LETO V. 12 december 1979 glasilo szdl občine logatec gaške OVICE Delo občinskega sindikalnega sveta v letu 1979 Občinski sindikalni svet se je želel v letošnjem letu čimbolj vključiti v vse tokove družbenega dogajanja. Se posebno pozornost pa smo posvetili področju, ki je sicer že dalj časa izredno aktualno, vendar ugotavljamo, da le še ni dosežena ustrezna raven: to je področje nagrajevanja po delu. Vzporedno s tem smo posvetili vso pozornost krepitvi materialne baze, ki je podlaga za nadaljnji razvoj in uveljavljanje dohodkovnih odnosov. Tako smo že v januarju organizirali seminar o planiranju, pridobivanju in delitvi dohodka in osebnega dohodka ter svobodni menjavi dela. . Na seminar smo povabili predsednika osnovnih organizacij sindikata, predsednike delavskih svetov, sekretarje 00 ZK in individualne poslovodne organe. Seminar je uspešno potekal in tudi dosegel svoj cilj. K temu so v veliki meri pripomogli zares dobro izbrani predavatelji, ki so podajali uvodne misli, nato pa odgovarjali prisotnim na njihova vprašanja. Sicer pa to ni bila edina akcija, kjer smo obravnavali planiranje, pridobivanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodek. Ze maja smo skupaj s Skupščino občine Logatec, drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in družben-— ------• na medobčinski in občinski ravni. Stališča, sprejeta na tem posvetu, pa seveda ne veljajo samo za našo občino, ampak za celotno regijo in v nič manjšem obsegu za celotno Slovenijo. Ne nazadnje pa je potrebno omeniti, daje bil v oktobru izvoljen in konstituiran svet za oblikovanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. Že na svoji drugi seji, konec novembra, je bil sprejet program dela sveta in kot prva vanju takšna, da jih bodo delavci razumeli in se bodo lahko na podlagi njih tudi odločali. Akcija občinskega sveta bo potekala tako dolgo, da bo dosegla svoj namen. Tudi družbeni prehrani smo posvetili precej pozornosti. Na pobudo ObS ZS smo sklicali vse zainteresirane za ureditev tega problema. Imenovana je bila posebna komisija, ki ravno v tem času zaključuje svoje delo. Pripravljene so tri variante za rešitev tega problema. iim pravobranilcem izvedli akcijo za uveljavljanje stališč Republiškega ?veta ZSS o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načela delitve po delu. Akcija ni imela le formalnega značaja, ampak Zlati znak sindikata podeljuje republiški svet ZSS članom, ki so s svojim dolgoletnim in požrtvovalnim delom prispevali pomemben delež pri uresničevanju delavskih interesov in pri uveljavljanju ter ifbV^tavtTeTt^:^ je'nT.; razvoju sindikalne organizacije. J^J^^j^g^. *»jno delovno usmerjena. Posa- 60 sindikalnih delavcev, med njimi tudi tov. TATJANA »IIKIN Čestitamo! mezni člani skupščine, ki so bili zadolženi za izvedbo te akcije so obiskali delovne organizacije. I Fj z odgovornimi delavci in 'Zvršnimi odbori osnovne organiza-«je sindikata v DO so pregledali, KaJ je bilo do sedaj narejenega na področju pridobivanja in razporc-JdnJa dohodka in uveljavljanju načela delitve po delu. Vzporedno s tem so podali tudi sugestije za na-°a'jnje delo na tem področju. j*Kc,Ja, z izjemo malega Števila de-knt • or8anizacij, je bila ocenjena kn i, lzrcano uspešna in dovolj n^h ,.etna- Nujno pa je, da to akcijo vim JTmo in da čimprej u8oto" mo.' kaj se je od tistega časa do .1 na tem področju spremenilo oziroma kaj je izboljšano ali na novo narejeno. Kot zadnja stvar, ki je bila 'Banizirana na področju planiranja JMJ bil na pobudo ObS ZS izveden Predvl. na katerem smo govorili rani i ° Pr°Wematiki in plani-stph- ne industrije v naslednjem 'eanjeročnem obdobju. Na posvetu ■o poleg vodilnih delavcev iz delov-1p ' organizacij, ki se ukvarjajo z S-Pledclovalno industrijo, sode-tičvl Predstavniki družbenopoli-orea • or.?anizacij iz teh delovnih ski- lfaciJ' predstavniki gospodarnimi , nice Slovenije in predstav-družbenopolitičnih organizacij naloga nuditi strokovno pomoč vsem zainteresiranim TOZD na področju dopolnitve samoupravnih aktov, ki se nanašajo na oblikovanje dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke. TOZD, ki želi to pomoč, mora na svet poslati šest izvodov teh aktov, tako da bodo lahko vsi člani sveta dali svoja mnenja in predloge za dopolnitev ali izboljšavo že sprejetih aktov. Drugo področje dela je vključitev oziroma ustanovitev osnovne organizacij delavcev, ki so zaposleni v zasebnem sektorju. Seveda pa je bilo največje zanimanje posvečeno novi kolektivni pogodbi. Na razpravi o novi kolektivni pogodbi so delavci postavili vrsto vprašanj, končno pa so menili, da je nova kolektivna pogodba skoraj v celoti izenačila njihove pogoje s pogoji delavcev v družbenem sektorju. Osebna pozornost je bila posvečena obravnavi tako zaključnih računov v DO kot tudi periodičnim obračunom. Ugotovljeno je, da so poročila ob tričctrtlctju bila bolj kvalitetna kot prejšnja, čeprav bo potrebno še precej storiti preden bo dosežen razumeti in se bodo lahko slej morajo biti poročila o poslo- Zdaj so na vrsti vsi zainteresirani, da se odločijo za eno od teh treh variant. Akcija je potekala vse od februarja meseca dalje. Na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite smo izdelali akcijski program za NNNP. V septembru smo posebno skrb posvetili izvedbi akcije NNNP in 29. in 30. 9. 1979 aktivno v njej tudi sodelovali. Komisija za šport in rckieaci-jo je v maju mesecu organizirala športna tekmovanja v počastitev 60-letnicc ZKS, SKOJAa, in revolu cionarnih sindikatov. Prireditev je bila zelo uspešna, saj je v njej sodelovalo okrog 200 udeležencev, zato bo tudi v bodoče potrebno na tem področju izvesti še več takšnih akcij. Naj omenim še to, da smo v septembru mesecu izdelali analizo delovanja samoupravne delavske kontrole in kasneje imeli tudi posvet s predsedniki samoupravnih delavskih kontrol. V oktobru mesecu pa smo pripravili program sindikalne politične šole, ki bi morala pričeti z delom na začetku decembra meseca, žal se je za šolo prijavilo premajhno število kandidatov. Zato bo komisija za izobraževanje pripravila krajši program usposabljanja za vse novoizvoljenepredsednike osnovnih organizacij sindikata. Aktivnost v naslednjem mesecu pa bo predvsem na pripravi občnih zborov v OOS, tako da bo izvedba občnih zborov kvalitetna. Kljub temu, da je bilo precej narejenega, pa nas to ne sme uspavati. Nasprotno! Potrebno bo se naprej iskati nove oblike dela, da bo delo zaživelo tako na občinski ravni kot na ravni osnovnih organizacij sindikata. Na koncu mi dovolite, da se zahvalim vsem, ki ste sodelovali pri uresničevanju našega programa. Vem, da ste se marsikdaj morali odreci marsikateri stvari, vendar sem trdno prepričan, da vam tega ni žal. Se enkrat lepa hvala za sodelovanje. Vsem želim v Novem letu mnogo delovnih in osebnih uspehov, zdravja in zadovoljstva. Predsednik ObS ZS Sekretar ObS ZS SREČNO NOVO LETO 1980 Vam želijo: Občinska konferenca SZDL Občinski komite ZKS Občinski svet ZSS Občinska konferenca ZSMS Občinski odbor ZZB NOV Skupščina občine Uredništvo Logaških novic O delu družbenega pravobranilca samoupravljanja Franc Jer ina Tov Jerina ali nam lahko na kratko opišete glavna področja svojega delovanja? Funkcija družbenega pravobranilca samoupravljanja ima po svoji dejavnosti dve obliki: 1. DRUŽBENOPOLITIČNA PREVENTIVNA DEJAVNOST — ta se izraža v neposrednem sodelovanju z delavci, družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi tako, da se z nasveti, neformalnimi opozorili in predlogi skuša doseči ali doseže, da se nepravilnosti po samoupravni poti odpravijo, da se sporno razmer- Komunisti o svojem delu Na podlagi osnutka sklepov 5. seje CK ZKS o nalogah ZK v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, so tudi 00 ZK in OK ZK Logatec kritično ocenile svoja prizadevanja in dosežke v samoupravnih sredinah, v katerih delujejo in dosežke pri uresničevanju pobude tov.Tita o uveljavljanju kolektivnega dela in odgovornosti. Predstavljamo vam le nekaj izvlečkov iz razprave v OO ZK in na OK ZK Logatec. Družbenopolitične organizacije delujejo kot sestavni del političnega sistema, kar pomeni, da delujejo v sistemu samem, ne pa izven njega. To potrjuje dejstvo, da so DPO na čelu vseh akcij oziroma da ni praktično nobena akcija izpeljana brez aktivnega dela in vloge DPO. Da so družbenopolitične organizacije in zveze komunistov to nalogo dobro opravile priča tudi dejstvo, da imamo trenutno v občini dokaj stabilne politične razmere, dokaj dobro gospodarsko situacijo kar dokazujejo 9-mesecni rezultati poslovanja in da je prav gotovo rezultat stabilnih političnih razmer in uspešnega gospodarjenja v tem, da delavci vedno bolj odločajo o ustvarjanju in razporejanju dohodka oziroma o pogojih, sredstvih in rezultatih svojega dela. Pri delu nekaj OO ZK in tudi drugih DPO se kaže prevelika ležernost in neiniciativnost v delu, saj je treba nanje vedno pritiskati s strani komiteja. Tako stanje kaže, da v teh sredinah ri dobrega poznavanja problematike in razmer. Nekatere OO ZK se preveč ukvarjajo same s seboj in z lastnimi organizacijskimi in članskimi problemi. Taki sestanki so največkrat informativnega značaja, saj gre za posredovanje informacij višjih vodstev ZK. OO ZK pa bi morale podati predvsem oceno delovanja v lastnem okolju.Članikonfcrcnce se še niso uveljavili kot delegati OO ZK in zato tudi ni prave odgovornosti za uspešno delo OO ZK in konference. Prepočasi uveljavljamo pobudo tov. Tita o kolektivnem delu in odgovornosti. To načelo moramo uveljaviti od osnovnih organizacij do občinske konference in komiteja. Tudi pri delovanju delegacij za SIS in DPS ugotavljamo že več let iste pomanjkljivosti kot so: - ohranjanje odborniškega načina dela, zlasti v delegacijah za SIS - nepovezanost med delegacijami in samoupravnimi organi KS ter DPO - preobširna in težko razumljiva gradiva brez potrebnih izvlečkov - slaba razlaga gradiva s strani predlagateljev in strokovnih služb v TOZD in DO, posebno v temeljnih delegacijah. Politična koordinacija deluje v občini kot metoda dela predsedstva občinske konference SZDL. Sestaja se po potrebi in obravnava vprašanja usklajevanja družbenopolitičnih akcij v občini. Pri njenem delu moramo poudariti to, da se nikoli ne primeri, da bi odločali o zadevah iz pristojnosti samoupravnih organov in političnih organizacij. p j V skladu z določili S. in 8. člena Pravilnika o podeljevanju priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o delu žirije, razpisuje žirija za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda Občinske konference SZDL Logatec 5 PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE ZA LETO 1980 Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri: - razvoju naše samoupravne socialistične družbe, — uresničevanje ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti, — krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, - neposrednem uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh področjih družbenega življenja in dela. Predloge lahko oblikujejo krajevne konference SZDL, organizacije združenega dela in druge delovne in samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva. Predloge s podatki m utemeljitvijo naj predlagatelji pošljejo Žiriji za podeljevanje Priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Logatec, Notranjska 14, najkasneje do 15. februarja 1980. Žirija za podeljevanje Priznanj OF pri OK SZDL Logatec je razreši teko, da ne pride do kršitve družbene lastnine in samoupravljanja in da se že stoijene kršitve s posamičnim ali splošnim aktom odpravijo. Pri tem lahko v skladu z zakonom (npr. 335. ali 623/2 člen zakona o združenem delu) zahteva, da o njegovem predlogu ali pobudi pristojni organi obvezno odločajo. Osnovna smer delovanja družbenega pravobranilca samoupravljanja je njegovo neposredno sodelovanje na zborih delavcev, sejah organov upravljanja in samoupravne delavske kontrole ter obveščanje delavcev. V teh primerih neposredno daje pobude in predloge, sicer pa daje svoje pobude na drug način organizacijam združenega dela in delovnim skupnostim. 2. UPORABA PRAVNIH SREDSTEV V VARSTVU DRUŽBENE LASTNINE IN SAMOUPRAVLJANJA Družbeni pravobranilec samoupravljanja s svojimi predlogi sproža postopke v organizacijah združenega dela, začne postopek pred ustavnim sodiščem v primerih, ko gre za neskladnost samoupravnih splošnih aktov z ustavo in zakonom, ter predlaga začasne ukrepe skupščini družbenopolitične skupnosti, če so v organizaciji združenega dela bistveno moteni samoupravni odnosi ali oškodovani družbeni interesi. Sproža postopek ali sodeluje kot udeleženec pri sodiščih združenega dela, ko gre za spore iz samoupravnih razmerij ali medsebojne neskladnosti samoupravnih splošnih aktov. V primerih hujše kršitve samoupravnih pravic, ali ko je potrebno čimprej preprečiti neodgovorno in škodljivo ravnanje z družbenimi sredstvi, lahko sam izda začasni ukrep, s katerim zadrži izvršitev takega dejanja. Tak njegov ukrep je pod sodno kontrolo. Skrbi tudi za izvajanje pravnomočnih sodnih odločb ustavnega in sodišč združenega dela. Družbeni pravobranilec samoupravljanja samostojno presoja, v katerih primerih bo ukrepal ali ne. Pri tem pa je po zakonu dolžan odgovoriti vsakemu, ki se je nanj obrnil, ni pa dolžan pričeti postopka. V posameznih sporih delavca z drugimi delavci v organizaciji združenega dela, ko ne gre za nesamo-upravne odnose ali nezakonite samoupravne predpise, pa glede na naravo problema svetuje, da se delavec obrne na pravno pomoč pri sindikatih, odvetnikih ali na drug pristojen organ. Družbeni pravobranilec samoupravljanja namreč ni pravni zastopnik posameznika, ampak organ družbene skupnosti. — Kakšni so premiki pri izvajanju ZZD v letu 1979 glede na leto 1978? (ilede na to, da smo v temeljnih organizacijah koncem leta 1977 ter v letu 1978 sprejeli samoupravne splošne akte, ki jih terja ZZD oziroma drugi zakoni, bi bilo pričakovati, da bi v letošnjem letu čim bolj dosledno izvajali sprejeta določila, ter v primerih, kjer bi ugotovili, da je to nemogoče ali neprimerno oziroma, da na podlagi določenih izkušenj ugotavljamo boljše rešitve, akte ponovno preizkusili. V praksi pa se največkrat dogaja, da tiste določbe, za katere smo se samoupravno odločili, pa so primerne za uporabo, enostavno ne uporabljamo ter se dela po starih ..preizkušenih" načelih. — Na katerem področju je najmanj narejenega? Najmanj je narejenega na področju planiranja. Srednjeročnih planskih dokumentov za obdobje 76-80 praktično temeljne organizacije nimajo niti formalno sprejetih. Kljub dani pobudi za sprejem teh aktov v vsebinskem smislu ne beležimo večjega napredka. — Kateri problemi najbolj mučijo logaške delavce? Največkrat se delavci obračajo na družbenega pravobranilca samoupravljanja zaradi nasvetov, pomoči ali poskušajo opozoriti na posamezne nepravilnosti v temeljni organizaciji. Mnoge „preproste" nasvete oziroma informacije bi prav gotovo lahko dobili v temeljni organizaciji (dopusti, regresi, jubilejne nagrade, nadurno delo), vendar kakor je razvidne, takih informacij v organizaciji ne dobe. Do spornih razmerij pa prihaja največkrat zaradi razporejanja delavcev in v zvezi s tem z višino osebnega dohodka. Veliko je tudi problemov v zvezi z delovanjem disciplinskih komisij v OZD oz. samimi disciplinskimi postopki. Kot po naročilu prihaja do dolgotrajnih postopkov ob izrekanju ukrepov prenehanja delovnega razmerja. — Kaj vas ob svojem delu moti? Dogaja se, da v temeljnih organizacijah „vodilni" delavci raje ugotavljajo oziroma ,.odkrivajo" kateri delavci so iskali pomoč pri družbenem pravobranilcu samoupravljanja, kot pa da bi se posvetili posameznim spornim zadevam. p-j- S sredstvi, zbranimi iz samoprispevka za izgradnjo šolskih in vzgojnovarstvenih ustanov, smo obnovili tudi šolo v Planini Francka Gostiša Lucija Skvarča Vinko Menart Robi Hladin Dominik Murn Logaške novice pod drobnogledom Logaške novice so občinski časopis in zato naj bi bile ogledalo nas vseh oz. našega delovanja. Pa vendar, če smo odkriti, to še niso! Mnogo stvari gre v enem mesecu „mimo" Novic. Dejstvo je, da dopisnikov iz posameznih delovnih in krajevnih sredin ni. Posledica je ta, da so nekatera področja delovanja nepokrita, zato se nekateri v novicah ne „vidijo" oz.se čutijo zapostavljene, zato jih ..Novice" ne pritegnejo kot bi jih sicer itd. Skratka, začaran krog! Prav taka razmišljanja so nas spodbudila, da smo povprašali nekaj Logačanov o negativnih in pozitivnih straneh Novic. Ne bi mogli trditi, da so mnenja teh občanov merodajna za vse, vendar pa mislimo, da so vsaj do neke mere karakteristična, zato jih tudi objavljamo. Upamo pa, da se bodo na uredništvu v naslednjih tednih pojavili še ostali predlogi, kako izboljšati kvaliteto našega časopisa, predvsem pa bi radi, da se v naslednjem letu vključite v krog dopisnikov! Povprašali smo torej občane, kaj mislijo o Novicah in ali jih sploh berejo, katere časopise in revije poleg tega še berejo in kateri je po njihovem mnenju najbolj pereč problem Logatca. I KANČKA GOSTISA: „Seveda berem Novice! Preberem celo vse, saj sicer ne bi nič vedela, kaj se v Logatcu dogaja. Mislim, da so dovolj pestre in da je v njih zajeto vse bistveno, kar se v Logatcu zgodi. Ne vem o čem naj bi še pisali, saj so mi take kar všeč. Edini problem je, da ne prihajajo redno. Vprašujete, kateri je pereči problem Logatca? Obisk dedka Mraza Tudi letos so DO, TOZD, delovne skupnosti itd. po samoupravnem sporazumu prispevale 70,00 din na zaposlenega za novoletno praznovanje otrok. Tako se je zbralo cca. 150.000.00 din. Se posebno pozornost je pripravljalni odbor posvetil čustvenemu doživljanju otrok ob tem prazniku, zato so posebno skrb Posvetili kulturnemu delu progTama, okrasitvi prireditvenih prostorov, kraja, ulic, izložb itd. Le majhen del sredstev so namenili individualnim obdaritvam, saj so bili mnenja, da smisel tega praznovanja ni v vrečki včasih nepotrebnih daril, ampak v rajanju, veselju itd. Tako zamišljen Pfogram zahteva ogromno angažiranost, zato so v vseh krajevnih skupnostih ustanovljeni odbori, ki volon-tersko vodijo priprave. Po podatkih bo skupno 16 prireditev v času od 26. " To prireditev, na katero so vabljeni vsi občani, organizira KK SZDL Naklo. Poleg teh dveh večjih prireditev bo dedek Mraz obiskal tudi vse krajevne skupnosti s tem, da bo v največjih KS prišel kar večkrat. Po KS je obisk dedka Mraza namenjen otrokom od izpolnjenega drugega leta starosti do vključno četrtega razreda osnovne šole. Delavci v naši občini so I nakazilom sredstev pokazali precejšnjo mero razumevanja za sporočilo, ki ga je dalo Mednarodno leto otroka. Starše pa obveščamo, naj omogočijo svojim otrokom ogled te največje prireditve do sedaj. D.T. Zabave ni in družbenega življenja tudi ne. To bi morali predvsem izboljšati! Ker pa delam v trgovini, si tudi želim, da bi bilo v naslednjem letu vedno toliko blaga, da ne bi bilo potrebno strankam nikoli reči, da nimamo." LUCIJA SKVARCA: „Novice berem in so kar dobre, vendar manjka pestrosti, kar pomeni da manjka dopisnikov. Vedno se pojavljajo ista imena. Mogoče bi pridobili več sodelavcev s tem, da bi zanje občasno organizirali izlete, kjer bi se spoznali, izmenjali mnenja itd. Primanjkuje tudi ilustracij, saj le-te veliko poživijo časopis. Pa humoristov manjka, saj bi s tem pritegnili ne le dopisnike, ampak tudi bralce. Prav zato so mi tako všeč „bodice". Mogoče bi veljalo vpeljati tudi rubriko v stilu „odprtega pisma" itd. Poleg Novic berem Teleks. Nedeljski in sploh vse, kar dobim. Širši problem Logatca pa je predvsem v tem, da ni dovolj možnosti za rekreacijo, ni zbirališč za mlade, predvsem pa ni pravega obveščanja. Ni namreč dovolj le obesiti plakate, ampak je potrebna mnogo boljša informiranost." VINKO MENART: „Novice redno dobivam in tudi prebiram, vendar ne vsega, saj nimam časa. Ker delam pri Gradniku obvezno preberem tiste članke, ki so v zvezi s to DO, za več pa ni časa, saj gradim hišo, varujem otroke, itd. Tudi drugih časopisov, razen Dnevnika, ne berem. V Logatcu na splošno primanjkuje zabave, saj če želimo, moramo izven Logatca." jo .. do 30. decem-27. decembra bo gostovalo v Logatcu Šentjakobsko gledališče z «fico „KEKEC in MOJCA" in sicer z dvema predstavama, ki bosta namenjeni učencem od 5. do 8. razreda obeh osemletk. To gostovanje organizira in financira kulturna skupnost in to predstavlja njeno darilo otrokom Za vse otroke in starejše občane pa bo 30. decembra Popoldne prirejen centralni sprevod dedka Mraza po logaških ulicah. V tem sprevodu bodo sodelovali učerki Društvo OS „8 mladih TALCEV" glasbenikov. J?°do že prej, in sicer od 25. do 29. °ecembra, sodelovali na sprevodu "Jedka Mraza po Ljubljani, 30. o^cembra pa bodo prišli v Logatec. * programu, ki bo na ploščadi pred novo trgovino Mercator, bo sodelovalo Ho učencev v pravljičnih Kostumih z zabavnim programom. JLA praznuje Mineva osemintrideset let od ustanovitve prve proletarske brigade - prve večje enote Jugoslovanske ljudske armade. Pod vodstvom maršala Tita in Komunistične partije Jugoslavije in skozi štiriletno krvavo narodnoosvobodilno vojno se je ta vojska potisočerila, dosegla je vsako ped naše podjarmljene domovine, se v boju prekalila in v letu 1945 s hudourniško močjo pometla sovražne sile in jim za vselej prepovedala vstop na našo zemljo. Po svojem nastanku, organizaciji, moči in udarnosti je JLA posebnost, ki v zgodovini nima primere. Vedno je in bo izkazovala svoje globoko ljudsko poreklo in družbeno vlogo: braniti neodvisnost države, nedotakljivost njenih meja, varovanje pridobitev naše socialistične revolucije. Po končanem narodnoosvobodilnem boju se ni spremenil značaj JLA: potrebna je bila obnova porušene domovine, potrebno je bilo deželo gospodarsko dvigniti iz zaostalosti, odstranjevati posledice naravnih nesreč - JLA seje prva odzvala in pomagala povsod, kjer je bilo potrebno. Tako je vtkan v sedanje naše blagostanje tudi velik prispevek naše JLA. Dan JLA - 22. december je bil v letu 1979 proslavljen po vsej naši domovini, ker gre za njen visok jubilej in ker to leto slavijo svoje obletnice tudi ZKJ, Zveza sindikatov in ZSMS. Tudi na Logaškem smo se temeljito pripravili na proslavo dneva JLA. Viktor SEN ROBI HLADIN: „Novice so sicer v redu, saj v njih zvem marsikaj o logaškem življenju, najprej pa preberem zadnjo stran (filmski spored in bodice). Mislim pa, da Novice niso dovolj „naše", saj je premalo napisanega o vsakdanjem življenju in vse preveč o raznih sestankih in nekih procentih, kar pa nobenega ne zanima. Potrebno bi bilo opisati življenje delavcev, študentov itd. Ob državnih in republiških praznikih bi morali malo več pisati o zgodovini teh praznovanj, da bi tudi mlajši nekaj zvedeli, kaj in zakaj praznujemo. Za popestritev Novic bi bilo potrebno več slikovnega gradiva, športa, kakšno križanko, uvesti bi veljalo „male oglase", predvsem pa bi morali večkrat objaviti kakšen intervju, kot je sedaj ta. Sicer pa rad prebiram Stop, Teleks in podobne revije. Problem Logatca? Razen kina ni nobene zabave. Za Novo leto nimaš tako v domačem kraju kaj početi, če hočeš drugam, pa moraš globoko seči v žep. DOMINIK MURN: „Novice redno preberem in to cele. Obvezno preberem ,;bodice", informacije o Kinu sicer ne, ker v logaški Kino ne hodim, zato pa raje pregledam nove knjige v logaški knjižnici in ostale stvari. Novice so zanimive in mislim, da zajamejo bistvena dogajanja v občini, vendar pa je premalo vesti o dogajanju na „periferiji" - Vrh, Rovte, Laze itd. Tudi tam se nekaj dogaja in o tem bi morali pisati. Vsaka KS ima sigurno nekaj ljudi, ki bi znali ta dogajanja opisati, k sodelovanju pa bi jih morali pritegniti preko KK SZDL. Menim, da le honorarji ne bi bistveno izboljšali stanja. Sicer pa pogrešam več informacij iz kulturnega življenja, saj mislim, da „kulturna kronika" ne zajame vsega. Več bi morali pisati o delovanju skupščine, vsaj tisto, kar je aktualno za vse občane. Za popestritev Novic pa bi si lahko omislili križanko. Redno prebiram Delo, Teleks, Našo obrambo. Kot logaški problem bi navedel neaktivnost občanov pri vključevanju v družbeno-politično življenje Logatca. Hočem reči, da na vseh sestankih vedno opažamo iste ljudi. D.T. Foto: Z. Leskovec Gostje iz Lyona V dneh od 1. do 4. novembra so bili pri nas jamarji iz Francije in to sama znana imena francoske speleologije, med njimi tudi Danijel, raziskovalec drugega najglobjcga brezna na svetu, katerega globina krepko presega 1000 m. Prav z njim smo se seznanili letos poleti, koje obiskal nekatere turistične jame pri nas. Srečali smo se v Planinski jami, kjer sva se s kolegom iz Ljubljane takrat potapljala. Kot po navadi je beseda najprej nanesla o jamah, o njihovih značilnostih v obeh deželah, o opremi, pogojih za delo in podobno. Po prijetnem večeru ob ognju pri naši koči smo se dogovorili za novembrski termin, ko naj bi prišla k nam večja ekipa njihovih jamarjev. Prvega novembra se je pripeljalo v velikem Land Roverju pet jamarjev iz Lyona. Prisrčni stiski rok so dali vedeti, da bodo naslednji dnevi minili v prijetnem vzdušju. Prvi večer smo se pogovarjali o f FRIZERSKI SALON MATILDA GANTAR LOGATEC VOŠČI vsem občanom, posebej še stalnim porabnikom frizerskih storitev USPEŠNO NOVO LETO 1980. Društvo upokojencev Logatec in Bife „Stara pošta" ŽELITA vsem upokojencem in gostom SREČNO NOVO LETO 1980. V. tehničnih problemih, opremi, načinu premagovanja ovir v jami itd. Naslednjega dne smo odšli proti Trnovskem gozdu. Naš cilj je bila naša najglobja jama, to je 384 m globoka Paradana. Namen te akcije je bil, da nam gostje pokažejo njihov način dela v jamah, v katerih je polno stopnjastih brezen. Tu smo videli, da smo mi pravi Kamikaze, in je prava sreča, da pri na? v jamah ni več nesreč. Pokazali so zelo varno tehniko, s katero se da hitreje napredovati, obenem pa manj obrabiti vrvi. Prav zadnja stvar je pomembna za jamarja, saj je vrv pravzaprav nekakšna življenjska nit v jami. Iz jame smo se vrnili potno ponoči. V našo bazo, to je Jamarsko kočo, nas je vlekel spanec in utrujenost, priganjal pa nas je še močan snežni metež na nadmorski višini 1700 m. Doma smo po vročem čaju in francoskem konjaku vsi polegli po toplih spalnih vrečah. Se istega dne smo se odpeljali proti Ložu, kjer smo obiskali znano Križno jamo. Ob napredovanju in kasneje vračanju po vodnih delih te jame smo v glavnem fotografirali prelepe kapniške skulpture. Naj počasi zaključim in navedem nekaj ugotovitev. Od Francozov smo se naučili mnogo novega, saj so prav oni med vodilnimi v raziskovanju kraškega sveta. K temu jim največ pripomore družba, ki je mnogo bolj razumevajoča za take dejavnosti kot pri nas. Videli smo, da je sodelovanje slovenskih jamarjev s tujimi na zahodu nujno, če hočemo, da bomo lahko ujeli razvoj svetovnega jamarstva. Po treh dneh skupnega bivanja in dela v jamah, je prišel tudi čas slovesa. Se tesnješi stiski rok kot ob snidenju so bili jasen dokaz, da smo C Kolektiv gostilne JERŠIN ŽELI vsem občanom in gostom SREČNO IN VESELO Novo leto 1980 in se priporoča za obisk Dolgoletna želja občanov KS Naklo in Tabor seje uresničila in strah pred velikimi poplavami je odveč. To je dokazalo tudi zadnje neurje, ki bi se brez pregrade gotovo končalo s poplavo. Dela, ki so potekala po načrtu so v zadnji fazi (foto: Z. L.) bili vsi zadovoljni in da si spet vsi želimo srečanja naslednjega leta z novimi izkušnjami iz znanjem. Tekst in slika: Drago Korenč SSD Mladost Logatec Šolsko športno društvo Mladost je bilo ustanovljeno na osnovni šoli „8 talcev" leta 1963, kmalu zatem, ko je bila dana pobuda na republiškem nivoju za ustanovitev teh društev. Najprej bi našteli samo nekaj osnovnih nalog društva: - SSD poglablja že pridobljeno znanje pri rednih urah telesne vzgoje na šoli - skrbi za športno rekreacijo učencev - navaja učence na zdrav način življenja - navaja učence na smotrno porabo prostega časa - sodeluje s svojimi ekipami in posamezniki na tekmovanjih ter skrbi za njihovo pripravo. - organizira športna tekmovanja in druge prireditve Društvo deluje v naslednjih sekcijah: - košarka odbojka - gimnastika - atletika v letošnjem letu pa tudi smučarski skoki. V društvu je redno aktivnih okoli 1 50 članov, ki vadijo po urniku vadbe. Občasno aktivnih, z vadbo po navodilih pa še okoli 50 članov. V času delovanja društva so njegovi člani dosegli že več zavidljivih uspehov na občinskih, medobčinskih in celo republiških tekmovanjih. Naštel bom samo nekaj pomembnejših uspehov: - pred nekaj leti je ekipa pionirk v košarki dosegla enkrat 7. in enkrat 4. mesto na republiškem finalu v košarki za pionirke. Košarkarski ekipi pionirjev in pionirk sta bili mnogokrat občinski in notranjski prvaki. - tudi odbojkarji, ki še nimajo dolgoletne tradicije, so lani že dosegli drugo mesto na severnoprimorskem območju. - gimnastična ekipa pa je prav tako bila večkratni občinski, notranjski in področni prvak. - atleti so bili tri leta zapored medobčinski prvaki v atletskih tekmovanjih v dvoranah. Omenimo naj še uvrstitev na republiškem tekmovanju v skoku v višino, kjer sta dva naša tekmovalca dosegla 6. in 8. mesto. Naloga društva v prihodnjem naj bi bila predvsem v tem, da bi vključili čim več učencev naše šole v aktivno sodelovanje Za rešitev te obsežne naloge bi bilo potrebno najprej doseči sodelovanje vseh telesnovzgojnih organizacij v občini, ker trije učitelji telesne vzgoje in nekaj zunanjih \0 /borov, Primorska jih „a pevski reviji „Primorska Poje" zbere okrog 110. Doseči tretje mesto med množico enako-vrstnih tekmecev uspeh in pol. Zboru iskreno čestitamo. Želimo m^ nadaljnjih uspehov in pričaku- pa pomeni zares km da bodo na prihodnjem te- £™ovanju spet dobra tosnje priznanje jim je sicer le •Kronina oddol/itev za vse na vajah n drugih nastopih preživete ure S**? dela- ,l|di omahovanj in ^Kanj, ki jih je ljubiteljsko delo in •""zadevanje še kako polno. Se enkrat naše iskrene čestitke. J ago Oktet na (iospodarskem razstavišču. Sredi novembra je praznoval Eksportprojckt agencija za ekonomsko propagando iz Ljubljane svojo 30-letnico delovanja. Na slavnostno prireditev, ki je bila na Ijub-Ijnskcm (Iospodarskem razstavišču, jc bil povabljen tudi Logaški oktet, NASTOP NAJMLAJŠIH PESNIKOV. Konec novembra je bil v Kosovelovi knjižnici v Sežani zanimiv večer najmlajših pesnikov z Notranjske in Krasa. Za literarni vcčer.kisosega udeležili JolkaMilič in Peter Božič, izbrala iz lanskega natečaja pesniške poskuse sedmerice mladih. Jolka Milic in Peter Božič, izbrala iz lanskega natečaja pesniške poskuse sedmerice mladih. V svojstvenem okolju Kosovelove knjižnice jc svoje pesmi predstavil tudi študent Marcel Stefančič iz Logatca. KERNJAKU V SPOMIN. - Prve dni decembra je slovensko kulturno javnost presunilo radijsko in časopisno sporočilo, da jc v svojem 81. letu starosti umrl resnični ljudski umetnik, komponist in pesnik Pavle Kernjak, ki je skoro 60 let bogatil in plemenitu slovensko zborovsko zakladnico s svojimi priljubljenimi priredbami koroških ljudskih pesmi ali pa s samoniklimi stvaritvami, ki pa prav tako koreni-nijo v značilni melodiki tople koroške duše. Predstavniki TKO Logatec in Logaškega okteta so se v novembru udeležili slavnostnega koncerta, ki ga jc priredilo SPD „Danica" iz Šentvida v Podjuni na Koroškem v počastitev 80-lctnice Pavla Kernjaka in 70-letnice Radovana Gobca. Kdo bi dejal, da je bila slovesnost hkrati tudi slovo, slovo, v katerem bo odmevala, dokler bo kaj našega na Koroškem, njegova pesem: mila. vedra, hudomušna, igTava, resnobna in presunljiva, da, prav presunljivost bomo še toliko bolj občutili ob njegovi pesniški in skladateljski izpoved i: Rož, Pod ju trn. Žila, nagelj, rožmarin! V sveti zemlji sniva tvoj slovanski sin. PROSLAVA OB DNEVU REPUBLIKE. 27. nov. je bila v krajevni skupnosti Tabor svečana proslava v počastitev 29. novembra -dneva republike. V pisanem programu so nastopili poleg slavnostnega govornika, šolski recitatorji, moški pevski zbor Tabor in Pihalni orkester Logatec. MAS Koncert v počastitev dneva republike Kaj, da ne; pesem je že sama na sebi lepa, praznik mora biti prazničen. Ko se praznik in pesem zlijeta v eno — je nadvse lepo. Tako lepo je bilo za nas vse, ki smo na predvečer dneva republike poslušali v veliki dvorani Narodnega doma Moški pevski zbor iz krajevne skupnosti Naklo, Ženski zbor „Sloga" iz Črnega vrha, mlade recitatorje ter — kar je bila tudi posebnost večera — mladega govornika (neobremenjenega z ,,govorništvom,,) z lepo praznično besedo. Gostje iz Črnega vrha so se pod vodstvom Ivana Rijavca prestavili s pisanim sporedom pesmi slovenskih, jugoslovanskih in celo tujih klasičnih skladateljev, kot sta Havdn in Beethoven. V partizanski pesmi je zobr učinkoval božajoče uporniško, v klasičnih pesmih se je mešala mehka barvitost z mladostno opojnostjo, v pesmih domačih skladateljev je bil Mrazek naravnost šarman-ten, Pojdam v rute presunljiva in izredno čista v intonaciji. Nasploh: zbor je dovolj enovit, nastavek glasu dognan, v dinamičnih različicah pa smo morda pogrešali nekoliko več spodnjih altov. Zares lep vtis; čestitka pevkam ir zborovodji, tako so tudi odmevali aplavzi. Moški pevski zbor iz Dol. Logatca, ki ga uspešno vodi Janez Gostiša, je razporedil svoj spored tako, da je prvemu delu namenil skladbe, kise n?j vsebinsko vežejo na praznične dni, drugemu delu pa izbor slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Uvodna Vrabčeva Zdravljica je v trenutku pritegnila poslušalstvo s himnično izvedbo, ki je bila ujeta v skrbno izgovorjavo in prepričljivo dinamiko. Hajdukova pesem v novejši besedni preobleki je izzvenela udarno, kot se spodobi. Z drugo Vrabčevo pesmijo Siniči me dekle je vprašalo, sicer najtežjo skladbo iz izbora, je zbor iskal pravšnjo izraznost, in skladnost melodije z besedilom, dinamično ravnovesje je samo mestoma trpelo zaradi nekolikanj prešibke basovske spevnosti. Vsekakor pa je ta pesem sodila v vrh koncertnega programa po izboru in interpretaciji. Domoljubno zasanjani Triglav je vedno lep, ta večer tudi. V drugem delu sporeda so domači pevci z izjemo Bučarjeve Uspavanke, ki sodi med umetne pesmi in je njeno blagoglasje zbor zadel v intimnosti, so bile ostale pesmi zapete z izrazitim folklornim nadihom, tako Kernjakova Tja gor bi rad^ Ciganova Ana sama rieč, in Tomceve Belokranjske. V solističnih nastopih velja vsa pohvala Lojzu Mačku. Škoda, da je bil pri Belokranjskih prehud tempo na škodo sicer dobro zasnovane izraznosti. Ob vsem: lep vtis, zbor napreduje, dodelane ima zlasti začetke in hokonce, marmonska ubranost je bila v posameznih fazah presenetljiva. Obetavno spoznanje. Celotno podobo večera pa je spretno skomponirala Martina Comino, ki je tudi pripravila recita- cijski del sporeda. Lepo smo torej počastili praznik republike, z ljubez- nijo, ki odpušča ljudem. Mas Čevelj, ki ne žuli več Ko sem zadnjič napisala nekaj o delu OO ZSMS Naklo Logatec, sem bila jaz in še marsikdo drug pesimistično razpoložena. Že res, iz OO ZSMS, ki je bila ena od najbolj nedelavnih (nekaj časa sploh ni obstojala), se je razvila organizacija, ki je z dobrim vodstvom postala živahna, njeno delo pa razgibano in pestro, tako, da se res nismo mogli pritoževati. Pa vendar je tudi nas takrat čevelj še močno žulil in skoraj nobenega izgleda ni bilo, da ga bomo lahko kmalu sezuli. Zato smo danes, ko pišem tole, tembolj veseli, ponosni. Odstranili smo še zadnjo zapreko v našem delu in omogočili, da organizirano preživlja prosti cas širok krog mladih. Zdaj ste verjetno že uganili! V soboto, 1. 12. 1979, smo v starem vrtcu odprli nov mladinski klub, ki naj bi v kratkem času prerasel v center mladinskega dela v KS Naklo. Tako ponosni smo bili tisti večer, tako navdušeni, da smo zlahka ovrgli tudi take in drugačne pogovore in mišljenja, ki so se začela širiti po Logatcu Prvi: A ste že slišali, da bodo stari vrtec podrli? Drugi: Kako? Saj so ravnokar naselili vanj nekaj društev, službi To že ne bo držalo! Prvi: Ne, a ne veste? „Ta mladi" so si tam „zrihtali" disko. Zraven gre pa jasno tudi alkohol, pa nore-nje . . . . Saj vam pravim, da ga bodo podprli. Kako jih le ne bi! Predsedstvo OO ZSMS Naklo je dolgo premle-valo stvari in preveč dobro pozna in se zaveda resnosti problema organiziranega preživljanja prostega časa. Vendar pa se je pojavila zanimiva situacija, ko na konferenci niti en član ni bil zato, da bi bil v klubu disko. Rekli so: „Tudi drugačna zabava je prijetna in bolj koristna!" Premalo časa delamo v novem klubu, da bi lahko govorili o uspehih ali slabostih. Mogoče samo to: klub obišče vsak dan od 30 do 40 mladih. Delo smo si zastavili temeljito organizirano, pestro in zabavno. V klubu je dežurni, ki se menja na dve uri in skrbi, da dejavnosti potekajo tako, kot to določa urnik. Program dela za vsak teden sprejema predsedstvo, pripravljajo pa ga posamezne komisije, tako, da bomo zares poskrbeli za vsa področja, ki zanimajo mlade. Nočemo, da bi klub postal neka zaprta tvorba in dostopen samo nekemu delu mlade generacije. Naše načelo: „Za vsa- kega nekaj"! bo in že prerašča v stvarnost. Mogoče še zanimivost: organizirali smo tudi akcijo ,,Pomagaj si sam, tudi mi ti bomo pomagali", zato vabimo vse, ki imajo težave z matematiko, tujim jezikom ... da se nam oglasijo. Pomagali vam bomo brezplačno, vi pa nam boste to vrnili z delom v mladinski organizaciji. Ne, starega vrtca ne bomo porušili, kajti dobro se zavedamo, da je prav_ taka oblika preživljanja prostega časa še kako potrebna. O tem govorijo tudi statistični podatki o širjenju kaznivih dejanj med mla- dimi, o širjenju narkomanije in alkoholizma itd. Verjetno vsega s klubom in takim načinom dela ne bomo rešili, lahko pa veliko pomagamo. In prav zato, mladinci, pridite, videli boste, da je včasih bolj prijetno poslušati glasbo in se pogovarjati o njej, srečati se s svojimi vrstniki, videti in slišati nekaj o problemih mlade generacije . . . kot pa sedeti pri Krpanu ali se predajati ,,sladkim" zvokom disko glasbe. Vidimo se torej v klubu (zaen krat še nima imena), kajne? COP Gledališče v Logatcu Ob otvoritvi kluba so mladinci pripravili zabavni program z vrsto skečev (foto: Z. Leskovec) Perspektiven podmladek dramske skupine „Mladost" Preteklo je že nekaj let, ko ni bilo v našem kraju nobene gledališke firedstave. Dramska skupina jc bila v lepem spanju, iz katerega pa sem jo etos prebudil s tem, da sem prevzel vodstvo te skupine in že se je pokazalo, daje potrebno samo gonilno kolo, pa že gre. Slican je bil sestanek vseh občanov, ki so volni delati v gledališki skupini kolo, pa že gre. Slican je bil sestanek vseh občanov, ki so voljni delati v gledališki skupini v to grupo večji del starejše generacije, kar daje vedeti, da bo delo resno. Mladina je sicer precej obetala, toda na žalost le z besedami! Na samem sestanku je bilo 27 članov, ki so s svojo prisotnostjo in pa tudi izjavami potrdili, da bo v naslednjem letu le zaživela gledališka dejavnost v Logatcu. Pokazalo se bo kar lepo število novih obrazov na odru. Že v decembru mesecu smo pričeli s študijem celovečerne predstave, ki pa bo zagledala dan v prvih mesecih naslednjega leta. Dramska skupina MLADOST pa še upa na nove člane iz vrst naših občanov oziroma iz vrst vseh, ki bi še hoteli sodelovati, igrati, ali kako drugače pripomoči k večjemu uspehu te skupine. Za podmladek te skupine pa skrbimo tako, da smo se povezali z osnovno šolo in imamo predavanja o igralstvu v šoli. V preteklem letu je bilo precej predavanj, pionirji pa so pripravili predstavo za dedka Mraza in predstavo ,,PRAVLJIC A O CARJU IN PASTIRJU" za konec šolskega leta. Seveda je bila to predstava samo za šolarje. Tudi v letošnjem letu bomo tem dramskim krožkom pripravili predstavico za dedka Mraza, v naslednjem letu pa zopet predstavo za konec šolskega leta. Sed^j obiskuje šolski dramski krožek kar 19 pionirjev, ki kar marljivo delujejo. Seveda imamo tudi precejšnje težave: posebno nam primanjkuje časa, ki ga ne moremo pridobiti dovolj. Denarna sredstva tudi nerada pritekajo v nas žiro račun. Če pa pripravljamo neko predstavo, ki potrebuje zahtevnejši scenski osnutek in pa svetlobna telesa, ki tudi nimajo nežnih cen, je tako predstavo zelo težko pripraviti. No, z dobro voljo članov dramske skupine premagujemo vse ovire, čeprav včasih zelo težko. Prostori dramske skupine so v zimskem času, ko ni kinopredstave, tudi mrzli, da jih ne moremo uporabljati, posebno ne, dokler smo še pri bralnih vajah. Vse bralne vaje opravljamo sedaj v osnovni šoli, kjer je prostor ogrevan. Vaje in pa sprejemanje novih članov opravljamo vsak ponedeljek ob 17-in pa petek ob 18. uri DS, za pionirje pa vsak petek ob 16. uri v osnovni šoli. Vabimo še več članov in pionirjev v dramsko skupino. Čamernik Rudi P Morda nc bo odveč, da vam ob novi rubriki „NAS RECEPT" svetujem nekaj najosnovnejših stvari, ki naj bi se jih vsak delovni človek držal. Mislim predvsem na pravilno prehrano. Vemo, daje ravno to črna točka prenekate-re družine. Med opravili domačega gospodinjstva je kuhanje gotovo najbolj važno v vsakdanjem življenju. Naj ima gospodinja še tako lepe lastnosti, naj bo še tako prijazna, ustrežljiva in potrpežljiva, je družina ne bo vzljubila in tudi sama nc bo našla pri hiši zadovoljstva, če ne bo znala dobro kuhati, če bo Postavljala na mizo skoraj venomer eno in isto jed in še to neokusno pripravljeno, nesoljeno, preslano, zasmojeno, na pol kuhano, preredko alipregosto itd. Občutljivost in napetost naraste še toliko bolj v hiši, če se gospodinji skoraj nikoli nc posreči peka (raznih potic, drobnega peciva, bolj zahtevnih sladic itd.). Kuhanje je nadvse važno opravilo za vsako družino, zato naj ne bo odveč nasvet, naj se kuhi privajajo tudi drugi člani družine. Nihče ne ve, kaj nas lahko jutri doleti. Kdo nam bo kuhal, če si nc bomo znali sami pomagati? Miselnost prenckaterih deklet, da bodo znale kuhati, ne da bi si pridobivale znanja od starejših, izkušenih gospodinj, naj jih ne zapelje. Vedeti moramo, da se človek uči celo življenje, zato tudi mi poklicni kuharji ali kuharice stremimo po nadaljnjem izpopolnjevanju. , V naslednjih številkah „Logaških novic" vam bom skušal tudi sam posvetiti nekaj besed k raznim kuharskim izrazom in spoznavanju začimb, saj jc Prav to zadnje še kako važno uporabljati pri vsakdanji praksi. Ker pa se bližamo zaključku zadnjega dne tega desetletja, tj. Novemu letu, vam predlagam novoletni menu - 1980. Razumljivo je, da boste silvc-strovali po svojem preudarku in temu primerno kuhali po svoje, vendar morda bom komu olajšal delo in bo v tem mnenju našel malenkost - uporabno v svojem gospodinjstvu. Sam menu ni pretirano razkošen, zato mislim, daje v praksi lahko dostopen večini. Končno pa, saj stopamo v novo desetletje z veliko nade in 'jubeznijo do življenja. Tisto pa, da gre ljubezen skozi želodec, ni iz trte zvito, mar ne? Kakorkoli se boste pač odločili, vam želim obilico uspeha in užitka pri knhi, ter srečno NOVO LETO 1980. PREM K Viktor - Viki NOVOLETNI MENU ZA 4 osebe drobtine; brez moke (samo v jajce in drobtine). Ocvremo jih nena olju in še tople serviramo s tatarno omako posebej. Ne pozabimo pod fileje, ko jih serviramo položiti enobarvne iaprinate s tatarno omako posebej, .'o želji (stvar okusa) že ocvrte pokapamo z nekaj kapljic terana ali pa z limonovim lahko tudi s pomarančnim sokom (naravni). Namesto pršuta lahko uporabljamo tudi file prešane šunke, samo da le tega odrežemo malo debelejše (do 3 mm). Namesto oliv po okusu dodamo na cvetačo sok hrena v kisu. KOKOŠ POLNJENA NA KRANJSKI NAČIN. PORABA: 1 kokoš - ne prevelika, IS d kg telečjih jeterc, 10 dkg perutninskih jeter, 1 5 dkg telečjega mesa (stegno), 15 dkg prekajene slanine, 13 dkg svežih gob (lahko so šampinjoni konzervirani v polslani vodi), olje za peko, 2 žemlji, namočeni v mleku, 2 srednje velika kuhana krompirja, česen, čebula, poper, sol, petersilj, setraj, rožmarin, slanina za oblogo — po okusu. Priprava: Telečje meso, telečja jetra in perutninska jetra, slanino gobe, namočeni žemlji, česen in čebulo zmeljemo v stroju, dodamo surova jajca, poper, sol, nasekljan petersilj, malo setraja in rožmarina (zadnji dve sesekljamo). Dobro zmešamo. Pred tem kuham krompir narežemo na pol cm debele rezine in ga opečemo na obeh straneh, da dobi lepo zlato rumeno barvo. Nato ga enakomerno porazdelimo na levo in desno v odprti in očiščeni kokoši, zatem pa jo napolnimo z maso. Odprtino zašijemo, narahlo nasolimo obložimo kokoš z tenkimi rezinami slanine in pečemo 1 uro v srednje vroči pečici. Med pečenjem nekajkrat pokapajte z vodo po kokoši in z lastnim sokom prelivajte, da ostane sočna. Po okusu 10 min preden je pečena lahko prelijete I del belega vina. Okrasimo jo s pomarančo, na kateri so brusnice. maračne, 1/2 vrečke vanilijevega sladkorja. l.CARMEN SOLATA PORABA: 3 trdo kuhana jajca, 3 rumenjaki, 3 del olja, 6 žlic kuhanega graha, 6 kislih kumaric (ne pre velike), 4 krompirje, 30 dkg prekaje-nega jezika (kuhanega), 8 sardelnih kolobarčkov, 4 dkg sesekljanih ■nandeljev, 2 dkg sesekljanih lešnikov, 3 žlice kisle smetane, poper, sol, limona-sok (j>o okusu) 4 zrna kaper - sesekljanih. PRIPRAVA: Iz rumenjakov in olja naredimo majonezo in dodamo limoninega soka po okusu. Na kocke narežemo jezik, kumarice, krompir, na drobno sesekljane sardelne kolo-barčke, na kocke razrezana kuhana )aJca, mandeljne, lešnike in vse skupaj pomešamo z grahom, majonezo jj smetano, popopramo in dodamo se sesekljane kapre. V okroglem modelu izoblikujemo solato in okrasimo s francoskim peteršiljem in listi radiča, rezine paradižnika ali rdeče red kvice. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega JOŽETA RIBARICA se zahvaljujemo zdravniku dr. Caliču za trud, moškemu pevskemu zboru Logatec, godbi, delovnemu kolektivu KLI, organizacijam, sosedom, prijateljem in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje. Zena s sinovoma in hčerka z družino A. OCVRTI NADEVANI PRŠUTNI FILEJI S CVETAČO B. TATARSKA OMAKA PORABA: 8 kom. enakomerno debelih pršutnih filejev (ne sme biti masten), 8 kom. enako velikih cvetov kuhane cvetače, 4 kom. oliv -zelene (sesekljane), strok česna, sok limone, konico noža fino sesekljanega peteršilja, nastrgan muškatni oreh po okusu, ravno tako sol in mleti poper, moka ostra, ž.vrkljano jajce in bele drobtine za paniranje (dunajsko) PRIPRAVA: Na delovno mizo eden poleg drugega zložimo pršutne fileje in na njih položimo kuhano cvetaco - cvete. Po njej potrosimo sesekljane olive, strti česen, sesekljan petersilj, pokapamo z limonovim sokom, popopramo po okusu, dosolimo in dodamo muškatni oreh. Pršutne rezine (fileje) previdno zvijemo in paniramo po dunajsko: moka, jajce, ZAHVALA Ob smrti moža, očeta in starega očeta JANEZA NAGODEA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in njegov grob pokrili z venci in cvetjem. Zahvala tudi duhovniku za opravljeni pogrebni obred. Za izrečena sožalja Iskrena hvala, žena Katarina, sinovi in hčere z družinami MIMOZA SOLATA Normativa za solato ne bom napisal, ker pač nekateri lete dosti pojedo, drugi manj itd. Na izgotovljeno zeleno solato (4 porcije) prepasiramo skozi žično sito trdo kuhane rumenjake, ko je solata že razdeljena na porcije. AIDA KREMA PORABA: 6 jajc" 24 dkg sladkorja (kristal), 4 del mleka, 2 del sladke smetane, 10 dkg čokolade, 4 dkg mandeljnov, 3 žlice ruma, 2 žlici maraskina, limonova lupina in po- PRIPRAVA: V majhne modele vlijemo žlico karamela; naredimo ga tako, da segrevamo 10 dkg sladkorja brez vode, da postane zlato rumen. Če nimamo modelov, vzamemo skodelice za belo kavo. Krema se lahko pripravi tudi skupaj v večji posodi. V kotličku zmešamo 6 celih jajc, v lončku pa skuhamo 6 del mleka z 14 dkg sladkorja. Med mešanjem jajc dolivamo mleko in smetano, dodamo še nastrgano lupinico pomaranče in limone, maraskino, rum in mlete mandeljne. Vso maso vlijemo v modele ali skodelice, jih zložimo v kozico, do tretjine napoljeno z vodo in kuhamo v pečici pol ure. Modeli ali skodelice naj bodo prekriti z maščobnim papirjem, pritrjeni s tanko vrvico in na vsako napravim s nekaj luknjic kar z zobotrebcem. Ohlajeno kremo prelijemo s toplo čokolado tik pred serviranjem. JAMARSKA BOVLA - polnočni opoj PORABA: 1,5 del ruma, 1 del konjaka, 1 del vanilijevega likerja, 1 del maraskina, 1 del oranžnega likerja, 1 del hruškovega likerja, S pomaranč, 2-1 belega vina-rizlinga, 50 dkg sladkorja (kocke), pol litra sodavice ali šampanjca PRIPRAVA: Sladkorne kocke obri-bamo ob pomarančne lupine, katere bomo predhodno dobro oprali, pod mlačno vodo. Pomaranče olupimo in narežemo na rezine, jih damo v jušnik ali za to primerno posodo (prav za bovlo iz stekla), dodamo obribani sladkor in zgoraj navedene količine likerjev z vinom in ledom. Bovla mora biti hladna, natočena v čaše katerih robove smo ovlažili z bovlo in le take pomočili v kristalni sladkor. Pred serviranjem mora biti bovla narejena vsaj 2 uri in jo med tem večkrat pomešamo, s stekleno zajemalko ali zajemalko iz rostfreja. Paziti moramo, da so popolnoma čiste, ker lahko še tako navidezno čista posoda ima na sebi nevidne mastne površine. TURŠKA KAVA SERVIRANA V FILDANI Fildana je prava posoda za serviranje kave (brez ročajev) narejena iz porcelana in bakrenega podstavka. PREM K Viktor - Viki r Filmski program ZA JANUAR 1980 I. ameriški avanturistični SMOKI BANDIT, režija H. Hidham, gl. vloga Burt Revnolds 4. - 6. ameriški znanstveno fantastični OTOK DR. MOREAUJA, r. D. Taylor, gl. vi. B. Lancaster, M. York, N. Da-venport 5. — 6. italijanska komedija PROFESOR NUDIST, r. F. Mogherini, gl. vi. R. Pozzeto, M. Noel 8. francoska komedija BEDRCE ALI PERUTNIČKA, r. C. Zidi, gl. vi. Louis de Funes, C. Miche- II. 13. ameriška grozljivka ORCA - KIT MORILEC, r. M. Anderson, gl. vi. Richard Harris, Charfbtte Rampling 12. - 13. angleška vojna drama JULIJA, r. F. Zinnemann, gl. vi. Jane Fonda, Vanessa Redgrave (oskar 1978) 15. ameriška komidija NAJVEČJI LJUBIMEC NA SVETU, r. G. Wilder, gl. vi. G. VVilder, C. Laine 18. — 20. italijanski avanturisti čni TIGER JE SE VEDNO ŽIV - SANDOKAN II., r. S. Solima, gl. vi. Kabir Bedi, P. Leroy, T. Ann Savov 19. - 20'slovenska drama KRČ, r. Božo Šprajc, g. vi. Teja Glažar, Boris Cavazza. Milena Zupančič, Ivo Ban, Zlatko Sugman, Marko Okorn 22. kanadska erotična ljubezenska drama UVAJANJE V LJUBEZEN, r. D. Heroux, gl. vi. C. Renaud, D. Ouimet 25., 25., 27. ameriška celovečerna risanka SNEGULJIĆICA IN SEDEM PALČKOV, produkcija VValt Disnev 26. - 27. ameriška kriminalka NA SLEDI ZLOČINA, r. D. Heffron, gl. vi. Jim Mitchum, K. Lam m 29. libijski avanturistični POD MOHAMEDOVO ZASTAVO, r. M. Akkad, gl. vi. Anthonv Quinn, Irene Papas, Michael Ansara J vabimo vas Z Novim letom se seveda srečamo z novimi cenami. Upam, da ne bo prevelikega razburjanja zaradi tega, saj s filmi ni kakor s kavo, ki je najprej ni, potem je pa dražja. Naša še večja želja je, da bi bila dvorana ogrevana, kar se nam ni posrečilo dobro urediti v preteklem letu. Zagotavljamo vam redno dejavnost logaškega Kina. Pravzaprav edino redno kulturniški dejavnost, če jo lahko tako imenujem. Morda se bo kdo oglasil, pa naj se vendar že! Toda mi vsi delamo in živimo za vas, dragi obiskovalci, in zdi se mi, da ni ovire, preko katere ne bi mogli, da se dejavnost Kina v Logatcu odvija nemoteno. Zato naj vam želim še veliko zabave in poduhov-1 jenja ob spremljanju kino programa in seveda srečno Novo leto! Zdaj pa k programu za januar. Končno bodo naši malčki dočakali SNEGULJĆICO s sedmimi palčki. Odpovedana predstava oktobra 1979 sedaj ne sme nikakor odpasti. Predstave pa bodo v petek, 25. 1. zvečer, 26. in 27. pa popoldne ob 16. uri. Starši, pripeljite tudi vaše malčke gledat film vase mladosti! Nikakor ne smemo mimo nekaterih kvalitetnih zabavnih filmov tega meseca. To je v prvi vrsti ORCA - KIT MORILEC, kije srnljivka v pravem pomenu besede. Zgodba pripoveduje o maščevanju kita nad človekom. Seveda je vse skupaj bolj malo verjetno, toda inteligenca delfinov in nekaterih kitov je do danes že precej dokazana, v filmu nastopa tudi Charlotte Rampling, ki je zaslovela s filmom NOČNI PORTIR, potem pa zaigrala v mnogih komercialnih filmih, kot ie na primer ta. — SANDOKANA seveda ni treba posebej na javi jati. Se vedno je to indijski igralec Kabir Bedi, tokrat pa z novo lepotico. Nam vsem priljubljeni Yanez tudi nastopa z njim. Zgodba pač taka, kot se za Sandokana spodobi. - Prav prijetno vas bo zabaval tudi Louis de Funes v filmu BEDRCE ALI PERUTNIC KA, kjer nastopa v vlogi svetovno znanega kuharja, ki mu s spletkami skušajo ukrasti recepte. Francozi so znani sladokusci, morda bomo po tem filmu postali še mi. — Burt Revnolds je BANDIT, ki je stavil, da v 28 urah prepelje 1.800 milj tja in nazaj zaboj piva. Že lahko sklepamo, da bo vratolomne vožnje in pokanja dovolj, toda če bi film hoteli danes posneti, bi verjetno varčevanje z gorivom preprečilo snemanje tega filma Pa se bomo le zabavali ob duhoviti komediji, ki se pravzaprav norčuje iz filmov takih zvrsti. S tem filmom začenjamo 1980. leto. Posebej pa priporočam kanadski film UVAJANJE_ V LJUBEZEN. Na neprisiljen način nas seznanja s skrivnostjo čiste in lepe duhovne, pa tudi telesne ljubezni. Film je prejel vec mednarodnih priznanj, saj je med poplavo erotičnih filmov uspel prikazati ljubezen kot nekaj naravnega, predvsem pa nekaj takega, kar vsi potrebujemo. JULIJA ameriškega veterana Freda Zinnemanna je bil deležen nedeljenega priznanja po vsem svetu. Igra obeh glavnih igralk je vrhunska, zgodba pa na žalost znana tudi našim ljudem, ki so preživljali strahote svetovnih vojn. Film slovenskega režiserja KRČ je debut. Toda česa takega sploh ne opazimo. Mlada novogoriška igralka Teja Glažar se je izkazala kot odlična karakterna igralka v družbi z ostalimi, na filmu že verziranimi slovenskimi igralci. Zgodba je moderna pripoved današnjega podeželja. Usoda posameznikov se prepleta z usodo družbe, ki šele nastaja, opazimo celo elemente kriminalke. Skratka, uspel novi slovenski film, ki je deležen priznanja, kjerkoli ga vrte. Distributerju Vesna filma se imamo zahvaliti, da smo jia dobili precej zgodaj tudi za vas, dragi gledalci. Obilo užitka vam želim. Primož Sark NOVE KNJIGE V LOGAŠKI KNJIŽNICI 1. J. Vidmar: Obrazi 2. E. Lovšin: Triglav, gora in simbol 3. A. Kirn: Izbrane teme iz marksistične filozofije 4. B. Stih: Pridite, predstava je! 5. A. Ožbolt: Utrinki iz podzemlja 6. J. Švajncer: Sovraštvo in ljubezen 7. Ljudstva sveta I. in II. knjiga 8. H. Hesse: Narcis in zlatoust 9. H. Kirst: Generalska afera 10. H. Habe: Prah v septembru 11. V. Richter: Poraženi 12. R. Hooker: M. A. S. H. 13. I. Ullman: Spreminjanja 14. R. Debrav: Vzplameneli sneg 15. M. Burk: Hrepenenje ostane 16. M. Rurk: Sanje imajo svojo ceno 17. F. Punčer: Izgubljeni človek 18. R. Gordon: Lepotni kirurg 19. Ž. Petan: Nebo na kvadrate 20. An Rutgers: Jaz sem Fedde 21; Jo Pesi um : Čas sanj 22. Mavrična ptica 23. A. Gajtani: Ko odpreš to pesem 24. VV. Mavne: Modri čoln 25. Ib Melchior: Speči agent 26. G. Marquez: Polkovnik nima nikogar, ki bi mu pisal 27. J. Tovvnsend: Rokopis iz Xan-aduja 28. M. Bulatovič: Peti prst 29. M. Moškrič: Iz žabje perspektive 30. L. Suhodolčan: Stopinje po zraku 31. L. Suhodolčan: Na večerji s krokodilom 32. R. Schneider: Pot v Jaroslavv Logatec, 4. dec.1979 Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec: Ureja uredniški odbor: Albin Čuk, delegat KLI, Franc Korenč, delegat OK ZKS. Marcel Štefancič, delegat Gradnika, Tatjana Stirn, delegat KLI in Terčič Darjo, odgovorni urednik. Družbeni organ je izdajateljski svet. ki ga tvorita 20 članska delegacija družbenih organizacij in organizacij združenega dela ter delegacija uredniškega odbora. Številka žiro računa: 50110-678 -87466. Priprava za tisk: BEP Dnevnik, Tisk: tiskarna Delavske univerze Domžale. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 jc glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Center Logatca!? RIBNIK NAMESTO KEGLJIŠČA Iz izjave direktorja TOZD Dolomiti Ludvika Čampa smo se v 11. štev. Logaških novic poučili o tem, da prvotno načrtovanega kegljišča v kletnih prostorih trgovine ne bo zaradi vdiranja podtalne vode, pač pa bo tam imela trgovina kakih 700 ml prostora za „rezerve". Verjetno bodo tam gojili ribe, žabe ali pa rake - v tej podtalnici. Zakaj pa ne! Bodo namesto kegljačev vsaj ribiči prišli na svoj račun! DRUŽBA TATOV Po logaških trgovinah kradejo vse strukture (Logaške novice št. 11), samo različno blago. Moralni nauk: Povej torej, s kom se družiš, in povem ti, kakšno blago kradeš. MAS SMERNICE Birokrat, ne boj se za obstoj, papir zagotavlja ti razvoj, računalništvo pogoj, gospodarstvo pa te ne vpraša, kje ustvarjen je ta delež tvoj. Karikatura in tekst: Peter Speh