODARSTVO I. KREDITI NA PODLAGI VARČEVANJA - Doba varčevanja: 6 mesecev in 12 mesecev - Mesečno obrok: najmanj 50 DEM Na privarčevana sredstva pridobi občan: - po 6 mesecih 200% kredita po R+12 obrestni meri - po 12 mesecih 300% kredita po R +13% obrestni meri Hranilnica ohranja realno vrednost privarčevanih sredstev. II. KREDITI NA PODLAGI VEZANIH DEPOZITOV - Vezava depozita na 6 mesecev po R obrestni meri - 200% kredita za dobo 6 mesecev po R + 12% obrestni meri - Vezava depozita na 12 mesecev po R obrestni meri - 300% kredita za dobo 12 mesecev po R + 13% obrestni meri Kredite vračajo občani v mesečnih obrokih. Vezana sredstva uporabljamo za delno jamstvo odobrenega kredita. Druge oblike jamstva so lahko: - zavarovanje pri Zavarovalnici - zastava nepremičnin - vrednostni papirji III. GOTOVINSKI KREDITI - Obrestna mera: R 4- 22% - Višina kredita: do 1/4 osebnega dohodka - Rok vračila: 6 in 12 mesecev - Čakalna doba: 3 dni PRI NAS TEČE ČAS PO NOVEM 18 /lamnik Domžale (Nadaljevanje iz strani 17) vanja do vernih. Namesto, da bi »se šli« spravo tudi v šoli, ki je bila zelo ideološka in je vzgajala predvsem enakomisleče, nekateri napihujejo problem, ki ga v demokratičnem sistemu ne bi smelo biti! Slovenski krščanski demokrati zagovarjamo pluralizem v šoli in spoštovanje učiteljev in se ne navdušujemo za katehezo v šoli. Kakor že rečeno, smo za spoštovanje drugačnosti in različnosti. In prav zato nas neznansko moti delitev ljudi, moti nas delitev duhov, ki je hotela pognati svoje korenine tudi ob odprtju prizidka k mengeški šoli. Ali nas ni preteklost izučila, da polarizacija razdvaja narod in škoduje zlasti malim narodom? Naj opozorimo, da v našem pisanju ni bilo govora o zamenjavi učiteljskega zbora; tovarišice in tovariše bodo zamenjali šele gospe učiteljice in gospodje učitelji oz. profesorji in profesorice, ki se sedaj izobražujejo za pedagoški poklic. Menjava kadrov je bila včasih partijska vrlina, danes naj to počne stroka oz. pedagoško vodstvo šole. Kot grenak priokus smo krščanski demokrati in somišljeniki doživljali manipulacijo s Svetom staršev, ker se je namreč tisti del staršev, ki ima otroke v šoli, podredil stališčem učiteljskega zbora. Ker približno dve tretjine šoloobveznih otrok hodi k verouku, je logično, da po svoji vesti in v principu starši teh otrok ne morejo biti proti blagoslovitvi omenjenega objekta pri uradnem delu odprtja. Sicer pa je bila za blagoslovitev objekta predlagatelj KS Mengeš, torej legitimni predstavnik krajanov. Ne zaradi kakršnegakoli hotenja povečevati še ne povsem poleglo napetost, ampak resnici na ljubo le moramo osvežiti spomin, da ob blagoslovitvi prizidka oz. rezanju vrvice, bilo tako, kot smo napisali prvič. Za mengeško kroniko je bila namreč posneta videokaseta. Gospe in gospodje, podajmo si roke, bodimo najprej ljudje, nato Slovenci in šele potem vse drugo ter zgledujmo se po evropskih merilih, če dejansko hočemo tja. PIKA. Mengeš, 7. 2. 1994 KO SKD MENGEŠ JOŽEF PAJNIČ Pozor, kamenje pada! Na zborih občanov, vsako leto večkrat omenjajo, kakšna nevarnost grozi, ker Kersnikov grad na Brdu pri Lukovici razpada. To omenjajo: svet OŠ Janko Kersnik Brdo, telefonska opozorila, opozorila učencev v časopisih in ustnih ali pismih opozorilih posameznih občanov. Odgovori, ki jih dobivamo, so kratki: »Predlog varovanja mora pripraviti Sekretariat za družbene dejavnosti skupno s strokovno službo Zavoda za varstvo narave in kulturne dediščine Kranj«. O obnovi gradu v tem trenutku ne upa razmišljati nihče. Vzrok - denar. Po polževo pa se pripravljajo tudi rešitve oz. možnosti na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj. V letu turizma skušajo dati težo temu problemu tudi učenci, saj kamenje ZARES PADA. Z dopisi opozarjajo in hkrati prosijo za pomoč. Pred novim letom smo poklicali na pomoč še upravo za inšpekcijske službe Domžale, ki je naš strah, da se ne bi zgodilo najhujše, potrdila. 27. 12. 1993 smo dobili na šolo v vednost odločbo Uprave za inšpekcijske službe, da mora Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja občine Domžale zaradi varnosti prometa in peš hoje začasno zapreti lokalno cesto in postaviti ustrezno signalizacijo. 3. 1. 1994 je cestno komunalna služba občine Domžale realizirala sklepe po odločbi in zaprla cesto mimo Kersnikovega gradu z zapornicami in z vsemi pripadajočimi prometnimi znaki. Tako smo cesto zaprli in priznati moram, da nas je takojšnje ukrepanje inšpekcijske službe zelo razveselilo. Prepričani smo bili, da se bo problematika hitro reševala v korist varnosti otrok in prometa. Pa ni bilo tako. Z zaprto cesto smo odprli nove probleme. Ali naj 160 otrok iz Prevoj, Šentvida, Rafolč in drugih vasi pošljemo domov skozi Lukovico po magistralni cesti M-10, ali naj jim rečemo, da je vsaka hoja pod zapornicami mimo gradu na lastno odgovornost. Kljub večurnim telefonskim klicem na pristojne službe na občino odgovora nismo dobili. Dovoljenje nam je dal le lastnik gradu, g. Franc Kersnik, da učenci lahko »hodijo« (gazijo do kolen v blatu) po travniku pod gradom. 4. 1. 1994 je bil telefonično dogovorjen in realiziran sestanek, katerega sklepi so kazali, da bo tudi problem, kako bodo učenci varno hodili v šolo, rešen. Realizirati je bilo potrebno le en sklep. Štiri kra- jevne skupnosti bi se morale dogovoriti - izraziti interes o nosilcu finančne konstrukcije za postavitev zaščitnega hodnika ob robu ceste proti gradu. Vendar ... »cesta je občinska, naj občina finansira in s svojimi službami reši problem,« so dejali predstavniki krajevnih skupnosti na sestanku 6. 1. 1994 in sprejeli sklep, da s telegramom pokličejo na razgovor predsednika občine in predsednika IS občine Domžale. Sklic s telegramom je bil kljub podpisom štirih krajevnih skupnosti 7. 1. 1994 in 9. 1. 1994 neuspešen. Medtem pa so naši vrli občani, ki jih pot vodi do doma mimo Kersnikovega gradu, vztrajno odstranjevali zaporo, ne glede na nevarnost in opozorilo »KAMENJE PADA, PREPOVEDAN PROMET ZA VSA VOZILA IN PEŠCE«. Tudi v nedeljo, 9. 1. 1994, smo zaman čakali na oba predsednika, ki bi iz prve roke delila naloge izvajalcem. Sklenili smo, da ju v ponedeljek, 10. 1. 1994, počakamo v zgodnjih jutranjih urah pred pisarno na občini. Sprejel nas je predsednik IS. Obljubil je, da se bo pogovoril z odgovornimi v pristojnih službah občine, da pripravijo oceno in predračun za postavitev hodnika za pešce. V torek, 11.1. 1994, je Komunalno podjetje začelo postavljati varnostni hodnik za pešce. Cesta je ostala še vedno zaprta za ves promet. Dela so bila končana 8. 1. 1994. Tako je poskrbljeno, vsaj upam si trditi, za varnost učencev in drugih pešcev. Ostali dogovori za nadaljnje reševanje problema okrog Kersnikovega gradu bodo potekali v naslednjih dveh mesecih. Ste nam starši, krajani, verniki pripravljeni pomagati v drugi fazi pogovorov z občinskimi možmi, Zavodom za varstvo narave in kulturne dediščine Kranj in lastnikom gradu za trajno rešitev varne hoje in vožnje mimo gradu? Potem prosimo, ne dovolite, da nekateri podirajo ali odstranjujejo zaporo z označeno signalizacijo. Prepričani smo namreč, da tudi vi mislite enako kot učenci, da se grad Brdo deloma obnovi, pač če tudi nas bo tako kot pri obnovi cerkve malo udarilo po žepu. Navsezadnje pravimo, da se s ponosom oziramo na kulturno dediščino in čutim, da razumemo, da je lastnik gradu Brdo najmanj kriv za ruševine, ki nas v tem trenutku ogrožajo. STANA STOPAH Ravnateljica OŠ Janko Kersnik Brdo Debatni klub Govornik Domžale Članek smo prevzeli iz revije PRISTOP z dovoljenjem glavne urednice. Spoznanje, da je govorništvo čedalje bolj potrebno, prodira med vedno večje število ljudi. Razlog zato tiči prav gotovo v dejstvu, da tej obliki komuniciranje že dolgo časa ni namenjena posebna pozornost. Hotenje, da se prežene mrtvilo na tem področju, je pripomoglo k ustanovitvi kluba GOVORNIK. Tu ponatisnjen članek iz strokovne revije PRISTOP kaže na to, da je led vendarle prebit. V želji, da bi bilo delovanje kluba še odmev-nejše, vabimo k sodelovanju občane, ki čutijo, da lahko s svojim znanjem pripomorejo k širitvi dejavnosti, kot je govorništvo. H. B. Poslušalce je potrebno prepričati Pred tremi leti je v Ljubljani nastal prvi slovenski debatni klub. Dober govorec zna prepričati javnost, kateri govori, in trdno stoji za tistim, kar govori. Poznati mora vse trike, ki jih uči govorništvo, nato pa je potrebna le še nenehna vaja, je poudaril Dare Flis, vodja debatnega kluba Govornik, ki »do-muje« v prostorih telovadnega društva Domžale. Danes ima petnajst rednih članov, ki se dobivajo vsak mesec in gojijo lepo slovensko besedo. V klub se lahko vključi vsak, ki ima veselje do govorništva, ki ga zanimajo debate, ki ima željo po izpovedi, si želi novih informacij in ki se nenazadnje želi izpopolniti v govorništvu. Prav tako so lahko teme, o katerih razpravljajo, precej proste in široke. Debatni večeri potekajo tako, da nastopa pet ljudi, drugi so poslušalci. Tekmujeta dva proti dvema, eden pa je moderator, ki pogovor usmerja. Bistvo takšnih debat je, da se ljudje naučijo kulturnega vedenja, kjer govorijo drug za drugim in si ne segajo v besedo, hkrati pa morajo občinstvo prepričati o tem kar govorijo. Govorništvo namreč ni le nastopanje, temveč boj za to, kdo bo zmagal in kdo bo koga prepričal, da ima prav. Letos spomladi so v Arboretumu v Volčjem Potoku organizirali tudi slovensko prvenstvo v govorništvu, na katerem je moral vsak nastopajoči v desetih minutah prepričati občinstvo v argumente, o katerih je govoril. Zmagala je gospa, ki je govorila o pravicah norcev in o norosti. Predsednik kluba Govornik, Dare Flis, upa, da se bo pri nas govorništvo »obdržalo« in se bodo tudi v Sloveniji našli ljudje, ki bodo idejo govorništva širili naprej. Zaz-daj ni strokovnjakov, ni kulturnikov, ki bi bili pripravljeni voditi takšne ali podobne klube. MICA KOTNIK Avtocesta skozi našo občino Pod tem naslovom je bil v SLAMNIKU objavljen prispevek, ki ga je pripravilo Društvo za varstvo okolja Domžale-Kamnik. Bralcem so bila predstavljena prizadevanja društva za ekološko varianto bodoče avtoceste, ki jih lahko strnimo v dve osnovni zahtevi: - ohranjanje kvalitetnega človekovega bivalnega okolja, - ohranjanje predvsem kmetijskih obdelovalnih površin. V teh prizadevanjih nas je v odprtem pismu javnosti podprlo 11 krajevnih skupnosti občin Domžale in Kamnik, ki jih usodno zadeva gradnja avtoceste skozi občino Domžale. Med njimi pa ni Krajevne skupnosti Dob, čeprav jo načrtovana uradna varianta avtoceste povozi v dolžini 2 kilometrov, kar pomeni pri povprečni širini cestnega pasu med varovalnimi ograjami 200 m, V januarju je izšla že četrta številka MENGŠANA - bogatejša vsebinsko in tudi obširnejša. Kaj vas je pravzaprav vodilo, da ste se odločili za izdajanje MENGŠANA? Mengeš je kraj, kjer se veliko zanimivega dogaja. Ljudje živimo s krajem, sicer nekateri bolj drugi manj, pa kljub temu želimo vedeti vse, kar je novega. Kulturno življenje je na tako visokem nivoju kot le malokje daleč naokrog. Kraj se hitro razvija. Ves čas pa smo pogrešali sprotno obveščanje o načrtih in dejavnostih tistih, ki smo jih izvolili na volitvah in jim zaupali vodenje. V prvih številkah ste zapisali, naj bi MENGŠAN postal živ utrip dogajanj na Dobenem, v Loki, Mengšu in Topolah. Je to že in kaj lahko rečete o začetnih korakih? Že prva številka Mengšana je bila prijazno sprejeta, čeprav je bil marsikdo nejeveren. Naslednjo številko so pričakovali z bojaznijo in upanjem hkrati. Ko pa je druga, rdeča, zagledala luč sveta v večjem obsegu, so bili bralci zadovoljni. Tudi naklado smo mo'ali takoj povečati. Trudimo se, da bi vsakdo našel v mesečniku nekaj zase, da bi bil zato bolj informiran o dogajanju doma. Bi lahko na kratko predstavili uredniški odbor in njegovo usmeritev? Uredniški odbor je bil izbran in imenovan ne po politični in strankarski naravnanosti, pač pa glede na strokovno in krajevno pripadnost. Naša želja je čim bolje predstaviti življenje in dogajanje v Mengšu in okolici (bodoči občini). Odgovorni urednik pa je jasno mengeški župan, g. Janez Per. Že tako velikim obveznostim in odgovornostim je pripisal še to. Ljudje ga imajo radi in prav je, da jim vsak mesec spregovori tudi v pisni obliki. Imate stalne rubrike, od katerih so zanesljivo najbolj brane tiste na začetku, ki govorijo o življenju v KS Mengeš, o obiskih mengeškega župana pri krajanih. Kako vam uspe, da ne zamudite nobenega pomembnejšega dogodka? Vsak mesec pridamo k stalnim rubrikam vsaj še eno ali dve. Bralci sami izrazijo zanimive ideje in želje ali se celo ponudijo, da bodo za katero od rubrik pisali in zbirali gradivo za vsakega Mengšana. Mislim, da je tako prav. Novinar mora biti vedno na pravem mestu, so rekli včasih. Dostikrat pa se zgodi, da nas celo povabijo na katero od pomembnih prireditev, bralci sami nas opozorijo na dogajanja. Pomembni dogodki nam ne morejo uiti. Na veliko odmevnost MENGŠANA kažejo tudi strani, ki so namenjene VAŠI POŠTI. Imate kakšen recept, da se že po tako krat- skupaj torej 40 ha agromelioriranih kmetijskih obdelovalnih površin. Upravičeno se sprašujemo, kaj pomeni tak odklonilen odnos Krajevne skupnosti Dob do naših prizadevanj. Ali je to samo stališče predsednika KS g. Pavla Cerarja, ki je predsednika našega društva g. Franca Zajca zavrnil že med vrati in o podpisu odprtega pisma ni hotel nič slišati ali je to tudi stališče vseh krajanov, ki bodo čutili vse negativne posledice načrtovane gradnje, med njimi tudi tistih lastnikov kmetijskih zemljišč, ki jim bodo zaradi avtoceste odvzeti travniki in njive. Če je temu tako, lahko zaključimo, da v imenu vseh ukrepa predsednik KS sam ali pa je krajanom vseeno, kaj bo z njihovo zemljo in z njihovim bivalnim okoljem sedaj in kaj bodo od tega imeli bodoči rodovi. In še to! V ponedeljek, 14. 2. 1994, je bil v Krtini razgovor za KS Dob in KS Krtina, ki ga je na pobudo Zavoda za prostorsko načrtovanje pri Ministrstvu za okolje RS sklicala Občina Domžale v zvezi s problematiko avtoceste. Ponovno je, ne vem v čigavem imenu, predsednik KS Dob zagovarjal uradno varianto avtoceste. V imenu krajanov prav gotovo ne, ker se o tem z njimi ni posvetoval, niti ni vseh obvestil o predvidenem sestanku. Večina navzočih, predvsem iz KS Krtina je nasprotovala uradni varianti. Še en dokaz, da bo tudi v Krajevni skupnosti Dob demokratično odločanje delalo popravni izpit. JOŽE NEMEC Adamičeva 7, Domžale kem času lahko pohvalite S TOLIKIMI PISMI? Mengeš je bolj zanimiv kraj, kot bi si predstavljal kakšen stranski opazovalec. Ljudje si upajo svoja mnenja izraziti in napisati na papir. V uredništvo Mengšana dobivamo vsak dan veliko pošte iz vse Slovenije. Predlogi, vprašanja in komentarji so dobrodošli in prispevajo k dvigu kvalitete časopisa in seveda tudi kraja. Vsi, ki bomo skupno živeli v novi občini, želimo imeti čim več stvari razjasnjenih. K ohranjanju vedenja o zgodovini in sedanjosti Mengša veliko prispevajo rubrike o običajih, kulturi in kulturnih spomenikih na vašem območju, MENGŠAN pa ima tudi pomembno informativno vlogo. Imate na tem področju še kakšne načrte? Pripravljamo tekmovanje z naslovom »Kaj vemo o Mengšu?« K sodelovanju pa vabimo ne samo Mengšane, Ločane, Topolce, Do-benčane, pač pa vse simpatizerje Mengša, vse, ki kaj vedo o Mengšu nekdaj in danes. Razpis za tekmovanje bo objavljen v peti številki Mengšana. Vabljeni! So morda zadnje strani MENGŠANA tudi odgovor tisti znani »V Mengšu smo vesel ljudje«? V življenju se zgodi marsikaj nepredvidenega, neprijetnega, žalostnega poieg vsega lepega in veselega. Smeh je najboljše zdravilo, zabava pomaga k družabnosti in povezovanju med seboj. Če smo z našimi zadnjimi rubrikami dosegli vsaj del tega, je naš namen dosežen. Veliko uspeha pri reševanju križank in nagradnih ugank želim vsem bralcem Mengšana! Lahko rečete, da je širitev MENGŠANA, ki se je v dobri četrtini leta podvojil, vaš odmev na želje, predloge in pobude krajanov? Kako finančno pokrijete stroške, saj Mengšana dobi vsako gospodinjstvo v vaši KS in to pomeni mesečno kar 2400 izvodov? Prepričana sem, da Mengšan ne bi dolgo živel, če ne bi bil bran in res pričakovan, hkrati pa zelo informativen in domač. Vsakomur, ki pove svoje želje in mnenje, skušamo odgovoriti, se z njim pogovoriti in mu pomagati reševati težave, v katerih se je znašel iz različnih vzrokov. Svet KS Mengeš je podjetju Ml AMIGO podelil koncesijo za izdajanje mesečnika Mengšan, s tem pa zagotovil določen del sredstev, ki so za to potrebna. Precejšnji del pa moramo pridobiti sami z objavami reklamnih oglasov. Človek, ki se z urejanjem in izdajanjem ne ukvarja zaradi profita, pač pa predvsem zaradi velikega veselja do tega dela, je lahko uspešen in kreativen. V Mengšu pa smo taki ljudje doma. Vera Vojska PRODAM leglo koker španjelov odličnih staršev z rodovnikom. Informacije: 731-056. INSTRUIRAM angleščino za osnovno in srednjo šolo ter latinščino. Telefon: 721-782, Andreja. DRVA ugodno prodam. Informacije na tel. št.: 738-870, zvečer. INSTRUIRAM angleščino in slovenščino za osnovno šolo. Telefon: 721-955, popoldne. INSTRUIRAM matematiko za osnovno in srednjo šolo. Telefon: 724-076, popoldne. PRODAM dvojna garažna vrata po polovični ceni. Telefon: 724-290, po 20. uri. ABSOLVENT strojništva pomaga pri težavah z matematiko, fiziko in drugimi strojniškimi predmeti na vseh stopnjah. Telefon: 713-684, Miran. INSTRUKCIJE iz matematike, fizike in angleščine nudim! Telefon: 712-061 od 16.00 do 18.00 ure. IZGUBLJENO ročno žensko uro v trgovini Jurček, Stranska 9, Domžale, vam jo proti opisu Vrnemo. Telefon: 723-021. LETNI HOROSKOP. Posel, zdravje, odnosi. Individualno po mesecih. Astrolog Marjan Korez, tel. 721-959. VRTIČKARJI! Kvaliteten uležan hlevski gnoj, prodam. Dostava. Telefon: 374-386, zvečer. PETNAJSTMESEČNI Luka išče prijeto gospo za varstvo v centru Domžal. Telefon: 721-756. SERVIS motornih žag Robert Močnik, Pšata 38, 61262 Dol pri Ljubljani Telefon: (061) 374-224 KURJI GNOJ iz Jatinih farm vam dostavim. Telefon: 714-909. INSTRUIRAM osnovnošolske predmete ter angleščino in matematiko za srednje šole. Telefon: 712-715. NUJNO PRODAM dva kolektorja in bojler IMP, peč ferotherm 30.000 cal., vse novo. Telefon: (061) 735-175. DAMSKI usnjen črn trodelni kostim, eleganten in torbico iz enakega usnja ugodno prodam. Telefon: (061) 735-175. INSTRUIRAM matematiko, mehaniko, energetiko in fiziko za srednje šole. Telefon: 737-266 STRIŽEM PSE: kodre, foksteri-erje in španjele. Tel.: (061) 714-189. PRIJAZNO gospo za dvakrat tedensko pomoč v gospodinjstvu iščemo na relaciji Dragomelj--Šentjakob. Telefon: (061) 555-183, dopoldne. SERVIS šivalnih strojev Klančar - Preserje, Kajuhova n. h. (v bližini Kemisa). Delovni čas od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Telefon: 723-324, 727-897. PREVAJAM iz nemščine v slovenščino in obratno vse vrste besedil. Telefon: (061) 737-027. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: (061) 738-662. POMAGAM pri težavah z osnovnošolsko in srednješolsko angleščino. Telefon: (061) 722-266, Romana. Zavod za izobraževanje odraslih CONTINUA DOMŽALE vpisuje v nadaljevalni program za pridobitev izobrazbe STROJNI TEHNIK Vabljeni kandidati s končano triletno šolo tehnične usmeritve. Šolanje se bo začelo 28. februarja 1994 ob 16. uri na Srednji šoli Domžale, Cesta talcev 19a. Informacije na tel. št.: (061) 773-592, popoldne (061) 713-613 int. 3, dopoldne LJUBITELJI KONJENIŠKEGA ŠPORTA IN REKREACIJE! Konjerejski center Krumpek organizira redne začetne in nadaljevalne tečaje jahanja za mladino in odrasle ter nudi možnost rekreativnega jahanja v prelepi okolici gradu Krumpek pri Domžalah. Informacije dobite na telefon 714-075 ali 721-576! VLJUDNO VABLJENI! Mengšan, vsak mesec Domžale /lamnik 19 NOTRANJA OPREMA PROSTOROV OBNOVA - STILNO OBLAZINJENO POHIŠTVO, TAPECIRANJE SEDEŽNIH GARNITUR IN PREDELAVA STANOVANJSKEGA IN PISARNIŠKEGA TAPECIRANEGA POHIŠTVA. OBLOGA STEN Z BLAGOM, TAPETE OBLOGA TAL - TEPIHI, ITISON TAPETNIŠTVO - DEKORACIJE SEVER PETER, ŠMARCA, PIBERNIKOVA 23 telefon: 061/813-951, 61241 KAMNIK elektromehanika, servis pralnih in pomivalnih strojev CMREKAR ALJAŽ Jc^ POL, delavnica: VIR, Šubičeva 23 DOMŽALE tel.: 061-714-332 Večja popravila lahko plačate v dveh obrokih Podjetje za opravljanje gradbene dejavnosti operativa cjvrica d.o.o. BETONARNA,. 0. C TRZIN Telefon: 722-003 Cenjene stranke obveščamo, da 1. marca 1994 pričnemo s proizvodnjo, prodajo, prevozom in vgrajevanjem vseh vrst betonskih mešanic po konkurenčnih cenah. Vaša naročila pričakujemo ob delavnikih od 7. do 15. ure. Stanovanja in poslovni prostori v Domžalah □ Na atraktivni lokaciji v Domžalah, na Ljubljanski cesti pri gostišču Keber so naprodaj nova stanovanja višjega standarda. Velika so od 30,25 do 100,20 m2, v podzemni garaži pa so tudi parkirna mesta. Stanovanja bodo vseljiva od 1. marca naprej. □ Na isti lokaciji so v pritličnem delu objekta naprodaj tudi poslovni prostori, zgrajeni do II. gradbene faze. Kupcem nudimo možnost obročnega odplačevanja s 30 % začetnim pologom. Informacijo: SKB - NEPREMIČNINE & LEASING d o. o Ljubljana, Slovenska 54 tel: 061/313-468, 061/131-51-25 telefax: 061/132-12-02 00 SKB-nepremičnine & leasing d.o.o. pooblaščeni distributer za PFAFF NUDIMO VAM: • dekorativno blago za zavese in sedežne garniture • zadrge, sukance • metrsko blago za konfekcijo • modne gumbe, bleščice, perle Prodajamo šivalne stroje PFAFF Priporočamo vam najnovejši model 6085 hobbvmatic - gospodinjski šivalni stroj, primeren tako za začetnike kot za tiste, ki želijo več. Cena z davkom 53.319,00 SIT, možen obročni nakup, garancija 24 mesecev. ŠIVAJTE Z NAMI! S4VI d.o.o. Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, 61230 Domžale prodaja - tel.: (061) 721-730, 712-059 komerciala - tel./fax: 713-288 Nudimo: - Cement ANHOVO 450 PC 464,00 SIT/ vreča - APNO 365,00 SIT/vreča - opeka modularni blok 42,00 SIT/kd - strešnik BO-BROVEC 42,60 SIT/kd (za količine nad 170m2 je cena s prevozom) - SALONIT PLOŠČE 8 V po ceni 704,00 SIT/kd, 6 V po 673,00 SIT/kd in 5,5 V po 641,00 SIT/kd - stvropor 5900,00 SIT/m3. Navedene cene so s prometnim davkom. Ugodno: izolacijski materiali, cement beli, parket, ploščice GRANITOGRES, siporex, Schidel dimniki, armaturne mreže in ostali gradbeni materiali. Novo v SAM-u: odtočne kanalizacijske cevi vseh vrst. Pokličite nas vsak dan od 7. do 19. ure, v soboto od 7. do 13. ure. SE PRIPOROČAMO! Trgovina z gradbenim materialom STOB, d. o. o. Domžale, Ljubljanska c. 51 telefon: 711-415 CEMENT ARMAT. MREŽA 9/6 ARMAT. MREŽA 10/6 APNO BRAMAC STREŠNIK NOVOTERM V ROLAH 469,00 SIT vreča 4.095,50 SIT kom 4.670,00 SIT kom 361,30 SIT vreča 97,50 SIT kom s prevozom 2.780,00 SIT za m3 KERAMIČNE PLOŠČICE od 670,00 SIT dalje V CENE JE ŽE VKLJUČEN DAVEK. Po ugodnih cenah nudimo še vse vrste opečnih izdelkov, termo in hidro izolacije, sanitarno keramiko in drug gradbeni material. Možnost plačila na tri čeke! OBIŠČITE NAS! (Danica Čuki Z0RK0VA 2 TRZIN, 61234 MENGEŠ TEL.: 0611721-589 DAMSKO FRIZERSKI SALON Cenjene stranke obveščam, da je salon ponovno odprt, razen ponedeljka, od 6. do 11. in od 15. do 19. ure AVTOOPTIKA VULKANIZERSTVO — elektronska meritev in nastavitev podvozja — montaža, centriranje ter popravila in prodaja avto plaščev Sava Exact, Semperit in obnovljeni avtoplašči Bandag. Jože Skok, Veselovo nabrežje 16, MENGEŠ, tel./fax: 737-300 badex PRODAJALNA INSTALACIJ ZA VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE Radio c. 1 A, Domžale tel.: 713-001 • faks: 713-001 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV IN HLADILNIH NAPRAV ŽIBERT Vinko, Hudo 5a, RADOMLJE - pralnih strojev - zamrzovalnih skrinj - hladilnikov - električnih in plinskih štedilnikov - hladilnih aparatov za gostinstvo Telefon: 727-778 — w