Psštnina plačana * g®to*ttt! Naročnina tnaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za itiozemsivo letno 60 Din. Posamezna itsiv. 1 Gin UREDNIŠTVO : telefon številka 21 '"PRAVA : telefon številka 54 štev rač. poštne hran. 12.549 Uhsfa vsako nedelo II. i.STS Murska Sobota, 10. septembra 1933. Cena oglasov Na oglasni strani: ceia stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji Pri večkratnem oglaševanju popust UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vraiafo ŠTEV. 37 Prehranjevalna akcija v srezu Murska Sobota preteklo zimo. Pod protektoratom g. narodnega poslanca Benka je ožji odbor sreskega kmetijskega odbora v M. Soboti izvedel preteklo zimo velikopotezno prehranjevalno akcijo, ki je bila te dni likvidirana. Iz poročila posnemamo: Nabavljeno in razdeljeno je bilo 98 vagonov sladkega sena, vmes je bilo tudi par vagonov detelje; 106 vagonov kuruze ter 2 in % vagona semenskega krompirja. Blago je bilo vse prvovrstno, vse proti pričakovanju dobre kvalitete. Semenski krompir vrste onei-dovec že kaže na njivah dobre uspehe. Sena je bilo nakupljenega 50 vagonov po 56 Din za 100 kg. 48 vagonov po 54 Din za 100 kg. Razpečano pa je bilo sena 43 vagonov po 50 Din za 100 kg. 45 vagonov po 65 Din za 100 kg. 10 vagonov po 70 Din za 100 kg. Kuruzo so kupili: 54 Din za 100 kg. 3 vagone po 15 vagonov po 10 vagonov po 12 vagonov po 35 vagonov po 4 vagone po 7 vagonov po 5'50 vag. po 5 vagonov po 9 vagonov po 0 50 vag. po 56 Din za 100 kg. 57 Din za 100 kg. 58 Din za 100 kg. 58-50 D za 100 kg. 62 Din za 100 kg. 65 Din za 100 kg. 70 Din za 100 kg. 69 Din za 100 kg. 78 Din za 100 kg. 75 Din za 100 kg. Kuruza je bila razpečana: 79 vagonov po 75 Din za 100 kg. 10 vagonov po 76 Din za 100 kg. 11 vagonov po 90 Din za 100 kg. Semenskega krompirja je bilo nabavljenega 2 in pol vagona. Celotni denarni promet je znašal 6.543.785 Din. K celi akciji je prispeval sreski kmetijski odbor v M. So-ooti 43.000 Din, Kr. banska uprava pa 40.000 Din. Vozovnice so bile za četrtinsko vožnjo. Prehranjevalna akcija je sedaj likvidirana v splošno zadovoljstvo. 1923 Dne 6 t. m. je dopolnil Njegovo kraljevsko Visočanstvo prestolonaslednik Peter, deseto leto Svojega mladeniškega življenja. Pred desetimi leti je v tem dnevu zablestela nova zvezda v Domu našega Kraljevskega Para, v radost In srečo Kraljevskih Roditeljev 'in v radost In srečo vsega jugoslovenskega naroda. Da je ta akcija tako dobro uspela, gre zasluga v prvi vrsti narodnemu poslancu g. Benku, ki je vedno pravočasno priskrbel vozovnice, potem nakupovalcema g. Titan Janezu, načelniku sresk. kmetijskega odbora in g. Šiftar Aleksandru iz Strukovec, blagajniku g. dr. Šerbecu, ki je tako natančno vodil knjige in blagajno, da je vse izteklo v tako vzornem redu ter ostalim članom ožjega, kot prehranjevalnega odbora. politični pregled Jugoslavija. Trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Italijo bo v kratkem potekla. Vsekakor pa se bo pogodba podaljšala do 1. oktobra s tem, da se v najkrajšem času prično nova pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe, upoštevajoč r" tem izpremenjene gospodarske prilike. — Po daljšem odmoru se je zopet vrnil v Beograd predsednik JNS. g. N. Uzunovič. V prihodnjih dneh se pričakuje tudi povratek ministrov, ki se mude na oddihu, tako da bo znova oživelo politično življenje. — Ban savske banovine je razpisal občinske volitve za savsko banovino za dne 8. oktobra. — V ponedeljek se je začelo izredno zasedanje banovinskega sveta dravske banovine. — V svojem poročilu je g. ban omenil združitev občin, nato pa se je bavil z predsto-ječimi občinskimi volitvami. V splošnem se je prvi dan razpravljalo o predloženi uredbi o sestavi kandidatnih list in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odbornikov. Avstrija, Izšel je nov zakon o ustrojstvu avstrijske vojske, s katerim bo znova uvedena vojaška obveznost za vse avstrijske državljane. V to svrho bodo uvedene rekrutacije in bodo morali služiti vojsko vsi nad 21 let st< ri državljani. Vojaški rok bo za enkrat določen na 6 mesecev. — Iz inomoških zaporov je tfri belem dnevu pobegnil voditelj narodnih soc a-listov Hcfer, ki je bil tamkaj zaprt. Pri begu sta mu pomagala dva njegova somišljenika. Z avtomobilom so zbežali proti italjanski meji. Orožniki, ki so zasledovali begunce, so ranili ubeglega Hoferja, ki je kljub temu srečno prispel v Italijo, odkoder se je z letalom podal v Nemčijo. — Ne znani storilci, najbrže narodni socialisti, so z dinamitom pognali v zrak dve carinski stražnici ob avstrijsko-nemški meji. Nemčija. Zaradi neprestanih vpadov hitierjevskih oddelkov na švicarsko ozemlje, je naročila švicarska vlada svojemu poslaniku v Berlinu naj takoj protestira pri nemški vladi. —■ Pred sodiščem se morajo zagovarjati nekateri bogataši, ki so svoj čas izdatno podpirali Hitlerjev pokret. — Vlada skuša z vsemi sredstvi podpirati izseljevanje Židov v Palestino. — Hitler je v zadnjem času vsestransko zaposlil nemško industrijo z ogromnimi naročili vojnega blaga. Nemško letalstvo je zdaj v takšnem stanju. da ga je mogoče od danes do jutri preurediti za vojaške namene. Sedanja proizvodnja strupenih plinov in razstrelil bi zadoščala prvim potrebam, v slučaju vojske pa bi se dale vse kemične tovarne izpremeniti za izdelovanje strupenih plinov. — V Marijanskih Lazih na Češkem so hit-lerjevci zavratno umorili iz Nemčije pobeglega vseučilišnega profesorja Lessinga. — Državno finančno ministrstvo izkazuje v tem letu 30 mil-jard dinarjev primanjkljaja. — V Nfi-renbergu se je vršil velik kongres Hit-lerjevske stranke, katerega se je udeležilo nad pol miljona ljudi. Na zborovanju so bili navzoči tudi zastopniki nekaterih tujih držav. Kongres v Nurenbergu je veljal nemško vlado nad 22 miljonov mark (skoro pol mil-jarde Din). Francija. Med Francijo in Rusijo je prišlo do zbližanja, kateremu posebno angleški listi posvečajo vso pozornost. Za Nemčijo pomeni to silen udarec, saj ji je bila Rusija glavna opora v političnem in gospodarskem pogledu. Pri tem pa gre tudi za vojaško zvezo med Francijo in Rusijo. Baš te dni je Rusija naročila v francoskih tovarnah veliko število tankov in vojaških avtomobilov. S tem je veliko delo francoskih politikov zaključeno in Nemčija je danes prav tako osamljena kakor je bila tik pred izbruhom svetovne vojne. — Francija je silno zavarovala svoje meje napram Nemčiji. Tik meje se vleče na sto in sto kilometrov daleč trdnjavski pas. Pod zemljo so zrasla cela mesta, v katerih bodo lahko mesece in mesece živele cele armade. Ta mesta preprezajo v globini 100 metrov, široke in lepo razsvetljene ceste in železnice. Tla so deloma betonira-na, deloma pa jeklena. Madžarska. Zopetna uvedba vojaške obveznosti v Avstriji so pozdravili madžarski vladni krogi z največjim zadovoljstvom, ker smatraj a, da predstavlja to prvo po*, k popolni vojaški enakopravnosti vseh držav. 17. septembra 1933 javni nastop Sokola v Murski Soboti Nov član banovinskega sveta. Z odlokom g. ministra za notranja zadeve je imenovan za člana banovinskega sveta dravske banovine za mursko soboški srez gosp. Kuhar Štefan, posestnik in mlinar v Puconcih. Z istim odlokom je bil na lastno prošnjo razrešen dolžnosti člana banov, sveta za mursko soboški srez č. g. Faflik Franc, župnik v Kan-Č<5vcih. Imenovanje g. Kuharja za člana banovinskega sveta je vsa javnost vzela z največjim zadovoljstvom na znanje. Kot najboljši poznavalec tukajšnjih razmer bo znal uspešno zastopati vse naše težnje in prepričani smo, da bo njegovo odgovorno delo kronano z uspehi. K imenovanju naše najiskrenejše čestitke! Murska Sobota — Priznanje. Učitelj na tukajšnji šoli in znani sokolski delavec g. Mirko Štubelj, je te dni prejel od g. sr. načelnika pismeno pohvalo za svoje pridno, skrbno in nesebično delo v preteklem šolskem letu. Čestitamo! — Vsem prijateljem! Ker se vsled naglega odhoda od mnogoštevilnih prijateljev nisem mogel osebno posloviti, naj mi dovolijo, da jim tem potom kličem prav iskreni: Zdravo I V najlepšem spominu bo mi ostalo moje službovanje v Prekmurju, katero prav težko zapuščam, — prof. Ščuka Cvetko. — Šola. Učilnice naše osnovne šole so se zopet napolnile z mladino. Kakor vedno, tako je tudi letos število otrok narastlo, a skoro ničesar se ni ukrenilo, da bi se razbremenile prenatrpane učilnice. Starši zrejo z upravičenimi skrbmi na svojo deco, saj mora učenje v teh nezdravih prostorih, podkopati še tako trdno zdravje. Adaptacja otroškega vrtca, oziroma prejšnje vojašnice, ki je stala težke tisočake, so stariši z veseljem pozdravili v upanju, da se bo na ta način uredilo nekaj šolskih sob, ki bodo razbremenile prenapolnjene učilnice. A prišlo je razočaranje. Občina je med tem odpovedala šolske prostore v prejšnji evangeličanski šoli. Tako so razmere ostale iste, le število otrok se je povečalo. Danes je v osmih učilnicah natrpanih okrog 750 otrok. Kdor je že kedaj bil v šolskih sobah, prenatrpanih klopi in omar, vlažnih sten in prav malo zračnih, bo razumel žalostni položaj v katerem se nahaja naša deca. Zato je dolžnost naše občine, da zopet vzame v najem prejšnjo evang. šolo, in da kolikor mogoče razbremeni učilnice, dokler se ne sezida novo poslopje, ki bo odgovarjalo svojemu namenu. Štednja je pri tem odveč, zdravje in bodočnost naše mladine nam je prvo I — Fotoklub Murska Sobota je imel preteklo soboto svoj prvi sestanek, na katerem je prof. g. Mušič ute- meljil potrebo ustanov tve nove organizme je in podrobno obrazložil namen kluba. Podčrtal je zlasti dejstvo, da je glavni namen kluba gojitev domo-vinoznanske fotografije: predstaviti na javnih razstavah in potom tiska domačinom in tujcem Prekmurje in vse njegove značilnosti v lepi sliki ter tako utemeljiti posebno, prekmursko zbirko. Potom diapozitivov bo krožila lahko po celi domovini. Upravičeno je torej upanje, da bo javnost in javne UManove stremljenja Foto-kluba podpirala. Po živahni debati o načrtu organizacije, so bila sprejeta pravila, kakor jih je predložil g. Mušič, ki vodi do nadaljnega vsa pripravljalna dela do ustanovnega občnega zbora. — Visok obisk. Pomočnik ministra notranj h poslov g. Luk č ki se že dalje časa nahaja na zdravljenju v Radencih, je te dni obiskal s svejo g. soprogo, kot gost g. nar. poslanca, Mursko Soboto. Ogledal s' je grad in park, obiskal je sresko načelstvo ter si ogledal vse soboške zanimivosti, predvsem rim. kat. in evang. cerkev. Po zakuski pri g. nar. poslancu se je zopet vrnil v Slatino Radenci. O M. Soboti in o vseh institucijah se je prav laskavo izraz'1. — Ustanovitev »Kreditne zadruge" javnih nameščencev v Murski Soboti V četrtek, dne 31. avg. t 1 se je osnovala v Murski Soboti kreditna zadruga javnih nameščencev za srez Murska Sobota in Dolnja Lendava. Ustanovnega občnega zbora se je udeležil osebno predsednik saveza na-bavljalnih zadrug v Beogradu, gosp. Štibler Miloš, ki je jasno in obširno podal zgodovino nabavljalnih zadrug in nato pomen in korist kreditnih zadrug javnih nameščencev. V Sokolskem Domu v mali dvorani je 27 javnih nameščencev, ki so vsi razen enega, podali svojo pristopno izjavo. Namen kreditnih zadrug je: 1. da nu dijo javnim nameščencem majhna posojila, da ob potrebi niso primorani zadolževati se pri raznih privatnikih in drugih denarnih zavod h. 2. propagande za varčevanje in sicer a) obligatna štednja za vsakega člana zadruge in to najmanjši mesečni vložek Din 10—, b) navadna štednja. Dolžnost javnih nameščencev je, da pristopijo k svojemu denarnemu zavodu ter svoje prihranke nalagajo v ustanovi, ki je v današnji gospodarski stiski najbolj varno in ima tudi za svoje članstvo vedno na razpolago manjše kredite. Zadnjo vodi upravni in nadzorni odbor. Prvemu načeljuje sodni svetnik g. Dr. Šumenjak, drugemu pa sreski načelnik g. Lipovšek. — Nagradno streljanje. Agilna strelska družina je zadnjo nedeljo priredila nagradno streljanje na svojem strelišču. Udeležba je bila častna in doseženi so bili res lepi rezultati. Streljalo se je dvakrat po pet strelov iz dveh različnih pušk. Od sto do segljivih točk sta dosegla g. Toš in narednik g. Hribar po 74 točk. Prvo mesto je zasedel g. Toš a drugo g. Hribar. Z 71 točkami je g. Koren zavzel tretje mesto, četrto mesto pa g. ing. Lah z 61 točkami. Prav lep rezultat je dosegel tudi g. poručnik Koprivica, ki pa je streljal izven konkurence ter dosegel 68 točk. Tekma naših strelcev je v vsakem oziru uspela. — Iz zadnje občinske seje. Na zadnji občinski seji, ki se je vršila pred krr.tkem se je sklenilo sledeče: Ker se bo v kratkem vršila ponovna javna dražba Szaparijevih nepremič« nin in sicer: parka in grada, majerije in k tej spadajočih objektov ter prostora, ki je bil svoječasno določen za gradnjo nove bolnišnice, ki obsega 9 oralov zemlje, se sklene, da se bo te dražbe tudi udeležila občina. Izvolil se je pet članski odbor, ki ima pooblastilo, da v imenu občine sam določi ponudeni znesek za vse navedene nepremičnine, po lastni uvidevnosti. — Adapcija majerije za vojašnico se odloži, dokler občina ne dobi detaijnega gradbenega načrta in proračuna, ki predvideva vse stroške in zahteve vojaških oblasti. — Na predlog g. Cvetka, je obč, odbor sklenil, da se bo ustanovila občinska godba na pihala. Teoretičen pouk bj vodil g. pref. Ubald Justin in se bo vršil v stari kavarni Faflik ali v osnovni šoli. Oodbo bi oddajala občina ter bi se vsi njeni dohedki sieka li v občinsko blagajno. Sodelujoči godbeniki bodo dobili za vsak plačan nastop dnevnico, ki jo določi občina za vsak slučaj posebej. Vodstvo in upravo godbe bodo vodili sledeči gg: Cvetko Ludvik, Lanščak Franc in pref Justin Ubald. — Športnemu klubu »Panonija" se odobri brezplačno uporabo živinskega sejmišča za pri reditev nogometnih tekem in treningov. — Enkratna podpora se dodeli Meolic Gizeli v svrho kriija pogrebnih stroškov. V seznam občinskih re-vežev se sprejme Šiftar Franca ter se mu podeli redna mesečna podpora v iznosu cd 25 Din. Vse ostale prošnje so se zavrnile. — Prošnja za izplačilo najemnine v naprej, za prostore srezkega načelstva, se odkloni in se soglasno sklene, da najemodajalec prične s popravilom prostorov, kakor je to dolžan, ker bo v nasprotnem slučaju občina sama izvršila popravila, ki j h bo kriia iz mesečne na jemnine. — Prošnja prebivalcev Kri-ževe ulice, glede izhoda ulice, se bo držala v evidenci in ko bodo dopuščale finančne razmere, se bo realiziral načrt. — Sreskemu cestnemu odboru se je zvišala najemnina za pisarniške prostore v obč. hiši. — V bodoče bodo redarji posvetili večjo pozornost ciganski nadlogi in drugim klatežem. Pra80/o f-sforfie Nitrofoskal I.z 80/0 dušika' 60/o-fosforne kisline, 8% kalija in 33% apna 8% dušika, 6% fosforne kisline, 8% kalija in 33% apna NlfPOfOS z 4°/° dušika in 12«/„ fosforne kisline flpneni dilšik z 16°/o dušika in 70<>/0 apna. Naročujte skupno, ker je ceneje radi prevoza! - Naročilo sprejema: Tpppnica za dusiii d. J, Kusb v Rušah pri Mariboru. Iz delovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti. Kontrolna knjiga za izvoznike. Finančno ministrstvo je izdalo po Narodni banki odredbo, da morajo voditi vsi uvozniki iu izvozniki kontrolno knjigo o uvoženih količinah in o izdanih izvoznih dovoljenjih. Nadalje se morajo hraniti vsi dokumenti, ki so nastali iz izvozne in uvozne trgovine, da jih je mogoče na zahtevo predložiti finančnemu ministrstvu ali Narodni banki. Nova odredba nadalje zahteva, da se mora odslej prošnji za nakup deviz ali za izdajo izvoznega dovoljenja priložiti potrdilo o protokolaclji tvrdke. Obrtni list kot dosedaj ne zadostuje več. Takse iz službenih pogodb. Pravica države do takse nastane že onega dne, ko se v mejah naše države napravi službena pogodba oziroma onega dne, ko se napiše službena pogodba. V pogledu službenih pogodb pa, ki pridejo iz tujine, se začne pravica države na to takso z dnem, ko je pogodba, njen prepis ali prevod prine-šen na področje kraljevine. Na taksno dolžnost nima vpliva okolščina, če je službena pogodba sklenjena pod odložljivimi ali odpo-vedljivimi pogoji ali če je vezana na kakšenkoli rok. Kokor pri vseh drugih konsen-zualnih pogodbah (kupoprodajnih, pooblastilih itd.) tako je tudi pri službeni pogodbi bistveno samo to, da obstoji izraženo soglasje strank. Kako se ta izraz izvede, ali izrečno ali molče, ustno ali pismeno, z znaki itd. je popolnoma vseeno. Vendar pa ima država pravico v takso le v onih primerih, ko obstoji listina o službeni pogodbi. Če ni listine tudi ni takse. Učne pogodbe učencev po § 258 in 259 obrtnega zakona so takse proste. Poleg tega predpisuje pravilnik o zaposlitvi tujcev, z dne 24. novembra 1925, da morajo službodajalci skleniti s tujimi nameščenci pismene pogodbe. Predmeti takse so nadalje; Dekret o namestitvi, pismo o imenovanju, zapisnik o izvolitvi, pismena namestitev zdravnika pri bratovskih skladnicah. Tudi sklenitev službene pogodbe v obliki trgovske korespodence podleži taksiranju in čeprav bi bila ta korespodenca podpisano samo od ene osebe. (Takso mora plačati oni, ki sestavi listino — izdajatelj) V slučaju, da se pri takih listinah takoj ne prilepi taksa ali le nepopolna in če se ne prijavi zaradi odmere in plačila takse pri davčni upravi v roku 15 dni po izdaji listine, pa pridejo take listine na katerikoli način v roke oblasti, potem se mora plačati v smislu čl. 51 zakona o taksah poleg redne takse še tudi kazenska taksa v višini trikratne ne- plačane, nezadostne ali nepredpisno plačane takse, ko tudi taksa po tar. post. 229 zakona o taksah. Če se take listine v roku 15 dni prijavijo, ni se pa plačala v tem roku taksa, potem se mora poleg redne takse plačati še kazenska taksa v v višini enkratne takse. Doplačilo redne in kazenske takse plača lastnik sam. Če se ugotovi, da lastnik ne more plačati takse, potem se obsodi na plačilo takse izdajatelj listine. Trgovcem, ki se pečajo s sadno trgovino. V petek, dne 8. septembra ob 14. uri (2. uti popoldan) se vrši sestanek trgovcev, ki se pečajo s sadno trgovino v prostorih gostilne g. Vo-gler Viktorja na Cankovi s sledečim dnevnim redom: 1.) Poročilo predsednika, 2.) Poročilo komisarja za pregled sadja, namenjenega za izvoz. 3 ) Izvoz sadja in sadna trgovina. 4.) Slučajnosti. Ker je ta sestanek velike važnosti, se vabijo vsi gg. trgovci, ki se pečajo s sadno trgovino, da se tega sestanka točno in polncštevilno udeležijo. kmetijstvo KonsepviFBiije zelene krme. (Silo.) vi. Pred odločitvijo za gradnjo si losa se mora vsak dobro premisliti, kakšen silo, kako velikega in kam ga bo postavil. Gradba silosa pride precej draga, radi tega mora ostati dolgo vrsto let vporaben, da se zidava tembolj izplača. Najpoprej se je treba odločiti za sistem silosa. Do danes se je najbolje obnesel okrogli, vitki železobeton-ski silo, ki bi našim razmeram tudi najbolj odgovarjal. Največ preglavic bo delala pri nas od začetka pač velikost. Dokler se ne bodo navadili pravilno vlsgati krmo in dokler se ne bodo naši živinorejci prepričali o hasku, ki ga prinese silo, se bodo težko odločili graditi siio v taki velikost1, Itakoršne-ga bodo pozneje rabili. Za ensilažo v sili bi rabili silo jame, kakoršne so že popisane, za redno ensiiažo pa se mora računati s številom živine, katero se hoče z ensilirano krmo pre-hraniti. Za glavo veiike živine se vpo-rabi dnevno krog 15 kg. ensilirane krme, v 150 zimskih dneh bi se vpo-rabilo krog 22 met. stotov. Kubični meter silaže tehta krog 7 8 met. stotov, torej treba za glavo velike živine 3—4 kubik metrov prostora v silosu. Pri tem pa se mora računati, da se krma vsede za toliko, da ostane blizu 20% prostora v silosu, tudi pri boljšem vkladanju, neizrabljenega. K temu pa še splesni gornja plast, ki je za krmo neporabna. Za glavo živine bi se moralo računati po tem takem krog 4 in l/2 kubik metra v silosu. Z silažo pa je podana tudi možnost zvišati število živine, zato je boljše zidati večji silo, da bi že čez par let ne bil premajhen. S!lo nesme biti v preveliki bližini hleva radi močnega duha, ki ga ima ensilirana krma, nesme pa biti zopet preoddaljen, da ne bo težav pri prenašanju krme. Pod nobenim pogojem pa nesmejo biti odprtine s!losa napeljane direktno v hlev. Ensilirano krmo se sme polagati še le po molži (da ne pride duh na mleko), po krmljenju pa se morajo odstraniti vse ostanke iz hleva. Silo mora stati na takem prostoru, da je mogoč dovoz krme in da ni v napotje drugim gospodarskim poslopjem. Že pri stavbi prvega silosa se mora kalkulirati s prostorom tako, da ostane primerno mesto še za drugi silo, katerega bi mogoče čez par let zgradili. Silo nesme biti blizu stranišča, gnojišča ali gnojne jame, izcedki od teh lahko namreč poškodujejo v zemlji zidani del. Najbolj primeren prostor za kmet-ski silo, ki je tudi proti vetru zavarovan, je v skednju. Pa če je ta nizek, se nesme radi tega zgraditi bolj nizek pa za to široki silo. V takem slučaju je boljše zgraditi dva vitka silosa. Pri izdelavi načrta je najvaž-neje določitev stanja talne vode. Najmanjša pogreška pri tem pokvari vso delo, trud in stroške. Iz cele dosedajne razprave je razvidno, da gradba silosa ni tako enostavna. Silo- jame bi se že še zgrad'lo brez strokovnjakov, za pravi silo pa je že treba več izkušenj in strokovnega znanja, da ne pride do razočaranja in razmetavanja denarja. V Savski banovini propagirajo strokovnjaki za kmetije železobeton-ske okrogle silose, ki imajo v primeru samo 160 cm, visoki so pa 3—4 m. Silo se naj zida zgodaj v pomladi. Preko zime imajo kmetje čas vse prekalkulirati in pripraviti za gradnjo. Stavba se mora sušiti najmanj štiri tedne, preden se jo sme rabiti za kvašenje. Pretnovanje rodovniške živine to jesen bo dne 26. septembra prt Selekc. društvu v Markovcih, 27. septembra v Puconcih, 13 oktobra v Nedelici in 14. oktobra v Lakoš-Kapca Na veterinarski razstavi na velesejmu v Ljubljani, ki je sedaj odprta, je precej močno zastopano tudi Prekmurje. Ta razstava je organizirana v tako velikem obsegu, da jo ob. čudujejo tudi inozemci. Kaj tacega še v drugih državah dosedaj niso mogli organizirati. Oglejte si! Listnica upravništva Ali sle že plačali naročnino! Spominske knjige sja Dospeli so najnovejši modni časopisi.