BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE, VESELO PISANKO IN NAJ VAM PRAZNIKI BOGATO OBLOŽIJO MIZE. VESELO PRAZNOVANJE PRAZNIKA DELA. VAŠ ŽUPAN FRIDERIK BRAČIČ OBČINSKI SVET 'OBČINSKA UPRAVA UREDNIŠTVO "NAŠ GLAS" ZANIMIVOSTI OD TU IN TAM Drevo 2003 - ozelenitvena akcija Leto 2003, mednarodno leto celinskih voda ZELENI VIDMA NA PRVI POMLADNI DAN RAZDELILI400 DRE VES C Da je voda eden ključnih dejavnikov življenja na Zemlji, je na prvi pomladni dan v Vidmu spomnil tudi predsednik Zelenih Vidma mag. Ivan Božičko in dodal, da večino zemeljske oble prekrivajo vode, od tega je le okrog 2,6 odstotka sladkih vod. »Skoraj 500.000 km vode se letno pojavlja v večnem krogotoku med nebom in Zemljo v obliki izparevanja in padavin, gozd pa ima v funkcionirajočem vodnem krogotoku izjemen pomen. Ni le navadna kmetijska površina, temveč večplastna socialno-ekološka entiteta, saj ji strokovnjaki pripisujejo kar 16 različnih funkcij in ena izmed pomembnejših funkcij gozda je bogatenje in filtracija voda.« Ob občinski hiši posajena češnja, enkraten spomin na prvi pomladni dan Zeleni Vidma so z letošnjo že osmo akcijo delitve drevesih sadik dokazali, da želijo skupaj z občani zares pomagati k posrednemu bogatenju in ohranjanju celinskih voda, akcija pa je bila tudi v pozdrav pomladi ter v čast mednarodnega leta celinskih voda. Pred videmsko občinsko dvorano so v letošnji akciji razdelili blizu 400 sadik divje češnje, črne jelše, smreke in gloga, ob tej priložnosti pa sta župan Friderik Bračič in Mag. Ivan Božičko ob občinski hiši, na obrežju reke Dravinje posadila češnjo (Cerasus Avium L), ki bo enkraten spomin na prvi pomladni dan leta 2003. V letošnji akciji je bilo razdeljeno blizu 400 sadik Zeleni Vidma pa zdaj pričakujejo, da bodo razdeljene drevesne sadike vsajene na skrbno izbrano lokacijo in se bodo lahko razvile v enkratno pojavno obliko lesnate rastline, je ob koncu kratkega pomladnega druženja dejal Božičko. TM VRTNARSTVO POŽAR , vv Lancova vas 60 1§§< 2284 Videni pri Ptuju W" Tel.: 02 / 7610610 Bogata ponudba balkonskega cvetja, obešank, enoletnic za grede in grobove, zelenjavne sadike paprike in paradižnika. Spoštovane občanke in občani Za nami so dobri trije meseci dela v naši občini in v tem času smo skupaj s svetniki ter občinsko upravo naredili veliko dela na področju konstruiranja odborov ter komisij, katerih število smo zmanjšali. Želeli smo, da nam kvaliteta dela ostane, obenem pa prihranimo nekaj proračunskega denarja ter ga namenimo za druge investicije. Friderik Bračič, župan občine Videm V vseh treh odborih so člani svetniki sami, razen v nadzornem odboru in komisiji za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter v štabu civilne zaščite so zunanji člani. Upam, da bo občinski svet potrdil podžupana, katerega bom sredi leta tudi predlagal, saj je veliko dela ter raznih obveznosti, pa bi pomoč podžupana bila zelo primerna. Med tem časom, smo imeli 4 seje občinskega sveta, kjer smo obravnavali 57 točk dnevnega reda. Opravljena je bila razdelitev sredstev za sofinanciranje društev v občini. Nadalje tečejo aktivnosti pri izbiri izvajalca za dokončanje del zdravstvenega doma ter za začetek adaptacije šole v Zg. Leskovcu. Veliko dela je že bilo opravljeno na področju cestne infrastrukture, prav sedaj pa poteka akcija gramoziranja cest. Vemo, daje bila zima dolga ter ostra, tako, da smo vsi skupaj morali imeti veliko mero strpnosti in razumevanja na področju prevoznosti cest. Pred nami so nove naloge in želim si, da jih čimveč uresničimo ter delo dobro opravimo. Želimo imeti čisto vodo, zato je zaščita podtalnice nujna ter izvedba tega projekta skupaj z ostalimi občinami. Prav tako je velik projekt, ki ga želimo uresničiti, razrešiti problem vodooskrbe, modernizacije cest, pločnikov ter javne razsvetljave v naši občini. Se posebej se želimo pripraviti s čimveč koristnimi predlogi in zahtevami pri projektu gradnje cest s strani države, saj bodo skozi našo občino potekale cestne povezave Ormož-Slovenska Bistrica ter Šentilj - Graškovje. Zavzemali se bomo za takšne predloge, ki bodo za nas koristni, ter povečali varnost v prometu na našem območju. Prav tako je pred nami dokončanje prostorskega plana, na katerega že predolgo čakamo. Potrebe na tem področju so velike, tako na hribovitem, kot na ravninskem področju, kjer so povsod izražene želje naših občanom za individualno ter gospodarsko gradnjo. Na področju turizma želimo vzpostaviti sodelovanje s ostalimi občinami celotnih Haloz. Sedaj je tudi čas urejanja okolice, zato je moja želja, da vsi skupaj naredimo našo občino čisto in prijetno. Zaradi urejanja deponije Čistega mesta, bo odvoz kosovnih odpadkov v jeseni, ostali odvoz odpadkov bo zagotovljen. V tej smeti želimo urediti ekološke otoke po naših krajevnih skupnostih, kateri bodo dali možnost za deponijo določene embalaže. Vse to in še več dela nas čaka v mandatnem obdobju. Možnosti in potreb je veliko, z dogovarjanjem in strpnostjo jih bomo končali ter naredili boljše pogoje za življenje naših občanov ter peljali razvoj naše občine naprej. Pred nami so velikonočni prazniki, želim, da jih preživite veseli, zdravi v krogu svoje družine, prijateljev, ter vseh, kijih imate radi. Vaš župan Friderik Bračič Gramoziranje cest na območju občine Videm V času od 31. marca do 9. aprila smo izvajali na območju občine Videm v krajevnih skupnostih Leskovec, Videm, Soviče Vareja - Dravci, Tržeč, Lancova vas in Dolena gramoziranje makadamskih cestišč. Iz gramoznice Tržeč je bilo odpeljanih 544 kamionov gramoza. V prihodnjih dneh predvidevamo dokončanje gramoziranja na posameznih odsekih z drobljenim gramozom iz naše gramoznice. Povzetek dela občinskega sveta Župan Občine Videm Bračič Friderik je sklical štiri seje novoizvoljenega sveta. Prva redna seja sveta je bila dne 14. decembra 2002, druga redna seja sveta je bila 21. januarja 2003, tretja redna seja sveta je bila 25. februarja 2003 in četrta redna seja sveta je bila 25. marca 2003. Svetniki so na štirih sejah razpravljali o 57 točkah dnevnega reda. Člani sveta so sprejeli spremembe Statuta Občine Videm, Poslovnika občinskega sveta in Pravilnika o plačah občinskih funkcionarjev. Spremembe v statutu so prišle pri zmanjšanju delovnih teles občinskega sveta, saj po Zakonu o lokalni samoupravi niso obvezna, svet pa sijih ustanovi za lažje delovanje in odločanje na sami seji sveta, tako so ustanovljeni trije odbori in sicer odbor za gospodarstvo, odbor za družbene dejavnosti in odbor za okolje in prostor. Za navedene odbore so bili imenovani člani, ki pa so samo svetniki občine Videm. Zaradi spremembe Statuta Občine Videm, se je posledično spremenil tudi Poslovnik občinskega sveta. Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev pa se je uskladil z zakonodajo o lokalni samoupravi. Člani sveta so sprejeli sklep, da se je izvedel razpis za nadaljevanje izgradnje poslovno stanovanjskega objekta, ki se je pričela v letu 2002 in se bo končala v letu 2003 in je trenutno v III. podaljšani fazi izgradnje. V poslovno stanovanjskem objektu se bo izvajalo več dejavnosti -zdravstvena dejavnost, lekarniška dejavnost in stanovanjska dejavnost. Izvajalec še ni izbran. Sledil je sprejem Odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe s komunalnimi odpadki, katerega sprejem narekuje odredba RS. Člani sveta so se tudi odločili, da se pristopi k regionalnemu projektu zaščite kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja. Na območju Dravskega in Ptujskega polja je ustanovljen konzorcij za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave in njegov namen je, da vodi projekt izgradnje kanalizacije in čistilnih naprav za občine, ki so pristopile v konzorcij. Naveden način dela podpira tudi Ministrstvo za okolje in prostor in bo kandidiral za Evropska sredstva, predvideva se cca 40% teh sredstev, 25% sredstev ministrstva, ostalo pa zagotovijo občine same. Na pobudo Knjižnice Ivan Potrča Ptuj so se svetniki Občine Videm odločili, da se pristopi k pogodbi o skupnem financiranju nakupa bibliobusa (potujoče knjižnice). Pristopilo se je k podpisu Pogodbe o sofinanciranju kulturnega programa za leto 2003. Po pogodbi se sofinancirajo udeležbe kulturnih društev in skupin iz Občine Videm na območnih, medobmočnih in državnih srečanjih na področju ljubiteljske kulture in sofinanciranje udeležbe vodij in članov kulturnih skupin iz Občine Videm na izobraževalnih oblikah na področju ljubiteljske kulture v letu 2003. Sprejeta sta še bila tudi osnutek Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Lekarne Ptuj in Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Pri sprejemu Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Knjižnice Ivana Potrča Ptuj so člani sveta Občine Videm predlogah, da se svet Javnega zavoda knjižnice Ivana Potrča Ptuj razširi na več članov in se organizira tako, da bodo imele zunanje ustanoviteljice več vpliva na odločanje. Na četrti redni seji sveta so člani sveta razpravljali o Poslovnem poročilu Občine Videm za leto 2002 in sprejeli Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Videm za leto 2002, katerega sestavni del je tudi zaključni račun sredstev rezerv, zaključni račun režijskega obrata in zaključni račun ožjih delov lokalne skupnosti. Prihodki po zaključnem računu za leto 2002 za Občino Videm znašajo 647.403.824 SIT. Odhodki po zaključnem računu za leto 2002 znašajo za Občino Videm 644.657.894 SIT. Člani sveta Občine Videm so sprejeli sklep, da se na področju kmetijstva, malega gospodarstva in turizma razpišeta Javni razpis za dodeljevanje občinskih-državnih pomoči namenjenih za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Videm za leto 2003 in Javni razpis za dodelitev posojil občanom Občine Videm za pospeševanje razvoja podjetništva, drobnega gospodarstva in turizma v letu 2003. Razdelila so se tudi sredstva za društva po razpisih za šport, za katere je naredila razdelitev Športna zveza Videm, vrhunski šport in delovanje kulturnih in ostalih društev. Občinska uprava Novoimenovani odbori in komisije v občini Videm STATUTARNO PRAVNA KOMISIJA Marjan Selinšek, predsednik Boris Novak Andrej Rožman Franc Kirbiš ml. Ida Vindiš-Belšak KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENO VANJA Franc Stopajnik, predsednik Bernarda Galun Andrej Prelog NADZORNI ODBOR Stanko Simonič, predsednik Slavko Flajs Brane Kolednik Srečko Primožič Robi Stopajnik ODBOR ZA OKOLJE IN PROSTOR Mag. Janez Merc, predsednik Andrej Rožman Janez Lovenjak Martin Vidovič Franc Kirbiš ml. ODBOR ZA GOSPODARSTVO Ida Vindiš-Belšak, predsednica Marjan Selinšek Andrej Prelog Franc Stopajnik Franc Flajs ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Marija Cemila, predsednica Bernarda Galun Anton Jus Boris Novak, Daniel Prelog Janko Kozel ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE Franc Stopajnik Milan Šibila Slavko Steiner Janko Kozel Roman Cafuta KOMISIJA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU Andrej Prelog Francka Bračko Anton Kovačec Franc Kirbiš ml. Miran Brumec KOMISIJA ZA RAZPOLAGANJE S SREDSTVI POŽARNEGA SREDSTVA Andrej Rožman Anton Jus Predstavnik Zavarovalnice Maribor Delo odbora za družbene dejavnosti občine Videm 5. maja ustanovitev Zveze kulturnih društev Odbor za družbene dejavnosti občine Videm deluje na področju predšolske vzgoje, izobraževanja, zdravstva socialnega varstva, športa, kulture, prireditev in društvene dejavnosti. Rada bi vam napisala nekaj svojih razmišljanj in pogledov na delo odbora, ki ga vodim. Večina aktivnosti odbora se neposredno nanaša na pravice, ki jih imajo občani. Veliko nalog je določenih z zakonom, so pa še dodatni programi, ki jih financira občina iz svojih sredstev. Odvisni so od finančne sposobnosti občine, radodarnosti in preudarnosti vodstva občine za te programe. Pojavljajo se v izobraževanju, predšolski vzgoji, zdravstvu, pomoči socialno ogroženim ... Vse to je skrb za človeka - našega občana. Iz občinskih sredstev se financira tudi delovanje društev, ki so registrirana na območju občine Videm. Na letošnji razpis za občinska sredstva za delovanje društev se jih je prijavilo 42. Športna društva so združena v Športno zvezo občine Videm. Vodstvo zveze je s predsedniki športnih društev razdelilo sredstva, namenjena za šport. Razdelilnik je na svoji seji potrdil občinski svet. Za kulturna društva j e v letu 2001 sprejel pravilnik za delitev sredstev za kulturno delovanje. Sredstva se delijo predvsem na osnovi opravljenega dela v preteklem letu in programu dela za tekoče leto. Pravilnik tudi določa, kaj se vrednoti in koliko točk je vredna posamezna postavka. Vsa kulturna društva se udeležujejo srečanj, kjer strokovnjaki ocenjujejo kvaliteto njihovega dela. Tudi ta se vrednoti. Odbor je imel velike težave, kako razdeliti denar med ostala društva, Ker je njihovo delo zelo različno, bi ga težko vrednotili z enotnim pravilnikom. Tudi sredstev za vsa kulturna in ostala društva j e malo - premalo. Kulturna društva bodo 9. maja 2003 ustanovila Zvezo kulturnih društev občine Videm. Mogoče bi na enak način ustanovili še Zvezo turističnih društev. Za društva ki ne bi spadala v nobeno zvezo, bi morali najti nek ključ, po katerem bi podprli njihovo delo (število članov, akcije, projekti). V naši občini dela veliko dobrih društev z velikanskim številom prostovoljcev na vseh področjih, Prav je, da za svoje delovanje dobijo primerna občinska sredstva, saj opravijo promocijo občine, skrbijo za rekreacijo ljudi, jih kulturno bogatijo in razveseljujejo, pomagajo in še in še. Društva se morajo dobro organizirati in pridobiti za svoje delovanje toliko denarja, da bodo lahko normalno delovala. Veliko uspehov vsem članom vseh društev občine Videm želim. Marija Černila Zdravstveni dom v Vidmu vseljiv le jeseni Od lani jeseni v Vidmu med gasilskim domom in župnijsko cerkvijo sv. Vida poteka izgradnja poslovno-stanovanjskega objekta, ki naj bi po vseh zagotovilih bil dokončan že jeseni letos. V novih prostorih bosta urejeni ordinaciji z vsemi spremljajočimi prostori za zdravnika splošne prakse in zobozdravnika, občina Videm pa si močno priazdeva, da bi v Vidmu odprli tudi vrata lekarne. V novem objektu bo občina pridobila še dve stanovanji. V teh dneh v poslovno-stanovanjskem objektu gradbeniki zaključujejo s III. podaljšano fazo, v začetku maja pa bodo nadaljevali z zaključnimi deli in sredi jeseni bo objekt tudi dokončan. Nova zgradba, ki se lepo vklaplja v sam center Vidma, ima že nekaj tednov prijazno zunanjo podobo, kmalu pa bo urejena tudi okolica okrog objekta. Skupna vrednost naložbe znaša dobrih 100 mi 1 ij onov tolarjev. TM Haloze turistična vas Halonga "Vabimo vas v vas, kjer se bo za Vas ustavil čas” Halonga je star slovanski izraz za Haloze. Po navajanju virov, pomeni "pokrajina prepletena in obdelana s hribi", kar se slikovito opisuje kraje, kjer je zorelo grozdje, se v zidanici na leseni "preši" stiskalo, v lapornati kleti bistrilo, okušalo ter tudi napolnilo... (dr. Mirko Bračič, v knjigi: Gozdnate Haloze). Virtualno turistično vas Halonga naj bi si vsakdo predstavljal kot slikoviti, sončno, prijazno, gostoljubno, malce skrivnostno, a doživetij polno turistično destinacijo, odmaknjeno od hrupa, stresnega vsakdana in nasilja. Turistična vas Halonga bo pri gostih prepoznavna po marsičem in delček tega lahko že spoznate na terenu. Ustanovna skupščina Društva za ohranjanje Haloz je bila v mesecu aprilu lanskega leta. V konzorciju projektnega sveta so vključeni predstavniki društev, podjetniki in strokovni sodelavci zunanji ter podjetje Halo. Turistična vas Halonga povezuje dve občini Videm in Gorišnico ter vključuje haloške vasi od Vidma Dravinjski Vrh, Vareja, Soviče, Dravci, Repišče, Okič Leskovec, Gradišča, Bori, Pristava in Veliki Okič. Kot nam je povedal predsednik projektnega sveta Janez Cafuta, so v letu 2002 uspeli na kandidaturi za določena finančna sredstva v državi za regionalni razvoj podeželja. Podjetniki v konzorciju so vložili tudi del lastnih sredstev, da so lahko uspeli na razpisu do države. Intenzivno so se že leotili izobraževanja podjetnikov z zunanjimi priznanimi strokovnjaki iz poznavanja tako zahtevne tematike kot je turizem, še posebej na tako težavnem delu Haloz, pravi Janez Cafuta, ki je na marčni seji občinskega sveta o tem seznanil tudi videmski občinski svet. Doslej so uspeli postaviti v vasi ustrezno prepoznavnost z napisnimi tablami vasi Halonga in delujejo promocijsko preko javnih medijev, interneta in vključujejo televizijsko hišo to pa zahteva že velika finančna sredstva. Vizijo Turistične vasi Halonga so za potrebe oblikovanja produktov opredelili s slogani: "Turistična vas, kjer smo za Vas ustavili čas!" "Turistična vas Halonga Vas v Evroregiji" "Turistična vas Halonga zavetje in priložnost biti človek" O "HALONGI" TUDI 26. APRILA V VIDMU V Vidmu bo predstavitev vasi "Halonga" 26. aprila 2003 ob 10. uri v občinski dvorani. Vabljeni so občani in župana občin Videm in Gorišnica, občinski svet občine Videm in še mnogi drugi gostje. Občina si prizadeva, da bi bila v zdravstvenem domu tudi lekarna. Foto: TM KTD “Klopotec”Soviče-Dravci letos dopolnilo 10 let Praznovanje bo 24. maja V kulturno turističnem društvu Soviče Dravci so se pred desetimi leti zbrali mnogi domačini, ki so v eno društvo združili kulturno in turistično dejavnost dveh majhnih haloških naselij, v svojih prizadevanjih pa nanizali številne uspehe. Postali so prepoznavni po mnogih prireditvah, druženjih na planinskih pohodih, vaških in kmečkih igrah, poželi so veliko uspeha na fašenkih, kjer so zmeraj izstopali z izvirnostjo, radi pa se pohvalijo tudi s presmecem velikanom, ki ga na cvetno nedeljo možje na ramenih ponesejo v župnijsko cerkev v Videm. Na letošnjem jubilejnem 10. občnem zboru so se člani društva zbrali 22. marca, takrat pa jih je pozdravil tudi župan Friderik Bračič, ki njihovo delo dokaj dobro pozna. Predsednik društva Bojan Merc orisal lanskoletno delo in uspehe, mladi iz Sovičev in Dravcev pa so zbrane navdušili s krajšo gledališko predstavo. Pri tem jim je na pomoč priskočila tudi Marija Černila, sicer režiserka videmskih gledaliških predstav, občinstvo pa je mlade na občnem zboru, ki je bil deloma posvečen tudi materinskemu prazniku, nagradilo z bučnim aplavzom, kar j e pa je bila tudi potrditev, da se za društveni podmladek ni treba bati. Tako razmišlja tudi Zvonko Korpič, kije v društvu že od vsega začetka, še posebej rad pa se spominja vseh dosedanjih druženj članov; v domačem kraju, pa tudi na izletih, kijih v desetih letih ni bilo tako malo. Zadnja leta so se člani KTD redno dobivali na novoletnem pohodu, ko so prehodili kar dolgo pot od Sovičeve, Dravcev, do Cirkulan in Gradišč, tako je bilo tudi lani, potem pa so prišle na vrsto že priprave na fašenk, ko seje bilo treba zmeraj spomniti kaj izvirnega in se zares potruditi, pravi Korpič, in tako je bilo tudi lani in letos. Lani so navdušili kot Rimljani, za kar so prejeli veliko zavidanja vrednih nagrad, letos pa so bili Vinogradniki iz Haloz, nastopili pa so na fašenkih v Cirkulanah, Ptuju, Vidmu in na zaključku pustnih norčij v Bukovcih. A ko se v Sovičah-Dravcih malo odpočijejo od fašenka, že se posvetijo izdelovanju presmeca, ki je do lani dobival na "metrih", s tem pa ohranjajo še delček tradicije v videmski župniji. Tudi kresovanje na veliko soboto je že postalo eno od tradicionalnih druženj članov KTD, letos razmišljajo še o srečanju ob postavitvi majskega drevesa, sicer pa ob vsaki priložnosti poskrbijo za dobro zabavo, ki jo popestrijo tudi s petjem in plesom. Nekaj posebnega so tudi druženja na izletih, pravi Korpič, vsako leto pa se podajo v kak zanimiv slovenskih turističnimi kraj in še posebej ponosni so, da imajo prijatelje tudi v Turističnem društvu Slovenske Konjice. Mladi so se na letošnjem občnem zboru predstavili s krajšo gledališko uprizoritvijo in tako opozorili nase. Bogat delovni program so si v KTD Klopotec Soviče-Dravci zastavili tudi v letu 2003, ko bo sicer v ospredju praznovanje 10. obletnice delovanja, osrednjo prireditev pa bodo pripravili 24. maja in na to se zdaj že vneto pripravljajo. TM Nekaj posebnega so tudi društveni izleti, ko se člani KTD podajo v kak zanimiv slovenskih turistični kraj in tam dobijo še kako novo idejo. Društvo Kocil iz Skorišnjaka nadaljuje s aktivnostmi Zvončki in trobentice že lep čas cvetijo, ptički se ženijo in organizirala Brane Orlač in Janko Baniček. V okviru društva zraven veselo prepevajo, skratka narava se prebuja. Tako so tudi v Društvu za razvoj in napredek Kocil iz Skorišnjaka že pričeli z aktivnostmi za letošnje leto. Dne 4.1.2003 je na sedežu društva v Skorišnjaku potekal občni zbor. Na občnem zboru so se zbrali člani društva, udeležili pa so se ga tudi župan občine Videm Friderik Bračič, predsednica KS Leskovec Ida Vindiš Belšak in nekdanji predsednik KS Leskovec Jože Zavec. Na začetku j e vse navzoče pozdravil predsednik Društva Franc Emeršič. Razgledni stolp na Kogu je prenesel vse, tudi veselo družbo. V nadaljevanju je sledil pregled dela društva v preteklem letu, ki je bil zelo pester in ga je predstavil Roman Zavec. Lansko leto je Društvo začelo s programom vinogradniško vinarskega usposabljanja, katerega j e vodil ing. kmet. Miran Reberc Programje potekal skozi celo lansko leto, začel seje v sredi januarja končal pa sredi novembra. Usposabljanje je zajemalo predavanja vse od zakonodaje, izbire vinorodne lege, sorte, gnojenja ter do opravil v vinogradu, kot so rez, vez, škropljenje. Poučili so se tudi o stekleničenju, postrežbi in ocenjevanju vin. Pred trgatvijo pa so več pozornosti namenili pripravi na trgatev tako v vinogradu kot v kleti. V si, ki so se redno udeleževali usposabljanja, pa so na zadnjem predavanju prejeli potrdilo Kmetijske svetovalne službe o uspešno opravljenem programu. V začetku aprila so organizirali tudi ocenjevanje vin letnika 2001, v komisiji pa je sodeloval tudi Milan Tomanič, član Društva Kocil. Zlato plaketo so osvojili: Jožica Tomanič, Žalika Belšak in Herman Hergamas. Sicer pa seje na ocenjevanju zbralo veliko dobrih in kakovostnih vin, ocenjevanje pa bodo organizirali tudi v bodoče in tako spremljali kvaliteto vin v Skorišnjaku. Meseca maja so bili tudi na strokovni ekskurziji. Organizirala stajo Roman Zavec in Aleksander Glaser. Pot jih je vodila v Ormož, kjer so si ogledali Ormoško klet ter naprej na Kog na ogled zasebne kleti in vinotoča, kjer je bila tudi pogostitev. Na tej ekskurziji so pokazali, kako znajo združiti prijetno s koristnim. Da pa ne bi mislili, da se v Skorišnjaku samo zabavajo, je potrebno poudariti, da so do kapele Sv. Urbana uredili stopnice in postavili še ograjo, da do kapele lažje pridejo tudi starejši ljudje. Skozi leto pa so se zvrstile tudi delovne akcije za ureditev ceste, katere sta so se lansko leto zvrstili tudi štirje pohodi, od tega trije po okoliših krajih, eden pa na Donačko goro. Pohode sta organizirala Žalika in Janez Belšak. V aprilu so v Skorišnjaku gostili radijsko oddajo Raj žarno iz kraja v kraj, kjer so se predstavili Skorišnjačari s svojim delom. Za veliko noč so v Skorišnjaku naredili velik presmec, za katerega sta dala pobudo Anton Cafuta in Janez Cafuta, sodelovali pa so še ostali. Prav tako pa so pripravili blagoslov velikonočnih jedi, kar je storil g. župnik Edi Vajda in sicer pri kapeli sv. Urbana. Za prvi maj se je zelo potrudil Franc Zavec, ki je organiziral postavitev prvomajskega drevesa in kresovanje. Skupaj z Zaliko Belšak in Gerčko Koželje gostom postregel. Velik praznik je bil v Skorišnjaku, ko so pripravili praznovanje Sv.Urbana. Junija so se spet veselili in sicer, ko so praznovali prvo obletnico društva. Pred trgatvijo pa so, da bi pregnali škodoželjne ptiče, organizirali postavitev klopotcev. Prav gotovo pa je naj večji praznik v Skorišnjaku martinovanje, na katerega so tudi zelo ponosni. Za martinovanje 2002 so se še posebej pripravili, saj so prodajali predpasnike, kape, kozarce, pripravili pa so tudi dobro postrežbo. Na martinovanje so priredili dan odprtih kleti, pridružil pa se jim je tudi avtobus pohodnikov iz Velenja. Vse skupaj pa seje začelo pri kapeli sv. Urbana, kjer so najprej krstili mošt. Pregledali so tudi načrte Društva za leto 2003, v katerem se obeta veliko zanimivih prireditev. Med drugimi želijo ohraniti nekatere dosedanje, kot so postavitev prvomajskega drevesa in kresovanje, ocenjevanje vin, praznovanje sv. Urbana, postavitev klopotcev, pohodi v različne smeri, tudi k Sv. Avguštinu, predvsem pa želijo ohraniti martinovanje. V društvu se zavedajo, da je znanje naj večje bogastvo, zato imajo v mislih razna izobraževanja in seminarje pa strokovno ekskurzijo. Ker pa delujejo v okviru društva številni odbori so svoja poročila podali njihovi predsedniki. Na novo pa je bil pred kratkim ustanovljen uredniški odbor, saj se želi društvo s svojimi aktivnostmi predstaviti tudi drugim ljudem. Zanimanje za dobro pripravljeno mizo so v Skorišnjaku pokazali tudi moški in otroci. Fotografije je pripravil: MIRKO VINDIŠ Pohvalne in predvsem vzpodbudne besede so namenili društvu župan, predsednica KS Leskovec in bivši predsednik KS Leskovec, Skorišnjačarji pa upajo, da jim bodo prisluhnili in jim končno pomagali pridobiti vodovod, katerega si želijo že lep čas. V letošnjem letu so izpeljali že dva pohoda. V začetku februarja jim je predavala Terezija Meško iz Svetovalne službe Ptuj. Udeleženci so izvedeli ali samo osvežili spomin o tem, kako pogrniti mizo bolj svečano, kako servirati pribor, kako in katere kozarce postaviti na mizo. Skupaj so pogledali, kako se lahko zložijo prtički v različne oblike, da olepšajo mizo. Na koncu pa so še pripravili narezek in se seznanili z vsemi pravili, ki jih je potrebno vedeti, da je narezek, takšen kot mora biti. Vse informacije so bile še posebej dobrodošle za tiste, ki razmišljajo o postrežbi na kakšnem vinotoču ali kmečkem turizmu. V sredini marca so pripravili še eno predavanje, na katerem jih je predavatelj ing.kmet. Miran Reberc opozoril na tekoča opravila v vinski kleti. Prihaja namreč pomlad in z njo se spreminjajo pogoji za zorenje vina. Predavatelj je tudi odgovarjal na zastavljena vprašanja. Dogovorili pa so se o ocenjevanju vin letnika 2002 ter o strokovni ekskurziji. Predvsem bi se želeli udeležiti tedna češenj v Goriških Brdih ali pa se razgledati po Beli krajini. Kakorkoli že, obeta se zanimiva in poučna ekskurzija. Kot lahko vidite, se v Skorišnjaku vedno kaj zanimivega in poučnega dogaja. Prav gotovo bodo veseli tudi vašega obiska. MELITA TURK Drugi dobrodelni koncert Društva prijateljev mladine Videm uspel Društvo prijateljev mladine Videm je v začetku leta pripravilo drugi dobrodelni koncert, tokrat z naslovom Koncert za streho, z zbranimi sredstvi pa društvo želi pomagati mladi družini iz videmske občine. Za pomoč so naprosili tudi mnoge sponzorje in donatorje ter vse ljudi dobre volje, ki želijo kaj darovati in pomagati tistim, ki pomoč v stiski še kako potrebujejo. Koncert je šele začetek, pravijo v DPM Videm, prvi koraki so stekli in zdaj jih je potrebno le nadaljevati, a za obnovo strehe bo potrebno zbrati še veliko tolarjev in pomoč vsakogar je še kako dobrodošla. Spregovoril je tudi predsednik KS Pobrežje Marjan Selinšek Koncert je bil znova dobro obiskan, organizatorjem pa je uspelo zbrati nekaj desettisočtolarjev.MarijaČernila,kije do pred kratkim še bila predsednica DPM Videm, zdaj pa jo je zamenjal Marjan Perger, je imela v rokah celotno organizacijo dobrodelnega koncerta. A brez prostovoljcev videmskega DPM tudi tokrat ne bi šlo, honorarju pa sta se odpovedala tudi voditelja dobrodelnega koncerta Manja Vinko in Marjan Nahberger, ki sta na odru gostila mlade, pa tudi znane slovenske pevke in pevce zabavne glasbe, mlade harmonikarje in plesalke. Na dobrodelnem koncertu so nastopili: harmonikarji Aleksander Sitar, Davorin Horvat in Andrej Gabrovec, mlade pevke Be pop 2, glasbeni skupini Karizma in Kvinton, ter pevci Mili, Brina, Alenka Kolman, Davor Borno in duet Jo-Zo. TM Na prireditvi so zapele mlade pevke Be pop 2 Pa zaigrajmo, da bo mlada družina dobila novo streho. Vodstvo videmske občine in farni župnik p. Emil Križan - tretji dan novega leta na obisku pri slavljencu v Milanu Lamotu, v februarju pa pri 90. letni Mariji Strafela V občini Videm bomo do konca leta 2003 lahko nazdravili kar sedmim 90-letnikom, a že na drugi dan novega leta je častitljivih devetdeset napolnil Milan Lamot iz Trnovca pri Selih, ki pa jesen življenja preživlja v Domu upokojencev na Ptuju. Domači so z njim praznovali na sam praznik, 3. januarja pa so ga obiskali še predstavniki iz občine Videm in farni župnik p. Emil Križan. In potem j e prišel na vrsto že 3. februar, takrat pa je 90. rojstni V družbi s slavljencem Milanom Lamotom dan praznovala Marija Štrafela iz Šturmovcev 27. Z drobno pozornostjo in dobrimi željami sojo na njenem domu, kjer zdaj živi s sinom Martinom, obiskali predstavniki videmske občine z županom Friderikom Bračičem, dan prej pa tudi sodelavci župnijske Karitas Videm s farnim župnikom p. Emilom Križanom, T. Mohorko Marija Štrafela je pri 90-ih ponosna babica in prababica, kar dokazuje tudi fotografija FJAC3PADHO ZLPBBAt-US KUPCI P P, S TA /J O V V . (v vrednosti 100.000,00 SIT) - VIKEND PAKET V TERMAH ZA DVE OSEBI ____ (v vredn^sfTSO.000,00 SIT) - -c EgSSi - SLAVOSTNA VEČERJA ZA DVE OSEBI (v vrednosti 10.000,00SIT) Žrebanje bo javno 4.9.2003 na radiu Ptuj v oddaji Orfejček med 21.00 uro in 23.00 uro. VSE INFORMACIJE O NAGRADNI IGRI DOBITE V ZLATARNI BEDRAČ, PRODAJNI CENTER "DRAVA”, Osojnikova 9, Ptuj, Tel.: 787 09 13. Letos 80-letnica kulturnega društva Franceta Prešerna Videm Kultura se razvija tam, kjer jo cenijo. Potemtakem jo v Vidmu cenijo že dolgih 80 let, saj seje leta 1923 v tem kraju rodilo kulturno društvo. Zametki segajo celo v čas takoj po prvi svetovni vojni, ko so se pod vodstvom učitelja Rosbauda pričeli zbirati prvi tamburaši. Takrat j e bil videmski organist Ivan Brglez, kije 1923. leta ustanovil svoj tamburaški zbor, v katerem j e igrala glasbeno nadarjena družina Vaupotičevih iz Lancove vasi. In tako se je začelo. Vaupotičevim so se hitro pridružili še drugi, predvsem mladi navdušenci. Prvi predsednik društva je postal Franc Muzek s Sel. Istega leta so v stari kaplaniji igrali prvo gledališko igro z naslovom "Ferdinando", v kateri so ob predsedniku društva zaigrali še Jaka Vaupotič, Jaka Rogina in Matevž Korez. Kako zelo so bili prvi člani zagnani, pove tudi to, da so na pobudo takratnega župnika Jakoba Sokliča pomagali zgraditi Slomškov dom in na dan otvoritve leta 1930 pripravili bogat kulturni program. Odigrali so gledališko igro, Ivan Brglez pa je zbral pevce, ki so prvič zapeli v postavi mešanega pevskega zbora. Po teh podatkih naj bi zbor letos dopolnil kar 73 let. Šele druga svetovna vojna je prekinila njihovo delo, a le za štiri leta. Potem je kultura znova zaživela in se razvijala vse do danes. Videmski tamburaši, 1976 Ime "France Prešeren" je kulturnemu društvu okrog leta 1955 nadel takratni ravnatelj osnovne šole Videm Boris Šijanec. Po vojni sta za razvoj društva največ prispevala Maks Vaupotič, ki je vodil zbor in tamburaše, ter Anton Sedlašek, brez katerega si društva še danes ne moremo predstavljati. Pri gledališki dejavnosti pa gredo zasluge dolgoletni režiserki Ančki Selak, po letu 1996 pa je gledališko krmilo prevzela Marija Čemila. Skozi vsa ta leta je društvo združevalo veliko ljudi, najbolj vztrajni in prizadevni pa so za svoj trud bili poplačani s celo paleto priznanj od Gallusovih in Linhartovih značk, do občinskih priznanj ter priznanj in plaket kulturnih organizacij. Danes šteje kulturno društvo osem sekcij: gledališko skupino, mešani pevski zbor, tamburaški orkester, recitacij sko skupino, ljudske pevce Vinogradnike in Fante iz Jurovc, ljudska godca Milošič in mlad instrumentalni trio. Ni kaj, bogata bera raznovrstnih kulturnih dejavnosti. Nadvse zanimivo pa je, da smo davnega leta 1936 premogli celo godbo na pihala, v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa še več skupin ljudskih pevcev, pevk in godcev, tudi plesači niso manjkali. Najstarejši posnetek gledališke skupine KD Videm v društveni kroniki. Predstava "Krivda", 1963. Poleg dela in uspehov posameznih sekcij so v kroniki društva, ki jo ureja Anton Sedlašek, zabeleženi še projekti društva kot celote. Naj spomnim le na nekatere: Vesela videmska jesen, sodelovanje na "haloškem cugu", videofilm "Čudovita pokrajina, bogata kulturna dediščina s poezijo Franceta Forstneriča", oživitev poti snemanja filma Svet na Kajžarju. Žalostno je le, da kljub vsemu trudu, uspehom in dosežkom številnih članov društvo še vedno nima svojih prostorov, kamor bi lahko shranili vsaj preštevilna priznanja in dokumentacijo. Morda pa se bo ob praznovanju 80-letnice kaj spremenilo. Vsekakor bo kulturno društvo v juniju dostojno proslavilo visok jubilej. Takrat se bodo ob osrednji slovesnosti še posebej predstavili tamburaši in gledališčniki. Pa še majhen namig že sedaj si v svojih koledarjih označite prve junijske dni, da boste lahko praznovali z nami, ker vam bo pozneje zagotovo žal. Se bolj veseli pa bomo, če boste postali člani Kulturnega društva Franceta Prešerna iz Vidma. Zagotovo se bo kaj našlo tudi za vas. Vabljeni! Manja Vinko Nova gledališka predstava videmskih ustvarjalcev Komična vaja zbora Režija: Marija Čemita Nastopajo: Tomaž Galun, Mirko Rihtarič, Andrej Forstnerič, Milenka Gabrovec, Srečko Bedrač, Franc Koderman, Danil Bedrač, Biserka Selak, Aleksandra Skuk, Bojan Trafela, Marjan Perger, Metka Letič. Sepetalke: Ančka Selak, Mateja Purg, Manja Vinko. Glasba: Mateja Purg Scena, maska, luč, frizure: Marija Černila, Matej Vaupotič, Mirko Černila, Anica Kokol, Marija Krajnc. Gledališka skupina KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju je v letošnji gledališki sezoni na oder postavila komedijo v treh dejanjih Vinka Moderndorferja Vaja zbora. Predstava gledalcu ponudi skoraj tri ure smeha in dobre zabave ob spremljanju dogajanja na gledališkem odru, zanimiva je scena in še bolj vpadljivi so kostumi igralcev, in ko je že beseda o njih, tudi ti se odlično znajdejo na odru, četudi videmski oder gledališču ni niti najmanj primeren. Predstava je nastala pod režiserskim vodstvom izkušene in vsestranske kulturne ustvarjalke Marije Černila. Začeli so že konec oktobra, j e po premieri povedala z velikim navdušenjem Čemilova, delali so pridno in se redno srečevali na vajah, Modemdorferjeva igra pa jih je očarala že takoj na začetku. Kaj hitro so spoznali, da jih čaka veliko dela, daje igra zelo zahtevna ter da se bodo morali zelo potruditi, da bo dobro »izpadla« tudi na odru. Vse to je izkušeni gledališki ekipi uspelo v polni meri. A/a predstavi je bilo tudi veliko petja Videmske gledališčnike so po uspelih prvih dveh predstavah doma čakale še nove ponovitve na sosednjih gledaliških odrih, kmalu pa bodo nastopili tudi na območnem srečanju gledaliških skupin na Ptujskem. Zaželimo jim uspešno gledališko sezono in v prihodnje še veliko dobrih predstav. TM Nastopajoči so se izkazali Foto: TM Prispevki učencev OŠ NAŠA ŠOLA PRAZNUJE Lep dan seje obetal. Po dolgi mrzli zimi smo lahko končno rekli pomladni dan celo prvi. 21. marec. Ampak za nas, videmske osnovnošolce, to ni bil samo prvi pomladni dan, praznovali smo tudi rojstni dan naše nove šole že deveti po vrsti. Naši starši ter starejši bratje in sestre so obiskovali še staro zgradbo, pred devetimi leti pa smo dobili čisto novo šolo. Tako imamo zdaj že kar nekaj časa lepo, prostorno in urejeno šolo. In kot se za rojstni dan spodobi, smo ga tudi mi v petek dostojno proslavili. Petkova prireditev j e zahtevala dolgotrajne priprave. Letos smo jih povezali z EKO ŠOLO. Poleg številnih dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo, smo lani namreč pridobili eko zastavo, ki daje drugim vedeti, nas pa opominja, da se mi, šolarji, zavedamo pomena čistega okolja, ohranjene narave, zdravega življenja. Na marsikaj nimamo velikega vpliva, ampak nekaj pa vseeno lahko storimo najprej počistimo za sabo, nato pa na različne načine opozarjamo javnost, kaj počne, česa ne bi smela in kaj bi morala početi, če hočemo živeti v zdravem okolju. Tedne in tedne smo se trudili in ustvaijali na temo ekologija. Iz raznovrstnega odpadnega materiala smo naredili številne, za oko vabljive izdelke, risali eko stripe, izdelovali eko pošasti, ki žrejo smeti, ter pisali pesmice in spise z ekološko vsebino. Svoje izdelke smo razstavili po vsej šoli. Če si kdo razstave še ni uspel pogledati, naj pohiti. V petek smo imeli zaključno prireditev, kije združevala deveti rojstni dan nove šole, prvi rojstni dan eko šole in povrhu še prvi pomladni dan. Dopoldne smo proslavljali učenci. Kot se za rojstni dan spodobi, smo se po prireditvi posladkali z okusno torto. Na popoldansko prireditev smo povabili še starše in ostale krajane. V nabito polni telovadnici smo si ogledali izvrstno predstavo, v kateri so nastopili številni naši učenci. Organizatorji programa so se zares potrudili. Popeljali so nas na čudovit travnik k trem žabicam, ki so zaskrbljeno spremljale vedno večje onesnaževanje okolja. Toda mi smo ekofrajerji in smo to tudi dokazali pospravili smo za sabo in olepšali okolje. Ker j e letos mednarodno leto sladkih voda, j e bil na šoli razpisan literarni natečaj SLADKA VODA. Najboljši literati od 5. do 8. razreda so bili nagrajeni s knjižno nagrado. Tako smo proslavili naš šolski praznik in ob uspelem dnevu smo lahko znova potrdili naš moto Želje se izpolnijo z delom in skupaj z ljudmi, ki si zaupajo in znajo. MLADI NOVINARJI OŠ VIDEM EKOKLAPA Vi niste ekofrajerji, pravijo nam vsi. Pa zakaj mi ekofrajerji bi ne bili, če pa gotovo enkrat na nekaj let v šoli pobiramo smeti. Že res, že res, da ko se nam domov mudi, mi ne pobiramo smeti, a kaj, ko življenje tako hiti, da za take stvari sploh časa ni. Včeraj smo šli na sprehod, oh, bila je dolga pot, kar k reki smo zavili ter si malo oddahnili. Tam papirčke smo pustili, ker smo z bomboni se gostili, nekdo za nami jih bo že pobral, ko bo tam pri reki stal. Čez nekaj ur je vsakdo že spal, a le malokdo sije lepe sanje izbral, sanjali smo o papirčkih, smeteh, ki že plavajo po rečnih poteh. Po slabih sanjah se dan pozna, vsak to prizna, odločitev pa je padla taka: reka nič več ne bo umazana mlaka, ne govorite več vsi, Foto: JŠ da nismo ekofrajerji, saj že pobiramo smeti, zdaj nam nič več ne smrdi. Priznajte zdaj še vi-v umazanem svetu težko se živi, pa naj kdo še reče, da to ne drži, ker čisto vodo radi pijemo prav vsi. Monika Skela, 6. c OŠ Videm EKOLOGIJA SLADKE VODE Več kot polovico našega planeta zavzema voda. To je morska voda in sladka, ki nam je nujno potrebna za življenje. Ampak sprašujem se, če se vsi ljudje tega sploh zavedamo. Ko v naravo izlivamo strupe, detergente in jedke tekočine, škodujemo naravi in samim sebi. To, kar bomo storili naravi, bo ona nam. V tem primeru bomo pač pili onesnaženo vodo ali pa bomo le-to kupovali v trgovinah. Sedaj pa se malo zamislimo. Si res želimo tega ali pa bomo ukrepali. Že z majhnimi dejanji bomo pomagali. Če bomo zmanjšali uporabo detergentov v gospodinjstvu in manj škropili po poljih, bo to pripomoglo k čistejši naravi. Saj zaradi onesnažene vode veliko ljudi zboli za rakom. Nekateri so tudi umrli. Tudi naše tovarne izlivajo strupe v naravo. Največkrat kar v reke ali pa v stoječe vode. Zato pa j e vedno manj rib v rekah. Se večji dokaz onesnaženja naših rek so pogini rib. Malokje bomo našli raka v vodi. To bi bil dokaz, da je voda čista. Tudi voda, ki jo pijemo, sedaj ni popolnoma čista. Voda, ki priteče iz mestnega vodovoda, je velikokrat prečiščena, tista, ki pa jo imamo v domačih vodnj akih, pa ni prečiščena in vsebuje strupene snovi. Če bomo zdaj začeli pametno razmišljati in ne bomo onesnaževali narave, nam bo ta to vrnila s čisto vodo. Če pa bomo tako nadaljevali, bodo naši zanamci pili namesto vode kar strupe. Tako bo vedno več ljudi bolnih in tudi živali bo vse manj. Vem, da si nihče tega ne želi, zato začnimo misliti z glavo in razširimo misel o čisti vodi tudi našim sorodnikom in prijateljem. Postanimo ljudje narave in ji ne škodujmo. Mateja Vek, 7. a OŠ VIDEM NA OBISKU PRI PIKI NOGA VIČKI Nekega dne sem se odločil, da se bom z domišljijskim vlakom odpeljal k Piki Nogavički. Ko sem ravno sedel na stolu, j e pome prišel domišljijski vlak. Ta vlak j e prekrasen. Je pisanih barv, vagonov ima pa toliko, kolikor je kapljic v morju. Tako sva se odpravila na pot. Kakor blisk sva švigala skozi različne pravljice. Oj oj, vlak seje ustavil že pri Pepelki, peljati pa bi moral še dve pravljici naprej! Tako sem čakal približno pet minut. A splačalo seje. Vlak je kmalu pognal. Prišla sva do vile Čira-Čara. Ko sem prišel na verando, me je konj tako poliznil, da sem bil ves moker po obrazu. Ko sem vstopil, meje prestrašil gospod Ficko. V kuhinji pa sem zagledal Tomaža in Anico, ki sta Piki pomagala peči piškote. Prisrčno so me pozdravili. Vprašal sem jih: "Od kdaj pa me poznate?" Odgovorili so mi: "Poznamo te od takrat, ko si prvič odprl knjigo, ki govori o nas." Potem smo spekli polno piškotov in se jih do sitega najedli. Nato smo se začeli igrati skrivalnice. Tomaž seje skril v omaro zraven peči, Anica pod mizo. Jaz sem mižal, Pika pa seje skrila - za mano. Isti trenutek, ko sem rekel "zdaj", seje Pika pofočkala. Ko smo se naveličali skrivalnic, smo šli plezat v star votel hrast. Zraven smo si nesli kakav in piškote. V votlem hrastu j e bilo zelo zabavno, ker smo jedli ob sveči. Bilo je tudi srhljivo, ker nas j e Pika ves čas strašila. Zmenili smo se, da bomo odšli iz drevesa, ker bosta Anica in Tomaž morala domov na kosilo. V drevo pa se ne sliši glas njune mame. Zunaj je bilo tako svetlo, da smo si z rokami pokrili oči. Potem seje slišal glas Tomaževe in Aničine mame. Odšla sta na kosilo. S Piko sva ostala sama. Povabila meje, da si ogledam njeno hišo. Hiša je bila polna nenavadnih stvari. Na nekaj stenah so bile maske, na drugih zopet kaj drugega. Povedal sem ji, da ima zelo nenavadno hišo. Pika pa je postala užaljena. Hotela je, da odidem. Takoj sem odšel, ker sem vedel, daje Pika Nogavička zelo močna. Zunaj sem zagledal konja, ki se mi je hitro približeval. Zadel meje s kopitom in nato še stopil name. Takoj sem se zbudil. Bil sem zelo vesel, da sem obiskal Piko Nogavičko, kajti na svetu ni veliko ljudi, ki sojo obiskali. Klemen Lovenjak, 3. razred šola Leskovec Cvetlice so oživele, so roke in noge imele, z zemlje in z okenskih polic prihitele in se upirati začele. Močno so se upirale in k soncu se ozirale, oh, k kakšnemu soncu se ozirale na nebu le kup oblakov je. Cvetlice bi rade sončece, prelepo rumeno sončece, da njihove lepe cvetke vse sončece grelo bi le. Ko sončece prikaže se , cvetlice prav vse razveselijo se. Ja, ta konec res lep je, saj sončece spet sije. 05 SE t A PROJEKT “VARNOST ZA VSE” Na začetku šolskega leta smo se vključili v mednarodni projekt “Varnost za vse”, ki sta ga organizirala Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS in Renault Slovenija. Poslali so nam delovne zvezke. V njih smo obdelali teme, s katerimi smo pridobili veliko izkušenj na področju prometne vzgoje. Od nas so zahtevali še dodatne naloge, ki smo jih z veseljem opravili. Delali smo na terenu. Opazovali smo gostoto prometa in s policistom merili hitrost vozil. Ugotovili smo, da vozniki kljub omejitvi hitrosti 50 km/h vozijo prehitro, zato smo izdelali opozorilno tablo, s katero smo hoteli voznike dodatno opomniti na omejitev hitrosti v naselju, predvsem v bližini šole. Izdelali smo tudi domine kot didaktično sredstvo za spoznavanje prometnih znakov in zloženko “Vozite z odprtimi očmi”. Zloženko smo nastavljali na parkirne avtomobile v kraju z upanjem, da bodo starši upoštevali naše želje ter varno in srečno vozili po cesti. Ni nam bilo težko prihajati v šolo izven pouka in opravljati številnih nalog, kjer smo aktivno sodelovali. Ponosni smo na svoje delo. Ta projekt nam bo ostal v trajnem spominu. Učenci 4 razreda šole Leskovec Kako varno smo živeli na območju občine Videm v letu 2002 Na območju občine Videm lahko varnostne razmere na vseh področjih policijskega dela ocenjujemo kot dobre. Sicer beležimo rahel porast kaznivih dejanj, vendar pa se je preiskanost kaznivih dejanj v primerjavi z letom 2001 iz 61 % povečala na 83%. Še vedno pa ne moremo biti zadovoljni s stanjem prometne varnosti, saj ugotavljamo, da se je skupno število prometnih nesreč nekoliko zmanjšalo, posledice pa so bile v letu 2002 hujše, kar se kaže v številu umrlih, hudo telesno poškodovanih in lahko telesno poškodovanih udeležencev prometnih nesreč. Na področju varovanja državne meje se je število ilegalnih prehodov nekoliko povečalo, saj smo pri ilegalnem nedovoljenem prehodu meje prijeli več oseb tujcev, kateri so na ilegalen način vstopili v R Slovenijo, prav tako pa smo prijeli vodje, pomagače osebam pri ilegalnih prehodih državne meje, le ti pa so v večini državljani R Slovenije, med katerimije bilo nekaj vodičev tudi iz območja občine Videm. Pri opravljanju nalog s področja javne varnosti v preteklem letu opažamo porast kršitev veljavne zakonodaje, kar gre pripisati predvsem večjemu številu prijetih ilegalnih prebežnikov, med tem ko tako imenovanih kršitev javnega reda in miru na javnih krajih beležimo manj kot v letu 2001. POLICIJA PA SI ŠE POGLEJMO STANJE JA VNE VARNOSTI PO POSAMEZNIH PODROČJIH POLICIJSKEGA DELA: KRIMINALITETA: V letu 2002smo delavci PMP Podlehnik na območju občine Videm obravnavali 55 kaznivih dejanj, pri čemer beležimo v letu 2002 porast za 11 kaznivih dejanj. V letu 2001 je bilo obravnavanih 44 kaznivih dejanj. Od vseh obravnavanih kaznivih dejanj smo v letu 2002 uspeli preiskati 44 kaznivih dejanj, kar znaša 83 % preiskanost, kar je boljše kot leta 2001, ko je bila preiskanost KD 65 %. Kot vsako leto tudi v letu 2002 prednjačijo kazniva dejanja zoper premoženje, katerih smo v letu 2002 obravnavali 26, v letu 2001 pa 31. Od navedenega smo obravnavali 11 navadnih tatvin, od katerih smo jih 9 preiskali, 6 velikih tatvin, katere vse so nepreiskane, 6 goljufij, vseh 6 je preiskanih, 2 KD poškodovanje tuje stvari in 1 KD prikrivanje, kar pa j e preiskano. Sledijo kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost, katerih smo obravnavali 10 in vseh 10 preiskali, zatem sledijo KD zoper življenje in telo, katerih smo v letu 2002 obravnavali 8 in sicer 6 lahkih telesnih poškodb in 2 hudi telesni poškodbi, kar je vse tudi preiskano, zoper osumljence pa na Okrožno državno tožilstvo na Ptuju podane kazenske ovadbe.Preostala kazniva dejanja pa spadajo med KD kršitev pravic delavcev, KD ogrožanje varnosti in KD zoper človekove pravice in svoboščine. JA VNI RED IN MIR: V letu 2002 smo na območju občine Videm obravnavali 130 kršitev predpisov, ki urejajo javni red in mir ter splošno varnost ljudi in premoženja, v letu poprej pa smo tovrstnih kršitev obravnavali 92. Med kršitvami so prevladovale kršitve Zakona o prekrških zoper javni red in mir, katerih je bilo 81 (74), sledijo kršitve Zakona o tujcih, ki jih je bilo 31 (11), Zakon o prijavi prebivališča 11 (2), Zakon o orožju 5 (2), Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami 1 (1) in Zakon o osebni izkaznici 1 (1). Na področju zagotavljanja splošne varnosti ljudi in premoženja smo v letu 2002 na območju občine Videm opravili še 16 ogledov različnih dogodkov, kot so delovne nezgode, samomori, požari idr. PROMETNA VARNOST: V letu 2002 seje na cestah na območju občine Videm zgodilo 96 prometnih nesreč, v letu 2001 pa 103 prometne nesreče. Kljub upadu skupnega števila vseh prometnih nesreč pa so posledice v letu 2002 v primerjavi z letom 2001 hujše, saj so v preteklem letu na cestah občine Videm umrle 3(1) osebe in sicer dve osebi v eni prometni nesreči v mesecu maju na glavni cesti pri farmi Draženci in kolesar v mesecu avgustu na regionalni cesti izven naselja Tržeč. V letu 2002 se je v prometnih nesrečah hudo telesno poškodovalo 12 (7) oseb, lahko telesno poškodbo je utrpelo 57 (56) oseb, 131 oseb pav prometnih nesrečah telesnih poškodb ni utrpelo. Na podlagi sprotnih analiz stanja smo preventivno in represivno dej avnost usmerili na tista področj a kršitev cestno prometnih predpisov, ki so najpogostejši vzrok prometnih nesreč in sicer neprimerna in neprilagojena hitrost vožnje, izsiljevanje prednosti, kjer moramo ponovno izpostaviti predvsem neupoštevanje prometnega znaka "STOP", stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje in kot sekundami vzrok vožnja pod vplivom alkohola. Veliko pozornost smo namenili tudi tistim kršitvam, ki občutno povečajo posledice prometnih nesreč, kot sta neuporaba varnostnih pasov na vseh sedežih v vozilu in varnostnih čelad voznikov na mopedih in motorjih. Kot kritične točke v občini Videm še vedno ocenjujemo križišče RC štev.690 z GLC štev.9 v Jurovcih, križišče lokalne ceste z GLC v Lancovi vasi, križišče lokalnih cest pri kužnem znamenju v Lancovi vasi in križišče cest pri gramozni jami in ribniku Tržec.Na vseh navedenih kritičnih odsekih do prometnih nesreč prihaja zaradi neprilagojene hitrosti in neupoštevanja prometnega znaka "STOP". ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI DRŽAVNE ME JE: Prioritetna naloga PMP Podlehnik je predvsem varovanje državne meje.Pri varovanju dajemo poudarek preprečevanju ilegalnih prehodov meje, odkrivanju ilegalnih kanalov za vodenje oseb preko državne meje, kakor tudi ilegalnemu vnosu orožja, eksplozivnih snovi, streliva in tihotapstva ostalega blaga čez državno mejo. V tem sklopu smo v letu 2002 obravnavali 31 oseb, ki so ilegalno prišle v R Slovenijo, v letu 2001 pa 24 oseb. Vseh 31 ilegalnih prebežnikov nam je po končanem postopku uspelo predati hrvaškim varnostnim organom, saj jim je bil nesporno dokazan kraj, mesto in čas ilegalnega prehoda državne meje. Prav tako smo pri sprovajanju ilegalcev prijeli 5 oseb državljanov R Slovenije, zoper vseh 5 pa so bile na Okrožno državno tožilstvo Ptuj podane kazenske ovadbe PREVENTIVNA DEJAVNOST: Tudi v letu 2002 smo veliko našega dela usmerili v preventivno dejavnost v občini Videm. Tako smo izvajali aktivnosti, katere so se kazale predvsem pri delu vodje policijskega okoliša, kije redno obiskoval in se pogovarjal z žrtvami kaznivih dejanj, prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in v rednih preventivnih pogovorih z kršitelji povratniki Zakona o prekrških zoper javni red in mir in kršitelji povratniki cestno prometnih predpisov. Neposredno smo sodelovali na ravni policije in občine v SPVCP Videm, največji poudarek pa smo dali delu z učenci vseh treh osnovnih šol in vrtca v občini Videm, katerim je bilo s strani vodje policijskega okoliša Mirana BRUMECA izvedenih več predavanj na temo prometne varnosti, nasilja v šoli in uživanju prepovedanih drog. Še posebej smo se angažirali pri varovanju otrok na poti v šolo in iz šole na začetku in koncu vseh šolskih počitnic. S strani vodje policijskega okoliša so bila ob začetku šolskega leta staršem šolskih otrok izvedena predavanja, na katerih so bili poučeni in opozorjeni na dolžnosti in varnost otrok pri prihodu in odhodu iz šole. Podlehniški policisti sodelovali pri nastajanju lutkovne predstave lutkovne skupine “LUTKE LUTKICE" OŠ Podlehnik pod mentorskim vodstvom Zdenke Golub. POLICIJSKA PISARNA VIDEM: V prostorih občine Videm že četrto leto deluje policijska pisarna, katero j e v letu 2002 obiskalo 120 strank, v letu 2001 pa 108 strank, katere so pri VPO Miranu BRUMEC-u iskale nasvet ali prosile za dmge storitve policije.V letošnjem letu smo uradne ure policijske pisarne Videm spremenili tako, da vam je VPO Miran BRUMEC sedaj na voljo vsako sredo med 14.00 in 15.00 uro in vsak petek med 08.00 in 09.00 uro,prav tako pa je v tem času dosegljiv na tel.štev. 765-0908. Glede na to, da se bližajo velikonočni in prvomajski prazniki, vas tako kot že nekaj let ponovno pozivamo k uživanju praznikov v miru in praznovanju brez nepotrebnega pokanja s petardami, možnarji, karbidom in drugimi pirotehničnimi izdelki.Ne dovolite, da bi trenutek igrivosti, nepremišljenosti, objestnosti ali preizkušanje poguma in znanja prekinil mir, srečo ter ogrozil vaše zdravje ali zdravje vaših naj dražjih. Miran BRUMEC, VPO Videm Življenje ob meji po novem Z uveljavitvijo sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS) je na slovensko - hrvaški meji dokončno odpravljen režim prehajanja državne meje, ki je veljal vse od njene vzpostavitve. Kdo, kako in kje lahko državno mejo prehaja na podlagi navedenega sporazuma vas seznanj amo v tem sestavku. V uvodu vam posredujemo seznam naselij občin Videm in Podlehnik, ki spadajo v obmejno območje, katerih prebivalci si lahko za prehajanje državne meje med RS in RH pridobijo maloobmejne prepustnice in sicer so do teh upravičeni prebivalci naslednjih naselij: BELAVŠEK, BERINJAK, DEŽNO PRI PODLEHNIKU, DOLENA, DRAVCI, DRAVINJSKI VRH, GORCA. GRADIŠČE, JABLOVEC, KOZMINCI, LJUBSTAVA, LOŽINA, MAJSKI VRH, MALA VARNICA, PODLEHNIK, REPIŠČE, RODNI VRH, SEDLAŠEK, SKORIŠNJAK, SOVIČE, SPODNJE GRUŠKOVJE, SPODNJI LESKOVEC, STANOŠINA, STRAJNA, STRMEC PRI LESKOVCU, TRDOBOJCI, VAREJA, VELIKA VARNICA, VELIKI OKIČ, ZAKL, ZGORNJE GRUŠKOVJE IN ZGORNJI LESKOVEC. PREHAJANJE MEJE V OBMEJNEM PROMETU IN POTREBNE LISTINE ZA PREHAJANJE MEJE V obmejnem prometu je z obmejnimi prepustnicami in dovolilnicami za prehod meje dovoljen prehod meje čez mejne prehode za obmejni promet, poudarim pa naj, da je mejni režim na mejnem prehodu Leskovec še vedno enak kot doslej, saj se kategorija prehoda še ni spremenila in je MP Leskovec še vedno mejni prehod za meddržavni promet, kar pomeni, da ga z veljavnimi osebnimi ali potnimi listinami vse do preklica ali uradne prekategorizacije še vedno lahko prehajajo vsi državljani R Slovenije in R Hrvaške. Obmejna prepustnica se lahko izda občanom, ki imajo stalno prebivališče na obmejnem območju (naselja navedena na začetku). Obmejno prepustnico na vlogo upravičenca izda pristojna upravna enota (UE) glede na kraj stalnega bivališča, za prebivalce občine Videm je to UE Ptuj, osebe mlajše od 15 let pa se lahko vpišejo v obmejno prepustnico enega izmed staršev. Na vlogo staršev se lahko za otroke od 5 leta starosti dalje izda tudi posamezna dovolilnica za nj ihovega otroka. Obmejne prepustnice se izdajo z veljavnostjo 5 let in se po poteku lahko podaljšajo še za nadaljnjih 5 let - do skupne veljavnosti 10 let. DOVOLILNICA za prehod meje se izda na mejnem prehodu za obmejni promet za enkraten prehod meje in vrnitev samo z blagom-potrebščinami-za osebno uporabo, ki je oproščeno plačila carine. Dovolilnica se izda na zahtevo ob predložitvi osebne izkaznice ali potne listine. Dovolilnica se izda za enkratno uporabo z veljavnostjo do 7 dni. Državljani RS, RH in državljani tretjih držav, ki imajo dovoljenje za nošenje lovskega orožja, lahko med lovsko sezono na sosednje območje prinesejo največ 2 lovski puški in 100 nabojev za puško risanico in 500 nabojev za puško šibrenico. PRESTOPANJE MEJE ZUNAJ URADNO ODPR TIH MEJNIH PREHOD O V Imetniku obmejne prepustnice, ki ima upravičen interes, da prestopa mejo izven za to določenih mejnih prehodov ali zunaj uradno določenega časa (uradno določen čas je predvidoma od 06.00 - 22.00 ure), lahko UE pogodbenice (za drž. RH na njihovem območju, za drž. RS pa na svojem območju), kjer oseba stalno prebiva, v ta namen izda dovoljenje.V maloobmejno prepustnico se vpišejo mesta in časi prestopanj a meje. PRESTOPANJE MEJE ZA POTREBE KMETIJSTVA, GOZDARSTVA, IN DVOLASTNIKI Občani, ki imajo stalno prebivališče na obmejnem območju, imajo pravico s kmetijskim vložkom, kije priloga v obmejni prepustnici (obrazce za pridobitev kmetijskega vložka - in urejanje vseh zahtevanih dovoljenj si pridobijo ne UE glede na kraj bivanja), prehajati državno mejo in bivati na sosednjem obmejnem območju, do tega pa so upravičeni lastniki, najemniki, zakupniki, uživalci nepremičnin, ki jih deli mejna črta, ali so v celoti na sosednjem obmejnem območju (dvolastniki), vsi družinski člani in delovna sila navedenih na začetku, imetniki čred in posameznih živali ter čebel, ki se ženejo na pašo na sosednje obmejno območje. Osebe, ki imajo služnostno pravico izkoriščanja gozdov ali služnostno pravico izkoriščanja vode na sosednjem območju, gozdarji, delavci zadrug in drugih organizacij,ki imajo taka posestva na sosednjem obmejnem območju. Kmetijski vložek vam daje pravico do prehajanja meje na mejnih prehodih, ki so vpisani v tem vložku, kakor tudi do prehajanj a mej e na drugih mestih, ki so vpisana v kmetijskem vložku. Kmetijski vložek vam daje hkrati pravico, da bivate 7 dni na vpisanih posestvih ali v vpisanih občinah na sosednjem mejnem območju. Mejo morate vsakokrat pri odhodu ali vrnitvi prestopiti na istem mestu. Lastniki, najemniki in ostali upravičenci,ki jih deli mejna črta smejo z namenom obdelave posestev prestopiti državno mejo na vsakem mestu na posestvu, ne smejo pa hoditi iz svojega posestva v notranjost obmejnega območja. Vse navedene osebe v prvi polovici odstavka smejo prenašati, prevažati ali gnati iz enega na drugo območje brez izvoznih in uvoznih dovoljenj in brez plačila carine živino, za živino potrebno količino krme, kmetijske in gozdarske stroje, orodja in prevozna sredstva z nadomestnimi deli, potrebnim gorivom in mazivom. Prav tako lahko prenašajo vse druge predmete in sredstva v količinah, ki so potrebne za obdelavo na posestvih na sosednjem obmejnem območju, kot tudi gnojila vseh vrst, semena, sadike, mlada drevesca, rastlinska zaščitna sredstva, zdravila za živino, vinogradniško opremo, gradbeni material za vzdrževanje in obnavljanje hiš itd. Vsaka žival, ki se žene na sosednje obmejno območje, mora imeti zdravstveno spričevalo živali, prav tako pa mora biti vsaka žival označena.Zdravstvenega spričevala pa ne potrebujete za delovno živino, katera mora biti vpisana v kmetijski vložek, dvolastnik pa to živino žene na delo na sosednje obmejno območje, vrača pa se istega dne. Če taka živina na sosednjem obmejnem območju povrže, pogine ali jo zakoljejo v sili, mora pristojni veterinarski organ to potrditi v kmetij skem vložku. DEVIZNE IN CARINSKE OLAJŠAVE Imetniki obmejnih prepustnic lahko pri vrnitvi s sosednjega obmejnega območja enkrat dnevno brez plačila carina in drugi uvoznih dajatev prinesejo blago za osebno uporabo in za svoje gospodinjstvo največ do vrednosti 16.000.00 SIT. Imetniki kmetijskega vložka smejo prinesti z obmejnega območja, kjer imajo posest, na območje svojega stalnega bivališča kmetijske pridelke, gozdne sadeže, les in proizvode živalskega izvora, ki so jih pridelali na svojem posestvu oziroma v svojem gozdu na sosednjem obmejnem območju. Za to blago, tudi, če je namenjeno prodaji, niso potrebna izvozna in uvozna dovoljenja, niti ni treba zanj plačati carine in drugih uvoznih dajatev. Les se lahko z obmejnega območja, kjer je posest, prenese na območje stalnega bivališča na podlagi dokumentacije, ki jo izda pristojna gozdarska služba. Napisal: Miran BRUMEC, VPO Videm Vir Uradni list RS št.20 z dne 31.07.2001 Na občnem zboru PGD Sela DOBITNIKI PRIZNANJ IN POHVAL Bojan Vidovič za 10 let članstva v društvu, Danica Koletnik in Elizabeta Emeršič sta prijeli priznanje II. stopnje GZ Videm za požrtvovalno delo v gasilstvu ter na področju zaščite in reševanja, Alojz Muzek priznanje in značko gasilskega veterana za zvestobo, Mirko Selinšek posebno priznanje za 50 let dela v gasilski organizaciji, najvišje priznanje plamenico I. stopnje GZS pa je dobil Anton Mohorko. DRUŠTVO POTREBUJE AVTOCISTERNO Minulo leto 2002 je bilo izredno delavno in razgibano tudi za člane PGD Sela v Gasilski zvezi Videm, sta na januarskem letnem občnem zboru povedala predsednik društva Stanko Potočnik in poveljnik Anton Mohorko. Med lanske uspehe štejejo predvsem dobre rezultate tekmovalnih desetin na meddruštvenih in državnih tekmovanjih, člani PGD Sela so bili v okviru GZ Videm tudi uspešni organizatorji večje gasilske vaje v mesecu varstva pred požari, pomemben napredek pa so doživeli tudi po izobraževalni plati - smo zapisali v marčni številki Štajerskega gasilca. Vodstvo gasilskega društva na Selih je imelo v preteklem letu 8 rednih članskih sestankov, upravni odbor in poveljstvo pa sta se sestajala vsak mesec in tako sproti reševala vse potrebne naloge. V kraju so pripravili več odmevnih druženj, a bolj zahtevno delo so imeli na operativnem področju, saj so v letu 2002 gasili 3-krat, prav tako pa so sodelovali še v akciji reševanja ponesrečencev iz gorečega balona, ki je moral zaradi eksplozije pristati v Lancovi vasi. Brez njihove pomoči ni šlo tudi ne v sušnih mesecih lanskega poletja, ko so priskočili na pomoč pri oskrbovanju nekaterih odročnih gospodinjstev s pitno vodo.V mesecu varstva pred požari so prav selski gasilci bili organizatorji obsežne gasilske taktične vaje, ki so j o pripravili v Trnovcu, med letom pa so pregledali tudi hidrantno omrežje in ugotovili, da se pravzaprav ni spremenilo prav nič na bolje. Uspehe so selski gasilci nizali tudi na mnogih tekmovanjih; na tekmovanju GZ Videm v Leskovcu so kar štiri ekipe iz Sel pobrale prva mesta, a najuspešnejša društvena ekipa ostajajo člani »A«, ki so povsod na tekmovanjih dosegali dobre rezultate, ob zaključku lige gasilskih tekmovanj GZS, pa so zasedli zelo dobro 9. mesto. Poleg strokovnih usposabljanj in rednih sestankov, pa bodo v PGD Sela v prihodnje več časa namenili delu z mladimi gasilci, med načrti pa je v ospredju zamenjava dosedanje stare gasilske avtocisteme za novo kombinirano gasilsko vozilo, pri čemer jim bosta s finančnimi sredstvi največ pomagali občina Videm in gasilska zveza Videm. Blagoslov konj pri cerkvi svetega Vida Mnogokrat se ljudje sprašujemo, le kam so odšli stari časi in stare navade. Prav zato, da obudimo vsaj delček lepih običajev, se je Konjeniško društvo Pobrežje odločilo, da na dan sv. Štefana, zavetnika konj, pospremimo naše štirinožne prijatelje pred cerkev sv. Vida na v Vidmu pri Ptuju. Zbralo seje kar 16 konj, od tega 3 dvovprege. Pred cerkvijo se je zbrala množica ljudi, ki so sodelovali pri žegnanju. Konje je blagoslovil ter priporočil sv. Štefanu v varstvo in zaščito farni župnik p. Emil Križan. Po blagoslovu so si obiskovalci ogledali konje ter okušali ponujene dobrote, saj smo člani Konjeniškega društva Pobrežje, ob pomoči sponzorja RC Dravinja, pripravili pogostitev za farane. Po končanem druženju z zbranimi občani smo lastniki konj najprej poskrbeli za le-te, nato pa se je družabno srečanje konjenikov nadaljevalo v penzionu RC Dravinja. Člani Konjeniškega društva Pobrežje se zahvaljujemo vsem, ki so pri blagoslovu konj sodelovali in pomagali, z željo, da se prihodnje leto zopet srečamo v še večjem številu s svojimi konji. Bili smo na blagoslovu konj Marjana Kralj Valerija Zaranšek Konjeniško društvo Pobrežje Konjeniško društvo Pobrežje obstaja že od leta 1999, bolj aktivno paje začelo delovati lansko leto. V samem društvu j e trenutno včlanjenih 14 aktivnih članov in nekaj simpatizerjev, ljubiteljev konjev. V letu 2002 smo člani društva sodelovali na več konjeniških prireditvah po Sloveniji. Udeležili so se tradicionalnega srečanja konjenikov Slovenije v Zrečah, kjer se je zbralo okrog 350 ljudi. Na konjeniških igrah v Dvorjanah smo med amaterji v galopski dirki s konjem AJD-B dosegli 4. mesto med 17 tekmovalci. Bili smo na konjenici v Oplotnici in na Miklavževi konjenici. Organizirali pa smo tudi tudi dvodnevni pohod s konji, ki je potekal od RC Dravinja, do kraja Varvasela v občini Žetale. Decembra smo pripravili žegnanje konj na Vidmu, prav tako pa smo vsi člani društva uspešno opravili izpit pri Konjeniški zvezo Slovenije za pridobitev licence JAHAČ 2. S to licenco smo si pridobili znanj e za samostojno vodenj e konj a na terenu in v prometu. Društvo si bo v bodoče prizadevalo s konji popestriti ponudbo na športnem, rekreativnem in turističnem področju. Pri svojem delu se želimo povezati tudi z ostalimi društvi v občini in drugod. POBREŽJE ^emprtPtiV Člani Konjeniškega društva Pobrežje bomo veseli novih članov in pobud vseh, ki j ih konj i zanimaj o. Suzana Bedrač 21 8. FAŠENK-VIDEM 2005 Zabavno in norčavo na 8. fasenku v Vidmu Princ karnevala in 1013 nastopajočih Pustni ponedeljek, 3. marca dan rezerviran za norčije, zabavo in druženje v središču občine Videm. Na povabilo organizatorja 8. fašenka v Vidmu občine Videm se je letos odzvalo ogromno število nastopajočih; malih in velikih maškar, korantov in mnogih izvirnih etnografskih likov, domiselnih in zares izvirnih maškar iz vseh koncev videmske občine. V fašenski povorki se je predstavilo 1013 nastopajočih, med temi so obiskovalci videli 460 maškar iz videmske osnovne šole in podružnice Leskovec, velika večina otrok in šolnikov pa se je letos spremenila kar v malo kraljestvo živali. Princ ptujskega karnevala je bil poseben gost videmskega fašenka, uvodne besede pa so pripadle županu Frideriku Bračiču, ki se je za nekaj ur odločil, da bo kar šerif (takšna je bila namreč njegova pustna preobleka). In kdo vse se je predstavil v letošnjem sprevodu, ki ga tudi nekoliko slabše, hladno marčno vreme ni preveč zmotilo, saj si je povorko ogledalo nekaj sto obiskovalcev od blizu in daleč. Fašenk v Vidmu je začel princ karnevala Plemeniti Moškon Rajh iz Lančjega dvora s spremstvom, nato pa so nastopili: muzikanti FD Lancova vas, pokači iz Tržca, orači iz Majskega Vrha, maškare iz OŠ Videm in podružnice Leskovec, orači iz Okiča, Lucije iz FD Lancova vas, ljudski godci Trio Vetrnica KD Mala vas, TD Leskovec s Haloško gostijo, mali in veliki orači iz Lancove vasi, Pobreškiplesači iz FD Pobrežje, Haloški jurek, rabolj, kor ant in plesalci ter muzikantje FD »Rožmarin« Dolena, Maškare iz Ivanca na Hrvaškem, Romarji iz KTD Klopotec Soviče Dravci, Sodobni cigani iz Pobrežja (društvo žensk), Vojna pošta iz KS Tržeč, skupina iz vasi Pobrežje je predstavila Mejo med občino Videm in Markovci, KS Sela je predstavila »Ujete vojne zločince«, krajani Vidma pri Ptuju so se spremenili v »Društvo dotrajanih baterij«, nastopile pa so še skupine korantov iz Hajdine, Lancove vasi, Pobrežja, Turnišča in Dražencev, Šturmovcev, Velike Varnice, Markovcev in koranti društva Demoni. fašbnk ■mar mn Sat OSIBMC 8. fasenk 2003 V občini Videm SPONZORJI IN NA GRAJENCI FAŠENKA Nova KBM Maribor d.d., Zavarovalnica Maribor d.d., Kmetijska zadruga Ptuj z.o.o. in občina Videm so prispevali denarne in praktične nagrade za najbolj domiselne pustne skupine na fašenku v Vidmu. Ocenjevanje je opravila posebna pustna komisija v sestavi Stanko Simonič, Franc Koderman, Srečko Primožič in Darinka Ratajc, odločitev pa je bila naslednja: 1. mesto: ROMARJI KTD Soviče-Dravci 2. mesto: VOJNA POŠTA KS Tržeč 3. mesto: SODOBNI CIGANI iz Pobrežja 4. mesto: VOJNI ZLOČINCI iz KS Sela Ocenjevanje vin v Leskovcu V četrtek, 20. marca 2003 je Turistično društvo Klopotec iz Leskovca organiziralo vsakoletno ocenjevanje vin. Ocenjevanje je potekalo v poslovnih prostorih Leske. Ocenjenih j e bilo 64 vzorcev, 12 vzorcev pa je bilo izločenih. Vina so ocenjevali: Terezija Meško, Ana Vindiš, Miran Reberc, Andrej Rebemišek, Cvetka Bunderle in Bojan Lubej. Po oceni strokovne komisije so si tri mesta sledila takole: MARJAN VIDOVIČ, REPIŠČE 25, LAŠKI RIZLING LEDENO, 19,33 STANKO BEDRAČ, REPIŠČE 11C, LAŠKI RIZLING IZBOR, 18,62 BENJAMIN VIDOVIČ, REPIŠČE 1A, CHARDONAV JAGODNI IZBOR, 18,43 Drugo ocenjevanje kvintona in domačih salam V organizaciji članov Prostovoljnega gasilskega društva Tržeč je potekalo tudi letošnje drugo ocenjevanje kvintona in domačih suhih salam, ki so ga gasilci pripravili v prvem aprilskem vikendu v prostorih trževskega gasilskega doma. V ocenjevanje so pridelovalci brajdešnice in salam prinesli skupaj okrog 50 vzorcev, najboljši v štirih ocenjevalnih razredih pa so si tudi letos pridobili naziv šampiona. Priznani preizkuševalci, ki so sestavljali dve ocenjevalni komisiji, so na koncu odločili takole: šampiona za rdeče mešano si zasluži Bogomir Hliš (tudi pobudnik za ocenjevanje kvintona), šampiona za zares pristen kvinton je drugo leto zapovrstjo Stanko Vidovič, za izbor (gemaj) pa je šampiona prejel pridelovalec Anton Zupanič - vsi pridelovalci prihajajo iz Lancove vasi. V konkurenci pridelovalcev domačih salam pa je letos slavil Franci Sitar ml. iz Jurovcev, ki pa je bil naziva šampion še kako vesel, čeprav je najvišjo oceno po tihem tudi pričakoval, vsaj tako j e bilo opaziti v dvorani. Sicer pa smo njegove salame mnogi že imeli priložnost poskusiti in lahko povem, da so zares odlične. Prireditve se je udeležil tudi župan občine Videm, ki je posebno zahvalo predal kmečkim ženam. Razstava kulinaričnih dobrot je pritegnila marsikatero pozornost Franc Drobnič, predsednik PGD Tržeč in vodja prireditve, je bil z odzivom domačinov zadovoljen, četudi je bilo v ocenjevalnem delu letos nekoliko manj vzorcev kot lani. Sami prireditvi dajejo v Tržcu velik pomen, sicer pa so po Drobničevem mnenju tovrstna druženja dodatna vzpodbuda tistim, ki se trudijo doma pridelati najboljši in zares kvaliteten kvinton ter domače salame. Ocenjevanje naj bi z leti pridobilo še širši odmev, pravi Drobnič, kije s posebnim veseljem predstavil vse tiste pridelovalce, ki niso iz Tržca, še posebej pa je izpostavil pridelovalca kvintona Albina Kovača iz Slovenj Gradca, ki v Tržcu ni bil prvič, saj je velja za velikega prij atelj a trževskih gasilcev. Letošnji najboljši štirje na ocenjevanju v Tržcu so nazdravili s kvintonom; v njihovi družbi je bil tudi vodja prireditve Franc Drobnič Foto: TM Na druženju v Tržcu je bil tudi župan Friderik Bračič, ki pa v ocenjevanje ni dal nobenega svojega proizvoda, saj župana bolj poznamo kot pridelovalca dobre bele haloške kapljice, lahko pa smo se prepričali, da mu tudi brajdešnica kar ugaja. V družbi prijateljev kvintona je bil tudi tokrat bivši župan Franc Kirbiš, v njegovi družbi pa še mnogi domačini, ki so po končani podelitvi uživali tudi ob pokušanju krušnih in drugih dobrot, ki sojih posebej za razstavo pripravile članice Društva kmetic občine Videm in članice gasilskega društva, zanimiva pa je bila tudi mini razstava kruha videmske pekarne Bezjak. TM Novička V Ratečah pri Škoiji Loki je bilo v aprilu 23. državno srečanje tamburaških in mandolinskih skupin in orkestrov. Med enajstimi tamburaškimi orkestri in enim mandolinskim orkestrom so na srečanju nastopili tudi tamburaši iz našega okolja iz KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju, KPD Cirkulane in PD Cirkovce. Nastope vseh skupin sta ocenjevala priznana strokovnjaka za tamburaško glasbo Tomaž Habe in Damir Zajec. Koline v Leskovcu Zgodlo seje desetega po nuven leti. Vunije bil visoki sneg tak kak nekda. Ponavadi so se koline začele rano vjutro, v totem slučaji koline turističnega društva Leskovec seje to začelo ob treh popoldne, ko pridejo fsi iz službe. Tona Zagoranski je bil zaduženi da pripela kolinčare, ker ma pač avto ki vleče na vse štiri, gospodar Martin j ih j e kuma čako in hodo po dvoriši sem pa ta, kak njegov pes Medo. Ni se mugo odločiti kero svijo bi zaklali, vse so se mu smilile. Strah ga je blo če bodo toti gospodje sploh prišli na breg, kot vemo, je bil fejst vejki sneg, po radii pa je ču, ka je po grabah še hujše. No in naenkrat le začne brneti po bregi. Martin dozo ve tončko - hitro pujdi kolinčari so tu. Ko se pripeljejo na dvoriše je tiho reko tončki: sigurno so že žejni, hitro leti po piti. Kolinčari so že res bli hudo žejni takoj so stopli okoli Martina, ki je držo v roki glaž z domačim orehovcom in vinom pri jih nisi nikdar žejen. Vsi so ga ruknali, te pa se je začelo. Vete to niso bli neki navadni kolinčari toti so še meli polek kamero, Mirko je vzeo kamero ni kolin brez kamere je reko, pa še en deci rukno, Vinko, Domačin Joža in seveda glavni kolinčar Malekov Jakec so si oblekli šurce. Toni pa se je že mugo iti gret v svinjsko kuhjo, ker ga je hudo zeblo, pa še s vij a se mu je smilila. Joža ga oskrbuvo in tolažo, ko mu je blo hudo. Ko je bilo treba stopiti resnici pred oči so se vsin začele trositi noge, svinjo so prvo mislili zaklati na stari način te pa so se malo bali. Čakali so še sama gospodijo Tončko da prinese furkle. Nekam dugo je že hodla. Martin se je že navolo čakati. Začel je frdamati: ki te hodi tota baba s furklami vete ka ne mo je več čakali se je odločo in vzel svinsko pištolo in jo fstrelo v glavo. Jaka ni mel četa misliti več na furkle, da bi mu glavo dol tišali, vse se je zgodlo na brzino nastala je splošna panika. Vsi so se začeli prerivati čez drugega, niše ni vedo ka bi sploh mugo delati. Toni sije popravlo kapo da ga nebi v vuhe zeblo. Vinko seje v tisti paniki kuma znašo (ni mu bilo jasno zake cvili svija v drugem štalunci, če pa so vstrelili toto tu), no in te je le hitro j e zgrabo za zadje tace, rep pa skoro vun spipo. Ko so potegnili svijo vun iz štalunca, so skočili naj o ka bi jo držali za Jakeca. Jaka je kuma prišo kcoj daje lahko pičo in napravo kunec, (res boga žival) "Malo otožnosti v takih trenutkih, zmeraj se najde v naših občutkih", je bil pesniško razpoloženi Toni, mugo pa je že držati pisker za kri, čeglih mu je blo žal za svijo. Pusti poezijo je reko Martin, na tu maš deci ka te ne bo zeblo. Vi drugi pa dol s s vij e ka bo kri bol tekla. No in Te so dali svijo na štant, jo podpolcali z bukovimi drvami, baje je to tak v navadi ne vem (mogoče pa zato ka jim nebi pala dul). Jaka je že začel rezati glavo. Ko je bla glavina odrezana, le pride Tončka s furklami in pijačo, čudno ji je blo, kak j e svija že brez glave, če pa niso meli furkel. Nekda brez furkel niso zaklali nobene s vij e. De bodi tiho zde si se kuma pridevala, mi smo jo že vbili, ka pa si hodla tak dugo neki česn pa mela telefon nekda ni blo telefonof pa so ble frkle pravi cet tu, vrakti še toti telefon. No Mesari se za j ene besede niso zmenili, blo jim je vseeno, samo ka j in je prinesla pijačo, da so lehko delali del naprej. V kolamici je fort pihalo kak sto vragov. Svijo so obelili, vzeli dul Špeh in razštiklali. Tonija je drugoč začelo zebsti. Zavetje sije opet našo v svijski kuhji, dečas so mu svinjsko kožo pospravili v avto, pozabili so mu povedati ka si naj da delati za neki mantl, ka ga nebo več zeblo, Tisto kozo sije vozo v avti celi januar dobro kajebil prehlajeni kaj e mel zaprti nus. Na srečo so na to prišli Jožek in Anica, pa Stanko. Seveda je Martin takoj našo delo za Anico svija je bla skoro čisto hin samo zajec je bil še živ. Anica gaje z debelim polenom tokla, daje le crkno. Uboga reva je tukla s tako silo, da sojopotli roke bolele, jezni Zavec pa še stalni živi. Stanko je tudi dobo takoj delo, se on je pravi haloški kolinčar. Jožek pa je ostalim mesaron prineso pijačo v glaži, kije zgledo kak viski, kaj je blo nutri se nej ne ve, saj je začelo čudno delovati na mesare, malo jih je začelo vlečti po strani. Ali pa je kamerman postrani snemo. Posledice so ble vidne na repi, saj je osto celi kosmati in oguleni, če ne bi blo Stanka bi kosmata ostala še glavina. Toni je tu in tam pogledal iz svinske kuhje, malo pa seje prevečkrat mejno s Tončko. Ko je bila končana glavina je gospodija prinesla še en liter vina. V hiši se je med tin cejton že pripravlala večerja. Jožek in Anica sta belila Krompir jima je se to delo tak dopadlo da nista mugla hejati beliti, pri Vidovičovih so na toti račun še gnes jeli krompir. K sreči j e sam bog pripelo še enega člana turističnega društva G Župnika, on je mel tudi svujo delo - speko je jetra seveda na jegnov način, recepta ni izda. Najbol so se jetra dopale glavnemi kalinčari Jaki, un je ob jetrah najbol uživo, reko j e da takih dobrih jeter še nikdar ni j o, niti muja baba takih ne speče, pa tetika ti tudi ne je reko Tončki, če ma kdo probleme z jetrami naj se obrene na gospoda on vse probleme reši je razlago ostalim kolinčarjem ki pa jim je blo tak vseeno. Eni že niso mogli niti večerjati, ko so pogledali hrano jim je gratalo slabo in jim šlo na bruhaje to pride če preveč žaluješ za svijo. No kamerman mirkoje še vedno vse snemo, tu pa tam jeke vun spusto, ko ga še na minus, drugač pa ni delo problemof. Na Večerjo sta prišla tudi Lojzek in Ida, kije predsednica tur. Društ. Za kero povedajo ka je zelo sposobna, se kot ženska podpira tri vogle pri koči v politiki pa tri funkcije v neken odbori j e na Vidmi, predsdnica. Čas večerje si bodo eni še dugo zapumlali, no eni so celo še malo jeli, drugi, pa kak sn prej reko da niso mogli jesti, eni so se že tudi težko menili, no in tak je počasi prišo čas, ko seje blo treba posloviti, z željo ka so jutri drgoč vidijo. Večina jih je tudi šla spat domu. Večini je to uspelo, drugim pa pač ne. Nasledni dan j e prišo Prof. Cartl iz Živilske šole iz maribora in razložo koline bol šolano (ka vse se da iz svije narediti, blo je fnugo lidi). Vse po hiši je blo mastno in krvavo. Kak to na kakih pravih kolinah. Ljudje so bli zadovoljni. Prišli so tudi maškari, da so izvedli še poslovilni obred za svinjo, muzikanti so po domače vrezali, tak da blo je praf veselo ni mankalo tudi Župana in županje, kamerman pa j e še vedno vse to snemo. No jaz upam ka nisn ke vun spusto, če sn pa, pa naj mi kdo piše in prej nena gre od hiše dokler mu Joži ne odpiše, to je fse nema više! JOŽI ZAVEC Čestitamo našemu župniku Ediju! Njegova širina ni le duhovna, ampak dobro ve tudi, kaj pomeni delati z lastnimi rokami. Res je, da naj ne ve levica, kar daje desnica, da bi bila vsa naša dobra dela opravljena na skrivnem in da bi lahko Bog, ki vidi na skrivnem vsakemu bogato povrnil. Toda ob skritih dobrih delih so tudi taka, za katera ve vsa fara, saj smo jih deležni že skoraj 61et po dobrem domačem župniku gospodu Ediju Vajdi. Ko je takrat nastopil službo dušnega pastirja v župniji Sv.Andraž, v Zg.Leskovcu, še nismo vedeli, da smo po njem dobili velik dar ne le verni, ampak prav vsi, ki bivamo na območju te župnije. Njegova širina ni le duhovna, ampak dobro ve tudi, kaj pomeni delati z lastnimi rokami. Vsi ga imamo radi; od otrok, do mladine in starejših, saj zna biti spremljevalec prav vsem in povsod si ga želimo. Tako so ga gasilci imenovali za svojega častnega člana PGD Leskovec, postal je član Turističnega društva Klopotec Leskovec, v imenu katerega pišem to čestitko, veseli so ga naši športniki, saj se rad vključuje v razne športne aktivnosti. Posebej mu je pri srcu delo z lesom, zato boste v njegovem župnijskem domu našli nemalo koristno uporabljenega lesa. Poleg tega da je pobudnik in vodja vseh obnovitvenih del župnijske cerkve Sv.Andraž, ki so poleg popravila oz. zamenjave ostrešja zahtevala še notranje pleskanje in obnovo fresk, seje podstopil obnove župnišča, iz starega gospodarskega poslopja pa so nastale lepe veroučne učilnice, ki jih uporabljajo ne le veroukarji. V času njegove kratke službe v našem kraju, pa sta bili obnovljeni tudi dve podružnični cerkvi- Sv.Magdalene in Sv.Avguština in njegov župnijski vinograd. Potem, ko je lepo uredil okolico župnišča, še letos načrtuje zamenjavo oken in obnovo fasade na župnišču. Sedaj ste že lahko spoznali, kako dobrega gospodarja, natančnega in odločnega, imamo. Ne le gospodarja. V prvi vrsti vidimo in občutimo njegovo ljubeznivost in iskreno naklonjenost do prav vsakogar. Njegova zavzetost in pripravljenost pomagati ne pozna časa. To j e človek-kristjan, v pravem pomenu te besede in njegove duhovniške službe, ki jo opravlja vestno in nadvse odgovorno. V njegovi bližini se vsakdo počuti sprejetega, saj iz njega veje prijetna domačnost. Njegove odločenosti za dobro pa še ni konec. Potem, ko je lepo uredil okolico župnišča, še letos načrtuje zamenjavo oken in obnovo fasade na župnišču. Načrtov verjetno ima še več, ki pa nam jih bo gotovo pravočasno odkril, saj ni individualist, ampak človek, ki zna sodelovati in tako zmagovati. V slogi je moč. Zato smo toliko bolj veseli njegove zmage v akciji Tehnikovih bralcev »Izbiramo naj duhovnika« za letošnjo zimo. Predvsem člani njegovega Turističnega društva Klopotec mu iskreno čestitamo in s hvaležnostjo želimo še veliko skupnih načrtov in dobrega sodelovanja! TD “KLopotec” Leskovec POVABILO NA VELIKONOČNO RAZSTAVO Turistično društvo Klopotec iz Leskovca vabi na otvoritev velikonočne razstave. Otvoritev in blagoslov bo v petek, 18. aprila 2003 ob 19. uri v postorih DU Leskovec. Razstava bo odprta: Petek, 18.4.2003 od 19. do 20. ure Soboto, 19.4.2003 od 9. Ure do 2 L ure Nedeljo, 20.4.2003 od 7.30 do 17. ure Vabljeni! Občni zbor Turističnega društva klopotec iz Leskovca klobas v aprilu. Sodelovali so tudi na državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij. Za velikonočne praznike pa pripravljajo velikonočno razstavo. Nekje v juniju planirajo strokovno ekskurzijo. Že dlje časa si želijo obiskati prireditev ob prazniku češenj. V juniju bodo v sklopu občinskega praznika ocenjevali najlepše urejen dom v občini Videm, podelili pa bodo tudi priznanje za ohranjanje arhitekturne dediščine. V avgustu je planiran tradicionalni kmečki praznik s kmečkimi igrami ter kulturnim programom. Tema letošnjega kmečkega praznika bo: praznična oblačila nekoč in danes v Halozah. Na to temo bodo pripravili tudi razstavo, na razstavi pa ne bo manjkalo kulinaričnih dobrot pridnih članic društva in ostalih gospodinj. V jesenskem času bodo poskrbeli za izobraževanje, nato pa sledi martinovanje, ki ga vsako leto popestrijo s kakšno novo domislico. Predsednica društva Ida Vindiš Belšak je pozdravila vse prisotne goste, ki so prišli od daleč in blizu. Program so popestrili z obujanjem ljudskih izročil, saj je občni zbor zasedal na Svečnico. Kot nam je povedala predsednica društva Ida Vindiš Belšak, v društvu delujeta tudi dve sekciji pevk, ki imajo vaje enkrat tedensko. Udeležujejo se prireditev tako v domačem kraju kot na prireditvah izven občine. V društvu deluje tudi skupina igralcev, ki s svojimi nastopi prikazujejo življenje v Halozah. Predsednica nam je zaupala, da je izpeljava takšnega obsežnega programa dela povezana z velikimi finančnimi sredstvi, ki pa jih s težavo zagotavljajo sami, zato upajo, da bo delovanje društva finančno podprla tudi občina Videm. Meni, daje njihovo delovanje opazno in tudi pozitivno ocenjeno, saj njihove prireditve obiskujejo ljudje od blizu in daleč. Prispevajo k promociji kraja in ohranjanju ljudskega izročila ter kulinarike kraja, kar pa prenašajo na mladi rod. V letošnjem letu pa si želijo urediti tudi lastne društvene prostore, saj bi jim s tem bilo delovanje tako številčnega društva olajšano. NZ v Športno društvo Leskovec na poletih v Planici Člani Športnega društva Leskovec in drugi ljubitelji je vsega zmanjkalo, se je bilo potrebno ustaviti. In ker je smučarskih skokov in poletov smo se v soboto, dne zmanjkalo že blizu Bleda, je bil tam tudi prvi postanek. In če 22.03.2003 odpravili v Planico, kjer je potekal 24. finale na parkirnem prostoru na Gorenjskem Štajerci srečajo druge svetovnega pokala v smučarskih poletih. Štajerce, ki imajo s sabo vse potrebne inštrumente 50 udeležencev se nas je zbralo v zgodnjih jutranjih urah v (harmoniko, kitaro, korpllašo ...), potem je jasno, da je Leskovcu. Ob dogovorjeni uri odhoda z udobnim avtobusom mogoče pričakovati tudi ples na cesti. Naslednji postanek v seveda ni bilo mogoče odpotovati, saj so nekateri zaspali, Kamniku je bil še bolj spektakularen. Lokal "Pod skalco" je bil nekateri pa tako zgodaj še sploh niso prišli domov z nočnega vsaj nekaj časa Haloški. Še nekaj postankov ob poti domov, življenja, zato smo se z majhno zamudo v Planico odpravili nakup "kremšnit" (ob prihodu domov seje vendarle potrebno brez njih. Ob vsej potrebni opremi, ki smo jo vzeli s seboj, seje prikupiti ženi, možu ali otrokom) in dogovor, da drugo leto vzdušje na avtobusu stopnjevalo. Dva kratka postanka na poti (februarja 2004) gremo zopet v Planico, saj bo takrat tam in Gorenjski cestni zamašek sta bila dovolj, da smo v Planico svetovno prvenstvo. Planica je največja skakalnica na svetu, vedno bolj zamujali. V Planici je padel svetovni rekord, smučarski poleti na tej napravi pa so slovenski praznik. In medtem ko smo se mi po polževo premikali po avtocesti mimo vsega tega smo bili priča. Občutili in doživeli smo Planiško Jesenic. Res smo zamudili, ampak finalno serijo in podelitev vzdušje in čare te prekrasne doline pod Poncami, doline priznanj najboljšim letalcem na svetu smo pa videli, vsaj skakalnic na skrajnem severnem delu Julijskih Alp. Mnogi nekateri. Prekrasno vreme in vzdušje po koncu poletov, pesem smo Planico obiskali že večkrat, vendar jo vedno znova in harmonika na vsakem koraku, nepregledna množica ljudi iz doživljamo po svoje. Skratka, preživeli smo lep dan, ki se ga vseh koncev domovine in tujine, to je potrebno doživeti. Pot bomo radi spominjali, domov je bila zato še bolj vesela. Iz skritih kotičkov v avtobusu so mnogi potegnili zadnje zaloge hrane in pijače. Ko V. Mlakar Prvo soboto v februarja so se zbrali člani in članice TD Klopotec in gostje na rednem letnem občnem zboru društva. Predsednica društva Ida Vindiš Belšak je podala poročilo dela za prejšnje leto in vsi so se strinjali, da so zadane naloge bile izpolnjene. V letošnjem letu so si zadali še več nalog, projektov, seminarjev, strokovnih ekskurzij... Ljudske pevke iz Varnice nastopajo v svojem kraju in izven občine Videm. Glavni namen delovanja društva je ohranjanje ljudskega izročila ter promoviranje kulinarike tega kraja in kraj sam. Program so razdelili v četrtletna obdobja. Nekatere so organizirali že v začetku tega leta. Že pred občnim zborom so organizirali koline, kjer so se zabavali in se naučili tudi veliko koristnega, saj so k sodelovanju povabili učitelja praktičnega pouka Srednje šole za živilstvo v Mariboru. Sodelovali so na prireditvi Fašenk v Vidmu, Leskovcu in Cirkulanah. Nadaljevali so z ocenjevanja vin v marcu in ocenjevanje Poročilo o delu SLS v lanskem letu in načrt dela za 2003 odbora Videm pri Ptuju Mesec februar in marec sta vsako leto namenjena poročilu o delu stranke v preteklem letu.Tako je naša stranka imela občni zbor 29. marca ob 19. uri v veliki dvorani Občine Videm. Zbralo se nas je precej članov. Opravljene so bile formalnosti, kakor so poročila predsednika, blagajnika, tajnika in verifikacijske komisije. Predsednik stranke g. Friderik Bračič je v svojem poročilu med drugim dejal: "Skozi vse leto našega delovanja in dobrega sodelovanja z drugimi strankami smo z dosežki zadovoljni. Vključevali smo se na vseh ravneh razvoja in delovanja v društvih in na socialnem področju. Občinski svetniki so bili zelo delavni, prav tako so tudi naši člani dobro sodelovali v svetih krajevnih skupnosti. Zavedamo se, da moramo delovati pri odločanju, načrtovanju tako na državni kakor tudi na lokalni ravni. To so pokazale lokalne volitve. Ljudje zaupajo in dajo svoj glas tistemu, ki ima skrbno pripravljen in napreden program in zagotavlja z njim, da ga je sposoben uresničiti. Nujno je, da smo pri tem strpni drug do drugega in si med seboj pomagati, da bo vsak na svojem področju uspešno prispeval za razvoj vse skupnosti. S tega mesta se zahvaljujem vsem, ki ste sodelovali in pomagali, da je bil volilni rezultat takšen, kot je. Posebej se zahvaljujem volilcem, ki so nam zaupali svoje glasove. Imamo tri člane v občinskem svetu, tudi v svetih šestih krajevnih skupnosti je zastopana naša stranka. V državnem svetu nas zastopa g. dr. Robert Čeh. Predsednika stranke g. mag. Francija Buta imamo v vladi kot ministra za kmetijstvo. Dokaz dobre odločitve je, da smo tako vladna stranka in smo s tem tudi pogajalci z Evropsko unijo za področje kmetijstva. Pred tednom smo na referendumu pozitivno izglasovali za vstop v EU in NATO. Naša stranka se je opredelila za obe opciji, ker smo prepričani, da bomo združeni v EU in NATO dosegli boljše pogoje za življenje naših državljanov. Redno smo se udeleževali sej Glavnega odbora SLS, Regionalnega odbora in sej Kmetijsko gozdarske zbornice. V lanskem letu nas je obiskal naš minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano g. Franci But. Na tem sreč anju smo mu lahko predstavili naše probleme na področju prostorskega planiranja, probleme kmetijske politike in prodaje kmetijskih pridelkov. Izkazalo se je, da je to srečanje bilo uspešno, "je končal svoj pozdravni govor predsednik Občinskega odbora SLS Videm g. Friderik Bračič. Da pa bi bilo delo naše stranke uspešno tudi v letošnjem letu, je potreben načrt dela, ki ga je podal predsednik stranke. Stranka si mora prizadevati še naprej za razvoj v naši občini na vseh področjih od šolstva, sociale, kmetijstva, gospodarstva, turizma, prostorskega planiranja, kulture. Potrebno bo še povečati članstvo stranke (saj iz KS Pobrežje nimamo nobenega člana, kar predstavlj a veliko škodo zanj o). Potrebno je sodelovati pri regionalnem povezovanju. Prva naloga je urediti mejne prehode v zvezi s schengenskim sporazumom. Ko boste to brali, bo za nami že sklic občanov 11. aprila 2003 ob 19. uri v prostorih gasilskega doma Leskovec, kamor so vabljeni občani iz naselij celotne KS Leskovec in še naselij KS Soviče-Dravci, iz KS Videm naselij Ljubstava, Majski Vrh in Dravinjski Vrh ter iz KS Dolena naselje Dolena. Zbora krajanov naj bi se med drugimi udeležili in so vabljeni predstavniki Policijske uprave Maribor, komandir PP Podlehnik, Upravne enote Ptuj, Carinske uprave Maribor in Komisije za mejni prehod. Ta zbor sklicuje Občina Videm oziroma župan g. Friderik Bračič. Potrebno nam je mejni prehod obdržati na ravni meddržavnega prehoda. Med drugim je v načrtu za leto 2003, kot je poudaril predsednik stranke, da bodo v letu 2004 parlamentarne volitve. Na te se moramo načrtno pripraviti že v letošnjem letu, da bi pridobili z našega področja še enega poslanca v državnem zboru. Posebno pozornost moramo posvetiti skrbi za kakovostno pitno vodo, čiščenje okolja in odvoz kosovnih odpadkov, ki bo predvidoma jeseni. Na koncu seje predsednik g. Friderik Bračič zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešnim volitvam (nudenje prostorov v času predvolilne kampanje, sponzorjem za izdatno pomoč in vsem, ki so mu omogočili promocijo). Predsednik je delo občnega zbora sklenil s prisrčno zahvalo prisotnima predstavnikoma Občinskega odbora SLS Ptuj g. Maksu Lečniku in Slavku Brglezu in vsem ostalim navzočim. Tajnica SLS Odbora Videm pri Ptuju Bernarda Galun Slovenska ljudska stranka Ob bližajočih velikonočnih praznikih želimo vsem občankam in občanom občine Videm prisrčno praznovanje in lepa doživetja v družinskem krogu in blagoslova ob pomladanskem prebujenju življenja! Predsednik SLS Občinskega odbora Videm z Upravnim odborom Friderik Bračič Redna konferenca 00 SDS Videm V soboto, 29. marca, so se člani SDS Slovenije, občinski odbor Videm, zbrali na redni letni konferenci, kije potekala v prostorih gostilne "Pri treh lipah" na Vidmu. Najprej so bila podana poročila predsednika, tajnika in blagajnika, v katerih je bilo predstavljeno delo stranke v prejšnjem letu. Iz podanih poročil naj omenimo, daje stranka največ svojih aktivnosti in truda namenila lokalnim volitvam, ki so v politiki zaznamovale konec prejšnjega leta. Analiza volitev je pokazala, da smo socialdemokrati vsekakor zelo zadovoljni z volilnim rezultatom, saj je naš kandidat za župana, Branko Marinič, prejel zelo visoko število glasov, prav tako smo obdržali tri mandate v občinskem svetu in več članov v svetih krajevnih skupnosti. Letošnja konferenca je bila volilna, zato je bilo imenovanih deset članov izvršilnega odbora. Za nadaljnjega predsednika 00 SDS Videm pa j e bil ponovno izvoljen Stanko Simonič. Stranka je v planu dela za prihodnje leto sprejela tudi sklep, da bomo imeli svojega kandidata na državnozborskih volitvah prihodnje leto. Socialdemokrati nameravamo tudi v prihodnje aktivno nadaljevati z delom, saj smo proti temu, da se o n(v)aši prihodnosti odloča brez n(v)as! Petra Krajnc SDS Socialdemokratska stranka Slovenije 00 SDS Videm Narava je zadihala z zlatimi sončnimi žarki, zaživela je v pisanih barvah cvetja in zelenja. Prinesla je cvetoči pomladni čas in praznični čas vesele velike noči. Spoštovani občani in občanke! Vam in Vašim naj dražjim želimo vesele in mirne velikonočne praznike, pa veselo pisanko vsem skupaj! OBČINSKI ODBOR SDS VIDEM M Si Nova Sloveni/a Krščanska Hunska stranka OBČINSKI ODBOR N.Si VIDEM Drage občanke, dragi občani! Želimo Vam blagoslovljene velikonočne praznike in obilo družinskega veselja. T™ Šiviljstvo (JM Dravinjski Urh 71, 2281) Uidem pri Ptuju Jel.: 02/761) 55 h 1, GSAi: 031/ 781, 606 m to in to im iilm pn tol kljd in miti krila, bluze, kostimi, hlače, srajce, otroška oblačila, zavese,... IZDAJATELJ: občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju, tel.: 02/761 94 00, fax: 02/761 94 01 * e-mail: info@ videm.si * GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Tatjana Mohorko * TEHNIČNI UREDNIK: Ivan Viličnjak * LEKTOR: France Planteu, OBLIKOVANJE IN TISK: Lories d.o.o., Ruprova 8, 2204 Miklavž na Dravskem polju * SODELAVCI: Anton Kovačec, Nataša Zagoranski * Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS št. 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5% prometni davek * Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade za informiranje RS, pod zaporedno številko 1332 in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko356* Glasilo je brezplačno * Izhaja v nakladi 1.700izvodov. barija Uiliinjak s.p. Nagradna križanka Za sodelovanje pri žrebanju zadostuje geslo, ki ga dobite na osenčenih poljih križanke. Pošljite ga skupaj s svojim imenom na naslov: Občina Videm, Videm pri Ptuju 54,2284 Videm pri Ptuju, s pripisom nagradna križanka. V prejšnji številki so nagradno križanko pravilno rešili in bili izžrebani: MajaZajšek, Ljubstava25,2284 Videm pri Ptuju Stanko Ban, Pobrežje 137,2284 Videm pri Ptuju Jasna Mlakar, Tržeč 31 a, 2284 Videm pri Ptuju Potrudite se. Nagrade za tokratno nagradno križanko prispeva Zlatarstvo Bedrač. POSLUJEM NA OSOJNIKOVI CESTI 9 PTUJ PC DRAVA Sestavil: KOVAČEC KRAJ PRI POLZELI IT. SLIKAR IN KIPAR (GUIDO) ŽITO ZA KONJE 5. IN 3. VOKAL KRAJŠE POTOVANJE ZA ODDIH ANGLEŠKI PISATELJ (CHARLES) POT OPRAVLJENA V ČASU, BRZINA MEHKO USNJE MESTO PO KATEREM SE IMENUJE JEZERO MED ČRNO GORO IN ALBANIJO KOLIČINA, KI POVE ZA KOLIKO SE KAJ SKRČI ZOB BREZ SREDINE NOVINARKA (LADA) D. PRITOK RENA V ŠV. TV VODITELJ (ČRT) IME IGR. (BLVTH) NEDOKAZ. TRDITEV SKLADATELJ RISTO PETER MANKOČ BARVA ZA ZAŠČITO KOVIN VRSTE SLADKOV. RIB IZ DRUŽINE OSTRIŽEV VIDEMSKI TRGOVEC (ROMAN) OPREZ- NOST, PAZLJI- VOST DOPISUJ V NAŠ GLAS OZNAKA SARAJEVA VOZNIK F1 (OLIVIER) PRIKAZO- VALKA MODNIH NOVOSTI ANTON NANUT IZRASTEK NA GLAVI ZG. POKRAJINA NA JZ FRANCIJE ENO NAJLEP- ŠIH OZVEZDIJ NA NEBU VLAKNO IZ AGAVE ZA VRVI SREDINA KAŠE KRAŠKI POJAV STARO- SLOVAN- SKO PIVO MUSLI- MANSKO SVETO MESTO JEZERO V KAZAH. TEKSTILNI IZDELEK UKRAJIN- SKI ŠAHIST (OLEG) DEL STATEV KONICA, BODICA SPOJINE KOVIN S KISLINO TRSKE, DROBNI DELCI LESA ATI, (LJUBKO- VALNO) AM. FILM. IGRALKA (PATRICIJA) MREŽASTA TKANINA ZA ROČNA DELA VRSTA KONJSKEGA TEKA OVITEK ZA SPISE NEMŠKA SMUČAR. (MARTINA) SOL OLJNE KISLINE IME HRVAŠ. PISATELJA KOVAČIČA VOLNENA OVRATNA RUTA ALEŠ VALIČ RASTLINA ZA METLE IT. PISAT. (UMBERTO) SLAVKO AVSENIK POPOL- NOST, IZPOPOL- NJENOST ČISTILNO SREDSTVO ZNAK ZA HOLMU OZNAKA, ZAPISEK, TUDI AD-NOTACIJA SLOV. HOKEJISTA (RUDI IN GORAZD) AVTOM. OZNAKA REKE PERUJSKI PISATELJ (MARIO VARGAS) NAŠ GLAS KOREJSKO MESTO J. OD SEULA (IZ ČRK NAOS) Težje besede: ARAL, ECO, LLOSA, NEAL, OSAN, OSNE, READE, ROMANISIN, UVALA IS ZANIMIVOSTI OD TU IN TAM Pomlad razkriva marsikaj zanimivega Da pomlad vsako leto znova razkrije marsikaj zanimivega, ste se v teh dneh verjetno že sami prepričali, mnogi od vas pa si verjetno sploh ne znate predstavljati, kaj vse skriva narava v naši bližnji okolici. En sam potep po notranjosti Spodnjih in Zgornjih Šturmovcev ti razkrije številna divja odlagališča najrazličnejše navlake, pa tudi zapuščeni avtomobili tam niso nobena redkost. Z odpadki olepšan Šturmovec Na smetiščih, ki so dobila svoja stalna mesta kar med čudovitimi drevesi krajinskega parka, v zapuščenih gramoznih jamah, ob sotočju Dravinje in Drave in bližnjih potokih, pa se lahko samo na čudiš, kaj vse ljudje odložijo v naravo. A jo tako spoštujemo? A nam je resnično vseeno, kakšno naravo bodo imeli naši zanamci? Nekaterim prav gotovo ni vseeno... Mnoge opozorilne table, ki jih je na "kritičnih" točkah postavila občina Videm, so očitno premalo zalegle, a še sreča, da nekaterim v teh koncih pa vendarle ni vseeno, zato so s smetišč že pospravili zajetne količine. V Pobrežju in Šturmovcih so vaščani pripravili čistilni akciji (5. in 6. aprila) in v čiščenju okolice j e sodelovalo veliko domačinov, ki pa so z narave potegnili za čuda smeti in večjih kosovnih odpadkov, ki zdaj čakajo, daj ih odpeljejo smetarji. Udeleženci čistilne akcije v Pobrežju. Foto: B Trafela Foto in tekst: TM GOSTOVANJA, NASTOPI Koranti - člani Folklornega društva Lancova vas na Potem ko smo se pri nas že poslovili od zime, pa tudi od pustnih norčij, so si koranti v Lancovi vasi vzeli le nekaj dni počitka za priprave na gostovanje, ki jih je tokrat čakalo v Franciji, v majhnem turističnem mestu Loupian ob Sredozemskem morju, le kakih 30 kilometrov vstran od Montpelliera. Prvič so imeli priložnost, da se pridružijo tradicijskim skupinam iz Francije na prireditvi poimenovani V pozdrav pomladi. Povabilo je prišlo iz Zveze ljudskih tradicijskih skupin Slovenije, na gostovanje jih je povabil dr. Bruno Ravnikar, ki je s člani FD Lancova vas tudi potoval v Francijo. V dveh dneh, koliko je trajalo pomladno praznovanje, so se koranti in pokača iz Lancove vasi do bobra vživeli v mestni vrvež in navdušili številne meščane, pa tudi druge številne obiskovalce tradicionalne prireditve v Loupianu. Koranti so s svojimi kožuhi in ostalo opremo bili najbolj oblegana skupina v povorki, pokača sta z biči "prestrašila" in tudi navdušila marsikaterega obiskovalca, vsi skupaj pa so pomagali preganjati hladne dneve in v deželo privabljati pomlad. Mesto je na prvi pomladni vikend živelo s prireditvijo, meščani so se odeli v svečana oblačila iz začetka 19. stoletja, vse skupaj pa popestrili z bogato ponudbo izvirih izdelkov domače obrti, cvetlic in prehrane na stojnicah. Več kot odličen sprejem je za korante pripravil župan Loupiana s sodelavci, ki je obljubil, da se prihodnje leto ob pustu zagotovo oglasi na Ptuju in v Lancovi vasi, sicer pa seje še pred našim prihodom precej dobro informiral od kod prihajamo in kaj prinašamo v Francijo kot ljudska tradicijska skupina. Z zares prijetnimi vtisi, polni navdušenja in s polno mero dobre voljo smo 24. marca zapuščali Loupian, Montpellier in kasneje Azumo obalo, kjer smo naredili zadnji, težko pričakovani postanek. O tem, kako enkratno in čudovito smo se imeli na gostovanju v Franciji, pa najbolj zgovorno govorijo fotografije in video posnetki, ki so naj dragocenejši spomin na vsak trenutek druženja s prijetnimi ljudmi. T. Mohorko gostovanju v Franciji Domoznanski oddelek 35 NAŠ glas 2003 352(497.12 Videm) 6001350,1 COBISS o š D ZANIMIVOSTI OD TU IN TAM l dobrote slovenskih kmetij na Ptuju 1 stavljalci iz občine Videm - ------------,-----j-------- zemlju Slovenije, je pester mozaik najrazličnejših časovnih obdobij. Prav vsakoletna razstav Dobrote slovenskih kmetij je odlična priložnost za spoznavanje ter doživljanje pestre kulinarične dediščine slovenskega podeželja. Razstavljene dobrote nas spominjajo na domačnost kmečke hiše, gostoljubnost in prijaznost naših ljudi Ob pogledu na razstavljen dobrote odprite vrata do svojih src in tako bo poplačan trud, ki je vložen v razstavljene dobrote. " Dobitnika priznanj za vino: Edi Kozel in Marjan Kramer; slednji je prejel tudi znak kakovosti za sivi pinot - pozna trgatev Foto: TM Tako so v brošuro ob letošnji razstavi dobrot zapisali organizatorji. Ptuj in posebej minoritski samostan pa je bil štiri dni praznik slovenske kulinarike in znova enkratna turistična prireditev na Slovenskem. Na štirinajsti razstavi j e sodelovalo 650 kmetij s 973 dobrotami, v posebnem delu razstave pa so bile na ogled bogato pogrnjene velikonočne mize. Med trideset dobitnikov znaka kakovosti sta se letos vpisala tudi naša občana: Ida Vindiš- Belšak iz Zg. Leskovca za sadni kruh z več kot 50 odstotki sadja in vinogradnik Marjan Kramer iz Lancove vasi za sivi pinot - pozna trgatev. Ostali dobitniki priznanj: Zlato priznanje: Edi Kozel iz Majskega Vrha za laški rizling in Benjamin Vidovič iz Repišč za chardonnay. Srebrno priznanje: Marija Korpič iz Dravcev za krofe, Martin in Antonija Vidovič iz Zg. Leskovca za suho meso -bunke, Jakob in Marija Habjanič iz Sovič (dve srebrni priznanji) za renski rizling in zvrst, Marijan Vidovič iz Repišč za laški rizling. Bronasto priznanje: Katarina Maroh iz Dravinjskega Vrha za mešani kruh, Marija Habjanič iz Sovič za kvašeni šarkelj z rozinami, Jožef Šmigoc iz Repišč za zvrst in Zvonko Korpič iz Dravcev za zvrst. Z znakom kakovosti nagrajeni sadni kruh Ide Vindiš-Belšak Vsem dobitnikom priznanj iskreno čestitamo in se z njimi veselimo že novih priznanj na petnajstih dobrotah! TM Pridne roke videmskih župljanov uredile župnijski vrt V čudovitem prvoaprilskem dnevu so si nekateri iz videmske župnije vzeli dragoceni čas in prišli pomagat videmskim patrom pri jesenskih opravilih na vrtu. Prekopali so velik kos vrta, lepo uredili gredice, v zemljo pa spravili tudi že nekaj gomoljev zgodnjega krompirja ter raznovrstna semena vrtnin, da bo že čez nekaj tednov kaj za nabrat na župnijskem vrtu. Ob delu se niso dali motiti in videti je bilo, da jim dobre volje za kar naporno delo ne bo zmanjkalo kar tako, zadovoljen pa je bil videti tudi farni župnik p. Emil Križan, sicer ljubitelj cvetja in zelenja. O tem priča tudi zelo vzorno urejena okolica okrog župnijskega doma na Vidmu in pa skalnjak ob vrtu, kije v teh dneh že poln raznovrstnih cvetov in si gaje vredno ogledati. TM