t m Urt»tl delavskega
.iudit»« Uelavci m «prt-viCeni do «!•!•, kar pro-ducirajo.
Tki« paper U devoted to |K« iaUrttli ol tka work-Log diM. VVorkers ar« entitiad to oll wkat tkay
V^ff4 M Mf*ad-olaM metter, Dk «, HtT. «t t h. post »fric« •t ISteaoa, m.. uaSer th. Act of Ceaarees of M.rct. Ud. U7IL
Office: 400l'i. 31. Sf„ ChlCIlO, III. Delavci vaeh dežela, združile se!"
PAZITE
na številko v oklepaju, U •• »obojo poleg viit|a naalova, prilepi j«, nega spodaj ali na ovitku. Ako jo /53«,
itevilka ........ V"»*)
todaj vam • prihodnjo ito-vilko našega liata poteie naročnina. Prosimo, po* novit« jo takoj.
SILV (NO.) 537. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE,
CHICAGO, ILL., DNE 15. DECEMBRA, (DECEMBER 25.) 1917. LETO (VOL.) XII.
o z i č .
^nJi?"1*1** /"«Hi	Ue po.Unn.ter et Chlea«o.
Dee. 17, 1*17. as r*<iu>i«U by th« act of Oel. ». l»ll.
Božič je po krščanskih naukih praznik božjega rojstva. Vera, ki to uči in stoji dandanes s svojimi Številnimi nektami v prvi vrsti transcendentalnih ideologij, je kakor vse, kar eksistira, plod razvoja. Pred njo so bile druge vere, iz katerih se je krščanstvo izluščilo kot popolnejAi, višji, za tedanje čase naprednejši nazor; svojih roditeljev pa ni meglo zatajiti in še danes so v njem živi sledovi elementov, iz katerih se je razvilo.
Vse vere količkaj civiliziranih narodov so imele nekaj krščanskemu božiču podobnega. Ko je minil najkrajši dan v leti» in se je solnce začelo zopet dalje in dalje kazati hrepenečemu človeku, sii se v srcih budili tajni čuti in v dušah, Jci so bile vse tesneje spojene z naturo, kakor mi tovarniiki in pisarniški avtomati, se je naseljevalo novo upanje, frtolnce, vir življenja na na zemlji, svetlobo in toploto podarjajoče solne se je na novo rodilo ali prerodilo. ¡Na nebu je bila obljuba, da inine kruta zima z niorečim mrazom, zatirajoča življenje, in da zmaga sila svetlega boga ua firmanentu.
Tudi stari Slovani so imeli svoj božio in mnogotere šege iz njihovih poganskih časov so se ohrainle da naaih dni, dasi so ljudje pozabili na njih prvotni pomen. Tudi oni, poglavitno poljedelci in lovci, so bili v svojem življenju zvezani z naturo in upanje na pomlad, ki prežene zimsko mrtvilo, jim je ogrevalo srca. Tudi njim se je o božičnem času rodilo nekaj velikega.
Namesto primitivne poezije, ki je prepredala vse verstvo primitivnih ljudi in narodov, stopa boljinbolj proza Znanosti. Astronomija je iz sol učnega boga naredila svetovno telo; premeri-
la in pretehtala ga je, določila je njegovo pot, preračunala njegovo gibanje, koledarji nam povedo ne *ekundo natančno dolžino vsakega dijeva in znanost nam razlaga v*e prirodne razlage. Staro solnce ne umira in novo se ne poraja vsako leto.
Toda eloveški duh se ne zadovoljuje s samo prozo. Saj hi se tudi telo prehranilo s samim kruhom, ali mika ga vendar sočna češnja in dišeča jagoda. Razvil se je tudi duh in ne mara več sprejemati bajk namesto resnice; toda poleg njih si želi tudi pravljic, po resnih, težkih mislih dneva sprejema po noči rad prijetne saige. In kjer je mogoče brez škode, ovije resničnost ali pa jo preplete rad s poezijo.
Ubogi so tisti duhovi, ki sanjarijo o svetu same, absolutne treznosti in gole realnosti. Kratkovidni so, ki obsojajo praznike in fantazijo ikot prazno potrato Časa. V večnem napredku se zeli človeška duša rešiti pustih, opajajočih in difjih zabav preteklosti in se tudi v tem oziru dvigniti; ali z vso silo se upira poizkusom, da bi se iz-premenila v malino, ki se razlikuje od one v tovarni le v tem, da irna v glavi aparat za mišljenje in v prsih instrument za poganjanje krvf po žilah. 8vojo poezije zahteva, boljšo in plemenitejšo, ne za lastno prevaro, ampak za žlahtpej-še življenje.
Za Človeka, ki je pil iz studencev znanja« ne more božič več imeti betUhcinskega pomena; aii svoj božič ima vsaka du*a, ki še ni odrcvenela in okamenela. Božič, praznik upanja, praznik velike obljube.
Toda — kak&ni »o časi, ki smo jih doživeli? Ni li upanje uMto! Ni li obljuba postavljena na laž!
Četrtič se ponavlja božič v krvi in grozi» in f
uplašena misel vprašuje, če ni božič sam mrte\ in lažen. Ne vrača li se svet v kaos. iz katerega je vstal po slepi igri slepih sil! 'Ni li vse življenje človeka in človeštva in ssvetov le brezmiselna kombinacija slučajev, v kateri so si smešne oživljene ignače po krivem in po neumnem domišljale, da nosijo v sebi božansko iskro in sodelujejo pri določanju usade! Ne dokazuje li groza, ki preplavlja ves »vet, puhlost vse človeške domišljije in vseh stremljenj!
V ognju se preizkuša zlato; v svojih katastrofah se preizkuša človeštvo. Božič je praznik rojstva; večna priroda pa je spojila rojstvo z bolečinami. «Staro solnce pje včasi umiralo o božiču in nevo se je'porajalo. In zveličanje človeštva se je porodilo v tesnobnem zimskem času, ko je najtemnejši obup zatiral nade.
Groza šviga od severa proti jugu, od vzhoda proti aapadu. Svet stoji v plamenu. . . To je sta-ri svet, ki je na poti novemu, svet zatiranja, ki se mora umakniti svetu svobode..
Mračna sila tiranstva se je ustrašila znamenj prihajočega «olnoa. V krvi je hotela utopiti porajajočo se prostost. Švignil je meč suženjskega gospodarja in grozeči bliski so zažareli, pa so Vneli svetoven požar.
Novo poglavje se pripravlja v zgodovini človeštva. V vseh tisočletjih, kar se človek trudi, odkar koprni in stremi, »o pisali boji njegove no(ve strani. Nikdar se niso stare, preperele in preživele sile hotele umakniti novi, lepši moči. Z mečem in ognjeni so branile svoje stare privilegije in skušale pokončati novo Življenje. Herod se je zbal izveličarja in je dal poklati vfs otroke, da ne bi ostal živ eden, iz katerega bi do-rastel novi mož. Temne sile našega časa se boje nove moči, novega izveličanja, iu poklale bi ves
mladi svet, da ostane njih stara tiranska sila nedotaknjena v veljavi.
Toda svet »e pomlajuje; Hoče se pomladiti 111 ne mara več tiranstva. ('loveštvo ne čaka na preporod sohica, temveč hc hoče samo preroditi. IN» največjem božiču koprni, kar ga je bilo kdaj v koledarjih njegove zgodovine. Ne za krone bliv', ne za žezla sijaj — zase, za svojo svobodo, za svojo bodočnost se bori.
Strašne so bolečine, v katerih se krči svet. Ali to niso bolečine obupa, niso bolečine pogina; bolečine porajanja so iu veliko bo rojstvo po teh grozovitih krčih.
Še so Herodeži ogrnjeni s škrlatom in njih ponos ne zdi neporažen. Toda pod knperatorssko togo se šibe kolena, pod zlato krono šviga dvom 111 strah skozi možgane. Požara, ki ga je zanetila ee*iarxka desnica, ne more pogasiti cesarska volja; v poplavi krvi, kateri je odprl jezove vojnega lorda lika*, se potaplja sam mogočnj gospodar, morda morda naposled sluteč, da je le smrten človek čigar sila se razbline čim spoznajo narodi njegovo ničnost.
Krvav je božič; obupen ni. Boj je prišel, kakor je moral priti, toda na koncu boja ni pogin; njegov zaključek je zmaga živega, za življenje sposobnega. Trepetali so narodi, zdaj trepeče bogolični gospodar; bledeli so tlačani, že bledi despocija. Kadar napravi solnce najdaljšo noč. se začno daljšati dnevi; po najhujšem zatiranju prihaja svetla svoboda. Iz opustošenja in razvalin vstaja novo življenje, lepše in čistejše v jasnejši luči.
Božič narodov se praznuje. Potresi in viharji ga označujejo. Ali božič je, praznik rojstva, praznik obljube. Neizogibno mu sledi Velika noč — vstajenje narodov, zmaga svobode.
Učinki Kapitalističnega razvoja
Žensko in otroiko delo.
Prva beseda, ki jo je stroj izgovoril, je bila ta, da je vpregel v tvorniško delo žetiske in otroke. S tehničnim napredkom, povzručenbu po no-
voizumljenih strojih, je postal kapitalistu velik odstotek izučenega delavstva nepotreben. To delo jc mehanično začel opravljati stroj, pomožne delavske moči je kapitalizem dobil v ženskih in o-troških delavcih, ki so mu seveda delali veliko ceneje od izvežbanih moških delavcev. Nujna posledica ni izostala: na eni strani brezposelnost in iz nje izvirajoča socialna beda, na drugi st.-ani splošna degeneraeija prebivalstva vsled zlorabljanja ženskih in otroških moči (od 10—18 ur na dan dela). Na Nemškem je n. pr. od 1895 do 1907. poskočilo žensko in otroško delo v tvorni-eah za 50% , medtem ko je moško naraslo le za 20%. Tudi na deželi je seveda kapitalizem povzročil veliko revolucijo. En primer iz Nemčije, ki se je taki* hitro industrializirala: v letih 1882 do 1907. je padlo kmečko prebivalstvo relativno od 42% na 28 in dve tretjini odstotkov in tudi absolutno od 19.2 miljonov na 17.6 miljonov. Ta prikazen ne pomenja nič druzega, nego da se je s kmečkim prebivalstvom pomnožilo število indu-strijalnih delavcev.
8rednji stanovi.
Sedanje kapitalistično proizvajanje je uničilo bivši srednji stan rokodelstva: velika obrt je malo požrla. Poskusi za rešitev tega srednjega stanu se niso obnesli nikjer. Rokodelce izginja ali postaja odvisen od kapitala. Rokodelec ne dela danes več zase, marveč za podjetnika. Kjer še dela samostojno, ne proizvaja več novih izdelkov, ampak jih le popravlja, ali pa dela samo posamezne kose. Iz bivšega samostojnega rokodelca je postal torej delavec, in sicer dela on doma, na. račun ali pa vsaj v gospodarski odvisnosti od ka pitalista, oziroma naravnost v podjetnikovem obrtovališču v direktni njegovi službi.
Namesto starega srednjega stanu rokodelcev je ustvaril kapitalizem nov srednji stan. Kapitalistični podjetnik potrebuje namreč pri tehničnem ali administrativnem vodstvu svojega podjetja in pri dovajanju svojih izdelkov k odjemalcem oz. konsumentom vse polno izvežbanih in inteligentnih pomagačev. Kakor je od priprostejšega delavca kupil njegovo roko ali fizično moč, tako -kupuje od inteligentnega delavca njegovo glavo, duševno moč in ga za razliko od ročnega delavca imenuje uradnika: V bistvu pa ni nobene razlike med tema dvema, oba sta enako podložna kapitalizmu, oba sta delavca.
Tudi kmečkemu ljudstvu se ne godi mnogo bolje kot rokodelcu. Splošne posledice kapitalizma je čutiti tudi fVri kmečkem stanu. Tudi kmet že hlapčuje kapitalu, ker ne more izhajati pod bremeni, ki ga teže. Dolgovi, davščine in draginja povzročujejo izseljevanje in proletarizacijo kmeta.
Naraščanje prometa.
Razvoj modernega kapitalizma jc sploh preobrazil ves svet. Ljudje «o si postali mnogo bližji, nego so bili nekdaj. Sedaj je že ves svet pre-prežen z najrazličnejšimi komunikaeijskimi sredstvi — železnica, telefon, telegraf in brzopamik krajšajo razdalje med ljudmi. Smeli človeški duh ne miruje nikdar in že danes pomišfja na ko-
munikacijo po traku. Pred 30 leti je francoski pisatelj Jules Verne (izg. Žil Vern) napami fan-* tastičen potopis, kjer je njegov junak prišel v, 80 dneh okoli seoslje. Ljudje so so pisatelju smejali,
danes je oni smelt sen pisateljev" r^šntca zepreKol sila, kajti mi rabimo danes za pot okoli zemlje le 62 dni, ki se pa v normalnih časih in ob ugodnih prilikah lahko že skrajšajo.Svetovui trgovski promet znaša sedaj na leto približno 100.000 miljonov kron, cd tega odpade na prekomorsko trgovino 4/5 in le na angleško 4K%. L. 1804. se je ustanovila svetovna poštna zveza in je eno leto potem razposlala 99 Vo miljonov pisem, 1. 1907 jih je odposlala že 970 miljonov.
Ta velikanski razmah kapitalizma je delavstvu prinesel dvoje: pomnožil je njegovo število in poslabšal njegov gospodarski položaj.
Učinki na kapitaliste.
Učinki kapitalizma so se nujno pojavili tudi pri kapitalistih samih. Kakor je kapitalLst-tovar-nar uničil malega obrtnika-rokodelca, tako uničuje veliki kapitalist malega, veliki podjetnik malega podjetnika; obrtna svoboda mu pač dovoljuje popolnoma svobodno konkurenco.
Namen kapitalističnega podjetnika ni ta, da bi proizvajal toliko, kolikor je v danem trenotku potrebno, marveč njega vodi edini namen: da doseže iz podjetja kolikor mogoče največ dobička. Pri današnjem kapitalističnem proizvajalnem redu namreč ni nobene moči, nobene inštance, ki bi urejevala oz. določala mejo proizvajanja. Vsakdo lahko proizvaja kakršenkoli izdelek in kolikor mu je drago, in tako se ta struna napenja, dokler ne poči, t. j. dokler ni več mogoče dobiti kupca Za nagrmadeno blago. Ta nadprochikcija povzroči fselej gospodarsko krizo. f>d 1. 1826. se te krize v Evropi vedno ponavljajo. Ta kriza pomenja brezposelnetit in socialno bedo delavstva in večkrat gospodarski polom podjetnikov .samih.
Da se izognejo tistim krizam, skušajo podjetniki oddati svoje blago tujim, nekulturnim deželam, kolonijam. Toda kolonije ne dobe od na«? le blaga za porabo, ampak tudi kapital za lastno produkcijo. Na ta način postanejo kolonije našemu kapitalizmu konkurentinje, in on si mora iskati zopet novih torišč. Ali do neskončnosti se kapitalizem ne more raztegnitipride čas, ko se svetovni trg ne bo mogel več razširiti, in tedaj je bankrot kapitalističnega gospodarskega reda neizogiben, ako ne bo poginil žc prej, nego doseže zadnjo postajo.
Koncentracija.
Kapitalizem skuša na vse mogoče načine uiti nevarnim posledicam nadprodukcije in svobodne konkurence. Predvsem skuša kapital in podjetja združiti na eno točko, jih koncentrirati; za to ustvarja velepodjetja v obliki akcijskih družb. Še drugi činitelj, ki pride kapitalizmu na pomoč, so posojilnice in banke. Te so pravzaprav posredovalnice za delovanje kapitala.
Koncentracija kapitala pa še ni dovolj za preprečen je konkurence. Kajti še vedno si stoje podjetniki vsak s svojim pesebnim profitom sovražno nasproti. Ali kmalu spoznajo trdi podjetniki svoje skupne koristi. Za to se ludi oni organizirajo. Prva stopnja te organizacije so dogovori ali spo-razumljcnja za ceno izdelkov, druga karteli, tretja trusti.
Pri navadnih dogovorih za enotno ceno izdelkov se podjetniki včasih eden drugega opeharijo. Ako se kateremu zazdi, da doseže zase v danem k&jMP dobiček, če prekrši dogovor in zni Ta ^enoizftelku, Tefta j se dot ¡eni p< d jetnik he briga za dogovor (ker tudi ni nobene oblaRti, da bi ga v to prisilila) in stori, kar se zdi njemu prav. Da se tako 44kapitalistično krumirstvo" prepreči, se kapitalisti še tesneje združijo med seboj. Te združitve se karteli.
Pri kartelih žc ne razpolaga posamezni podjetnik prosto niti s prodajo niti s proizvajanjem izdelkov. To delo opravlja skupna podjetniška pisarna, v kateri sedi izvoljeni podjetniški odbor. Ta pisarna sama prodaja za vse združene podjetnike, sama določa cene izdelkom, njej in ne več posameznim podjetnikom morajo odjemalci naslavljali svoja naročila. Ta podjetniška pisarna tudi določa, koliko in katere izdelke mora in sme vsak podjetnik proizvajati. Ako se pokaže "potreba" zvišanja cen ali n. pr. za preprečen je nadprodukcije, tedaj se zniža tudi produkcija raznier-no pri vsakem podjetniku. Tako sta n. pr. v le .a 1908 in 1090. kartela za bombaž in juto z ližala pri svojih podjetjih produkcijo za 16% na ta način, da so ta podjetja po en dan vsakega tedna z delom mirovala. Steklarski kartel je že večkrat svoje tovarne za cel mesec zaprl.
Politična pomoč.
Kjer zasebni podjetniki ne morejo sami preprečiti nadpriodukcije in znižanja cen, tu jim priskoči kapitalistična država v pomoč. Do kakšnih absurdnosti se tu pride, nam kaže slučaj, ki se je pripetil pred par leti v brazilijanski državi Sao Paolo. Ta država oskrbuje sploh 50 do 60% vse kavine produkcije na svetu. Ker so bile zadnji čas ugcdne letine za kavo in se je je več pridelalo, kot je je bilo mogoče prodati, je cena kave močno padla. S tem so prišli v škodo posestniki ka-vinih plantaž, kjer se, kakor je splošno znano, ravna z delavci kakor s sužnji. In tem krvnikom je priskočila država na pomoč, izposodila si je pri amerikanskih, angleških, francoskih in nemških ba ukah denarja, in je pokupila od posestnikov 8 milijonov vreč kave za 400 miljonov kron. To ka- " co je držala tedaj vlada v skladiščih toliko časa, dokler se cena kave zopet ni povišala. Če bi se pa to ne zgodilo v kratkem času, tedaj bi bila država prisiljena to kavo sežgati, ako bi hotela imeti s svojo operacijo uspeha. Tej lumpariji se pravi v učenem kapitalističnem svetu valorizacija kave.
Kartelirana podjetja se ne obotavljajo tudi zadržati tehnični napredek, ako je to njim v korist. Tako jc n. pr. pred nekaj leti mednarodni kar tel za izdelovanje steklenic preprečil tehnični preobrat te obrti. Z iznajdbo fhvenovega stroja bi se steklenice lahko izdelovale veliko lažje in hitreje, t. j. čkto mehaničnim potom. R tem bi pa dosedanja podjetja trpela velikansko Škodo. Da se to prepreči, je kartel rajši satn kupil patent na tisti stroj za 12 miljonov mark in zadržal izkoriščanj .nove iznajdbe.
Trusti.
Vrhunec kapitalistične organizacije pa so trusti. Pri trustih že nimamo več niti posameznih poti-
jetij, ta so že skupna lastnina kapitalistov, akci.
i
onisti enega podjetja so ob enem akcionisti drugega ; ekzistira pravzaprav le eno samo velikansko velepodjetje. -
rim l>olj je kakšna država industrijalna, tem laže se razvija opisana kapitalistična organizacija. Kapitalisti se pa ne zadovoljujejo samo s svojo organizacijo; to bi jim bilo premalo. Njih vpliv na zakoni dajo je tako močan, da se potom visoke carine prepreči uvoz tujih izdelkov v državo. In sedaj so kapitalisti gospodarji situacije. Oni ao proizvajatelji (monopolisti) izdelka in diktirajo odjemalcem lahko poljubne cene. Le en prime r *aj služi v pojasnilo:
Preti par leti (1908) je dunajska občina rabila železne cevi za napravo novega vodovoda. Dobila je dve ponudbi, eno od avstrijskega, drugo od francoskega železarskega kartela. Za francosko blago bi se moralo plačati na državni meji carine .1,950,000 kron, voznina bi pa bila stala 20.000 kron.Vkljub temu je bila francoska ponudba le za 700.000 K višja od avstrijske. Ako bi torej ne bilo carine, bi dunajska občina prihranila 1,230.000 kron. Tako pa je šla ta svota v blagajno avstrijskega železarskega kartela kot čisti ekstra-profit njegove podjetniške organizacije in kapitalistične carinske politike.
Podobno vlogo kakor v industriji kapitalisti, igrajo h poljedelstvu veleposestniki ali veleagrar-ci. Sjiomočjo svojih organizacij in carinske politike, ki brani prihod cenenih živil iz tujih držav, le še poostrujejo internacionalne vzroke obstoječe draginje. Beda in pomanjkanje delavnega ljudstva jc njihov dobiček. Za to so ljudstvu ravno taki sovražniki kot kapitalistični tovarnarji.
Banke.
Rekli smo, da so banke nekakšne posredovalnice za delo kapitalizma. In res, banke so tiste zakladnice, iz katerih črpa kapitalistično podjetništvo svoje moči. Za to pa dobe banke odločilni vpliv na kapitalistično gospodarsko gibanje.
Kako se kapital koncentrira, vidimo dalje pri naslednjih zgledih:
Po statističnih podatkih iz 1. 1902. je le 451 podjetnikov v Avstriji imelo vposlenih 889.000 industrijskih delavcev t. j. en četrt vseh avstrijskih. Od teh 451 podjetnikov je 113 obenem posedovalo 2ty miljona ha. zemlje t. j. 1/12 del vsega av-st rijskega ozem 1 ja.
Na Nemškem je imelo pred kratkim le 214 bank 611 miljonov mark čistega dobička. 9 berlinskih bank razpolaga s premoženjem 10.605 miljonov mark.
V Ameriki, v tej kapitalistični državi prve vrste. je koncentracija kapitala najbolj razvidna. V Združenih državah znaša vrednost vseh železnic 18 miljard dolarjev. 82% teh železnic je lastnina 93 kapitalistov. Amerikanski kapitalisti, ki tvorijo po številu le 1% vsega prebivalstva, so posedovali l. 1854. tudi 1% narodnega premoženja, 1. 1890. pa že 56% in 1. 1900. pa že 90 odstotkov vsega narodnega imetja. Samo Rockefcller razpolaga z 1/40 vsega amerikanskega premoženja.
Na teh zgledih vidimo jasno, kako se v rokah čimdalje manjšega števila ljudi koncentrira ka-pital, kako ovladnje nekaj bančnih kapitalistov in bančnih ravnateljev gospodarsko življenje celih narodov.
% JBÊ
Slovensko republičansko združenj
SEDEŽ V CHIOAOI, ILL.. IZVRAEVALNI ODBOR:
Frank Bostiš, Filip Oodina, Martin V. Konda, Etbin Kristan, Frank Keržc, Anton J. Terbovec, Jože Zavertnik. '
NADZORNI ODBOR.
Matt. Petrovich, Ludvik Benedik, Frank Veranič. CENTRALNI ODBOR.
John Enmenc, Ivan A. Kaker, Ivan Kušar, Anton Mota, Frank Mravlja, Jacob Muha, Matt Pogo-rele, John Itezel, Joaeph Steblaj, Frank Sava, Fr. Udovieh, Andrew Vidrich, Stefan Zabric, Leo Za-krajšek, Anton Zlogar. (Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki ae doslej še niso priglasili, poatanejo člani oan-tralnoga odbora, Čim ae pravilno prijavijo in izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R Z — Naslov za pisma in denarne pošiljatve je alede-či: Anton J. Terbovec, P. O. B. No. I »Cicero, 111.)
SLOVENCI V LAWRENCE, PA IN OKOUCI!
Otbanje za Slovensko Republičansko Združenje se širi med Slovenci po vsej Ameriki, ker so svetovne razmere postavile naš problem na dnevni red in je vslcd tega naloga naroda samega, do označi svoje stališče in pokaže svojo barvo. Klic uvobode gre po vsem svetu in le, kdor ni sposoben za življenje, more ostati gluh.
Socialistični klub št. 184 in društvo "Prosve-taM 245 S. N. P. d. sta zaradi tega sklenila sklicati
javen shod
* na novega leta 1918. dan ob 3 popoldne v dvorano "Prosvete".
Na shodu poroča član . eksekutive 8. R. Z. Etbin Kristan is Chioaga.
Rojaki! Časi so resni. Usoda narodov se odločuje. Kdor prespi čas, je kriv, da gre razvoj preko njegove glave in se ne ozira nanj. Pokažimo da ne maramo biti kakor nema živina, ampak da se zavedamo svojega dostojanstva kot živi in zreli ljudje.
Slovenci! Udeležite se v čim "večjem številu tega shoda, ne le da se sami pomenimo o svojem položaju, ampak da seznanimo s svojimi cilji tudi javnost, ki jih še ne pozna. Pridite vsi, da bo shod impozanten in uspešen.
Na svidenje na novo leto! *Soe. klub štev. 184	Dr. Prosveta" št. 245.
Gibanje za S. R. Zi v Pennsylvania
•M'üfy	■	r * v . * t. inÊHÊr^ï %.HEU Ma .
Tr« traoaUktioit fU* with ik,	jI Chiw.
Dm. IT. lilt, M r«quir«d bjr U« moi U 0«t. I. HIT.
Oonomaufh, Pa.
V srfSoto, 22. decembra, je tukajšnji lojialni odbor Slovenskega republičanakega Združenja priredil shod, da se na njem pojaani pomen in namen te organizacije. Udeležim na ehodu je bila jako dobra, kajti dvorana društva sv. Alojzija, ki je za tukajšnje razmere velika, je bila vsa polna ob-, činatva. Zborovanje je otvoril brat Vidrich, ki je z jedrnatimi besedami pojasnil važnost shoda in potrebo, da se javnost natančneje pouči o našem položaju in stremljenja.
. Potem je dobil besedo poročevalec, član izvr-ševalnega odbora S. It. Z. Etbin Kristan, ki je v obširnem govoru razložil vire, iz katerih se je iz-cimila sedanja svetovna vojna, analiziral položaj slovenskega naroda v Avstriji, prcmotrival balkansko vprašanje in njega pomen za svetovne razmere in prišel do zaključka, da je jugoslovanski problem internacionalno vprašan jo in da ui od njega rešitve odvisna le bodočnost jugoslovanskih plemen, ampak tudi trajnost bodočega miru. Nadalje je govornik pojasnil, kako se je Slovensko Republičansko Združenje porodilo iz potreb in kakšne ao njegove ualoge. Če se hoče kaj doseči za narod, ne zadostuje diktatorično delo posameznih oseb, ampak treba je sodelovanja vsega naroda. Združiti narod za to delo je torej glavna naloga Slovenskega Republičanskega Združenja, katerega opravičenost je najbolj dokazana s tem, da so mu pristopile do malega vse slovenske-organizacije v AmeViki.
Brat Zabric je predložil sledečo RESOLUCIJO:
"Slovenski narod ni hotel sedanje svetovne vojne, temveč je bil vanjo pognan od brezobzirne despocije, napram kateri je bil brez moči. Nič vredni avstrijski sistem, ki je Vedno izigraval narod proti narodu in namenoma ustvarjal, kaos in podžigal nacionalno sovraštvo, onemogoča vsemu ljudstvu svoboden izraz, da more z njim ravnati kakor z maso sužnjev. Slovenci niso Imeli nobenega razloga, da bi podarili svoje simpatije A v -striji, ki ni domovina, temveč brutalna zatiralka narodov. Sedaj, ko je od neodgovorne avtokra-cije zaneteni požar švignil preko vsega sveta, se ne more krvava igra zaključiti a tem, da se vrne vse v prejšnji stadij, ki bi ugrožal mir tako, kakor ga je pred sedanjo vojno. Za trajnost mini
je konec perfidnega avatrijakega^ktema neizogiben in le oavoboditev zatiranih narodov mort postaviti bodočnost na varnejše temelje.
Slovenski narod je v neštetjh slučajih pokazal, da koprni po svobodi, kakor jo privošči drugim narodom in upa, da prinese mir tudi njemu pravico samostojnega življenja, kakor je bik) izraženo med drugim v besedah predsednika Wil-sona, da ne sme biti noben narod prisiljen pod vlado, katere ne mara. Slovenci Žele svobodno življenje v republiki in so pripravljeni združiti se po prostem sklepu in dogovoru z ostalimi Jugoslovani v Jugoslovanski federativni republiki in potom nje vstopiti v svetovno zvezo avtonomnih narodov.	......
Ker je Slovencem pod habsburško avtokraci-jo nemogoče svobodno izražati svoje mišljenje, smatramo za dolžnost jr Ameriki živečih, da ideale svobode in pruvičuosti vnetih Slovencev, da store za omenjen cilj vse, kar je z legalnimi sredstvi mogoče, zlasti da poučf ameriško javnost in one faktorje, ki imajo v sedanjem svetovnem konfliktu in bodo imeli pri sklepanju bodočega miru besedo, o resničnem položaju in o pravičnih ciljih slovenskega naroda.
Temu namenu služi Slovensko Republičansko Združenje in zato poziva današnji shod vse rojake, da se združijo in podpro njegovo delo, ki gre za tem, da se slovenski narod reši avtokratiČnega habsburškega jarma in da ne bo nevprašan in nezaslišan eventuelno pahnjen pod kakšno drugo despocijo. Obenem naglasa »hod, da bodo Slovenci v Zedinjenih državah najbolje poslužili temu cilju, ako vestno vpoštevajo zakone dežele, v kateri žive m tako dokažejo, da po pravici niso všteti med sovražnike Zedinjenih držav, kjer so tudi doslej postavljali delo svojih rok in glav v službo najčistsejših idealov."
Resolucija je bila soglasno sprejeta.
Na predsednikov poziv, da se oglasijo za besedo eventualni nasprotniki, katerim je zagotovil svobodo govora, se ni oglasil nihče. Tedaj je pred-sednik Vidrich s pozivom za vztrajno delo zaključil pomembni shod.
•Prihodnji mesec namerava lokalni odbor prirediti veliko veselico združenih društev.
J Kako ogromne množine rib Žive Še dandanes f ruskih vodah, se spozna po rezultatih, ki jih je leta 1915. doseglo ribištvo v spodnji Volgi in v Kaspiškem morju. Po poročilih v astrahanskih listih so vjeli omenjenega leta 30.000 viz, 70.000 atrolcev, 162.000 kečig, 237.000 jeaetrov, 2400 loso nov, 58.500 belih lososov, 600 miljonov slanikov 34 miljonov krapov pol miljona karaaov, 300.000 sluznic, 825 miljonov plocov, 19 miljonov brašev, 65 miljonov cart, poldrug miljon morskih konjičkov, 14 miljonov nožnic, 4 miljone somov, 3 in pol uii-Ijona ščuk, 7 miljonov ost rižev, 22 miljonov belic., 3 miljone piškurjev 10.000 menkov. Vsega skupaj so toj-ej vjeli okrog 1 miljardo 630 miljonov rib, ki bi skupuj tehtale približno 7 miljonov centov.
I^až ima kratke- noge — ta pregovor poznajo tudi Jugoslovani.
Kdor sili ped peto, ne sme pričakovati spoštovanja.
Mala loterija je bila dolgo časa po vseh evropskih deželah zelo priljubljena igra, čeprav je šlo baš na njen račun neizmerno mnogo nesreče. Iz-' našel jo je italijanski profesor matematike Loren* zo Tomi. Leta 1618. ga je njegov prijatelj mestni svetnik Benedetio (lentili v (I eno vi vprašal, če po zna kakšno sunistvo, s katerim bi ue volitev mestnih svetnikov olajšala. Tonti je priporočal, naj se polože v žaro imena vseh 90 kandidatov, potem naj se pa pet njih potegne iz posode. Ta način * "volitve" je bil sprejet, dal je pa povod za stave, ki so se kmalu zelo razširile. Na vsako ime se je lahko stuvilo, kolikor se je hotelo; moglo se je torej dobiti več ali manj. Toda podjetniki teh stav so vedno imeli svoj dobiček. Izplačali ¿o le petim osebam njih trojne vloge, ker je moglo biti le pet kandidatov "izvoljenih", drugih 85 vlog jim je ostalo. Država je kmalu spoznala pomen te nove igre in jo je že leta 1820 prevzela v svojo lastno režijo. Pozneje so jo vpeljali tudi v drugih deže-luh in napravili iz nje igro na široki podlagi. V Rimu jo je vpeljul papež Kleinent XII. in je za to dobil naslov "ljudskega dobrotnika". V Avstriji so jo vpeljali leta 1720. Država je vlekla miljone vsako leto iz nje. Zadnje čase je malo loterijo večinoma izpodrinila takozvana razredna loterija. V Zedinjenih državah je vsako vrste loterija prepovedana.
Nekateri ljudje znajo veliko deklnmirati o narodu, pri tem pa mislijo le na to, da kako bi molzli narod, če bi dobili priliko za to. ~
Afrički zamorci so se dali goljufati s steklenimi kroglicami, ker so se bleščale, Atreberski furtinaši inLtlijo, da se bodo dali beli ljudje na ta način goljufati s kronami.
Ošabnost ni noben dokaz učenost*.
Najsevernejši nacionalni park.
Skoro vsakdo ve, da imajo Zedinjene države v takozvanem Yellowstone Parku ogromno ozemlje, polno naravnih krasot in posebnosti, za katero je označba "nacionalen park" popolnoma umestna. Seveda si pri tem ni moči predstavljati nič takega, na kar se navadno miali, če se sliši beseda "park". Amerika hoče, da ostane ta kos sveta tak, kakor ga je priroda ustvarila in zlasti, da se tudi ohrani ondotuo živalstvo.
Manje znano je, da je kongres začetkom le tošnjega leta določil nov nacionalen park, ki je prav posebna znamenitost. Ta kos zemlj» leži v Alaski in se razteza okrog gorskega velikana Mount McKinley. V marsikaterem oziru je to najznamenitejša izmed vseh podobnih rezervacij in ima veliko važnost v prvi vrsti za Alasko, posredno pa tu»di za ves svet.
Predvsem je Mount McKinley najvišji vrh vsega ameriškega kontinenta, severnega in južnega. Dviga se 29,300 čevljev nad morsko površino in se po pravici imenuje gorski velikan. Toda višina sama še ne označuje zadostno njegovega in njegove okolice veličanstva.
Mount McKinley ni najvišji na zemlji. V tem oziru ima Azija prednost. V himalajskem gorovju so vrhovi, ki presegajo 35,000 Čevljev abso -
Intne višine. Toda takega veličastnega vtiska vendar ne napravijo kakor gora v Alaski. Omenjene himalajske vrhove je namreč videti iz do lin, ki leže same sedem do desettisoč čevljev nad morjem, medtem ko se dviga Mount MeKinlev ostro iz dolin, katerih lega je le tritisoč čevljev ali pa še manj. Tuko gleda torej opazovalec na dvojen vrh več kakor 17,000 čevljev visoko; in od.tega je gorenjih 14,000 čevljev pgkritih z večnim snegom.
Ta ogromna gorska masa je vrhunec velikega aloskanskega pogorja, ki se razteza mnogo milj vzporedno z mogočno reko Jukon in loči široko severno ozemlje od bolj obljudenega kraja, ki ima ob alaskanskem zalivu svoje obrežje.
Novi nacionalni park obsega 2200 četvor-nih milj. Od viharne južne strani je hrib popolnoma nedostopen. Nasprotno se pa ravnine severnih dolin lahko dosežejo in od ene do druge se pride do glavnega telesa gorskega orjaka. Severna plat, ki nadvisuje tudi glasovito tnnansko razvodje z njegovo zlatokopno industrijo, obsega široke doline, po katerih žive velike črede jelenov, takozvanih karabu, in kjer so krasni gozdovi in jezera. Južna gorska plat je za pogled Ina-jestetična, toda to je večinoma zimska puščava,
po kateri se pretakajo ledeniki ogromne dolžine in debelosti v južne doline.
Če je pa dosežena piredmontska planjava, ki sledi smeri pogorja so takorekoč vse težave pieinagaue. Na poniju se lahko pojaha do črte, kjer se vzpenja hrib 17,000 čevljev visoko nad popotnikom kakor lesketajoč se brust iz snega in ledu. Ob strani so mu drugi gorski velikani, ki tvorijo čudovit okvir, skoraj nič manj veličasten, kakor Mount M«Kinley sam. Naravni prizori so tako čarobni, da jih ne doseže noben opis, in mnogo potnikov, ki so prepotovali takorekoč vso zemljo, trdi, da ni nikjer drugod kaj enakega, že zaradi ogromnega merila, v kateri se pokazujejo te krasote, pa naj že bodo bolj grozne, ali pa bolj prijazne.
Jelen karibu, ki se pase po omenjenih pogo-zdenih in objezeniih krajih v severnih dolinah, je eden glavnih vzrokov, da je kongres razglasil to ozemlje za nacionalen park. Vteh dolinah se najdejo črede po 200 do 1500 živali, kar je v sedanjih dneh nezaslišano število. Nova vladna železnica se približuje temu prirodnemu čudežu na dvajset milj, kar je za pravega športnika le mačji skok. To bi lahko privedlo cele trume lovcev, ki bi utegnile napasti jelene brez vsakega obzira
in lahko bi se zgodilo, da bi bila ta žival v do-glednem času popolnoma iztrebljena. Prav to pa je hotel preprečiti kongres.
Doslej ni bilo lova na karibuje v teh krajih in zato se žival nič kaj ne plaši človeka. Že te črede so vredne zaščite, ki so jo dobile s kongresnim sklepom. Razun tega gre pa še za drugo divjačino, tako na primer za razne velike alaekan-ske medvede, za krasne gorske ovce, ki so po drugih krajih že vilno redke, medtem ko so jih v okolišu Mount McKinleya v enem dn^vu našteli do petsto. V tem oziru bo novi nacionalni park ustrezal enakim namenom kakor Yellowstone za svoje živalstvo. .
Za enkrat seveda še ni misliti, da bi park v Alaski privlačil velike trume obiskovalcev. Za to je sedaj Alaska sama še preveč od rok. Toda kakor se dežela bolj naseljuje, bodo^tudi z viae postajale ugodnejše in promet se bo množil. ' išel bo pa tudi čas, ko se bodo zholjšale družabne razmere in ne bo potovanje več le privilegij maloštevilnih bogatinov, temveč si bo vsak koristen član Človeške družbe lahko ogledal svet, če ga bo mikal, lil tedaj bo nacionalni park v Alaski tudi praktično vštet med največje, znamenitosti na našem planetu.
O gozdu In nekaterih njegovih ljudeh.
Načrtal dr. H. Dolenc.
Nekega dne v zimskem času je bilo snega 2c obilo in še je medlo. 6el sem za vodo na race. Utrujen in upehan sem dospel do Dan, vasi, pri kateri voda, ki se pretaka po Loški dolini, po-nicuje v zemljo. Prav dobro mi je delo, ko sem pri mlinu stopil zopet na trda tla in šel po dobro utrjeni poti v bližnjo vas in v dobro Kandare-tovo gostilno. Oee Andrej so sedeli v prostorni sobi, ki je imela posebno lep lesen strop, za mizo in so me prijazno pozdravili kot dobrega znanca. Rad sem prisedel. fte dva moža sta bila pri trsti m&zi; Žnidaršiča iz Obk>čie sem poznal. Ne dolgo za mano je prišel pepel ar Kukec, tudi strasten lovec in dostikrat moj spremljevalec. Seveda se je pogovor vrtel okrog zime in debelega snega in Kukec je omenil, da vkljub velikemu snegu in težki hoji so šli (Podcerkovci v gozd za kuno. Tudi oče Kandsre je bil ob svojeiu času hud lovec in midva sva se skupaj po gozdu pre-. hajala. «Naravno je torej, da smo bili takoj v gostem razgovoru o lovskih težavah v debelem snegu^ in Kukee je omenil kunarjev, ki so tisti dan šli v gozd, in pristavil: "Da bi se jim le taka ne prigodila kot Karutu, ki je pred petimi leti tri dni taval po gozdu in ni imel s seboj drugega živeža kot pet jabolk." Kandara je vedel za to in med drugim dostavil, da se je pri njem že marsikdo zopet ohrabril, ko je prišel v snegu in hudem vremenu s Pivke črec gozd ali pa z lova. Jaz sem prosil Kukoa, naj pove, kako se je Karutu godilo in on je pravil:
" Iz naše vasi jrtt je šlo petero za kuno. Ks-ni je bil med njimi. Kasno na večer ata prišla le dva domov in sta povedala, da so se s tovariši v
hudem nietežu in megli razgubili in da je sneg v gozdu že do pasa visok. Ker tudi drugi dan ni bilo nikogar'ostalih treh dopoldne domov, smo se zbrali v vasi, da jim gremo na pomoč. &lo nas je šestero in vedno prenienoma smo rinili visoki sneg proti Velikemu vrhu. Ko grenio navzgor mimo Kozarjevea, zaoujemo glas na poma gaje. Jaz in Lužarček se odcepiva in greva za glasom in našla sva le malo še živega moža, ki je od truda obležal v snegu. Pretresla sva ga in gn nekoliko okrevala, potem pa z velikim trudom spravila sem do Kandaretovih. iNjsva ga izpra sevala, kdo in odkod da je, -hitela sva nazaj za tovariši. Srečala sva jih vračajoče se. Pravili so nama, da niso našli druzega sledu nego gaz človeka, ki je pod Kozarjevcem obležal, in da so se z Velikega vrha docela utrujeni vrnili. Noč je že bila, ko smo prigazili domov. Tretji dan nismo šli nikamor, ker j« bilo obče mnenje, da, če se niso zaostali trije vaščani rešili kam na Pivko, so pa gotovo že poginili, ker smo vedeli, da živeža nimajo s ael>oj. Prehajati po gozdu in iskati jih po tolikem snegu pa ni bilo mogoče. Lahko si mislite, kako tarnanje je bilo po vsej vasi, in vedno smo hodili od hiše do hiše, če se ni še nihče povrnil in ako bi se slišala kaka vest o izgubljenih. Že pozno na večer je počil glas, da se je Karu malo živ povrnil-, outalih dveh pa da ni in da on zanj a ne ve."
Med tem pripovedovanjem se je pridružil tudi Štorov Matevž, črevljar, ki me je videl k svoje vzvišene hišice, da sem lazil za vodo, fn ki ni mogel odnehati, da je v mraku popustil delo in prišel h Kandaretu na en maseljček. Kako
se je Karutu godilo, povem kesneje, kajti večkrat sva se pomenkovala o tem. Vprašali smo pa Kandareta, kdo da*je bil človek, ki sta ga Kukec in Lužarček rešila gotove smrti. Tudi ta ni vedel drugega povedati, kakor da se je človek nekoli ko odpočil in okrepčal, potem pa odšel, da bi njegovi ljudje ne bili v prevelikih skrbeh. Nato pa se oglasi Žnidaršič iji pove, da je tudi on bil jjred nekaj leti po opravku na Pivki in ga je zadelo hudo vreme, da so ga ljudje na Juršiča.h še svarili, naj ne hodi črez goad, on j>a da si je mislil, poskušal bom vendar, in je odšel. "Že sem se mislil vrniti," je pravil nadalje, "kar zagledam gaz, ko pridem v Krišičevec in na gozdno pot. Kj, sem si mislil, poti ne moreni več zgrešiti in po gazu bom že zmagoval. Oaz je bila pa le do Kobiljaka in še ta tako zametena, ker je le vedno snežilo, da sem bil že docela upeluui. Kaj storiti! Vedel sem, da nazaj do JuršiČ več ne zmagam. Da le še pregaziin na Veliki vrh, doli proti Danam morda še zmagam. Z največjim naporom sem si pomagal naprej proti Velikenvu vrhu, večkrat sem obležal in le skrb in misel na ženo in otroke sta me »opet spravila na noge. Ne Ve-•likem vrhu me je zapustila zavest, Ae dandanes ne vem, kako sem si naprej pomagal. lie to pom-nim, da sem se še enkrat obudil in jel klicati na pomaganje, in v resnici so prifUi do mene ljudje ki so me spravili na noge in potem tu sem do •Kandareta."
Pogledovali smo se in enak sum je vsem krožil po glavi. Ku<kee se prvi oglasi in jame Žni-daršiČa izpraševati, koliko let je minilo, odkar se je to godilo, ¡>otem za dan, in vse se je ujema-
lo. Ravno ŽnidaršiČ je bil tisti mož, ki sta ga Kukec in Lužarček pod Kozarjevcem otela smrti in spravila do Kandareta. Oaz, ki jo je ŽnidaršiČ v Kršieeveu zapazil, je bil sled dveh tovarišev Karutovih. ki sta prebila noč v. gozdu in potem, ko sta prišla na pot,, šla le naprej in se rešila na Juršice, od koder sta se vrnila šele črez nekoliko dni. Ko sta stopila z gozdnega pota in iz Kršičevea, sta po kra.sah naprej tavala do JuršiČ in se z Žnidaršičeui nista sešln v tej raztreseni vasi. Rekel bi kdoj "Saj po sledu se vendar pozna, pelje li naprej alj nazaj t" Ne, v prhkem, velikem snegu se le |>o»oa gaz in še ta le na potu, nje smer pa ne, ker »e stopinje ne vidijo. Tudi pri živali se loči smer sledu šele potem, ko stepi pod kako veliko, košato drevo, pod katerim je le malo snega in so torej stopinje vidne.
Vsak bralec si lahko misli, da smo se tudi mi čudili naključbi, ki nas je združila ravno pri Kandaretu in zopet ob hudem vremenu, da smo 'praznovali čudovito Žnidaršičevo rešitev pri dobrem vinu, za katero je dajal Žnidaršič, in se v pozno noč razgovarjaîi o gozdnih dogodkih v debelem snegu, nietcžu in megli. Povem še, da je bil Žnidaršič krepak kmet in najboljših let, a je vendar obnemogel že prvi dan, da si ni Sel tešč iz hiše in od ljudi. Karu je pa v gozdu prenočil prvi dan. Drugi dan je taval od vida do vida po gozdu in zopet tam prenočil in šele tretji dan v iM>či pritaval domov in za ves čas mu je služilo za živeš le petero jabolk. Karu sam mi je prilič-no tako pripovedoval:
(Dalje.)
Marta
Vse, kar »4' kaže na nebu, je Jfc z «lovce zanimivo; med planeti našega osoltni so tako-rekoe bratje naše zemlje, pa obuitovo največ zanimanju Mam, ki je v mnozirih zelo podoben zemlji in je tudi njen sos vetovnem prostoru. Mnenje, da je naša zemljio svetov-no telo, iia katerem je življenje in i e v resnih krogih že davno pokopano. S tem p rečeno, da je na vsari zvezdi enako življenje r pri naa. O lun; na primer vemo, da nima zrn vode, in na podlagi tega se sodi, da morji popolna puščava. Kar ¿¡vi na zemlji, je [hišno od zraku in vode in bi poginilo l>rez fie bi bilo na mesecu vendar kaj takega, da 1 nielo imenovati življenje, mora biti pač tat ai sploh ne moremo napraviti pojma o ten
Vsakdo dela napako, če si pr< lja življenje na drugih svetovnih telesih p<, kar pozna na zemlji. Narava je neskonči novrstna; vse, kar nagaja, je produkt razmer <ačne razmere morajo tudi ustvarjati drugi blike, ka-kor ho naše.
Bas na Marsu so pa, kakor ie omenili, razmere v marsičem podobne zem^i; zato in pa ker ie Barta zaradi njegove hTlože opazovati, kakor oddaljenejše zvezdela že davno paznost astronomov nase. Kaj]|e bil zelo naiven tisti modrijan, ki je v zvii vprašal astronoma, če more nkozi svoj dal>d razloči-
ti moške od ženskih na Martu; kajti 35 miljonov milj, kolikor znaša oddaljenost tega planeta, kadar je zemlji najbližji, še vedno ni mačji skok ; a na svoji poti se oddalji Mars tudi za več kot sedemkrat toliko od nas. Kljub temu .ata Mara in Venera tisti dve zvezdi, ki naui prihajata najbolj , v bližino — seveda odštevši meneč, ki je le naš trabunt.
Kdo naj bi te čudil želji, da bi dobili prebivalci zemlje kakšne stike h prebivalci Marta t Dostikrat »e je že oglašala ta želja, podprla jo je pa ne-kolikokiat trditev, da čakajo Marčani na to, češ da so nam dajali s svoje zvezde že večkrat znamenja in du bi jim morali zeintjani odgovoriti na podoben način.
Spomin na take predloge obuja poročilo, ki ga je švicarski zvezdoznanee Fritjof le Coultre objavil o svojem triletnem opazovanju Marta. V zvezdami y Ženevi ima na razpolago nov daljnogled, katerega leča meri štirideset centimetrov v premeru. Sedemdeset noči je skozi ta teleskop opazoval skrivnostni rdeči planet in med temi jih je bilo dvaintrideKet splonno ugodnih.
Po njegovih vsakdanjih oziroma vsakonočnih beležkah ima Marsova površina jako živahno živ-1 jen je. Po noči 28. septembra je kazal opazovani planet poHebno krasno sliko. I* Coultre pravi: 44 Nisem se upal geniti iz Htrahu, da bi mi mogla
ta Čudovita slika izginiti izpred oči. Videl sem bre. gove rek, ki ho izgledali, kakor da so z ostrim nožem izrezani. Tako fino so se odražali od morja, da je izgledalo skoraj nestvarno." Kanali, ki režejo velike koae zemlje, izgledajo kAkor «ozki, modri trakovi z nepravilnimi bregovi. Videl je tudi rumene ali sive megle, ki so včasi popolnoma zakrivale zvezdo, včasi se pa sesedle na eni točki površine. Na dveh krajih je opazil mogočne bele pege, ki ho izgledale kakor sneg.
Toda najčudovitejši pojav, ki se je v tej dobi opažal na Žeinevski zvezdarui, ho bila nedvomno Žareče prikazni, ki ho he večkrat ponavljale in si-eer tako, da je vnelej nenadoma vzplamtelo v bližini temnih krajev, o katerih misli Coultre, da bo jezera. Dne 18. oktobra ob %11. zvečer sta videla on in njegov aHistent na nevero-zapadnem delu planeta kraj, ki se je nenadoma razsvetil od bele intenzivne luči, kakor od ogromne električne ob-ločnice. Ta svetloba je trajala sekundo ali dve, potem je nenadoma minila in kraj je dobil zopet prrjšnjo barvo. Tekom nekoliko minut se je svetloba ponovila, o polnoči je pa prikazen popolnoma minila.
Zvečer 1. novembra sta dve mogočne luči za-žarcli od 10:40 in ob 11:8; obe sta bili modrobele barve in sta se nenadoma pojavili na dveh krajih, od katerih je bil eden zopet v bližini jezera. To-
pot so luči svetile nekoliko minut, ugasnile, pa se potem zopet vžgale. Ta modra svetloba, ki je p^ dobna zelo svetlim bliskom, je bila videti ,kakor da pripsds dotičnini krajem; gotovo ni bil to nikakršen odsev.
Ni prvič, d« ho ae take lnči opazovale na Mar-tovi površini. Ko »o jih opazili astronomi na zvezdami Flagntaff, ho izreka mnenje, da ao to naj-brže znamenja, ki jih dajejo Martovi prebivalci Zemljanom. Leta 1907. nta dva druga astronoma v Ženevi oprala enake prikazni, in sicer na enakih krajih kakor njih tovariši v Flagstaffu. Tudi ona sta dejala, da je ta pojav nekaj popolnoma izrednega. Vendar pa nista ila tako daleč, da bi ga bila smatrala za aignal, temveč sta ga skuhala razlagati kot meteorološko prikazen,kot odsev solne-nih žarkov na oblakih prahn, ki bi bili nad Marto-vo površino, ali na podoben način. Neki drugi o-pazovalec arta, ki je videl ta znamenja, misli, da gre za vulkanične izbruhe.
I* Coultre pravi, da se ne upa označevati te pojave za znamenja, vendar pa ne odklanja misli, da bi vendar mogli biti kaj takega. Dejstvo je, da se opažajo že šest ali sedem let na Marsu zareče prikazni vselej, kadar pride v bližino zemlje. Če so to res znamenja, ki nam jih Marčani dajejo, morajo imeti o Zemljanih, ki ne dajo nobenega odgovora, pač čudne pojme, kar ne tiče naše inteligence in uljudnosti.
Z evropskega severa.
Mikalo me je, da bi zapustil no zidov-j« ter si ogledal bližnjo okolic* istijanije. Obrnem se proti severni strani, ie vzdigu je zaraščeno gorovje, da obiščen ir kilometrov oddaljeni llolmenkolen. Vsal«, ki ima le količkaj časa, napravi menda t zato ga tudi jaz nisem hotel opustiti. Izve m, ds pelje tja gori električna železnica, ti e bilo samo .poiskati dotično postajo. Išče taje, sem videl tudi nekaj lesenih hiš. Tu u opomniti, da je v Kristijaniji veliko 1« poslopij, ki so po ometana in pobeljena, da e ločiš od zidanih. Še hoteli so nekateri lese vsled tega pledc ognja jako slabo zavarc Da bi se prebivalci rešili v slučaju nevarne o v višjih nadstropjih pri oknih vrvi, po kat n se o požaru lahko splezalo navzdol.
Železnica drži ob vznožju g*'ga mestnega oddelka, da se vidi mnogo i stoje ob vzvišenem robu Kristijanije. Nek časa se peljemo po ravnini mimo dolge e lesenih grad i cev. Pozneje začne stroj hujlovati ter nas tira po ovinkih in nasipih vefiše. Slednjič nas sprejme gozd, obraščen rekami in borovci, deloma gre železnica tucjd izklesanim skalovjem. Kmalu dosežcmounec Hol-menkollen, ležeč. 317 metrov nadaem. Višina ni velika, toda glede izborneggleda nekaj posebnega.	'
Stopimo iz vozov ter korakam široki cesti še nekoliko višje do turistovsiiš, ki vabijo popotnika k počitku. Vse hl> enonad-stropne, lesene in tako lično izree, da sestoje iz samih okraskov. V veranj sedijo izletniki, ki imajo pred seboj vsa|tna krep-čila. A vse to me ni zanimalo. Nejrugega je razveseljevalo oko polnilo du^ogled po fjordu.
Kakor razgrnjen zemljevid, l|e razprostrt pred menoj zaliv, dotikajoč ivojim le-skečim vodovjem obrežja Kristiji V daljni megleni daljavi se siri nepregled vnina veličastnega oceana, a bližje in bi prihajajo njegovi objemi, slieni velikanski pljeni reki, pljuskajoči proti suhi zemlji. S v morje segajo ozki polotoki, podobni jezu aj bi krotil besno valovje. Ob skrajnem za e razpoložena množica poslopij, nad kater e vspenja mnogo stolpov v zračne višave, T Cristijani-ja, norveška metropola. Ob* njen >bu pa je preprosto pristanišče, v kateremajo ladje varno zavetje pred viharjem. Kdo; bi spomnil tukaj pogumnih brodarjev, ki li na Norveškem doma ter odhajali s svajil lašč narejenimi ladjami proti ledenemu t iskat severnega zemskega tečaja.
Pred vsemi stopi pred oči <3 dr. Fridt-jof Nanscn. Ker se je uprav iz Krnije odpeljal r kraljestvo noči, mraza in s ne bo od-
Ivan Cankar
Hlapec Je
v.eč, ako posvetim nekaj vrstic temu pogumnemu možu. -
Namen se je rodil blizu Kristijanije leta 1861. Tudi šolal se je v tem mestu ter obiskoval * na ondotnem vseučilišču predavanja o naravoslovju. Pozneje je opustil omenjeno stroko ter si izbral zemljepisje, ki mu je postalo posebno priljubljena vednostna tvarina. Prav ta je bila povod, da seje začel baviti z neznanimi kraji severnega tečaja. V preiskovanje si je izbrsl največji otok med otoki ledenega morja, Oronland v ali G run lana, ki pomeni "zeleno zemljo". Ne dvomimo, da ne bi bila imenovana dežela sem-tertje zelena, toda zaradi bilk, ki poganjajo / njenem južnem delu, še nikakor ne zasluži take1 ga imena. Rekli so jej zato zelna, da privabijo kaj več naselnikov nanjo. Večina njenega površja je snežena puščava z visokimi gorami. Obljudena je tuintam s prvotnimi prebivalci Bskimo, ki se hrsnijo največ z mesom morskih psov. Na-, ' ravne sile, večna zima in hud mraz so povzročile, da je rod Eskimov zaostal v rasti ter je večina pritlikovcev med njimi. V te divje kraje se je podal Nansen spomladi 1888. v družbi treh Norvežanov in dveh Laponcev je odplul iz Kristijanije na otok Isiand, odkoder je sla vožnja dalje proti Gronlandu. Popotniki so se borili z velikanskimi težavami, predno so prehodili deželo od njene vzhodne do zapadne strani. Po srečno izvršeni ekspediciji so se vrnili v Kristijanijo. Vesel, da se je izšlo vse po sreči, premišljuje Nan sen, na kakšen način bi dosegel vrh zemlje ob severnem tečaju. V ta namen zgradi močno ladjo, o kateri je mislil, da jej ne bodo mogle škodovati, ledene plasti, ki plavajo v polarnem okrožju, imenoval jo je "Franu", kar se pravi v našem jeziku "Naprej". Druga skrb mu je bila, da dobi zanesljivih tovarišev, ki bi upali vstra-jati v težavah takega potovanja. Ponujalo se mu jih js veliko, toda izbral j<e le take, katere je smatral popolno sposobne za izvanredno službo. Dvanajst je bilo teh pogumnih mož, vso Norvežani; iNansen, njihov načelnik, je bil trinajsti. Tudi tretja skrb, s čim naj se ladja oskrbi, se je rešila povoljno. Zoper mraz so se zavarovali s kolikor mogoče gorko obleko ter s tem, da so na ladji imeli dovolj kuriva in sobo, ki ni izpuščala gorkote. Zoper polarno noč, ki traja nepretrgoma od 21. novembra do 20 januarja, so si omislili električno luč Tudi bolezni niso pozabili, ki bi lahko napadla tega ali onega. Ker se na dolgotrajni morski vožnji najraje pojavi skorbut (bolezen na krvi In njena posledica občno oslablje-nje), jc Nansen skrbel za primerno hrano. Zato ni vzel s seboj osoljenega suhega mesa, kajti tako meso jc največkrat povod, da zbole popotniki na morju. 8 premije v al o je drzne brodarje tudi nekaj izurjenih psov, ki so vozili sani po ledu in snegu.
ej in njegova pravica.
"Premisli, Jernej, preudari sef" jo počasi izpregovoril Sala svet naredil, ti sam ne boš prenai sprla z mladim gospodarjem in si e da prositi— morda bi še na&li zate kot>ožni hiši, čeprav nisi iz nase občine. Dolgo l med na mi; ni treba, da bi na cesti pogini
Ves, kakor je bil visok, jo ^>etal Jer ne j od srda.
prenagli "Kar je Če sta se
| "'Na cesto me je pognal, vi sramoto oblili! Pravice sem šel is so se mi smejali! — Negodnike
me Se s odniki pa pajte tja,
v ubožno stajo, pijance, ki so baj pili in ta tove, ki so jim na starost dolgi prlpovedali! In tudi zapirajte vanjo sodnike, I postavo opljuvali in pravico oskrunili! (PaMe nazadnje, ki so se posmehovati starcu, |?sto da bi se mu odkrivali do tali" Tako je rekel Jernej.
' Takrat so se razjezili kmetjejo govorili vsi vprek in so kričali. "Nehaj, hlapec!" "Ne zmerjaj, hlapec! "Znorel si, hlapec!"
"V keho s hlapcem puntarjem, ne v ubožno hišo!"
"Pojdi, hlapec, kamor ti je pot!"
"Odpri mu duri, hlapen, odpri mu, župan!"
"Odpri trni jih na stežaj!"
In župan je stopil k Jerneju.
"Hodi z Bogom, Jernej; zadosti besed!"
Jernej se je ozrl naokoli; samo glas se mu je tresel, pa miren je bil njefcov obraz.
"Odpuščam vam, krivični sodniki, kakor jo Bog odpustil onim, ki so ga preganjali in kleli!"
Povesil je glavo, tiho je od|>rl duri, tiho jih jc zaprl za seboj.
VII.
Ko je stopil Jernej na cesto, je pomislil:
"Tako je rekel župan: Zbcri paglavce na cesti in jim pripoveduj <Vojo pravdo, zato da so ti «bodo smejali in da te bodo vlekli za suknjo! Iz neprijazne besede je govorila bistra pamet. Česar ni spoznalo srce odraslih, oskrunjeno od človeških krivic, to bo spoznalo nedolžno srce, še polno božjega blagoslova!"
In Jernej je šel in jc zbral paglavce na ce-
Prišel je kresni dan leta 1893. Nepregledna množca ljudstva stoji na obrežju v Kristijaniji, da vidi še enkrat Nansena in njegove tovariše. Ladja "Pram" čaka v pristanišču, pripravljena za odhod. Zadnji pozdravi, zadnja voščila za srečno pot. "Fram" se ptamiče od brega, plove proti fjordu in se izgublja v daljavi.
Družba trinajsterih je prodrla do 85. stopinje in 57, minute severne širjave ter se izpreha-jala med »tiri metre debelim ledom v krajih, kjer ni ne jutra ne poldneva, ne večera, v zamrznjenih pustinjah, kjer se morski somi, beli medvedje in polarne lisice ne morejo živeti.
Brez posebne nezgode se je vrnil Nansen s svojimi tovariši na Norveško. Dežela je slovesno sprejela junake, ki so v prospeh vede zastavili svoje življenje. .
Manj srečen je bil švedski nadinženir 'An-dree, kateremu je prišlo na misel, da bi se z zrakoplovom peljal proti severnemu! tečaju. Vzdignil se je leta 1807. na otokih Spitzbergen v višave, pa od te dobe ni o njem ne duha ne sluha.
Daljava od Kristijanije do Stockholma iznaša 576 kilometrov. Brzovlak, s katerim smo se peljali, je prevozil v dobrih trinajstih urah.
Kmalu smo došli do reke Glommen. Velika, počasi tekoča voda s široko strugo. Norvežanom izkazuje nemajhno uslugo s tem, ker jim prenaša v daljnih krajih posekani les notri do morja. Na njenm obrežju je mnogo žag, ki pripravljene hlode režejo v deske. Ob severni sti-ani mesta Kongsvinger, nad katerim se vzdiguje trdnjava enakega imena, se odpre široka dolina. Kakor da leč seže oko, opaziš same gozde, sredi med njimi pa teče Glommen navidezno čisto mirno kakor bi se jej nikamor ne mudilo. Po tej dolini je izpeljana železnica držeča v Trondhjem. Mi se je nismo držali, ampak v jugovzhodni smeri zavili proti Charlottenbergu, kjer so nam zopet pregledovali prtljago. Charlottcnberg je namreč že na švedskem ozemJju.
Okolica postaja vedno bolj zarastla, senter-tja se peljemo med skalnatimi soteskami in m*-mo manjših jezer. Na kolodvorih so nam ponujale stare ženice čečnje, rdeče jagode in borovnice. Delale so dobro kupčijo, ker je bilo zelo vroče, taksno sadje se pa v vročini dobro prilega. Železniška uprava na Švedskem in Norveškem skrbi za popotnike tudi, da ne trpijo žeje. Vs^k voz fmia dolg hodnik, ob čigar koneu je posode z vodo. Natočiš si je toliko, kolikor se ti po'jnbi. Pri nas še ne sega napredek tako daleč.
Dospeli smo v Karlstad, glavno »postojanko pokrajine Wernvland, Mesto je pozidano na severnem obrežju jezera Venern ter ima zaradi zveze, po suhem in po vodi živahen promet. V bližini se izteka v jezero Klar Elf, mogočna reka, ki izvira na Norveškem.
Nadaljna vožnja nas pripelje v Kristine-hamm. Ves okraj ima prikupljivo vnanjost in je dobro oskrbljen z vodo; opaža se tudi cvetoča trgovina. Tod okoli je več rudnikov, v katerih se izkopava železo. Zato vidiš ob desni in levi postranske železniške proge, držeče k jamam.
Švedska je sploh bogata na rudnikih. V tem oziru slovi najbolj staro mesto Falun, ki leži še- ' verovzhodno od Karlstada, kjer ae nahaja nek-črpljiva zaloga bakra. Mesto in okolica sta se sedaj, akoprav se baker ne čisti več v pečeh, ampak v vodi, čezinčez pokrita s strjenimi sajami. Četudi ne dela umazanost prijetnega utiša na tujca, se vendar domačini nc pritožujejo za radi tega. Pravili so mi, da ima bakreni dim t > lastnost, da zabranjuje trohnobo in razširjeva-nje kužnih bolezni. Hiše, večinoma iz lesa, so tako trdne, kakor pred stoletji, ko so bile nove. Drugod je gospodovala kolera ali kaka drugi nalezljiva bolezen, v Falunu pa niso vedeli nič ^ o njej. V rudokopu so nalli truplo mladeniča, ka-^terega je pred mnogimi leti ondi zasulo. Truplo je bilo neizprenuenjeno in stara mamica je spoznala v mladeniču svojega nekdanjega zaročenca.
Žal, da se je začel delati mrak, kateremu je sledila kratka severna noč. Popotniki so se poiz-gubili na posameznih postajah ter naredili prostor v vozovih. Čakal sem že težko, da napoči jutro, ko bo ob znamenju dne mogoče gledati kraje, mimo katerih nas nosi parna sila. Hvala Bogu! V Katrineholmu smo že pozdravljali rožnato zarjo, prikaaujočo se nad prostrano planjavo. Vlak drči dalje in dalje proti vzhodu ter prihi-ti z nami v švedsko provinco Sodermanland. Vožnja gre mimo nekaterih jezer. Tuihtam so razdelili jezove, da se je mogla izpeljati proga čez vodo, ponekod so izklesali granitno skalovje ter napravili globoke preseke, skozi katere se vije železnica. Posebno lepo je jezero Bafven. Razdeljeno je v več ozkih zalivov in obsenčeno s košatimi hrasti. Njegovo okolico prištevamo naj-divnejšim, kar jih je na Švedskem.
Kraji, skozi katere se peljemo, so vedno ob1 ljudni, kar priča, da nismo več daleč od poglavitnega mesta Švedske. Ko pridemo do postaje Saltskog, se lesketa pred nami vodna ožina, po kateri se pretaka jezero Malaren v Vzhodno morje/ Omenjena ožina ni prirodna, ampak u-metno izdelana, vozeča jezero z morjem. Vlak zdrči čez kanal, ubere severovzhodno stran ter nas nese mimo nekaterih tovarn proti Stockhol-mu. Skrijemo se v predor, ki je izkopan pod južnim mestnim oddelkom. Komaj pridemo na svetlo, že hitimo čez dolg železen most, držeč nad jezerom Malaren. Prvemu mostu sledi drugi. Kamor pogledaš, sama voda, ob njej pa palača pri palači. Severne Benetke!
sti, kakor jih je videl in srečal. In ko so prišli, radovedni, prešerni in veseli, jim je razlagal svojo pravdo.
"Intel sem hiio, otroci, tam stoji pod klancem, tista bela z zelenimi okni; pa so mi jo vzeli. Zidal sem dolgo let, glejte otroci, star sem že in nadložen, In ko sem dozidal, so prišli in so rekli« na, Jernej, zdaj pa pojdi! Otroci ljubi, tudi polje som imel: vse tisto jc bilo moje, kar pregledate od hriba doli do otoka; pa so mi vzeli. Od začetka je bilo »nmo tistih par njivic tam za hišo; jaz pa sem širit svet in sem ga množil, a plugom in brano; in ko sem dodelal, so prišli in so rekli: na, Jernej, mejniki so postavljeni, zdaj pa pojdi! — Otroci, mladi moji, nedolžni, povejte mi, če je to postava in pravica!"
Otroci so se čudili, nato so se veselo zasmo
jali.
"Daj mi krajcar, Jernej!" je zaklical boso-nožec.
4<\'a krajcar, nič sc ne boj, nikar se nc skrivaj! Vzemi krajcar, pa odgovori po pravici, kar sem vprašal!"
Bosonožec je plaho iztegnil roko, atisnil je krajcar v pest in je pobegnil.
"Bog s teboj, malič hosopeti, prešerni!" se je nasmehnil Jernej. "Pa mi povej ti, ki stoj» pred menoj, ki si vse slišal in ki modro gledaš: kako je v tej pravdi pravica in postava.. Kako
po tvojih mladih mislih, neoskrunjenih ..."
"Se meni daj krajcar!" je rekel fant & počasnim, čudno globokim glasom.
"Na krajcar še ti, na dva; zakaj bogat jo Jernej, ki je delal štirideset let! Pa povej, kakor sem vprašal!" *
Fant je spravil ofoadva krajcarja, umaknil se je za korak in je zaklical s prav tako počasnim, čudno globokim glasom: "Pijanec!" Nato je šel in se je ozira!, <?e ne stv>pi Jernej za njim.
"Pojdi, mlad si in nespameten, Bog ho. za-tisnil oči!" je rekel Jernej in jo bil žalosten.
Velika je hila gruča okoli njega in kolikor -dalje je šel, toliko večja in veselejša je bila procesija.
"Le hodite, otroci z bogatim siromakom, le verno poslušajte njegovo pravdo! Razorana njiva v va*a srca, naj pade semo vanjo, da ho kli-lo in zorelo nekoč! Nič ne škodi, če ste veseli fn razposajeni; tistega sc bojte, ki mrko gleda in počasi hodi! Tudi jaz sem rogovolil in sem plesal, da je bilo veselje; dekleta bo me gledala in fantje so se me bali. S pestjo bi bil takrat doka. zsl svojo prsvico, kakor jo kratijo b pestjo!"
"Zapleši, Jernej!" so zavpili otroci.
In kakor je Jernej šel v veseli gruči, v po-skočni procesiji, bo bile nenadoma lahke in mlade njegove noge, celo zazibal se je v bokih.
(Dalje prihodnjič.)
PROLETAREC
U»T ZA INTERESE DELAVSKIMA LJUDSTVA.
_IZHAJA VSAKI TOREK. ~
— Lastnik in (»dajatelj: —
Jugoslovanska delavska tiskom dražba v Ikieago, IIIImIs.
Naročnina: Za Ameriko $2.00 za celo leto, $1.00 sa pol leta.- Za Evropo $^60 za celo leto, $1.26 za pol leta. j
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi I MvallMa je poleg aevega nazuanitl
tudi stari naslov.	j
Cla»Uo iliurn.kf 01 (.tnisari)« JufMl.
Osebnost in socializem.
Bog pomagaj, kako so v skrbeli za osebnost I v druiini. /bogom, individualnost! lu če jo spa-
Vse pritožbe glede nerednega pošilja-aja lista in drugih nerodnosti, je pošiljati predsedniku družbe Fr. Udovich, 1044 So. Racine Ave., _Chicago, 111._
PROLETARIAN
Owm< mn4 publUhtd «v»ry Tu«»4ay by
South Slavic Workmen's Pik. Co., Chicafo. Illinois.
Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.50 a year, $1.25 for half year._
Advertising ratea on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
••PROLETAREC**
4QOS W. 31. STREET, CHICAOO, ILLINOIS
ŠPEKULACIJA Z ŽITOM V STAREM VEKU.
dobrijani, ki se boje socializma I Človek bi mislil, da se izpolnujejo v sedanji družbi vse njih želje tako popolnoma, kakor ne bi bilo mogoče v nobeni drugi organizaciji. Individualnost slavi jira-ve o.rgije nevezanosti in samolastnosti. Nam, bolj zakrknjenim skeptikom se seveda zdi, da tudi najbolj entuziastični optimizem ne najde lahko kraljestva osvobojenega individualizma na svetu, ki si ga je kapitalizem prilastil, razdelil, zapisal v zeinljiščne knjige, rubrieiral in numeriral. Prav narobe; zdi ne nam, da ni bila osebnost niti v sta-rokami ic ni dobi tako razveljavljena, kakor je sedaj.
Ta je sploh čudno. Nekoliko miljonov jih je na svetu, teh socialistov, ki napenjajo vse svoje moči, da bi štrli kapitalizem, demolirali njegovo zgrudbo in ki znašajo nočindan matcrijal za stavbo socialistične družbe. Po vsem svetu je razširjena ta armada in čimveč je kje kulture, temveč je socializma. Menda se vendar ne more trditi, da so to iniljoni samih tepcev, ki nimajo v svojih dušah drugega stremljenja, kakor izuebiti se svoje osebnosti in jo razbliniti v neko megleno skupuost brezpomembnih številk.
Le vprašajte jih in povedali Vam bodo, da so danes stroji pri strojih, avtomati za industrijalno delo, avtomati za producirauje aktov, avtomati za tridesetletno enakomerno pometanjo cest, avtomati za izrekanje sodb po neizpretucnljivih paragrafih, avtomati za korakanje na komando "marš eins, zwei," avtomati za vtepanjc latinske slovnice v mlade glave... avtomati za vse življenje, avtomati v službi Njega neosebnega Veličanstva kapitalizma.
< >sebnost!
Otroka vtaknejo v šolo « petdesetimi, itoelde-
v časi h jih je Se več
Preskrbi je vanje s krušnimi pri-1 delki miljonskih držav je dandanes med najvažnejšimi problemi vojne. Zanimivo je tarej, kako so ravnali v tem pogledu v staro- i davnih dobah ob vojni in v mir- i
nem času. Pogled v tiste čase nam j žetimi drugimi paglavci ne nudi razveseljive slike, pač pa- ubogi učitelj naj pa vsakega člana te imenitne ec-nam priča o senčnih straneh trn- ,c individualno izobraža in vzgaja! V dobi, ko ko slavljene tedanje kulture. Pre j J° osebnost še najbolj mehka, ko se še najteže spo-važanje je povzročalo velike stro- j wia in opredeli m bi bilo streha največje pozor* škc in težkoče, zaradi tega se jei nosti aa vsako poscl>ej in največ nege, nima ka-zasebna in mednarodna trgovina pitalistična družba sredstev za to. V ljudski sol: z žitom, enaka naši moderni, na- ** začne uniformiranje in kaserniranje človeških
duš.
Metoda je pa povsem utemeljena v kapitalističnem sistemu, kateremu nima šola vzgajati močnih individualnosti, temveč "dobre državljane" in "porabne delavce." Preparirati jih mora za " ri d kateremu je osebnost sama po sebi nevarna, kajti v individualnosti je vedno nekaj revolucionarnega. Zato dela kapitalizem-gospo-dar instinktivno v šoli koncesije klerikalizmu-služabniktL
Gospodarske razmere odločujejo tudi dalje. < e nI denarja za št udiranje, se pošlje fant k mojstru, da se izuči čevljarstva ali mizarstva, čeprav tiči v njem morda tehničar, kemičar ali slavist.
vadno le slabo obnesla, kadar je nastala lakota.
Trgovina z /itom je bila v sta: rent veku, kakor pravi U. Ferre-ro v ueki svoji kritiški Študiji, "špekulacija na kraje in pokra jine", v katerih je bila lakota; tedaj ni bila trgovina kakor danes, trajni pontoček za preskrbo-vanjc dežel vobče z žitom in kolikor mogoče po enakih cenah. De-mostenes že pripoveduje v nekem svojem govoru o čudnem trustu trgovcem, ki je špekuliral z lakoto
skern morju tako, da je dodajal žito iz onih dežel, v katerih je bilo cenejše, v take kraje, v katerih je bila lakota in je bilo žito drago, ter se okoriščal z velikim dobičkom. Enako pravi tudi Kscnofou izrecno, da žitni trgovci izrabljajo lakoto za svoje dobičke.
(Nekatere države so uvedle za-raditega posebne prisilne nared-be. Tako so morale na primer a tenake ladje ali ladje, ki so bile najete z atenskim denarjem, ki ao izvažale žito iz bogatih dežel ob Črnem morju, plačati ob po-vratku del voanine v žitu, če ne, so bile strogo kaznovane. Iz De-mosteuovega govora proti Formi-ju se razvidi celo, da je smel biti kapitan ladje, ki jc trgovala med Atenami in kriniškiini grškimi naselbinami z žitom, kaznovan s smrtjo, .če jc žito, ki ga je imel na ladji, oddal v drugem pristanišču, ne pa v Atenah.
Pomanjkanje žita jc pa tudi i-meio še drugo znamenito posledico. V starem veku jc bilo težavno preskrbovati mesto s 100.000 prebivalci s krušnimi pridelki. Iz tega vzroka je tudi razumljivo, zakaj so bila mesta v starem veku le majhna; to je tudi vzrok, da ne smemo verjeti vestem, ki pri|K> ved u jejo o velikanskih starodavnih mestih. Iz tega dalje razvidno, da jc v takih kra jih in deželah, ki so obogatele s trgovino in industrijo kakor A-tika, ali Italija, ki je obogatela s skopuštvom in uvozom kapitala, m kjer se jc prebivalstvo Uliko presiljevalo z dežele v glavno mest«), postalo preskrbo vanje z živilom silno težavno ter da jc za-laditcga postalo to važno vpra šanje politiko. Znano jc že vsa stoletja, kako je rimsko ljudstvo kričalo po ulicah "paiiem ot cir-censes", kruha in iger, in aa časa cesarjev je bil cesarski prestol večkrat odvisen od |s»sesti Kgip-ta, ki jc zaklada! rimsko cesarstvo z žitom. Tako jc ta trgovina v starom veku, ko sc jc razvila v žitno špekulacijo, v marsikaterem oairu igrala odločilno politično vlogo.
v posameznih deželah ob Kredosein Morda gre še par let v gimnazijo, ali na univer-
zo iti misliti. Pravijo sicer, da nima fant nič preveč vere, ampak v semenišču je le sc najcenejše, pa gotov je kruh potem in lepo je,Imeti gospoda
la prej, pa se zbudi, ko je že zapet u nova maša, le nikar ji ne cdpirati duri, temveč zveži jo z vsemi vrvmi, poteptaj jo, zadavi jo — čimbolj temeljito jo ugonobiš, tembolj gotovo postaneš kanonik in škof.
Kje naj sc izraža delavčeva - osebnost? . . ; Tam je stroj ; ob sedmih zjutraj čaka lia te. Z desnico pritiskaj, z levico vrti — do dvanajstih. Popoldne zopet, jutri zopet iu poj ti t ranjeni in tako dalje — nehal boš, kadar te bo konec. Zunaj sije BO*r»eef In štnarniee cveto? . . . Kaj ti mar! Žejen si lepote! Le pojdi, napij kc lepote, upijani se! Pa naj ti šmarnicc dajo kruha in denarja za stanovanje, za obleko. Crkni, oaebnoatf
Svobodni poklici? Umetniki?'
Sevtda. I*e koliko jih jc, umetnikov, iznajdi-leljev, talentov, ki prenašajo krožnike po gostilnah, eksercirajo v kasarnah ali pa prepisujejo dolgočasne tožite pri advokatu, ker ni njih osebnost imela uiti najnujnejših sredstev, da bi se bila emancipiralu brezobzirnega gospodarskega imitent t i va!
Koliko, jih jc, priznanih umetnikov, ki dan-nadan terorizirajo .svoje srce iu svoje možgane, pa pišejo, slikajo, zidajo, kakor je všeč bogatemu buržvaju? Kajti kar bi isklesala ali vlila njih osebnost, bi obležalo "na trgu'\ Oui pa, ki so ponosni in nočejo služiti idiotskemu mamón u, se lahko, če niso slučajno podedovali kupčijsko veljavnega bogastva ali pa zadeli velike srečke, zapro s svojo osebnostjo v kamrico, kjer zmrzneta ali pa pogineta lakot p oba — umetnik in osebnost.
Izjeme ne ovrže jo pravila.
Se kapitalist *e ne mow bahati s svojo individualnostjo. Saj se najde te prikazni najmanj tam, kjer je največ bankovcev. Tudi jc videti, da se ta osebnost najlaže asimilira in to ni skoraj nič druzega, kakor da se zataji. Borza, konkurenca, konj tik t ura — to ho v kapitalističnem svetu močnejši faktorji od individualnosti.
Svoboda človeške volje je .stara bajka! Am-puk na našem najboljšem vseh svetov, v dobi vsemogočnega zlatega teleta, jc }a svoboda tako temeljito obrezana, da bi jo Diogcn lahko iskal s svojo svetilko, kakor je nekdaj iskal ljudi. Okruten mehanizem je naša družba, v katerem je eden zohček na kolesu, drugi kljuka, sam svoj pa ni nihče. In kaj producirá ta orjaški avtomat, da bi bilo vsaj kaj tolažbe? Da bi poteptana in žrtvovana osebnost vsaj'vedela, čemu se je kastrirala? Kaj? Denar mere iz žrela, dolgočasen denar, ki ga zopet požir% lié da bi se moglo osebnosti le za trenutek zjasniti Hce zanfditega. Najosebncjše osebnosti še ohola za kavarno ne doln» od tega bobucčega, hropcčega, uničujočega ustvarjanja.
Zaman bi človek iskal estetike v tem procesu, ki jc žopern in oduren. Zaman bi iskal v njem idej. Edina tolažHa, je, da poraja upornike in da obuja gnus. In najoKchticjše in najmočnejše osel>-noKti so tiste, ki se najst rast neje upirajo in ki naj-srčnejc verujejo v pogin tc brezdušne mašinerije.
Davki in politika.
V političnem življenju sedanjega časa stoje po vsem civiliziranem svetu parlamenti v ospredju in igra parlamentarizem najvažnejšo vlogo. Brez natančnega poznavanja parlamentarnih institucij (»stane človek vsled tega pravi tujec v politiki. Tudi o svojem lastnem položaju v družbi ne imirc dobiti jasnega pojma. Najvažnejši dogodki mu stanejo neumtvni Časopisje, ki poroča o parlamentarnem delu in parlamentarnih bojih, mu jc previsoko, pretežko in vsled tega neplodno in nezanimivo. Posledice takega neznanja so pa jako žalostne iu opazujemo jih posebno lahko med Slovenci.
Politika je danes vsakdanji kruh za vsakega človeka; nekdaj je bila le potica za razne veljake in odličnjakc. V**ako, tudi politično znanje sc jc smatralo za privilegij pleruenitašev in bogatinov. Polagoma sc jc pa razširilo spoznanje, da posega politika v življenje vsega ljudstva in da jc navsezadnje tudi odvisna od ljudstva. V svojem jedru ni politika nič drugega kakor gospodar stvo celote in velikih skupin: Države, dežele, občin 1. t. d. Gospodarstvo pa je podlaga vsega družabnega življenja in vseh njegovih pojavov.
fNe brigati sc /.a politiko je torej greh nad samim seboj in nad svojimi. Kdor se ne briga za politiko, tudi ne more vplivati nanjo. Pač pa jo vodijo tisti, ki sc vedoma in namenoma bavijo ž njo, a vodijo jo seveda sami sebi v korist. l'im več pa hočejo koristiti sebi, temveč morajo škodovati drugim, namreč tistim, ki ne morejo odločevati ker sc ne brigajo.
Na žalost jc med našim ljudstvom še velikansko število onih, ki ne poznajo politike.Večinoma.
si mislijo* "(Jospodje, ki so za to, bodo že opravili." Vidi se pa, da "gospodje, ki so za to," ven dar ne opravijo, kakor Iri želelo ljudstvo, oziroma kakor bi koristilo ljudstvu. Vzemimo na primer davke. Sicer jih menda nihče ne plačuje posebno rad. vendar pa ljudje vsaj nekam tenino vedo, da mora vsaka skupnost, tudi država, dežela i. t. d. imeti dohodke in vire zanje. Toda kdo da določa davke, način obdačenja. razvrstitev bremen i. t. (1., to je veliki večini nejasno in človek, ki občuje z ljudstvom, se nn>ra čuditi, če posluša, kako si pogonoma Ijdifje ne le v hribih, ampak celo v mestu razlagajo taka vprašanja. Tisoč in tisoč glav še misli, da predpisuje cesar ali pa predsednik davke, drugi znajo povedati, da jih zahteva davkarija, nekateri govore kar o "gospodih", in ntorda največ je tistih, ki sploh ne razmišljajo o tem.
Vsekakor pritrdijo ljudje, če jim kdo razlaga. da so <l^vki potrebni, in to je naravno v času, ko je vsjako gosp<fria£st vo brez denarja nemogoče. Toda kdo bi se upal trditi, da so bremena in koristi davkov razdeljeni po resničnih ljudskih potrebah* Z nobeno rečjo ni ljudstvo tako nezadovoljno; kakor z davki; a prav malo jc takih, ki vedo, da imajo vpliv na to in da bi sami lahko odločali, kako da se imajo dftv ki plačevati in kako porabiti.
Kakor s tem. je pa tudi z drugimi javnimi vprašanji. Ljudstvo ne pozna politike, se ne zanima zanjo, jo prcpuAča 'tistim, ki so za to poklicani" in posledica je. da se vodi politika proti ljudstvu in proti njega resničnim interesom. Politično neznanje je največji sovražnik ljudstva.
Vera in socializem.
Še vedno jih je cela armada, ki sovražijo socializem v imenu vere, največ v imenu krščanstva. K-ni pravijo, da kristjan ne more biti socialist, drugi trdijo, da socialist ne more biti kristjan.
In vendar stoji v socialističnem programu, da je vera zasebna,zadeva.
Ni 11 to resnično? Je H to morda le kakšna zvijača socialistične stranke? Na svetu je toliko hi-navščine! Kamor stopis, se spotakne» obujo. Torej je nemara tudi pri socialistih taka past?
Ne I Vera je resnično privatna zadeva. Kdor hoče postati član socialistične stranke, ue bo ni. kdar vprašan, ali je katoličan ali pravoslaven, Žid ali iitohanieda-ncc, budist ali ateist. Veruj, kar misliš, da je prav. • Nihče tc v stranki ne bo silil, da opustiš svojo vero, če ti je ljuba; in zaradi verske razlike ne boš uianjc vreden član. Kot pres-biterianec boš užival v stranki enake pravice, kakor če si baptist, šiit, lamaist, ali pa če veruješ v Christian science. i Toda — to ni mogoče! Zakaj i-ntajo socialisti toliko prepirov iu bojev z duhovniki?
Res! Takih prepirov iu bojev i-majo precej. Kljub temu je vera privatna zadeva. Nič se ne izpre-Theni na tem.
Boje imajo socialisti s tistimi duhovniki, ki napadajo socializem. Kdor je napaden, ima pravico, da sc brani. Ce pa zmagujejo, v .takih bojih socialisti, jc to le dokaz, da imajo duhovniki slabše argumente.
{¿lavno v stvari pa je to:
Socializem je vprašanje tega sveta. On se bavi s človeško družbo na tem svetu. Vera pravi, da je njeno kraljestvo "od drugega sveta." ('e bi vsak ostal na svojem, ne bi bilo nobenih karamVo-lov in bojev, kajti če si dvoje ljudi ne gre nasproti, sc no bosta nikdar zadela.
slabi, zdruieiii mi močni. Delavci se morajo združiti. Kot delavci se morajo združiti. Najmočnejši, nepremagljivi bodo tedaj, če bodo zediujeni po vsem svetu.
Torej morajo zasledovati tako najpopolnejše zedinjenje. Ako ga ne dosežejo, ostanejo slabi, izkoriščevalci bodo močnejši, jih bodo premagovali in nadalje izkori-Ščali.
'Pa prihajajo duhovniki te iu o-ne in tretje vere in odvračajo svo-je sovernike od združitve z drugimi verniki.
Ali orne socializem tedaj molčati?
Kdor zamolči resnico, se laže kakor tisti, ki govori laž. Socialisti vedo, da je za delavce le v združitvi rešitev. Lagali bi sc, če ne bi delavcem povedali tega. Kadar pa pride kdorkoli, da prepreči združitev delavcev v imenu česarkoli, so socialisti dolžni v imenu resnice, da nastopijo proti njegovemu škodljivemu nauku.
Socializem ne uči: V Boga ne smeš verjeti!
Veruj ali ne veruj! To je stvar tvojega prepričanja, tvoje vesti. Ampak vera in brezverstvo nimata nič opraviti z našim gospodarskim iu političnim bojem. Tukaj potrebujemo strokovno organiza-cijo. vča*i štrajk, potrebujemo volitve. V to pač ni treba mešati Boga."
Prihajajo pa duhovniki iu ga mešajo tudi v take reči. Oni so krivi, če nastane tedaj boj in če pride beseda na vero. Zakaj zloraba vere ni vera; zloraba vere torej tudi ni privatna reč.
•Nihče med socialisti nc bo zameril 4 duhovniku, če bo izkušal prepričati svoje vernike, da jc po smrti večno življenje. O tem imamo lahko raznovrstne nazore. Meni ne škoduje, Če veruješ ti v življenje onkraj groba, tebi ne more škodovati, če verujem jaz, da bo pri roda snovi mojega telesa pora-
Toda zastopniki ver sicer pra- : bi,a M novo stvarjanje. in obema vijo, da se, brigajo za duše in da ne Äoduje, če pride tretji, pa
jim pripravljajo posmrtno življenje; v resnici se |>a vedno bavijo z zemljo in hočejo ravnati vse življenje na njej. Tako izzivajo sami spopade.	'.i
Socializem skrbi za ljudi. Njegov cilj je najbolj človeško življenje za človeka na tem svetu. Zaradi tega ne sme in uc more delati nobenih verskih razlik. Protestant je človek kakor pogan, uniat kakor sunit. Boljša družl.a se more ustanoviti le, če sc odstrani izkoriščanje. Ali izkoriščani so ljudje najraznovrst-nejših ver.
Rešiti se morejo izkoriščanja delovni ljudje le sami. Bojevati se. morajo proti izkoriščanju. V Imju odločuje moč. Razdruženi so
pravi: Energija je večna; kaj je cucržija, pa nc vemo.
Zakaj se nc bi mogli vsi trije združiti za gospodarski in politični boj.? V stavki smo lahko složni; pri volitvah lahko enako glasujemo. Vero si pa lahko obrani vsak svx>jo.
Ali če pridejo, pa pravijo, da se zaradi večnega življenja ne smemo bojevati za boljše življenje na tem svetu, so škodljivci delavstva hi odločno jih moramo zavrniti.
Socialisti niso začeli boja z vero. ali zastopniki ver sc zaganjajo v socializem in povzrokujejo boj. Zato pa nimajo pravice, da sc pritožujejo, če dobivajo primerne odgovore na večinoma neprimerna vprašanja.
kraljevat va? Zakaj ne brani kleri-kalizem njemu udobnonti in razkošja in izkoriščanja in odiranja niuoaUc? Ako «me bili bogatinu ta zemlja več kakor solzna dolina, zakaj tebi ne, delavce, ki si jo oro-sil, opojil in oplodil s svojim dc lom, ki si jo iz divje puščave iz-premenil v krasen dom človeštva, katerega vrata so le tebi ostala zaprta ?
Medtem ko te klcrikaliiem u-spava, tc kapitalizem šikanira, grozi s puško, bajonetom, s topom z ječo. 1'pogniti te hoče /.a vsako ceno, streti tvoj duh, če jc mogoče, in ¡/.krvaveti tvoje tel», če se zoperstavljaš.
Delavec, trpin! Svoboda kliče tudi tebe. Bogata jc zemlja, tvoje roke digajo zaklade iz njenih glo-bočiii, tvoje roke orjejo in žanjejo,
ja iu božjega zastopnika ne. Če mu tvoja armada odreče kruh, je premagan tisti hip.
Zato pa delavec, v organizacijo, kjer je tvoja moč!
Leta 1913, je izhajalo na Ruskem 2167 časopisov. Prvo mesto v tem zavzema «Petenrtmrg, kjer izhaja ¿81 perijodienih listov. Potem sledi Moskva z 20H časoisi, dalje Varšava (2<M), Kijev (60), Kiga (50), Odesa (58). Tiflis (44)tVilna (41), Harkov (39), Reve! 28), Ka-zan (2:1), Saratov (21), Dorpat ali Dept Jurjcv (20), Jekatcrinoslav in (¿odi (po 19), Nržnij Novgorod (18), Ba-bu (17), Asirahan (16), Tomsk, (14), Orenburg, Rostov na Donu in Sam ara (po 13), Perm (12), Irkutsk, Libava, Mitava (po 11),
Proletarci v organizacijo!
Kapitalizem potrebuje sužnje.) gc, napolnjene z vsem znanjem I Z vsem bogastvom tega sveta ne
\sa zemlja je po na neizmernega «veta, p« se sam zadovoljuje «¡bi Ml kapitalizem dosegel takega bogastva. Zanješ sc vanjo in v ........... ..... ' --	* """H*
njenih skroviščih najdeš zlata in železa, bakra, svinca, belega srebra in črnega premoga. Preorješ jo, poseješ, pa ti rodi • deseteren pbd. Prcprežeš jo z železno mrežo, pa prevažaš neizmerna lioga-stva iz kraja v kraj.
masnimi hukvicaini, -gradi želez- cilja, da ni našel pomočnikov nice, avtomobile in aeroplane, pu klcrikalizniii in militarizmu. Adop se zadovoljuje s pešpotjo.	tiral jih je za svoja, ker sta oho
tvoje roke izpreminjajo surovo!Jckateriirtmrg. Kišinjev in Minsk rudo v kolesa in stroje, v žico in (po 10). Ruskih časnikov je 1.r»H.r», stebre, tvoje roke so ustvarjajoči t. j. 7U odst. vsega časopisja. Polj-instrument človeštva.	skih jc 234. nemških 69, loty*kih
Ogromna je tvoja moč, ako sc združiš s svojimi brati, ki so trpini kakor ti, naj je njih koža bela, rumena ali rdeča, naj je njih govorica slovenska, kitajska ali francoska, naj je tekla njih zibelka na severu ali jugu, na vzhodu ali mi padu.
Socializem te klice |w>d svojo zastavo. Velika jc že njegova ar-
Wekateri ljudje imajo prepriča nje iz voska; vedno sc poda tja, kjer ,ic moč.
Sužnjev potrebuje kapitalixe;n;j kruta in služita oba enakemu na-ali suženj more ostati le neveduel, »nenu.
ki si je dal potegniti umetno mre- Klerikalizem je vzeb človeku žo Čez oči. ,	znanje, pa mu je dal vero; uapa-
Vsako živo bitje hrepeni po svo- val mu je misel, pa mu jo je zame-Sužnje potrebuje kapitalizem, bodi. Človeka je znal človek tako »il z dogmo. Sugerira! mu je, da ni kajti le suženj dela za gospodar- ponižati, da je izgubil to najmoč- življenje na tem svetu nič druze-
nejše hrepenenje in se vdal tope- «a, kakor priprava za drugi svet. mu tlačanstvu, misleč, da uživa Zakaj nc veruje kapitalist da je
milost, če dela v «lužbi tujega go-|treba bede in stradanja, muk in kapitalistično zlaTo! Kajti"cekini .	trpljenja za dosego nebeškega I ne hranijo človeka, tudi miljonar-
47. estonskih 43, židovskih 31. Dalje izhajajo še listi v armenskem, nialoruskeni, litevskem in tatarskem jeziku. ftpecialiteta ruskega časopisja so listi, ki izhajajo z enakim besedilom hkra-tu v dveh, treh jezikih, n. pr, v ruskem, franeoskem iu angleške m. Ta k Hi časnikov je 50.
ja, da se more preobjedati, pa strada sam, zida gospodarju sijajne palače, pa polaga sebi kamen pod glavo, tiska gospodarju knji-
mada; pridruži se ji še ti, da pri- Kdor hoče zidati -hišo. pa šele de do zmage čimprej.	potem delati načrt, stori -bolje, če
Socializem te uči verjeti in za- gre takoj v že dozidano blaznico.
upati vase. V množici bratov in	__
sester enakega mišljenja se po- Človek, ki sc odkrito bojuje za veča tudi tvoja nioč ; vse sile zdru- svoja načela, je vreden spoštova-ženc v eno pa postanejo eneržija, nja, tudi če so njegova načela katere ne premaga ne pekel, ne rgrešena. Ali kdor nosi v boju
krinko in napada le izza grma, jc zaničevanja vreden baraba.
mÊÊÊÊÊÊÊÊK^
Kako se ubija socializem.
KAPITAU8TI6NA PRODUKCIJA.
Kapitalizem vnuke države pride prej ali alej do tega, da utora iskati trge «vcu avojih meja. To je le vprašanje časa Ako ta ali ona država se nnua izvoza, ki bi kaj štel, je to le dokaz, da ni njen kapitalizem v svojem razvoju še prišel'do :isie stopnje, na kateri postaja domača produkcija večja kakor domača potreba, to se pravi do stopnje, na kateri delavstvo toliko izdeluje, da ne uiure pokupiti, svojih iadolkov. Kakor pa pride tako daleč, tedaj ne oatan* enostavno nič dru-zega, kakor da se kapitalizem začne ozirati, l*je bi mogel odslej delati profite.
Začasno se pač včasi zgodi, da se produkcija omeji, če ni predaja na zunanjih trgih se nikakor zagotovljena in zlasti, če gre za produkte, ki ne morejo brez škode dolgo leaati, bo podjetnik tako previden, da si prihrani produktivne stroške, od katerih ne more pričakovati dobička. Zaprl bo tovarne ali pa reduciral, znižal produkcijo, dokler ne razproda zaloge in ne najde novih odjemalcev.
Kazunte se, da plačujejo račun za to metodo v prvi vrsti delavci. Kajti na nje se kapitalist ne ozira, če ne more iz njihovega dela več kovati profita. In ne skrbi ga, kakšna bo njih usoda, če zapre tovarno. S svojega stališča je izpolnil svojo dolžnost, plačujoč jim mezdo, dokler so bili v njegovi službi. Kaj bo nadalje z njimi, jc njih lastna briga.
To bi bilo vse prav, če bi bilo delavcem dano, da si tedaj po svoji .poljubnoati lahko uredc svojo novo ueiodo. Ampak kljuka je ta, da niso delavci odvisni od svoje volje, od svoje sjHMobuo-sti, od svoje pripravljenosti za delo, temveč baš — od kapitalizma. Te ima delavec dane« delo in zaslužek, je s tem kolikor toliko zagotovljena njegova današnjost. Njegova bodočnost visi vedno v zraku.
Delavec nin>a vpliva ne na produkcijo ne na trg. Odvisen je od obojega. Podjetuik določa, koliko naj se izdeluje; ali če se je izdelalo preveč, je delavec prvi, ki trpi vsled tega.
NEKOLIKO ODGOVORA DR. JOSIPU OORIČARJU. — Etbin Kristan.
POTREBA IN NADPRODUKCUA.
<
Včasi doseže nadprodukcija. to se pravi izdelovanje, ki presega potrebo, ali. kakor bi se tudi lalhko reklo, doseže pomanjkanje trgov tako mero, da nastopi za industrijo lahko katastrofa.
V kapitalistični družbi je to tako navadna reč, da se lahko smatra za zakonitost kapitalizma. Stvar je popolnoma naravna. Kapitalist Peter ne ve, koliko se proizvaja gotovega blaga v Pavlovih., v Francetovih, v Jožetovih, v Jurjevih tovarnah. V svoji daje proizvajati, kolikor je le največ mogoče, zakaj čim več bo prodal, tem več bo dobi -čka. • Naenkrat se pa izkaže, da so Pavel, France, Jože. Jurij ravne tako mislili in ravno tako ravnali. Naenkrat je v skladiščih toliko, da se ne more prodati. In to je kriza.
Treba je zopet, da se prav razumemo, t e sc pravi: Produkcija presega potrebo, ne pomeni to nič druzega, kakor da se ne more spraviti v denar, kar se je izdelalo. S tem, kar razumemo v navadnem jeziku pod potrebo, nima ta kapitali-stično-trgovska potreba nič opraviti. Na primer: Nadprodukcija obuval je nastala. S tem ni rečeno, da ne bi noben človek več mogel potrebovati čevljev. »Prodati se ne morejo zato, ker nimajo denarja ljudje, ki bi jih nemara radi kupili. Otroci in odrasli ho<fijo lahko bosi, skladišča so pa pri tem prenapolnjena. Tisti, ki hodijo bosi. ne prihajajo za kapitalizem v pošte v. Oni niso kupujoče občinstvo. Če se govori o "potrebi*' v kapitalističnem zmislu, ne štejejo nič. Le tista potreba, ki lahko plačuje z gotovim denarjem, je zanj res "potreba". Tako prihaja do tega, da prebega produkcija |>otrebo.
KRIZE.
Če se zgodi to v večji meri, nastane Uri/.a, ki ima lahko panične posledice. V Ameriki imenujejo gospodarske krize sploh panike, kar pomeni približni» grozo. Pravi se pa tako zaradi tega, ker
sega V takih slučajih groza v sam kapitalistični svet.
Če ne bi iuiela kriza za delavstvo drugih posledic kakor brezposelnost, bi bilo že to dovolj grozno, kajti i brezposelnostjo so za proletariat spojene vse nsdloge, ki si jih le moremo misliti od silnega pomanjkanja do moreče bede, od prezebali ja do strašnega razširjanja bolezni iu umiranja, od strahu in jeze do zločinov in moralnega propadanja,
Ali ta stran krize ne vznemirja kapitalistične družbe toliko, kolikor ona druga, namreč panika v kapitalističnih krogih sauiih. Kakšna večja tvrdka pride v zadrege. Blago se ne spravi v denar, kakor se je pričakovalo; računi se ne morejo plačati ob času; banka, ki oskrbuje tvrdkine posle, pride sama v zagato; ker pa so z njo spoji na tudi druga podjetja, spravi njen polom tudi ta v krizo in morda v bankrot. Tako gre debakel lahko po vsel deželi.
( e pravimo, da segajo take krize v kapitalistično družbo samo in grabijo tudi krepke kapitaliste za goltanec, vendar ni s tem rečeno, da strmoglavijo kapitalistični sistem sam. Ta se navsezadnje tudi / njimi utrjuje. Tudi take krize namreč pospešujejo koncentracijo kapitala. Denar, ki se izgubi v kolosalnih bankrotih, ne izgine. Kar si» v resnici zgodi, je to, da pride iz enih žepov v druge. Povsem naravno pa je, da se večinoma zbira v najmočnejših blagajnah, v takih, ki so tudi v kritičnih časih sposobne, da pokupijo, kar se mora po sili prodati. Število podjetnikov se zmanjša, tisti, ki ostanejo, pa postanejo mogoč -nejši. In to omogoča, da pride gospodarstvo potem zopet za nekaj časa V iniruialen tir.
PREKO ZAPREK
Za časno prostovoljno ali prisiljeno znižanje produkcije lie inore v kapitalističnem svetu imeti trajnega pomena. Vse, kar spremlja razvoj kapitalističnega gospodarstva z mrzlicami in krči, vendar ne more ustaviti učinkov njegovega temeljnega gospodarstva. Kapital se pomnožuje. Neizogibno povzroča to nadvrednost. Karkoli se producirá, se prodaja za ceno, ki je višja kakor produktivni stroški, prištevši k njim tudi to, kar mere podjetnik sam porabiti. Prebitek skupič-kov se izpreminja v kapital. Zakaj <e se to ne zgodi, ostane profil mrtev. Vtakniti se mora zopet v podjetja, bodisi da se povečavajo stara. aJi pa da se ustanavljajo nova. In tu se ustvarjajo novi profiti; m kar se jih ne zapravi, ker jih tudi z najrafiniranejšo potrato, z najbolj nesmiselnim razmetavanjem ni mogoče zapraviti, se zopet dodajajo kapitalu. Tako raste in raste kapital iu zahteva nove prilike za vlaganje, za investicije, za ustvarjanje novih profitov.
Temu naraščanju kapitala se precej hinavsko pravi pomnoževanje narodnega bogastva. Hinavski je ta izraz zaradi tega, ker je ironija govoriti o bogastvu naroda, če iuia vse to bogastvo par debelih kapitalistov v sv ojih žepih.
(Naraščanje kapitala zahteva pomnoževanje produkcije. Nujno jo zahteva. »Ne zaradi tega. ker je resnična in spoznana potreba večja, ampak, rato, ker se drugače ne morejo množiti profiti.
Ampak najkrepkejša volja za večji profit ne more preobraziti domačih razmer tako, da bi moglo prebiv alstvo pokupiti vse, kar ae more produ-cirati. oziroma vse, kar se resnično producirá. Nikdar ne bo to mogoče v kapitalistični družbi. Nasprotno. Čim bolj narašča produkcij«, tem manj se morejo produkti razprodati doma. lini večja je produkcija, tem večje jc nasprotje med množino izdelkov in kirpovabio sposobnostjo mase.
Imperativno jc torej vprašanje: Kje dobiti nove trge?
In logično je: Če jih ni dovolj doma, če jih ni mogoče ustvariti doma, jih jc treba jmiskati v tujini.
ZUNANJA TRGOVINA.
Zunanja trgovina, ki izvira iz teli razmer kot neizogibna posledica, ne bi nujno morala biti zlo.
V prvotnem pomenu je zunanja trgoviua prav to kar domača, le v razširjenem krogu. Izmenjavanje blaga je. Njeui zarodki se najdejo že v davni davnini, ko še ni bilo ue le kapitalizma, ampak tudi ne države, ne pisane zgodovine. Že v kam -nit sad dobi imamo dokaze za to. Kraji, kjer ni bilo kamna, so bili takrat hudo udarjeni, kajti kamen je Ml materijal za najvažnejšo reč, za delovno sredstvo. Potem je bila zopet razlika uied sla -bim, boljšim in še boljšim kauiuom, Kjer je bilo dosti materijala iu dobrega materijala, se je porodila trgovina z njim; najprej so dajali surov kamen ljudem v takih krajih, v katerih jim ga je manjkalo, pa so jemali zanj od njih primitivne pridelke, katerih so imeli odveč. Pozneje so začeli na debelo izdelavati orodje, pa ga dajali v zameno. In ta brezdenarna trgovina je obsegala velika področja, zlasti če vzamemo tedanje skoraj absolutno pomanjkanje prometnih sredstev v postov. V neolitični in pozneje v bakreni dobi lahko zasledujemo popolnoma določene dolge trgovske poti, ki so segsle iz Azije daleč v razne evropske kraje in narobe.
Različnost razmer na zemlji, vtemeljena v neenakosti pri rodnih bogastev, v neenakosti površine, v razlikah podnebja i. t. d. zahtevajo ne le lokalno. ampak tudi svetovno ¿¿menjavanje blaga, torej to, kar jc dandanašnji domača iu zunanja trgovina. Zahtevajo ga tembolj, čimbolj se človeštvo civilizira.
ENAK ZAKON.
Toda v kapitalistični družbi se ne izvršuje ne domača ne zunanja trgovina zaradi človeštva, zaradi njegove civilizacije, zaradi njegovega blagostanja, zaradi njegovih potreb. Naj obračamo stvar na katerokoli stran, vselej pridemo do spoznanja, da je profit ujen glavni zakon.
Iščoč nove profite išče kapitalizem nove tr-
tfc.
Dokler je industrija v drugih civiliziranih deželah, zlasti v sosednjih, še nerazvita, se iščejo tam. To povzroča najuianje težav in sitnosti. Agenture, borze, trgovinske pogodbe, konzulati i. t. d. so sredstva za to.
Ali kapitalizem ima, kakor smo žc rekli, povsod en zakon in eno tendenco v sebi. V vsaki deželi gre za tem. da si razširi področje in da si u-stvari monopol, lit kadar se dovolj razvije in poveča. začne najprej izpodbijati tujo konkurenco doma. potem pa gleda, da stopi tudi zunaj v konkurenco s tujim kapitalom.
Formalisti, ki namenoma prezirajo relativnosti, bi iz tega lahko izvajali, da gradi kapitalizem kitajski zid okrog svoji* dežele. In ker se to v resnici ne godi, se zmagoslavno vzravnavajo, pa kličejo: "Vsa socia lističu s teorija o kapitalu je napačna. Nobena, tudi najbolj razvita kapitalistična dežela ue izključuje zunanje uvozne trgovine. Torej je trditev o tendenci kapitala neresnična."
Toda počasi! Tako se nam ne mudi. da bi kar preobračali koše ue glede ne to, kar je v njih.
KAR MORA BITI.
Kapitalizem ne izključuje zuuanjega uvoza, — tam namreč ne, kjer ga v svojem Isstucm interesu ne more izključiti. Ako ne primer kakšna dežela nima dovolj premoga, jc naravno, da ga mora uvažati. Kako bo kapitalizem razvijal svojo industrijo brez njega? Če ni dežela dovolj agrikultuiua, ne nasprotuje industrijalni kapitalizem uvažanju zemljcdelskih produktov; za razvoj svoje industrije potrebuje delavcev in dc-lavei morajo jesti.
Pri tem pa vendar vidimo, da ima profit povsod svoje malike. Če se industrijalni kapitalisti ne upirajo uvozu mesa in žita. kjer se ga doma premalo pridela, se mu pa iz potuih žil upira-rajo veleposestniki, agrarni kapitalUti, ker jc njih dobiček tem večji, čim, manj je živeža na trgu.
Da je kapitalizem z gotovimi kategorijami uvoza sprijaznjen, pa sploh nič ne dokazuje proti dejstvu, da gre v vsaki deželi za čiiu večjim mo-
nopolom iu da skuša razširiti svoj mouopol tudi preko meja. Ni li Rockefeller izkušal razširiti svoj trust olja preko Amerike po Evropi?
Kapitalizem mora dovoljevati uvoz surovin, katerih nima v deželi. S teui pospeAuje le svoje interese. Če nima železa, pa si hoče ustvariti železno industrijo, mora kupovati surovo železo od zunaj. Prav s tem se pa emancipira od tujine, ker mu ni treba gotovih železnih izdelkov kupovati od zunaj.
•) V to, kar je neizogibno, se vdaja. Če ima pa kaj upanja, da se izogne, poskuša tudi to. Ne zahtevajo li nemški šovinisti, ds naj Nemčija kot "ceno" sedanje vojne anektira Belgijo in velike kose Francije? Niso li med njimi baš veliki po-reuski industrijski inaguati iu id li med njihovimi glavnimi argumenti ta, da so ti krsji l>ogati glede ne premog in rudo T Tska aneksija bi nemškemu kapitalizmu utrdila, monopol in zaradi tega dobičkarskega cilja ne vpraša niti v sanjah, kako bi se taka aneksija v jemala s pravičnostjo iu s saniood ločevanj cm dotičnega ljudstva.
NEKOLIKO KULTURE.
Z razvojem kapitalizma po vseh civiliziranih deželah se krči tudi možnost, da bi se v njih dobivali novi trgi. Država, ki je nekdaj morda vabila tuj kapital na investicije, dobi sčasoma lastno močno industrijo iu namesto da bi kupovala tuje blago, gleda, kje bo prodajala svoje. Kua, druga, tretja država pride do tega, in tako dalje.	r
Ce pa ne more« več prodajati sosedu, moraš iti s svojim košem dalje. Če so trgi belokožcev prenapolnjeni, moraš poizkušati srečo pri črncih, pri ritfiienih ljudeh.
Govorili suio že o kulturi in kulturtreger-stvu iu prositi moramo za malo odpuščanja. Lahko bi kdo mislil, da smatramo vse kulturo, ki se nosi med div jake, za sau» bluff. In to ne bi bilo preveč čudno, če se na primer spomnimo na razkritja, ki so jih pred nekoliko leti storili nemški socialisti o postopanju kajzerjevih guvernerjev in drugih uradnikov v njih afriških kolonijah o vneboupijočenr bičanju, obešanju zamorcev itd!
Ampak nekoliko izjeme je vendar treba napraviti. Nekaj kulture nosi kapitalizem v divjaške kraje, četudi ima vedno kapitalističen pečat na sebi. Zato ne bomo poklekovali pred Ma-ntonom in slavili njegovega kulturnega značaja. Stvar je enostavno ta. da gre tudi tukaj za pro-fitom, Da ga doseže, hoče prodajati, česar niso divjaki prej kupovali. Da postanejo naklonjeni takim kupčijam, morajo občutiti potrebe zanje. In kultura ustvarja potrebe.
Toliko, kolikor jc koristno za njegove kupčije, daje kspitalizem kulture nekulturnim ljudem. Ni treba, da bi Mlo tega veliko. Zato je ta-^a kultura še manj nego polovičarska in nima zdravega jedra v sebi. Kadar se hoče dslje razvijati, ji stopi moč kapitalizma na pot. Kjer jc dosežen nameravani profit, se prenehajo potrebe po kulturi.
NEVARNOST.
Glavno pri vsem tem jc pa dejstvo* da je zakon kapitalizma povsod enak. Kjerkoli je toliko razvit, da nastane zanj potreba zunanjih trgov, gre za njimi. Kadar ni več dovolj tržišč v civiliziranih deželah, gre v divje, ali v tiste, ki jih imenuje divje. To stori kapitalizem prve, druge, tretje, četrte dežele.
Konkurenca se prenese iz Evrope v Afriko. Azijo, Mclanezijo.
Ker si prilasti kapitalizem v vsaki deželi, kjer jc dovolj močan, politično utoč, stoji državna sila za njim in za njegovimi interesi. Konkurenca posameznih kapitalistov se izpremciii v tekmovanje držav. In vodi se nadalje /. njihovimi sredstvi. Med ta sredstva spada orožje. In iz te konkurence izvirajoče konflikte rešuje v zadnji instanci les orožje.
To se pravi. Kapitalizem nosi sam v sebi večno ugroievanje miru.
* ) True tran»latinn filed with the p©Kt master at Chicago. Dre. S7, 1 i* 17. an required hy the act of Oct. B. 1017.
Dermografija.
Zopet tuja beseda. Dcrmografija — kaj pomeni to? (ilasi se podobno kukor stenografija, or-tografija, kaligrafija; ali je s temi 44grafijami s teiui pisavami kaj v sorodu?«Ne. Deriaografija je stvar, s katero imajo predvsem opraviti zdravniki. Uganki jim jc namreč, ki bi jo radi rešili.
Dermografija se pravi kožna pisava in poine-ni, da imajo nekateri ljudje čudno lastnost, da se na njihovi koži lahko piše.
Čitatelj se bo nasmehnil, češ s črnilom se lahko piše na vsako belo kožo, na črno pa s kakšno belo barvo. To vendar ni nič posebnega, najina nje pa je to bolezen. Toda stvar je drugačna. V medicinski akademiji v Parizu je pred kratkim dr. Mesnet predaval o tej bolezni in predložil jkisIu-' šalcem fotografijo neke dame, ki ji je podvržena. Ako bi bila živela pred par stoletji in bi bili ljudje opazili, kaj jc z njo, bi se ji bilo lahko ' prav slafbo godilo. Najbrže bi jo bili obdolžili, da je coprnica, da je s hudiščem v zvezi ali od hudiča obsedena, in nič čudnega ne bi bilo, če bi se bilo njeno življenje končalo na grmadi. V sami Lotaringiji je bilo od leta 1505 do 1610 nič manj kot devetsto ljudi obdolženih coprnije in od sodišč obsojenih na najokrutnejše načine smrti.
Zgodovina prej omenjene dame je šla po vsem pariškem časopisju, kjer je dobila ime "dama s klišejem". Njena Čudna lastnost je ts. ds zardi njena koža ob najmanjšem dotiku. O se potegne s svinčnikom, sli pa s kakršnimkoli topim predmetom še tako lahko po njeni koži, se takoj opa-aijo dotične črte in če se na ta način piše po koži. se pisava Ishko po popolnoms jssno rita.
V kratkem času se je ta bolezen opazila tudi
pri drugih osebah; doktor Mesnet sam jc imel štiri popolnoma izražene slučaje te vrste.
Osebe, ki imajo občutljive kožne živce, iu se jim pozna taka pisava nekofiko sekund, niso ravno redke. 'Pri omenjenih slučajih je pa stvar drugačna. Tukaj se dvjga pisava ns koži kskor relief in se lahko vidi na dvajset metrov daljave. Pri nekaterih se opaža nekoliko minut, pri drugih pa kar po nekaj ur. Prikazen je pač mimo-idoča; čez nekaj ur dobi koža popolnoma normalen izgled, toda poizkus -se lahko ponovi, kadarkoli se hoče in pri nekaterih osebah je koža leta iu leta tako razdražljiva. Dr. Mesnet ima nekega pacienta že šest let, a če se mu piše po koži, postaja pisava še vedno tako jasna kakor v začetku.
Od te čudne prikazni prizadete osebe pravijo, da je občutljivost kože odvisna od letnega časa. Spomladi so na tak način povzročene otekline najmočnejše, prav tako tudi v gotovih dobah, kadar je živčni sistem iz tega ali onega razloga' poselmo razdražen.
Ali je mogoče z lokalnimi sredstvi preprečiti dermografijo ali avtografizem (samopisavo), kakor tudi pravijo tej prikazni? Poizkušali so različne reči v ta namen, toda zaželjenega uspehacoi-so dosegli. Znano je, da se napravi koža z različnimi sredstvi lahko neobčutna, na primer z eter-jem, r ledom itd. O se to stori pri omenjenih osebah, izostane oteklina; ampak to traje le tako dolgo, dokler učinkuje dotično sredstvo. Kadar mine ta učinek, postane koža zopet dermograVlč-na, le da traje na takem mestu razvoj vidne pisave nekoliko dalje, kakor drugoH. Nasprotno se opsžs, ds neobeutnost histeričnih oseb nič ne ovi-
ra avtografizma. ('e se na primer začetkom omenjena bolnica z iglo zbode v levo stran, nc čuti ničesar, medtem ko jo na desni popolnoma normalno zaboli; leva stran je histerično neobčutna. Toda če ji piše svinčnik po levi strani, nastopi avtografizem tukaj enako jasno kakor na desni strani, le s to razliko, da čuti bolnica svinčnik na desni, na levi pa ne.
Kakšen je vzrok te čudne prikazni ?Ali je to kaj podobnega, kakor če se človek speče ob koprive?^» ni verjetno. Listje kopriv je kocinasto in ta dlaka je takorekoč strupena; dotik s to dlako in vsled tega povzročeno srbenje Izzove tukaj izpuščaj. Pri avtografizmu zadostuje najmanjši dotik brez srbenja in podobnih dražil, da nastopi prikazen.
Nekatere osebe ne smejo jesti rakov, ali školjk, nekatere tudi jagod ne. Po njih zavžitku dobe zelo srbeče prišče. Temu pravijo idiosinkra-zija. Ali tudi s tem se ne more primerjati dermografija, kajti v teh slučajih je želodec povzročitelj neprijetnih pojavov, zunanjega dotika pa ni nobenega, medtem ko nima z dermografijo želo-dec nič opraviti, dotik je pa čisto zunanji.
Prikazen avtografizma more torej prihajati le od živcev iu se mora uvrstiti med one živčne motit ve. ki se pojavljajo pri histeričnih in včasi tudi pri epileptičnih (padavičnih) osebah v različnih oblikah: Nekateri so na gotovih telesnih mestih neobčutni, pri drugih čutila ne funkcionirajo normalno, slepi so za harv'e, to se pravi, da jih zamenjavajo, njih obzorje se zožuje, ali pa se njih okus izpreminja. tako ds gre temu ali onemu nsenkrst kskšns jed v tek, ki je prej zs nič
ni maral; nekateri so zopet {»odvrženi karakterističnim živčnim krizam.
Med pacienti doktorja Mcsncta so štirje, ki so obenem tudi zelo dovzetni za. hipuotizcm iu sicer se lahko hipnotizirajo na znani način, da se s prstom kaže na kakšen kovinast predmet.
Avtografizem obstaja v tem, da se koža pod pritiskom takoj dvigne, pa naj se pritisne z nohtom, z lesom ali s kakršnimkoli topim predmetom. Dotaknjeno mesto, pa naj je le ena točka, črta, he>eda ali risba, nekoliko oteče iu se pokaže privzdignjena nad ostalo kožo.
Dr. Mesnet pravi: Če vzamemo topo ost ali fino razrezan svinčnik in napišemo povsem nalahno besedo ali na rišemo "črto ali figuro na ramo. na prsi, na roko ali na bedro pacienta, se takoj pokaže ua dotičnem mestu živahna rdečica. To je prva faza prikazni. Čez dve minuti postane risba rožnata in se začne s svojo bledostjo odražati od i>ko-lišnega rdečega pasu. Ako pazimo dalje, lahko vidimo, kako se spopolnjtije pisava ali risba pred našimi očmi; bleda črta bo hitro rasla, se boljinbolj . dvigala, na temenu zaokrožals in dohils obseg preklsnega. na kožo položenega gosjega peresa. Ko je prikazen popolnoma razvita, izgleda prav tako kskor otisk ali kliše. V tem stadiju je bila napravljena fotografija dame, ki je vsled tega dobila ime "dams n klišejem."
Klečeplazenje ni v dvajsetem stoletju ve5 čednost, smpsk smrdljiva lastnost.
Kitajci so si odrezali kite ; kaneelaristi jih pa zdaj pobirajo,	flfl
SLOV. DELAVSKA
Sede*: Conemanflh. Pa«
QULVKI UBADXXXX:
1UKD6KDNIK: Iva» Proator, 6120 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio.
FODPRIDBBDNIK t J o »p 2orko, B. F. D. 8, box 113 Wat Newton, Ps. TAJNIK: Bias Novak, 20 Main St., Conemaugh, Fa.
FOMOŽN1 TAJNIK: Andrej Vtdrich, 170 Franklin Main Rt* Coneinsugb, Fa BLAGAJNIK: Joaip tele, 8602 St. Clair Ava., Cleveland, Okio. POMOŽNI BLAGAJNIK: Fraak PavlovOid, b. 047, For oat City, Pa.
MAD20BNIKI:
1. nadzornik: Iva» A. Kaker, £07 Hanover St., Milwaukoe, Wia. t. aadzornik: Nikolaj Pavla, 1 CraU> St., Numrey Hill, N. 8. Pittsburgh, Pa 8. nadzornik: Fraak KaulM. b. 78. Danla. Pa.	.
POBOTNIKX:
L porotaik: Aatoa Lavrii, box 8, Toke«, Pa.
B. porotnik: Frank Bavdek, <303 Glaa-Ave., Cleveland, Okio.
8. porotnik: Aatoa WaUjr, box 68, Baperior, Pa.
▼MDYlfX SDBAVNIK: F. J. Kara, X. D, 6202 8t. Clair Ava., Osvalaad. Okio.
POMOŽNI ODBOB:	,
Martin Jafer, Conemangh, Pa.
Ivan Grabnar, 546 Bosael Ave., Jokaatown, Pa. Btelan Zabrio. Coaemaugk. Pa. Ivan BuUdilnik, Box 253, South Fork, Pa. Ignae Peijak, 287 Cooper Ave., Joknstown, Pa. Frane Pristave, Conemaugh, Pa.
GLAVNI UBAD ▼ kill it 20 Mala St., Conemangh, Pa.
Uradno Glasilo: PBOLBTABRC, 4008 W. 3tst Rt., Cliieago, 111. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, ao uljaduo prošeui, pošiljati vse dopis« naravnost na glavnega tajnika ia nikogar drugega. Denar naj se pošilja edino potom Poštnih, Bzpresnih. ali Banšnih denarnih nakaznie, nikakor pa ne
K tam privatnih
HiiMifl
tekov. Nakazniee naj se nastavljajo: Blas Novak, Conemaugh juemaugh, Fa., in tako naslovljene pošiljajo z mesefuiin poroči i tilnika.
»posit Bank, Cone lom na aaslov gl. tij
V slučaja, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tainika kake pomanjkljivoati, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.
ZAHVALA.
Dolžnost me veže, da se javno zahvalim vsem, kateri ao mi stali na strani ob ¿asu bolezni in smrti
IZJAVA.
Po daljšem preiskovanju glede zadeve brata John Kernca, bivšega člana postaje st. 13 ter pozne
mojega ljubljenega 11104a Frauk je člana postaje št. 51, S. D. P. Z.,
Chopa.
iPrisrčna hvala aobratom dru -štva '"Zaveznik" št. 3, S. D. P. Z., zlasti bolniškemu obiskovalcu g. (Frank Suštaraiču in ostalim, ki ao po bratovsko skrbeli za svojega sobrata v času njegove mučne bolezni. Iskrena zahvala vrli organizaciji S. D. P. Z., ki tako materinsko skrbi za sirote svojih
je prišel porotni odbor do zaključka, da je postaja st. 51 pravilno postopala, ko mu je Odklonila bolniško podporo, ker se omenjeni član ni ravnal za časa in pred časom bolezni, po pravilili S. D. P. Z., in sicer: je prvič kršil pravila str. 26, točka 13, drugič pa str. 29, prva točka. Vsled tega izjavlja glavni po-
članov. Izplačala nam je točno rotni odbor, da brat John Keruc
•bolniško podporo in ob času amr ti blagega pokojnika mi je y tej stiski priskočila na pomoč s tem, da mi je točno izplačala usmrtni-
ni opravičen do bolniške podpore, raz ven tiste, katera mu je bila nakazana od ¡K>staje at. 51. Opomba. —Cenjenim tajnikom no v znesku $200, kar mi je bilo v j krajevirih društev, kakor tudi po-veliko uteho v tej nujni potrebi.. ««„„eznim članom priporočam*, Te vrstice naj bodo opomba naj pouče nevedne o zvezinih odvzem tistim, ki se ne brigajo zajredbah; s tem prihranijo sebi.
društva ali organizacije.
društvenemu in glavnemu odboru
Pranklin, P. O. Conemaugh, sitnosti, katere se pojavljajo vs-Pa., dne 18. dec. 1917.	| led preinalega znanja.
Žalujoča ostala:	Porotni odbor: Anton Lavrii.
¡Mary Chop, žena.	Frank Bavdek.
Teodor Chop, sin I	Anton Welly.
VOJKI LAZAKETI V PREJŠNJIH ČASIH
V Berlinu so leta 1710 ustanovili stalno bolnišnico, v kateri so preskrbovali vse vojake, prizadete od gobavosti in drugih bolezni, katerih si tedanji zdravniki niao mogli pojasniti.	,
Zgodovina vojaških bolnišnic pa sega daleč v preteklost.
Žc stari Rimljani, kojih orga-nizatorični talent je splošno znan, so imeti v vseh svojih provincah in naselbinah takozvane valetudi-narije, to je zdravilišča, ki so obstajala pri vsaki posamezni rim-,ski legiji. Ta zdravilišča pa so bila, če se je nahajala država v vojni ali ne. Posamezni legiji ao bili prideljeni vojni zdravniki, ki so morali gledati na splošno zdravstveno stanje vojakov. Predvsem pa so morali imeti dobre skušnje glede vojne kirurgije. Vprizorilo se je veliko naprav, katerih še zdaj v modernem času niti izda-leka niao dosegli. '
Za časa prvega slovesa rimskega cesarstva je bilo urejeno vse potrebno za preskrbo obolelih vojakov in tozadevne odredbe so bi-le naravnost vzorne. Bolne vojake , so pošiljali v posebna taborišča ter so skrbeli zanje z vsemi pripomočki, ki jih je nudila tedanja medicina. Ko pa je minila doba rimskega carstva, so postopali z ranjenimi vojaki na naravnost grozen način.
'Puščali so jih ranjene in bohie ter se niso brigali za njih nadalj no usodo. Enako ai moramo slikati rasnrere. ki ao vladale ot> ča-fw tridesetletne vojne v Nemčiii in aoaednjih deželah. Med tako zvanimi landskneHti je bilo vedn« dosti ljudi, ki so poznali oanovnr pojme kirurgije in ki ao ravno to •foife* najbolj Izrabljali v avnj 0-sebni prid. Preskrba bolnih in ranjenih vojakov ni bila aicer sijajna, a kljub temu ae lahko reče, da
so skrbeli v tem oziru bolj kot skrbe v sedanjem času, ko je največja ovira artilerijski ogenj, ki »koro popolnoma onemogoča vsako ambulančno alužbo ter stavlja v največjo nevarnost njene člane.
Največje poboljaanje glede preskrbe bolnikov pa se je izvršilo še le v najnovejših časih.
Umrljivost med ranjenimi je bila v prejšnjih vojnah najbrže neverjetno velika ter si človek sploh ne more predstavljati tozadevnih številk, seveda sorazmerno. Skrčenje prebivalstva v Nemčiji tekom tridesetletne vojne pa daje človeku vsaj približen poj m o razsežnosti pomora in razdejanja, ki je vladalo.
Pruski kralj Friderik Viljem I. je prvi ustanovil takozvano službo za pomoč ranjenih vojakov. Ustanovili «o posebno šolo, v kateri so se izobraževali dijaki prav posebno v ta namen.
Njegov sin. znani Friderik Veliki, se je moral radi številnih vojn, katere je vodil, brigati za preskrbo svojih ranjencev ter za splošne saniteto. Vsled tega so se uveljavile določbe, ki so stopile v veljavo šele po smrti tega slavnega kralja in ki se tičejo poljskih lazaretov.
(Naravnost presenetljivo pa je, kako razumno in smotreno so postopali v onih starih čaaih glede sanitacije armad. Naravnost presenetljivo se nam rdi danes, če čitamo:
— Bolnišnice in sanatoriji morajo biti, če le mogoče, prosti ter ležati visoko, obdani od gozda ter preskrbljeni 7. vsemi mogočnimi pripomočki, da w prepreči nazfiir-janje bolezni. Nikakor pa ni dovoljeno pošiljati vojakov v bolnišnice velikih mest.
Določeno je bilo nadalje, da se preskrbi bolnikom sveži zrak in v ta namen so porabili vse viy» ter tudi privatna stanovanja, ki so bila na razpolago. Glede kurjave
po zimi in zračenja je bilo določeno, da ae morajo pozimi primerno kuriti dotična stanovanja, da
bi bolni vojaki ne čutili mraza ali trpeli kako (Jrugo pomanjkanje. Vsa nadaljna določila se tičejo na vodil, ki določajo, da naj bi se vsa stanovanja izpraznila tekom treh ali Štirih tednov ter natančno prezračila.
6e bi v bodočnosti tudi storili te napake ter ae izognili uravna-uju razmer v taboriščih in bolnišnicah, bi bila posledica tega izbruh nadaljnih epidemij, katerih bi ne mogli preprečiti.
Tudi druge dežele, na primer Francija, so Izdale tozadevne določbe glede sanitarije, vendar pa je bik) pri izvrševanju teh povelj opaziti velike težkoče, ki se niso tikale le dejanskih virov, temveč tudi razpoloženje vojaštva samega. Kakor hitro sta prišli dve armadi nasproti, je bilo takoj opaziti velikanske ovire glede preskr b* bolnikov. Ljudje, ki so se brigali za preskrbo bolnikov, ao bili naravnost izročeni pogibelji*
I opet u hatar Istlne.
Qory, Ind. I novae je dat na pötajmieu uz 5%
U broju 5lotu 44R. H." od 28. ¡i to $5,000.00, a ostalo je prepi
novembra 1917 objavljana j»u dvajsao drug Dubravac na sebe, samo
IZ ZGODOVINE 8TARIH BLO VENCEV.
Značaj narodov je zelo odvisen od zemlje, na kateri Živi, in od dc-a, s katerim se peča. Slovenci so >ili kakor drugi Slovani že od ne-cdaj poljedelci. Poljedelec pa ne zapušča lahko svojega zemljKčaj da bi šel osvajat tujo rendjo, plenit in ropat, temveč se trdno drži astne grude. S tem se atrinjajo najstarejša poročila, ki opisujejo Slovene kot delavno, miroljubno judstvo. Vendar je sila časa potisnila tudi Slovencem meč v roko in niso kar nič zaostajali za svojimi bojevitimi zavezniki Obri. Iz vsega, kar nam poročajo zgodovinski viri o mnogih vojnih pohodih Slovenov v šestem in sedmem stoletju, moramo sklepati, da sta naše pradede tedaj živila v prvi vrsti vojna in plen, ne pa mimo knretiako delo. A to je bila prehodna doba, ki je minila, ko se je ljudstvo stalno naselilo v svoji novi domovini in so se povrnili mirnejši časi.
Kmetovanje starih Slovencev je bilo zelo preprosto. Na položnih, prisojnih krajih so iztrebili gozd «rsekiro ali pa s požiganjem in tamkaj postavili svoje selišče. Za oranje jim je namesto železnega pluga služilo "drevo", to jr močna lesena kljuka ali kolenčasta drevesna veja, s katero ao zrahlja ji zemljo. Iliše se bile vse lesene. Zidana poslopja staviti so ličili Slovence še tujci. Tako čitamo, da je gradeški patriarh For-tunat Ljudevitu Posavskemu poslal zidarjev, kovačev in tesarjev, da so v Blatogradu postavili cerkev sv. Andrijana. Poleg obdelanega polja je dajala živinoreja glavni vir dohodkov. Po goratih krajih, na pr. na Tolminskem, je bilo skoro izključno le pastirstvo in planinarstvo udomačeno. In tolminski pastirji so gonili svoje črede po zimi globoko doli v furlansko nižavo.
Stara kakor slovenski narod sam je tudi slovenska čebclorcja. Slovenci so jo poznali gotovo žc v svoji prvotni domovini na južnem Ruskem, kjer so obsežni lipovi gozdi bili za njo zelo pripravni. Tudi v novih alpskih pokrajinah so sc pričeli marljivo pečati s čebelarstvom. Ker «o imeli zemlje toliko, kolikor so je inofcli iztrebiti, zato so posekali na prisojnih krajih cele gorske obronke in pustili, da so se prerasli z vresjenu Tudi so imele čebele bujno pa»o. V mnogih listinah se taki čebelni paš niki izredno omenjajo. Pri marsikateri slovenski kmetiji je bil pridelek na niedu in vosku veliko več vreden, kakor pa na žitu ali mladih živalih. To izpričujejo najstarejši urbarji ali zapisniki davščin, ki so jih morali podložniki dajati graščaku od svojih pridelkov. Tu je pri mnogih vas^li .ishe-lefceno le malo živine ali žita, pač pa velika množina med'i.
Tudi obrt Slov en cen ni bil-t neznana. Platno za potrebno obleko
članka, koja su potpisali članovi novinftkog odbora llrvatsko-*rp-^ke sekcije J. 8. Saveza i umi -nik "Radničke Straže".
To mi je dalo povoda, da se o-pet javim pismeno našem član -stvu, koje je zaintererovano o ra-dn 1 taktici J. S. Saveza u Ameri-ci, a naročito o taktici i radn u-redništva "R. S."
Posle članka u "Prrlctarcu" pod naslovom 44II hatar 1stini'' nišam litjeo, da pišem, čak ni na one klevete uredništva R. S., jčr sn Mle toliko niske in nedrugorske, da nije vredno o njima ni reči učiniti. U ostalom to je tuma-Čenje "ananstvciiog" socializma, sa kojim se urednik R. S. razmere kao pijan po rakijašnici.
U potpisatom Članku po novin-skom odboru hoče se da dokaže kako tobože nema samovolje 11 redakciji R. S. te kako je urednik "nopogriješiv" i nije saraduik svih hrdjavih djeJa i razdora u našem savezu, a kako je M. Polo-vina klevetnik i kako udara na socijalističku čast i poštenje Teodora Cvet kova. Urednik R. S. hoče da se zaštiti ličnost "nepogre-šivog" i da se prenese na novinski odbor ava odgovornost za neva-Ijani post upa k pojedinaca. Pot pisan i vele, a napose Teodor <Vet-kov: 41 Kad je novinski odbor stvorio zaključak, da se uovac iz-vadi iz banke i prividno posodi jedilom poverljivom drugU, bio sam i ja ua toj sjedniei...". 7,ar je tako bilofNe tvrdite li vi jedrni neistinu, ne gazite li vi svojo m čižmom zapisnik seduice novin • skog odbora, ne pljuvate li istini u lice, pitam ja vas T Pitajn, pitam i opet pitam, zašto drsko pred svi-jetoni obilazite istimi ?...
Ljudi, drugovi, evo kako je bilo o vadjenju novca iz banke i pozajmici poverljivom drugu Ure-goriču, te prenosen ju imovine organa llrvatsko-srpske sekcije J. S. Saveza iz ruku odborskih u privatne, to jest pozajmicu od $5000 (pet hiljada) drugu Oregoriču, a cheeking account nu ime Alekae Dubravea sa imenom ftrpsko-hr-vatske sekcijo i njezinog novin -skog odbora. Sednica jc obdržala u petak veče dne 20ga septembra 1917 godim», a 110vac je izva-njen po izjavi (11. Žikiča tačno 9 (devet) dana ranije, to jest u č#-tvrtak, dne liga septembra 1917 popodne, po izjavi Alekse Du -btavca. A kada sam ja zapitao, ko jc toliku samovolju učinio, odgovor sam dobio od Žikiča kako sledujc: 44Kada smo posle po-dne pretprošlog čeavrtka pročitali vijesti u 44C'ikaškoj Tribuni'' kao i u ostalim gradjanskim novina -ma. da je učinjen jnriš na glavni ured i .W. W. i I lay wood o v list i zaplijenjena njihova imovina kao i nasrtaj na glavni ured socijali-stičke stranke i ured soc. stranke Cook county, na brzu ruku ja, Cvetkov i drug Dubravac smo se sporazumili i zajednički u sporazumu ovaj čin na svoju odgovornost izvršili" — nastavlja Žikič 4<jer smo se nadali, da če policija to Isto učiniti i kod nas." I)a-kle, kako vidite, samo je jodan zvanični član novinskog odbora bio u toni činu Aleksa Dubravac, a druga dva, Žikič i Cvetkov, kao nameštenici kod R. S., a ne kao članovi novinskog odbora. Na moje drugo pitanje: Zašto se ni-jesu pozvali i ostala tri člana novinskog odbora, odgovara Teodor Cvetkov: "To je bilo 11a brzu ruku i nije bilo vremena, čak smo i od rada zadržali druga Dubravea, jer bez njega nije sc moglo nista učiniti." Na nioje treče pitanje: A gde je i kod koga jc novac i na kojoj banki i ko je taj poverljivi drug, koji je primio toliku odgovornost na sebe, te koji je sigur-niji od novinskog odt»ora, odgo -vara B. Žikič: "Druže, kod jed-nog našeg druga i člana, koji ima imanje pet puta više nego imovina "Radničke Straže" i koji može 11 svako doba. kad zatrafclmo, i
se je izdelovalo doma; tudi lončarstvo je bilo zelo razširjeno. Po-1 odgovoriti." — Da, dobro, dobro, liagoma se je obrt razvila tako da ali ko je to, kao član odbora i od-so vsi prebivalci istega kraja iz- j govorno lice ja hoču da znam, ko delovali blago ene vrste, kaVr- je taj i pod kakvirn je ualovima *no so se bili nančili od svojih primio imovinu i koliku svotu u pradedov in ga potem zamenjava- ( novcu, a okoliku 11 ostaloj imovini! li med seboj. Tako so bili v enem — Odgovara Žikič: "Ovaj, znate kraju santi kolarji, rešetarji, Ion- drogovi, ovo je tajna, ovo dapače
čarji, kožarji aH tkalci. Frankov-ski in beneški trgovci so prinesli razne tuje izdelke v deželo, okraske iz zlata in srebra ali dnwc kovine, steklene kupice, umetno k.»-(Nadaljevanje na 7. strani.)
ne treba da znaju ni svi članovi novinskog odbora, jer znate, moglo bi se to i dalje saznaai, pa mogla bi polieija učiniti potragu te bi eventualno mogo nastradati • naft urednik, a za tim i ja i. t. d..
je oatavljcno toliko u staroj ban ki, koliko je potrebno za dnevni business i to jc dobro." Dalje nastavlja Žikič: 44ta boga mu, valj-da Imate u nas povjerenja, ovo je iznimno stanje, pa se mora iznim-no i raditi, i zašto uopšte ovolika zapitavanja't"...
Drugovi! Ja sam Isto toliko od-govoran kao i svaki član novin • skog odbora za imovinn, o kojoj novinski odbor vodi računa pred našim članstvom i hoču da znam sve. šta je u stvari, iuače odklanjam svaku odgovornost za takav postupak. — Zatim uČinim nekolike prepostavke, da to ipak nije način opravdan i da se na takav način nemoŽe umaknuti progoni* ma, niti sačuvati imovina, jer ako vlada hoče, da učini zaplenu ima-nja, to joj ne čini zapreku, več još više dava povoda za joŠ stro-žije progone, a opasnost postoji kako za nas tako i za poverioca, kome ste vi poverili imovinu; i drugo pitanje je, hoče li 011 nama moči i lit jet i, kad zatražimo iz-vesnu sumu, dati, i neče li kazati, ja satu uložio u trgovinu i nemam na ruci ili ja sam poza j m io na go-d iu 11 dana uz pet po sto kamata, i k a matu vam redovno plačam, a kad ugovor istekne, onda ču vam povratiti vaš novac, ili kako je danas u nesigurnosti i u neizves-nosti cio svijet, pa da se dogodi da taj poverioc eventualno ne skrakira i ne propadne, a s time i naša imovina, pa šta čete onda, sa čime da izadjete pred član -stvo? Tada je Dubravac rekeo: 44 Izgleda, da bi drug Todorovich i sam hteo, a možda bi i sam toliko d ob ar bio, da oda i cjelu stvar upropasti." Zatim Žikič: "Ne-mojte se drugovi uzrujavati, ta mi znamo, šta činimo, to je sve redovnim putem, trgovačkim uči -njeno, i ovo je business, kao svaki drugi, a i ugovor je učinjen pred Notary Pivhlic, a drug Cvetkov je advokat i 011 valjda zna, šta se može a sta ne." — Ja sam protest irho proti v druga Dubravea, jer se služi podinetanjem, na što jc Cvetkov 11a upit V. Suše rekao: "Ta novac se čovječe na-lazi kod druga Gregoriča" ... — Kada sam saznao, kod koga se na lazi imovina u gotov u 4 4 Rad Straže" i kada mi je sve postalo jasno, dokle su ti ljudi sa svojoni bezglavošču otišli, ponovio sam svoj protest i najozbiljfiije pred-lagao i tražio, da se smesta novac povrati u rukc odbora. Tu kao i svugda sc jc opet Teodor Cvetkov umešao, boječi se, da moji jaki i ozbiljni razlozi ne osvojc članove novinskog odbora, fla usvoje moj predlog, da se novac povrati iz tudjib ruku u odborske, počeo je da liabraja ovo i 0110 te kako Todorovich stoji u opoziciji samo radi toga, što hoče da je opozicio-nalan radi forme, a ne radi toga sto se ne slaže; u ostalom šta se odbora tiče, šta ko misli, odbor treba ovaj čin da usvoji i apeliram na odbor, da glasuje i odobri naš postupak," — veli Teodor Cvetkov — 44 .. .bez obzira na to, da li sc Todorovich slaže ili ne — ja velim, da se usvoji ovo kao delo nov. odbora." I naravno predsednik je dao na glasovanje, da li da se usvoji postupak u pogledu novca i imovine drugova Žikiča, Cvetkova i Dubravea." Naravno drug Dubravac nije hteo da jsoreče ono; što je učinio i glasuje, ma da po parlameutarnom redu ne bi u ovom pogledu imao prava glasovati, jer je u pitanju bio njegov postupak. Kao zakoniti glanači i punopravni bili smo ja i V. Suša, i glasovanje je ispa-lo: Suša za, a ja protiv, ali pošto su tri ruke bile dignute, jer sit i Dubravea brojali, to se predlog usvaja 2 protiv jednoga, a svega su četirl punopravna člana u odboru, te znate, jedan od njih treba da prodnjedava.
Zar nije bilo ovako, Teodore Cvetkov i ostala hračo oko Cvet -kovljeva stole rs t Jest, ovako je bilo.
\\T)alje vas ja pitani, da li M. Po-lovina kleveta ili istimi govorit Vas nije n^takav postupak vodila iskrenost i dnigarstvo za oču-vanjem naše imovine, več jedna potpuno spekulativna namera, a to je, u slučaju da dodje do avtonomnih sekcija, da srpska sekcija ne niogne doči do niaterijalnih sredstava, da pokrene svoj organ, kako bi mogla, da žigoše vaše ne-socijalističko F nedrugarsko drža-nje, jer bi onda imali sredstava za
pokrenuče liata. — To je bila vaša namjera, jer se bojite, da srp. ski drugovi dodju do reči i jer se bojite, da se saznaju stvanio vaša namjere i rad protiv našega sa-veza, pa velite napred za rascjel). Delilno se po "nazorima", gl§-sujmo za hrvatsku zekeiju, koja bi prestavljala Jug. 8oc. tfavez, tt napol je sa Slovencima i sa Sriiiraa, koji se ne alažu sa pisanjem 44 R. Straže" te koji au "patrioti", "'aocijal-patrioti", "puskaTi", "mflitaristi' i. t. d, i. t. d.
Sada, kada ste do veli naše članstvo, da je moralo da glasuje za decentralizaciju našega saveza, kao kroz maglu ste uvideli, da ste pljesnuli nosom o tlo. A osobito vas je udarila u glavu podela sa-verne imovine. Krivo vam je, što su drugovi Slovenci odglasali i hoče svoj dio da užinu i sa njim sami da rukovode. A nečetc da uvidite, da su oni to de facto i doprinijeli, pa kad je tako, zašto se onda kapricatef Zašto se ka-pricatc sad, kad je več kasno, i zašto se hunite protivu onoga, do čega ste »a m i sebe slepo do veli T Sada bi ste htjeli, da članstvo o-pet potegnete za nos, pa šaljete splet k are i vaše špijune od organizacije do brganizacijc, nc bi I i proturili kroz koju organizaciju fabrieirani predlog za priziv, da se obustave glasovnice za srpsku i hrvatsku sekciju, kao i to, da se obustavi podjela imovine te sus-pendiraju svi sadašnji odbori, a izabere novi privremeni odbor, koji bi tobož bio odgovoran do kongresa. &ta to značif Znači, da Teodor Cvetkov, Zikieh, nje gov "kusur", su samo za to u činu, da čine spletkarenje u našem pokretn, šal juri svoje špijune od organizacije do organizacije. A da je to tako, neka vam samo padne na um, šta ste rekli P. Stankoviču, kada ste mu dali tekst rezolucije priposlate iz Wis-consina, kada ste ga poslali u <ia-ry na sednicu organizacije broj 53. No, ta vam neče upali» i, ier ne davate nikakove garancije srp-skim drugovima za vodjenje so-cijalističkc propagande medju svojim sunarodnjacima, medju koji 111 a su jedi no oni pozvani i je-dini mogučni širiti učenje socija-lizma. No, vi čete da doviknete, kako mi hočemo neku jugoslaven-sku državi», a vi sc sa toin drža-voni ne slažete, jer vam je sa svini svejedno, ko nad Jugoslavenima upravlja, Austro-Ugarska vlada-juča oligarhija ili slobodno ka • brana po Jugoslaven»kom narodu administracija u Jugoslavcnskoj Federativnoj Republici, Za koju se bori Jugoslavcnska socialna demokracija.
I ne samo to, da jugoslavenski socialisti traže, več traže prven -.stveno ujedinjenje jugoalavenskih naroda, a kao rešenje istočnog pitanja Europe "Bankansku Fe-deraeiju" kao jedino pravilno rešen je, za opstanak trajnoga mira u svetu.
No, vi čete opet reči, kako vas ja klevetam.-A'.sada vas pitani jeste A porekli moje tvrdnje, koje sam iznio v mom prvom članku u 44Proletarcu", zbog koga ste me stavili pod disciplinarnu iatraguf Ne, niste!... Več ste sve priznali. Priznali ste, da podržajete eenzu-ru kod R. S., priznali ste, da čini-te spletkarenje u našem pokretn tirne, sto: velite, da ste napisali nekoliko tisuča pisarna, 11 koji m a ste u 96% klevetali pojedince i huškali članstvo, da radi za ras -cjep našega pokreta.
Velite, da novac na svom mestu, i da nije nista izgubljeno tim, što je pokušano, da se prenese novac iz odborskih u privatne ruke. A pitam ja vas, šta bi bilo sa imo-vinom, da ja nišam bio i da ni -sam za vreme izvestio 44Nadzorni odbor" te vas jc primorao, da po-vratite iz ruku pekarn Gregoriča u ruku Novinskog odbora! Pitam i opet pitani! Neka ud Novinski odbor pokaže, gdje je on saklučio kao odbor za prenošenje novca ? I neka mi zapisnikom posvedoci i zapisnik objavi! A j« t v rdim, da novinski odbor nije rešavao o to-me, več mu se samo iznelo, da o-dobri ili ne odobri. A stvar je ispala, kako sem več navco. A sad neka prosudjuje članstvo, ko ima pravo. A ja ču i dalje dovikivati: "Pali, Žari udbinjaki dizdaru, dok i tvoja kula na red dodje!" Ovo-liko i opet 11 hatar istini!
S. Todorovich.
Vse 111 on a rh 1st i č n o kričanje ne izpremeni dejstva, da je dvakrat dva štiri.
saodovm* »tarih slo.
VENCEV.
n orožje, iu so jih ¿amenj«vitlu platno, kože iu volilu. Na ru-[vo spominjajo nekatera staraj jevna imena: na pr. Železno. i mik.
Družabno življenje star;h Slovencev je bilo osnovano ni z.tdru-\ Zadruga je bila družim sorod
kov, ki so skupaj bivali v eni iši in skupno obdelovali nedelji-bo posest vo. Ako je iiuutrec zakoniki par imel odrasle otroke, si ti niso ustvarili svojega lastnega i;o ¿podarstva. ampak ho tudi po že-Ii i t vi ali možitvi s svojimi stai^si 'skupaj živeli in gospodarili. V zadrugi so bile torej tdri>žono poleg Sedov tudi družine bratov, »ester vnukov in pravnukov. Nihče iz-mied njih ni imel osebne lastnine, km pa k vsa zemljišča iu poslopja. Živina in vse hišno in gospodar-vo orodje je bila skupna last vseh zadružnikov. Kur je po$$ hnezilik pridobil, je prišlo v korist peli zadrugi, enako pa je morula tudi vso Škodo trpeti. Kudar je bila hiša pretesna, so postavili poleg nje drugo, tretjo; mnogokrat se je zadruga tako množila, da je nastala eela vas, kjer je sto do tristo so rodov i nee v bivak) skupaj. Vsaka zadruga je imela svojega poglavar*', ki ao ga nazivali starešina, gospodar, ali pri Hrvatih' domačin. V začetku je bil najsta-rejši mož (deti) za atareštno, pozneje so ga polnoletni fjani zadruge volili »mod sebe, iu sicer tistega, ki se jim je zdei najmo-. drejši iu najizkušenejši. Po nekod, na pr. pri beneških Slovencih, pa je navadno starešina sam preti >\<>j'» smrtjo priporočil tiste-ga, ki ga je smatraj vrednim, da mu je naslednik. Starešina je vodil vse biana in gospodarske zade-[ ve zadruge. Razdeljeval jc delo, | .sprejemal dohodke, skrbel za vse potrebe posameznih članov in raz-soje*al prepire meti njimi. Dokler so bili Slovenci še pogani, je bil starešina tudi duhovnik zadruge, ki je imel skrbeti za običajno daritve. Vsi zadrugarji so morali bi-,ti starešinam pokorni in jih spoštovati. Umrlim so vedno ohranili .blag spomin, jih celo oboževali iu častili kakor hišne patrone. Po imenu starešine so se imenovali ' tudi vsi člani zadruge. Ako mu je . bilo ime Marko, so se zvali njegovi zadružniki Markoviči, če je bil Rado, ao se zvali Radovljani, če Pribina, Prebin^ci.
Zadružno življenje je donnšalo mnogotere koristi. Vplivalo je ne le na družinsko življenje, temveč tudi na narodno gospodarstvo in ves družabni red. Zadruge so preprečile razkosevanje posestev in pospeševale umtno # obdelovanje zemlje. Rodbinska vez, ki je družila bližnje m daljne sorodnike, ie bila močna opora proti u stvu. Vsaka zadr»»£* je morala sania skrbeti za svoje onemogle in bolne člane. Dedščine niso poznali, ker je vse premoženje ¿a vse čase o-stalo nedeljivo, in smrt posamez-Jnika v razmerah zadruge ni nit' | izpremenila.
Sledovi nekdanjih zadrug so se marsikje ohranili do današnjega dne. Pri beneških Slovencih žive včasih tri do štiri družine v eni hiši. Tisti sin, ki ga je umirajoči oče blagoslovil, pa vodi celo go-Jflpodarstvo. Drugi morajo delat*' lin gospodarja ubogati. V Beli Krajini izpričujejo imena mnogih vasi, da so bile nekdaj tam 7.a-i druge, na pr. Adlešiči, Pribinci.
Seiutertja se nahaja tudi še skupino premoženje, katero opravlja
deti v imenu vseh bratov. ■ Iz zadrug so nastale vse druge politične skupine naših pradedov. «vezo ve«" zadrug v okrožju so nalivali župo. Njej jc načel o val župan, ki je imel zdaj večje, zdaj manjše okrožje pod seboj. Središ-upe je bil grad (gradišče), s plotom, rovi in akopi utrjen pro-tnr na strmih brdih. sredi vode y>li nuH-virja, kamor so shranjevali Vagocrnosli in se o vojnem ča-zatekali žene in otroci, ki se mogli sami branili proti so-ražnikom.
Theroigne de Hericourt.
V ulici St. Antoine be je gnetla tjsočglava množica pred rasdeja nim vhodom v sovražnim ječo, Ba-stiljo, katere v plamenih izginja joča streha je dušila sto in sto let sem obupne vzdihe onih, ki so, bodisi po praviei, bodisi nedolžni, s seboj in s svetom razdvojeni, prebivali med temi trdnjavi podobnimi zidovi. Boj za Bastijjo je bil koučan. Po uradnih podatkih je obležalo na n^estu triinosemdeset mrtvih, raujenih pa je bilo ¿«ttde-set. Boj je bil končan in pred v ra ta m je postavila vrsta zmagovalcev, njim na Čelu Aubin Bonuc-mer,ki je edini ohranil v teip strašnem boju hladno kri in sočutno srce ter rešil gotove smrti Tburio-ta de la Rosice ja in gospodično de Monsigny, hčerko stotnika invalidov, ki jo je bótela besna množica sežgati.
(Njemu ob strani je stala gospodična Theroigne de Mericourt, o kateri pravi suhoparuo protokolarnim poročilo iz onih časov :
"Med neranjenimi zmagovalci je bila tudi neka gospa, Theroigne de Mericourt, Jeanna d'Arc gro-zovlade. Kot prijateljica mož, kakor so bili Danton, Desuioirlin.Pji-bre d' Kglantine i. dr. je imela precejšen vpliv....M
Konec poročila hočem zamolčati, ker v presuhoparnih l>esedah kon-statira samo suho dejstvo velike tragedije človeAkega življenja.
Družabno življenje je bilo do leta 1789 na Francoskem skoro popolnoma propadlo, prijatelj se je liai prijatelja, najpodlejše denun-cijacijc so bile na dnevnem redu, brata ni bilo sram dolžiti svojega brata veleizdaje, duhovniki so se vmešavali v posvetne zadeve, grabili, kjer je bilo kaj dobiti, obre-kovali, kjer se je svetilo neoma-deževano ime in zapravljali, kar jiriv je verno, še preverilo ljudstvo dajalo z dobrini srcem, v lahkomiselnih družbah. Splošen srd je vladal med ljudstvom ne le v Parizu, marveč po celi Francoski in ta srd je prekipel, ko je prišla država vsled nesmiselnega gospodarstva v največje stiske. Vse je vpilo po osveti in vzdihavalo po boljših časih, ki pa se niso hoteli pokazati na obzorju.
Tedaj je izbruhnila ljudska ne-volja in eno prvih dejanj je bilo, da je razjarjena množica razdejala Ba*tiljo, oui dokument tiran -«tva, katerega sama ime je navdajalo ljudi z grozo.
Med zmagovalci je bila tudi mlada ženska, polne in visoke postave, cvetočih Hc in vendar s kruto potezo v obrazu.
Izmed množine je ni poznal no beden, samo Aubinu Bonnemeru ni bila neznana. Srečal jo je že pri Dantonu in jo j« čislal kot vneto zagovornico republike.
'Rodila se je v Mericourtu pri Jiie^ii 13. avgusta 176? leta kot hčerka kmečkih staršev. 'Njena izredna lepota je slovela po vsej o-kolici In privabila tudi bogatega mladega graščaka v njeno bližino. —'Njena lepota ga je omamila tako, da je mislil, da brez- nje ne more živeti.
Vedno iznova je našel priliko, da se ji je približal in ji razodeval svoja čuvstva. Omamil jo je in deklica se nvu je vdala z vso strastjo svoje prve ljubezni Bili so to za
Zanimivi pojavi bolezni. Kako izpremene nekatere bolez-IduÄevno iu fizično čustvo.o tem ripoveduje zdravnik dr. Wikion neki knjigi. Neka 12letna dekli-je zbolela za Influeneo in vnetni možganske mrene* V tretjem ■It svoje bolezni ni spoznala svoje okolice, fantazirala je in 11 zamaknjena, vsako gubo na l<*ki je videla za kačo. V petem dnu se ji jc začelo zdravje vrati, in z zdravjem obenem tu-spornin. V šestem tednu
se je razvijala v drugo bitje; čita-joč ali igrajoč se v postelji, se je začela tresti, ter si delati z rokami prostor okoli sebe, končno pa je začela prevračati kozelee po postelji. Potem je aedavala kot popolnoma druga oseba v postelji; njeno vedenje jc bilo popolnoma otročje, tudi govorila je v popolnoma pretrganib stavkih kakor otroci, ter rabila napačne beuede. Smatrala se je sama za drugo bitje, ter je govorila o svojem prejšnjem bitju kot o tretji osebi, ki jo je zapustila. V duševnih napadih je glasno govorila in tudi kričala, dočim je bila v normalnem stanju mirna. Svojo tretjo osebnost je imenovala "stari hudič". Tako stanje je trajalo eno leto, potem ja izginilo, pa se zopet pojavilo čez 10 mesecev. V tem stanju je znala citati in pisati. V svoji četrti osebnosti je bila gluha in nema. To stanje se je ponovilo petkrat. Druga st varat va v svojem stanju je imenovala "dobro stvarstvo" ali "lepi ljubček". V tem slanju
nje dnevi največje sreče, ki je niso mogle kaliti niti osorne besede staršev.
To je zadelo tulado deklico tako globoko, da je v svojem obupu pobegnila najprej na Angleško, od koder je pri&la kmalu v Pariz kot za tedanje čase zelo izobražena žena. Njena izobrazba in njena lepota so ji odprle najvplivnejše hiše' republikancev in mnogo je*pomo-glo k temu tudi njeno prijateljstvo z Dan tonom.
Zvečer je prihajala med jako-biuce, med katerimi je vladala skoro neomejeno. 8 svojim govorom je vedela navdušiti ljudstvo do besnosti, vedela pa je tudi govoriti tako pomirjevalno, da so ae hipoma polegli valovi razburje -nja.
(Nekega dne je prišla vsa raz-vneta med zborovalce in zahtevala z največjo odločnostjo od pred • sednika a.Mrata besedo. Vsi pbo-rovalci so se zavzeli nad njenim nastopom m ¿uli so se vzkliki:
"Sabska kraljica je prišla/ da obišče Salomona distriktov !,1Tem entuzijastom je spretno odgovorila mlada žena:
"Gotovo, sloves vaše modrosti me je pripeljal v va.šo#sredo. Do-kazite, da ste res Salomoni. Doka-žite, da imate voljo in ntoč zgraditi tempelj svobode in požurite se, da zgradite narodni skupščini tako svetišče. To edino je jedro mojega današnjega predloga. Zemlja, kjer je stala Bastilja. je prosta, ni več zidovja, ne slišijo se več vzdihi nesrečnih, ki ječe po ječah, toda nad 100,000 delavcev je brez kruha.Kaj se še obotavljate? Začnite takoj zbirati denar, da zgradite palačo narodne skupščine na kraju, kjer je stala Bastilja. Da okrasimo in obogatimo palačo moramo položiti vse zlato in vse dragocenosti na altar domovine. In jaz sama hočem vam pokazati pot!"
Velikansko navdušenje je sledilo njenim besedam in zbor je sklenil izdati okrožnico na vse druge distrikte in departinente za zbiranje prispevkov za poslopje narodne skupščine.
Republikanski komite jo je poslal s tajnikom jakobinskega kluba v Belgijo, da pripravi tam ljudstvo za vstajo. Toda ta misija se je ponesrečila.
V Liegu so jo prijeli avstrijski vojaki in jo vtaknili v ječo. Več mesecev je bila v ječi v Belgiji, potem so jo pripeljali v Kufstein na Tirolskem. To se je zgodilo začetkom leta 1791 in še le meseca novembra istega leta, ko je večkrat zahtevala preiskavo, so jo prepeljali na Dunaj, kjer je bil cesar Leopold že izvedel o njeni usodi in o njeni lepoti. Dolgo je trajal razgovor n»ed cesarjem in med revolucionarko. In konec tega razgovora je bil, da je bila Theroigne de Mericourt sicer po-miloščena, vendar pa izgnana za vedno iz avstrijskih dežel. To za njo seveda ni bila nikakršna nesreča. Vročekrvno Francozinjo jc vleklo z vsemi silami nazaj v Pariz.
Komaj je dospela v francosko metropolo, že je imela pripravlje no celo vrsto novih idej. Obdajal jo je poleg tega tudi nimbus mu-čeništva, in nastopala je bolj predrzno kakor kdaj poprej. Iz ne znanega vzroka sta se ji zamerila Robespiere in Collot d'Herbois. Javno je izjavila, da odreka tema dvema svoje spoštovauje. Collot d' Herbois se je norčeval iz žene v klubu jakobincev. Toda slabo jc naletel. Skočila je čez ograjo in vdrla med zborovalce ter neprestano vibteč svoj bič prodrla do predsednika, od katerega jc za -htevala, d« ji da besedo. Toda ne-volja med jakobinci jc narasla tako, da se niso ozirali več na njene besede, ki so jim bile svoj čas »vete kakor evangelij, marveč so postavili užaljeno ženo pred prag.
Dvajsetega junija 1792 jo vidimo zopet na čelu ljudskih mas, ki vdirajo v Tuilerije, in njeno spremstvo ji položi t priznanje njene hrahosti in odločnosti venec na glavo. Toda že se je nagibala njena slava svojemu koncu. Prišel je deseti avgust, ko je prodiralo ljudstvo, skrivomia nahujskano od girondističnega pariškega župana Petiona, proti Tuilerijam. Takrat so narodne garde odrekle svojo je bila slaboumna in slepa, toda i pomoč obrambi palače lu kralje-ravno v tem slanju je znala lepo »tvo je psdto. Kralja samega so risati, česar v normalnem stanju vjeli,	±
ni znala. S svojim 16. letom je po- Revolucionarni občinski svet se polnoma izgubila svojy normalno jc polastil občinske hiš» iu straho-osebnost,	I vlada se je začela organizirati.
Theroigne de Mericourt pa j« stala ob straui. 8 cordelieri in jakobinci se je bila sprla, ker niso ravnali x njo tako, kakor je ona zahtevala.
Theroigiie de Mericourt ae je bila pozneje priklopila takozvani zmerni stranki, ki jo je vodil bivši časnikar Bri*«of. To je bilo za njo usode pol no. — Ktrankarska strast je prekipela do vrhunca in v politične zadeve so se vmešavale lene in otroci, ki niti pojma niso imeli o političnih ciljih. Meseca maja 1798 leta ae je valila gruča od nasprotne stranke nahujska-nih žena skozi vrt pred Tuilerija-mi z grozečim vpitjem: "Dol z Brissoati!" Obkolile so narodno skupščino in kamenje je začelo leteti v okna pristašev zmerne stranke. Naključje je hotelo, da je prišel Brissot pred narodno skupščino, in je srečal taiu svojo pristašinjo Theroigne de Meri -court. Razjarjene ženske so navalile na poslauca, za njega pa se je zavzela junaška žena ter z brez-primerno smelostjo pripeljala na desno in levo ae braneč z bičem Brissota v narodno skupščino.
. Ljudska nevolja pa se je obrnila proti njej. "Tudi ti si med izdajalci!" so kričale ženske, in od vseh strani je letelo kamenje na nesrečnieo. Pobile so jo na tla, strgale so ji obleko s telesa in jo giia-le razcapano in iz mnogih ran krvavečo po ulicah v zaameh drhali.
Sočutni ljudje so jo pripeljali domov, kjer jc v globoki omotici obležala. Ko se je zdramila, se je Začelo za njo novo, a strašno živ-ljenje.ftitila je v svojem srcu plamen, ki ga ni mogla udušiti. Zlivala je nase vode in klicala ua po-ny>č ljudi, da naj uduše plamen, ki grozi sežgati njo in ves Pariz. .Odpeljali so jo v predmestje Saint Marceaa in tam jc izginila. Pozne je so jo odpeljali v norišnico Sal-pctrierc, kjer je umrla po štiriindvajsetih letih med groznimi mukami devetega ntaja 1817, stara 55 Tet.	a
l^e v svetlih trenotklh je živela zopet staro Življenje in se navduševala za prostost in enakost, za bratstvo in edinost, toda od leta do leta bolj redki so postajali ti trenotki in izginila je nepoznana in ne več lepa t^jka.
Vsekakor pa ostane Theroigne de Mericourt ena najinteresant* fiejših oseb francoske revolucije.
Zdravil« zoper kašelj.
Kadar potrebujata zdravilo zoper kaleU, tedaj potrebujete dobrega. Nikoli as neboau zmotili, šs »ahtavate <tabro prelekuteno in uOipkovito zdravilo, znano kot
Severa's Balsam
f or Lungs
Ma. W. KoiodiUJ. ChMtor. W. Va., a&m j» pU&lt "J«« prtpurottm vtab*-da kap! S»v« rova i4»vtl*. kar
Savaruv Balaam ta
»Uate. aoljllhnl.
Mo]) otroci ao lmall batf kaialj la X» kaaltt smo rasna sOravlla, toda o* )a kilo Mrioaj. Ko ■n»o pa kuptll garata» Bai¿aa aa pljuêa )a kaialj »a par po*
(Sevarov Balzam za pljufta) , \ Ne re&te samo: "Želim nekaj moj kašelj " Navadile ae zahtevati zdravilo po njegovam poli
■tfflllHIMii
r.dfiomaatitav. Zadnjih t? lit je
nem verov
imenu, da ss izognete
Balzam za pljuža uepaino zdravil kašelj in'prahlade in'take bolezni, katerih prvi pojavi eo kašelj, kot na pr. kašelj pri influenci. vnetju aapn ka, oalovakem kašlju. hripavoeti in vnetju grla. leti je izvrsten za odrasle m otroka
Cena t6 in 60 centov. — V lekarnah vsepovsod.
a Cold and Grip Taktote
(Satarova Tabla«» sopar prah lad« In hrt po) «o anana, da praáciiojo prati lud v aajkrajlaia «aau.
Savarova druslnaka adravlla ao naprodaj v lekarnah vaapovaod. Zahtevajte "Savarova" ponjl-Suvam polnem imenu. Ca Jth ne moreta dobiti v domnil lekarni. naroČita jih naravnoat od
W. P. SEVERA CO.,
Iowa

mE
] El EIBE

Mveéji tkveaski zlatarska trgovina
StranKja \
►»•»♦♦♦•♦»♦♦♦•••••••aasaa»
La Salle, 111.
Prosim cenjene člane socialističnega kluba št. 4, naj se polno-številno udeleže prihodnje mesečne seje, na kateri imamo rešiti več vsžnih točk. Razun tega imamo tudi voliti tajnika in organi -zatorja. Pridite torej vsi do zadnjega dne 6. januarja v Slovenski narodni dom. Seja je kakor na vadno po seji društva "Triglav" ( lani tega društva store najbolje, da ostanejo kar na svojih 9edežih.
8 soc. pozdravom
Vencel Obid, tajnik.
P FRANK CERNE
Q 6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohto
Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonike, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč J slovenskih in drugih. 8e prodaja na mesečna odplačila.
P ti i ta pa cenik, kateri a« Vam poilja breapUčno.
rji	Najboljša blago.	Najnižja
H3EJC
PAZITE IN HRANITE
Narodni Urek pravi: "Paaite na val beli denar aa frae dne-
ve, zdravi
" To pomeuja toliko kakor yrvo pačite in hranite dokler atn Še in mladi, da boate imeli nekaj aa atara ia onemogla let«.
Vaak Človek mora paziti in hraniti, ka la to je edina pot, ki vas vodi v ueodvisnoafc Prvi dolar, ki ga dato aaatran, se lahko eeni kot ¡temeljni kamen poalopja za katerim vaaki stremi. Dobro je vedao imeti aa pametu narodni iarak ki pravi: 4'Zrno do rmu pogačS: kamen aa kamen palača". Najtežje je poČetek ali brex početka ni nikdar aičeaar. Zatorej pričnite vlagati vaft denar te danea, ampak paaite, da ga nalagate v gotovo in varno bunko. Z vlogo enega dolarja dobite vašo tmačno knjižico.
Mi sprejemamo denar na hranilno vlogo ia plačamo po 3% obresti od njega.
Pošiljamo deunr v Italijo, Ruaijo ia Francosko.
Prodajemo prva poaojilne mortgaga (markeče) in dajemo v najem varne hranilne predale.
Hp reje m o apiaa aa parobrodao potovanja v ataro domovino po vojni. »
H	BANK
1900 Bine Islaad Avanse, Ohicago, HL
Kapital, vloge in prebitek znala nad $6,000,000.
■SODRUOOM V CRAWFORD COUNTY, KANSAS.
Konferenca J. 8. klubov v Crawford County se vrši 27. ja -nuarja 1918 v Franklin, Kansas Opozarjajo »e sodrugi, da se udeleže te konference polnoštevilno, ker se ima mnogo važnih stvari rešiti, pred vsem pa zadeva glede konferenčne knjižnice.
Chas. Fanc, zapisnikar.
LAWRENCE, PA.
Tem potom vabimo vse cenjeno občinstva iz tukajšnje okolice, da se udeleže plesne veselice, katero priredi socialistični klub St. 184 v Uwrence, Pa., dne 12. januarja li>18, v dvorani društva Prosveta, S. N. P. J. Vstopnina 50 oentov. Dame v spremstvu so vstopnine proste. Igrala bo dobra god ha. K ve Irki udeležbi vabi odbor.
SOUTH FORK, PA.
Vabilo^ na veliko veselico, ki jo priredi društvo "Združitelj" št. 'i6, S. D. P. Z., dne 31. decemlwa 1917, to je na Silvestrov večer. Uljttd no vabituo vne prijatelje vesele družbe, da nas posetijo omenjeni večer. Za dobro zabavo poatrežbo bo preskrbljeno v v ozirih. Odbor.
Vabilo na
veliko plesno veselico
katero priredi DRUŠTVO "ZAVEZNIK" $T. 3, S. D. P. Z. NA FRANKLIN BORO, PA. v Slovenakem Isobrašovalnom Domu, *
dne 31. decembra 1917
ToČao ob 7 uri avočor.
Člani nnj vpoštevajo sklep zadne aeje, ki se glasi, da kdor re ne vdeleži, plača v drui. blagajno $1.00.
Vabimo tudi ostalo občinstvo. Lepe koračnice nam bo svirala tamburaška godba "SLAVEC".
Vstopnina u moako jo $1.00 — ianako proste. Za vsestransko postrežbo bo skrbel zato izvoljeni ODBOR.
m
0
1	>
o
<»
Delnlčarfem
Jugosl. Del. Tiskovne Družbe
na znanje!
V smislu zakonov države Illinois in aeje direktorija dne K. decembra 1917 se vrši v petek dne 25. januar-ja 1918 ob 8. zvečer v prostorih upravnižtva Proletarca, 4008 W. 3 let St.
X. redni občni zbor 4elnlčnr|ev Jug. delavske tiskovne družbe s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev zbora po predsedniku;
2.	Volitev odbora sa pregledan je pooblastil;
3.	Volitev predsednika za občni sbor;
4.	čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora;
6.	Poročila tajnika, blagajnika in drugih odbornikov; A. Poročilo upravitelja in urednika;
7.	V korist družbe;
8.	Urejevanje in agitacija za list;	1
9.	Rasno;
10.	Volitev direkterija za lete 1918.
11.	Razpust zbora.
e
Delničarji, ki iz enih ali drugih vzrokov ne morejo prisostvovati občnemu sboru, naj pošljejo svojim saupniitom pooblastila, tla jih na zboru zastopajo. Vaaka -delnica ima en glas.
Za Dirakt. Jugosl. Dol. Tiak. Družbo
F. J. Alea, tajnik.
< >
o o
O
5
Iz Bostona, Mass., poročajo:! Odbor, ki ga je imenoval živilski; upravitelj, (poroča, da so ¿lani v otlboru edini, da so vse eenc za 1 ribe previsoke, čeravno niso loga vprašanja še preiskali v detajlih.
Odbor pravi, da se ne morejo ia- je pripetila majhna nezgoda.
govarjati visoke cene s pomanj-j — Pa ne da bi bil padel s stre-
kanjcin rib. Kajti v tem letu je hef
bilo vjetih od 4,000,00 do 5,000,- j	, _
000 funtov rib več kot lani. I
___Nov naročnik na Proletarca po-
Kje pa je danes Vaš moTt »tane nov bojevnik sa osvoboditev
— Olik, ko je lovil zsjcs, se mu dalavstva.



.^TtP^I*

» " « ' H
P Ti O V, E T A R E C
Utrinki.
Dr. Sarnelzky je v Kmenu, kjer so znane Kruppove tovarne, napravil na strogo znanstveni podlagi poiskuse, da bi dognal, kako se irak pokvari s prahom. Eksperimenti ho trajali od novembra 1915 do novembra 1916 in kakor poroča znanstveni časopis 44Prometheus", so bili poizkusi nad vse pričakovanje neugodni. Opažanja so se vršila na osmih različnih krajih od notranjega mesta do skrajne mestne meje in sicer z enakimi časovnimi presledki. Rabili so pri tem Aitkeptov aparat za merjenje prahu. Tiste dni, kadar ao ne vršili eksperimenti, se je delo pričelo od 1 ponoči iu je trajalo z dveuruimi presledki do 11 zvečer. Dognalo se je, da obsega zrak ob 6 zjutraj najma-nje, ob 1 popoldne pa največ prahu. Poprečno dnevno množino prahu so našli med osmo in deveto zjutraj in med peto i šesto zvečer. Množina prahu pa ni le ob različnih urah, temveč tudi od različnih dneh neenaka. Največ prahu obsega zrak v soboto, najmanje v nedeljo, poprečno množino ima v Četrtek. Da je zrak baš v pondeljek Čistejši, prihaja odtod, da počivajo industrijska podjetja večinoma od sobote večer do pondeljka zjutraj, vsled česar se ne razvija toliko dima in saj. Da je koncem tedna zrak najbolj prašun, prihaja deloma tudi odtod, ker se pred nedeljo po hišah največ snaži, iztepajo se preproge, pometa se več i. t. d. •
V Hssenu so dognali v notranjem mestu poprečno 207.000 prašnih delcev v kubičnem centimetru zraka; proti mestnim mejam pojema množina, tako da prihaja na robu mesta le še 51.000 praškov na zračni kubični centimeter. Na mestnem trgu so dognali kot največjo množino 478.000, naj. manjšo pa v mestnem vrtu s 7.500 praški v kubičnem centimetru zraka. Nadalje se je izkazala, da je v gosto obljudenih mestnih delih zrak po zimi l>olj zaprašen kakor po leti, v predmestjih je pa narobe. Po tem se lahko spozna, koliko doprinaša kurjava s premogom za oneznaženje zraka; te se namreč največ poslužujejo v siromašnih mestnih okrajih, v predmestjih, itjer stanujejo bogatejši krogi, se pa rabijo modernejše metode kurjave z elektriko, s plinom, s koksom. Glavni vir zaprasit-ve je tam zemeljska površina, ki odaja seveda poleti več prahu, kakor pozimi. Če si napravimo iz teh suhih številk takorekoč matematično sliko, se moramo zavzeti, spoznavajoči, kaJcšne ogromne množine prahu moraju požirati piuča mestnega prebivalstva. Poprečno vdihne človek osemnajst-krat v minuti; z vsakim dihom pride približno 500 kubičnih centimetrov zraka v pluča, v minuti torej 9000. Po gornjem računu pogoltnejo torej pluča na essenskem mestnem trgu poprečno 1,830.-000.000 praškov v minuti, v najslabšem letnem času pa celo 4,302.000.000. To pač kaže, kako nujno bi bilo skrbeti za boljši zrak.
Kadar preneha snežiti, se nam zazdi zrak č! ;tcjši in prozornejši kakor poprej. To pa ni le dozdevanje, temveč resnica, in celo jako važna. Sneg je namreč velik čistilec zraka. V Iiagenu so v mestnem laboratoriju stajali snag, ki so ga nabrali takoj, da je zapadel. V množini, ki je pokrivala en kvadratni meter površja, so našli 1.2 grama nesnage, za hektar torej 12 kilogramov. Ker ima mesto Hagen 3285 ektarjev površja, se torej lahJco računa, da je bilo v snegu, ki je 741« padel v mestu, 39.420 kilogramov nesnage, torej toliko, da bi bilo treba dveh železniških tovornih vozov da bo odpeljala to množico. Preiskave v drugih mestih so pokazale podoben rezultat. Na strehi poslopja največjega angleškega medici n^ skega lista "Lanzot" so preiskali tudi vsebino te nesnage in so našli, da obsega razun škodljivih in neškodljivih bakterij zlasti tovamiiške pline, delce dima in saj, zlasti žveplenasto kislino, amo-niak, klor, sol in 4(lejnate substance. Vse to spravlja sneg iz zraka, ki ga s tem čisti. Sneženje je torej velike važnosti zlasti za prebivalce velikih in industrijskih mest in za njih zdravje. Snežinke učinkujejo kakor sito; ko padajo, presejejo takorekoč zrak; nesnago potegnejo s seboj in jo odlože na zemlji. Zato je pa tudi važno, da se odkida in odpelje sneg. Deloma seveda odteče nesnaga z raz-tajanim snegom v kanale; če pa sneg dolgo leži, kakor je v mnogih mestih navada, ni to zdravju prebivalstva nič posebno v prid. Če pridejo po žimi mračni dnevi in ne učinkuje solnčna snažil-na moč, bi se ozračje nad velikimi mesti kmalu izpremenilo v zračno močvirje s tisočerimi kalmi bolezni, če ne bi prihajal od časa do časa sneg, ki zopet očisti zrak.
Med največje angleške posestnike spada vojvoda Westminster, čigar posest v Londonu znaša 400 juter, od katerih dobiva na leto 65 tniljouov frankov najemnine. Vojvoda Bedford, ki peseduje 250 juter, ima od njih 52 miljonov. Lord Howard de Waiden pa od 292 juter 64 miljonov
frankov dohodkov. Živeti je motfočc tudi lordu Northampton!! s 36 miljoni, lordu Patwaiiu z 38 milijoni in earlu Cadiganu s 40 miljoni dohodkov, ki jim jih prinašajo njih posesti. Pa vendar govore, ljude, da je na svetu revščina !
Po izkazu statistike z dne 5. marca 1913 šteje Francoska 15 velikih mest, in sicer: Pariz (ne vštevši predmestja) 2,846,896, Marseille. 552,182/ Lyon 524.056, Bordeaux 261.678, Lille 216.807, Nantes 149.044, Kaint-Etienne 148.778, 1* Mavre 132.667, Rouen 122.420, Roubuix 122.154, Nancy 118.187, Reims 113.372, Toulon 104.582 prebivalcev. Skupaj 5,746.000 prebivalcev.
. Mnenja glede domovine železninarske tehnike kulturnih narodov so bila dosedaj precej deljena. Večina učenjakov je na podlagi izkopuin domnevala, da je iskati domovino te tehnike v deželah južno od Kaspi&'tega morja, kjer je zemlja bogata na različnih rudah in kjer se je nujbrž že v pradavnih časih poznala umetnost, kako pridobivati čisto kovino iz rude. To mnenje pa se je precej omajalo vsled izvajanj znanega etnologa profesorja Lušana, ki poročajo glede tega vprašanja v nekem berlinskem strokovnem listu. Po naziranju Lušana je smatrati Afriko za domovino naše sedanje Železninarske tehnike, ki se nahajajo v okolici velikih jezer, kamor so segale po sporočilih trgovake In kulturne zveze starih Egipčanov. Iz različnih najdb in slik na egipčanskih stavbin-skih spomenikih je razvidno, da je bilo v Egiptu znano železo že v prvem tisočletju pred Kristom in da se je splošno uporabljalo v tehniki. V prednji Aziji, v Asiriji, Babiloniji pa ne najdemo železa pred letom 1000 pred Kr. Slavne železne najdbe, ki so je našle v kraljevski palači v Kor-sabadu, ne datirajo preje kot iz leta <00 pred Kr. Vsled tega je jasno, da je Africa, ki se je dosedaj vedno smatrala za Pepelčico med deželami, veliko pripomogla k razvoju kulture ter tvorila pri t»*? aktiven del. V dokaz za to navaja Lušan primere iz sedanjega časa, ko se vrši ta tehnika še vedno no primitivni način kafer pred tisočletji.*
V. M. Žunkovičevem 4 4 Sta rosi o va nu" j>oroèn S. Gruden, kako so zajemali nemški skladatelji meloelije, motive in ritme iz jugoslovanskih narodnih pesmi. Profesor J. Major je v "Merker-ju" objavil spis: 44Narodna glasba Jugoslovanov kjer piše: 44Glasba Jugoslovanov je vsekakor spodobna, da izčrpani vir evropske meio-dije iznova osveži." Gruden trdi, da zajemajo Nemci že davno svoje melodije iz slovanskih narodnih popevk, .ker so pametnejši, kakor tisti slovanski skladatelji, ki iščejo nadahnjenja v nemški in laški glasbi. Beethovenova VI. simfonija ima svoj glavni tema iz srbske naredne pesmi "fcirvo-nja do širvonja'' in iz hrvaške narodne pesmi Kiša pada, trava raste"; v Hayduovi E-dur In D-dur simfoniji sta glavni temi iz hrvaških narodnih popevk 44Divojčica potok gazi" in 44Oaleki putevi" Profesor Major hoče sumiti, da so narodne pesmi zajemale iz — simfonij, kar je pač zelo smešno, ker srbski in hrvaški kmetje ne slišijo simfoničnih koncertov, ker jih nimajo in ker bi bila vstopnina previsoka, četudi bi jih mogli slišati. Na vaseh se simfonije ne svirajo; po mestih pa kmetje ne zahajajo na koncerte. Gotovo je torej, da sta Betthoven in Haydn te motive zajele naravnost in brez premene iz naših narodnih pesmi, ki so daleko starejše od umetnih simfonijih. Besedilo pesmi "Širvonja do širvonja" je že tako staro, da je današnjim Srbom in Hrvatom že docela nerazumljivo. Nekatere besede v nji se sploh več ne rabijo v živem jeziku. Pesmi so se pele pri takozvanih sigrah, skupnih plesih. Beethoven je za VI. simfonijo porabil tudi melodijo narodne popevke 44Kad sam v Aopranj v šolo hodil", ki je že sila stara. A kje sta Beethoven in Haydn te pesmi slišala! Morda sta slišala na Dunaju Slovane prepevati ali sta dobila v roke stare zapisane pesmi. Betthoven je imel za učitelja odličnega muzika in goslača Hrvata Zupančiča, ter sta bila kasneje prav intimna prijatelja. Tudi je živel Beethoven dalje časa v Kisenstadtu, kjer je mnogo Hrvatov. Ilavdn je bil rojen v Rolira 11 pri Brueku n. L., kjer je bila včasih cela vrsta hrvaških vaših; tudi je bil kapelnik pri knezu Ester-hazyju v Oedenburgu, kjer je še danes veš hrvaških vasi iri kjer se je pred 100 leti govorila še čista hrvaščina. Tam je slišal pesmi "Oj Jelena, jahitka zelena" ali "IXaleki putevi" ter "Djevoj-čica potok gazi"; vse je porabil v finalu D-dur simfonije. Koliko je Haydn tematično obdelal raznih jugoslovanskih motivov, je dokazal že Kuhač v " Viencu" I. 1880. Znano je, da izvira avstrijska himna iz hrvaške narodne pesmi 44V jutro rano se ja vstanem . . .", ki tudi prozodično docela harmonira z ritmom himninega teksta.
Kancelarinti so hoteli loviti ljn di s pošiljanjem denarja, pa so s« sami vjeli.
Za božično aaaono.
Ako je božična sezona v resnici tisti čas. ko se naj veselimo in ra-dujemo, potem ae moramo spomniti ua nek prepotrebeu položaj: namreč da vaš želodec mora biti v redu. Ako je želodec prizadet potem zgine vse veselje iu dobra volja. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino bo preprečilo vse želodčne neprilike. Isto vas bo oprostilo slabe prebave, neprebavnosti, flatulence, glavobolov, migren, nervozuosti, itd. V lekarnah. Cena $1.10. — Ako et hočete ubraniti revmatiz.mil, nev-ralgije, lumbago in drugih podobnih bolečin, morate rabiti zdravilo, ki bo prišlo do korena bolečine. Trinerjev liniment deluje na ta način in je radi tega najbolj zanesljivo zdravilo v takih slučajih. Isto je tudi neprecenljivo za zvijenja, napetost žil, otekline, utrujena mišice iu noge, itd. Cena 36 in 66e, v lekarnah; po pošti 45 in 75 centov. Jos. Triner, izdelovalec, 1333—1343 So. Ashland A ve., Chicago, III.
(Adv.)
Za vsebino oglaaov ni odgovorne ne npravntftvo ne uredništvo.
PA1N -EXPELLER
je poatal domača beseda v vsaki slovenski družini radi neprekoaljivega čina pri tolikih bolečinah in * nadlogah.
Sedajne rasmere ao nas primorale, povišati ceno na 33 in 65 centov xa steklenico, ako hočemo, da ostan« iste kakovosti in da enako učinkuje. S tem imate jamstvo, da ataro, dobro eredstvo z isto močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti a nižjo •eno ničvrednih ponaredb.
Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, na besedo Loxol in na nase ime» Pravi Pain-Expeller je rU>b»fl v v«eh uglednih lekarnah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je koS ristneja kot pa xa 35c. ker ob*sf* več kot dvakrat toliko. "	4 i "
F. AD. RICHTER & CO.
74-SO Washington Street, New York
CARL STROVER MODERNA *NJI<*>VEZN'
Attorney at Law«
Zastopa na vsak sodiščih.
Specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. St. sobe 1009.
133 W. Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989.
Central Hotel
Conemaugh« Pa.
Fred. Mosebarger,
Ali veste za letovišče Martin Potcliarjat Seveda. To je "VILLAGE INN" s prostornim vrtom za izlete.
Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici.
Ogden Ave., blizo cestne železniške postaje, Lyons, 111. Telefonska številka 224 M.
LASTNIK.
Ur. IV. C. Ohleaderl, M. D.
Zdravnik ss notranja bo lesni in ranocslnlk.
i Zdravniška preiskava brezplačna plačati je le zdravila. 1924 Bine Island
At«., Chicago. Ureduje od 1 do 3 po-pol.; od 7 do » zvečer. Izven Chieaga živeči bolniki naj pišejo slovensko.
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVANJU BANKS ZVANE CLEARINO HOTJ8E".
Kaj to pomeni aa ljudstvo, te je banka pod nadzorstvom 1' Clearing Houaa".
Vse baake, ki imajo aveso a Chicago Clearing Uouse, ao podvržene strogemu nadzorovanju od uradnikov tega aavo-da. Pregledovanje računov in imetja se mora vriiti najmanj enkrat aa leto. Izvedenci natančno preiščejo stanju vaaka banke. Vso gotovino preltejejo, pregledajo vse note, varičine, vknjižbe ia druga vrednoatne listine, se prepričajo o fondih, ki ao naloženi v drugih bankah ia pregledajo knjigo in račune. Č« najdejo iavedenci kaka slabo ali dvomljive vrednoatne listine, se te ne itejejo več kot imovina banke. Ako ae ja skrčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vrednost v svojih knjigah. Če banka drzno Ipekulirs in se ji prida na sled, mora to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, rt-skirano, se mora takoj odstraniti ia na-domeatiti a boljiim. C« vsega tega banka hitro ne popravi in atori, izgubi vse nadaljnje ugodnoati ia praviee, ki jih vživajo banke, katere so združene v Clearing Houa«.
LOUIS RABSEL.
SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
IA 410 mil Iff ., IIIOSHI, WIS
Telefon 1199.
Okusno, hitro in trpežno d privatnike in društva. Spreje naročila tudi izven mesta.
Imamo moderne atroje. Nizke in poštena postrežba.
DRATJE HOLAN, 1638 Blua Island A«sJ
(Adv.)	Chicago, I
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PORNI JEDNOTL
Prosv«!
eto tm
Naročite si devnik ta". List stane za cclo leto pol leta pa $1 50.
Vstanavljajtc nova društva. Di set članov(ic) jc treba za nov društvo. Naalov za list in za taj ni št v o je: 2657 So. Lawndale Ai Chicago, 111.
le Av(
J
Naivečia slovanska tiskarna v Ameriki je
=Narodna Tiskarna=

Bine Island Avenue, Ckleago, II-
Mi tiakamo v Slovenakem, HrvaŠkem, Slovaškem, Češkem Poljakem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost ao tiakovine za društvo in trgovce. -> "PROLETAREC" se tiaka v naši tiskarni
t^ADAR potrebujete druitvene potrebščine kot zastave, kape, re-falije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojefa rojaka .
F. KERŽE CO.,
1711 South Mlllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenika prejmete zastonj.	Vse delo garantirano. \
i
e»ee»eeee»eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee»eeeseeeeeei»ee»
LISTNICA URIDNI&TVA.
Soštarič, Milwaukee: Iniciativ-ni predloži treba da se šalju glav-nome odboru; glasila lh nesmiju objavljati, dok ih nije odolVrio glavni odbor.
J. B-n: Imate prav; zatajevati Manca. pa se imenovati marksi -sta je precej veliko nasprotje. Ali takega nasprotja je dandanes veliko.
Somišljenik: Nikar ae ne jezite, jaz se niti sam ne jezim. Če bi človek v sedanjih časih zaradi vsake take laži zbezljal, bi ga moral prehitro hudič vzeti.
USTNICA UPRAVNIÄTVA.
Kdor hoče imeti oglas za veselico v okvirju, naj to vselej nazna-
ni in tudi pove koliko palcev prostora. Že večkrat se je primerilo, da je prišlo do nesporazuma, ker marsikdo misli, da lahko dajemo take oglase zastonj.
LISTU V PODPORO.
Simon Premru 50c, Anton Se -nrec 50e, oba v Meadowlands, Pa.
—	Pred A. Vider, Ely, Minn., 50c.
—	Frank žerovec, Kenosha, Wis., 25c. — Louis Pečenko, Cleveland. O., $1. — Josip Zorko, $1.00. John Langerholc, $1.00, oba v West Newton, Pa. — Mike Keber, Chicago, HI., 40c,
.Skupaj .................$ 5.15
Zadnji izkaz ............ 296.0M
Vsega skupaj............£101.1 H
Hcsedo "Yankee" je čuti po-gostoma, a mnogo jih je, ki ne vedo nje pomena. Pred stoletji so nazivali vobče Indijanci države Massaehussets naselnike "Yen-gcs'\ Za časa re volne i 011 a me vojne so tudi britski vojaki nazivali stanovnike Nove Anglije. Za tem »o pa pričeli nazivati domačine Anierikanee (tu rojene) "Yankees" in ta beseda se je o-hranila še do dandanes.
Neki kraljevaški govornik jc na shodu /.arohnel: 44 Naš narod je demokratičen." V isti sapi je zakričal: 44Ali veste, kaj je demokracija T" — Bolje ni mogel ka-rakterizirati monarhističnih lizp-nov.
Kedar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali če ni aprejets v Cleraing House ima slednja aa to dober vzrok. Na drugi strani pa je o banki, ki je članiea te iveze, že to dovolj jasen dokaz, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober ia da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Houaa je bil izdelan v Chicagu pred desetimi leti, od katerega časa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v zvezi a tem Clearing Housom. Ako je ilo na ali drugi banki slabo vsled panike ali vojske, so ji takoj priskočile na pomoč druge Clearing Uouse banke in ji pomagale, dokler se niso povrnile zopet normalne razmere. Ta Clearing Houae nadsorovalni načrt ae je pokazal tako vspeien, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing Rous«. sprejeli ta načrt.
American Btata Baska je v zvezi s tem Clearing Houaom, je pod njegovim nadzoratvom in ima vse privilegije te banke, kateri poda vsako leto pet popolnih računov.
Ameriean Btate Banka pa je tudi pod državnim nadzorstvom in odda vsako leto pet detajliranih računov o stanju Banking Departmenta država Illinoia.
Napravita NA&Q banko za VA&0 banko in Vak denar bo varea in ga lahko dvignete, kedar ga želite.
Vpraiajte za seznam naiih First Oold hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 in $500.00 Blatih hipotečnih bondov.
predsednik. AlfEKI&KB DRŽAVNE BANKE
Blue Island Ava., vogal !<oomia ia 1ft. east*.
Edini slovenski pogrebnlk 1
MARTIN BARETINČIČ	1
>24 BROAD STREET TH. 147S JOHNSTOWN. PA. I
WWWA^WMAMAMftM^WM^WVVWWMMMMMM
Zaupno zdravilo dela čudeža
Skoro že 30 |et se Triherjeva zdravila uspeiino rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluti popolno zaupanje in fislanje od strani ttevilnih odjemalcev. Malo povijanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branilo smo se dolgo zoper draginjo na vseh Mtevilnih potrebščinah naftih, a novi vojni davek nam je spodbil mc zadnji steber in morali smo cenc nekoliko poviAati. VHak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo velijto več plačati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več pla.-čajo za nje.	»
trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učiai, da bol zgubi svoje stalile. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v ilodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrnni is notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in etrupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarln zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno šareče rudeče vino, V zadevi zabasanosti, nefrebavnosti,'glavobola, pol glavobola, nervozuosti, navadne slabeče, kakpr tudi v šelodčuih neprilikah, ki rado nadlegujejo ženske ob premenibiM|tja ali rudarje in druge delavce, ko delaje in vdihavajo plin, če rabite .ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekSr ah.
trinerjev là4iment f
prodrere vselej v koren bolečine, zato pal je zlasti v slučaju protina, ali* revmatisma, nevralgije, lumbago, otrpelosii gleknjev in drugih, najhitrejša in gotova pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi aa drgnenje iiveev in za mazanje po kopanju iiojj. Dobite je v vseh lekarnah.	t
trinerjev antiputrin
je Izvrstno In prav prijetno sdravilo za navadno rabo^otraj. Tosebno za Upiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. l)obi se v vseh lekarnah.
Naj nova j Aa nagrada so dobila Trlnerjeva zdravila na mednarodnih razstavah: Oold Medai—«an Francisco 1015, Or and Prix—Panama 1916.
JOSEPH TRINER
•	MA NUFACTU RING CHEMIST
1333-1343 South Aahland Ave.	Chicago, 111.