P K O I. E T A R E C JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATEI JE PROLETAREC Officiul Organ Yuj{o».lav Federation, S. P.--Glunilo JugoKlovaiiHke Socialintične Zveze C I. A S I L O PROSVETNE MATICE IN J. S. Z. s | _ NO. 1 704. U>wa* M IMM4 ,ta" ■•"•». >h * 1907. at IM «Mt ima at CfcU*a. IM.. %Um tfea Af at Caa«r*u al Marta X. ISIS CHICAGO, ILL., 8. MAJA »« tnik« igre^orjev in ko- za nierio hodtčnoH življ 'iisko mirnimi »o dobili nalogo agiti- vprašanje. rati j a njegov tretji termin. 0 , .. . ..... Vse t■.! je nehalo lanskega av- Ptsledice nove vnanje politike . . ...... . . guf.a, dobra dva mc«eca po pr- Mno/ifcrHrki sovjetskega re- V€tn maju 1939 žima svetu trdijo, tla je( j.'lav na povzročiteljica te vojne; Strategičen položaj Rusije v resnici Rusija, oziroma njen Kakor lani, je tvorila tudi le-diktator Stalin, ki je izstopil! iz j tos glavni del parade sovjetska hoja pioti agresorjem, prene- armada. Vojni komisar VoroAi- SOCIALISTI V KAMPANJI hal z borbo proti nacizmu in sklenil "nenapadalni" pakt s Hitlerjem, tajen sporazum za razdelitev Poljake in dobil od Hitlerja oh enem zrliotovilo, da Nemčija ne bo nasprotoval a zahtevam, ki jih je Rusija v smislu onega rporazuma sklenila nadoviti Estonski, Latvi, l.iivin ki in Finski. Zgodovina bo pojasnila Mnenje teh kritikov je, da ae bi Hitler ne upal v vojno, če bi Rusija rajAe sklenila zvezo z Anglijo in Francijo, kakor pa :e pobotate n^mSkim firer-jem. V koCiko ae bo to izkazalo za resnično, bo tpokazala sele zgodovina. Predno ba mogla take trditve ovreči ali potrditi za točne, bo vzelo Ae nekaj let. Dejstvo je le, da je bil sporazum med Hitlerjem in Stalinom v resnici sklenjen in da je z njim prenehaCa vsa komunistična propaganda iproti nacizmu in ves nacijski boj proti komunizmu. Obe propagandi pa sta zaeno udarili po Angliji, Franciji in tudi po Zed. državah. Značilen prvi maj v Moskvi Rusija te propagande proti omenjenim trem demokratičnim državam Ae ni spremenila. To je pokazala tudi letošnja prvomajska manifestacija v Moskvi. Protinacijskih in protifašističnih napisov letos v nji niso nosili. Lanskega maja jih je bilo še vsepolno. Tudi napisov proti agresorjem ni bilo več, pač pa proti "impe-ria- istični vojni". Ampak ne zo-l>er Hitlerjev ali Mussolinijev imperializem, pač pa iproti an-glc «kemu. francoskemu in ameriškemu. Drugi dokaz, da Stalin svoje nove vnanje politike ni £e pre-nienil — vsaj v propagandi ne, so bili govori sovjetskih iprva-l.ov leU>"njega prvega maja in majski prdjplad kominteme ter ( anki v Pravili in v drugih sovjetskih listih. Napadali so zavezniške imperialUte in Zed. države, ki se pripravljajo v vojno. Roosevelt in njegovi pri* ta-si ?o jim sedaj "podpihovale i v vojno", "vojni hujskači" in Sovražniki demokracije" (kakor namreč to besedo tam raz ti mo- lov je v svojem prvomajskem govoru dejal, da Rusija noče vojne, toda je nanjo vsak hip priprav ijena, ako ji bo usi-Ijena. Od kar je bil sklenjen pakt s Hitlerjem, je Nemčija veliko pride bi'a. Poljaka je uničena in tudi Čehi so nehali računati na rusko pomoč. Danska in Norve-žka, ki zapirati vrata v Baltiško morje, sta pri*li pod nemško oblast. V ritičaju, da se Rusija kdaj *pre z Nemčijo, ji je izhod rz Baltiškega morja, ki je zanjo eno najvažnejših mor-skUh poti, čisto zaprt. Nevtralne, miroljubne Skandinavske dežele so bile Rusiji Ščit ob Baltiku. Toda če Hitler zmaga v tej vojni, bo BaKi£ko morje postalo nem&ko jezero. Saj v Nemčiji sedaj tudi Severno morje, ki je bBb doslej angleško, označujejo za "nemfto ! morje". Računajmo Ae z možnostjo, da zmaga z Nemčijo vred tudi Italija, ki si bi podvrgla Grčijo in Dardanele. V tem položaju bi bil Rusiji v slučaju konflikta zatprt tudi izhod hi ^rn^n morja. Jvaaiki odpor Norvaiano« prati aemtki invastji j« bil aaman. Hitler-Java c«te ao oa po isborno pramiiljcnam načrtu nrmilteg« gaaaralaafa itaka utrdila aa atratagičnih krajih pradao to aa Narraiaai aavadli kaj aa godi. Anglaii ao priili aa pomoč mnogo prapasaa ia kili pramagaai.Nakaj norva-akih krajev jo raadejaaik ia prataiai dal daiala pad nacijako komando. Ta uapak namika oborožena aila ja ba ja aavdaiil fto ljudstva tratjaga rajlaa. da ja povabilo na pomanjkanja, v malik navtralaik daialak pa ja sa vlada I p rad Hltlarjam ia va£ji atrab V Angliji iH Franciji — a« čudili in kritUi-rali vlado ia povaljotva, ki ja kilo v tam alučaja okrajna naradno in kratko-vidno. Na (»raji oliki ja dal ulica porušenega mesta Eleerum. PRESOJANJA DOCODKOV DOMA l\ PO V St. Paulu, Minn., so pri volitvah za tupania/in v mestno upravo zmagali kandidati, in-doiairani od F.-L. P. Prejšnji župan je bil poradan. Nevzpod-budno pri teh volitvah je bilo to, da si zmago zaeno s farmer-iaboriti lasti Ae posebno demokratska stranka. Papež Pij XII. je prošlo ne- Nemčija jc jrosila jugoslovansko vlado, da naj sprejme 10,000 bolehnih Nemcev, ki se bi prttli zdraviti v JugosiNavijo. Odgovorita je, da je pripravljena sprejeti toliko bolehnih otrok pod starostjo 15 let, nikakor pa ne odrafcčenih "bolnikov". Kajti na Norvežkem se je izkazalo, da se "bolehni*' Nemci, ki prihajajo kot goeti in turisti, lahljo v par urah spre- Nevarno igranje z bodočnostjo Hitler je res prepričan, da bo Nemčija postala ob koncu te vojne gospodarica Evrope, če se ne ukani, bo postala najmo-močnejša sila, kar jih pozna prvega moderna zgodovina. Toda njen apetit s tem ne bo Ae prenehal. Se zmerom ho zahteval "življenski prostor". Ta določa tudi Ukrajino, po kateri je dosedaj Hitler posegal samo Ae v svoji knjigi "Mein Kampf". Za Rusijo, oziroma njeno bodočnost je varnejfte, da o?4aineti Amglija in Francija močni, če (Nadaljevanje na 2. strani) deljo v Rimu molil za Italijo in! mene v zdrave nemAke vojake. V La Porte, Ind., je zgorel velik kokonnjak in v njemu 15,-000 prfcčanoev. Škode je $6,000. Ampak če se hi ta nesreča zgodila v Nemčiji, ali v Italiji, bi to ne bila ttamo Akoda v denarju. Homer Martin se je umaknil iz unijskega gibanja. Bil je po mir. Masa v cerkvi ga je pozdravljala pet minut in vzklikala. "živijo sveti oče! Živela Italija!" Italijan je katoličan, a ob enem nacionalist za Mus-solinijcvc težnje. Vsled tega taki vzkliki v cerkvi. V katoliških cerkvah dtugod se to ne dogaja. Le v Rimu in v ostali Italiji. To je vzrok, čemu je bilo Jugo- Socialistična stranka je tvojo volilno kampanjo v mnogih krajih že dobro razvila. Konvencija soc. stranke "se je nedavno vriila tudi v Indiani. No minirala je kandidate za državne urade in sprejela načrte aa agitacijo. Indorsirala je Thomasa in Krueger ja in obljubila stranki pomagati pri sbiranju volilnega sklada. Socialistični stranki je že za* gotcvljeno mesto na glasovnici v državama Pennsylvania in Ma^yland. Najboljši vir o strankinih aktivnostih nuui njeno glasilo THE CALL. Stane en dolar na leto. Naročnino zanj lahko pošljete na naslov Proletarca. Vojna, blokada in kaos vrgla v glad milijone družin KJER NI, SE TUDI S KRUŠNIMI KARTAMI NE MORE POMAGATI. — NAJHUJŠE ŠELE PRIDE. — NOBENA DEŽELA SE NE BO 0TELA POSLEDIC KRVAVEGA KONFLIKTA Diskuzijo o sporedu XII. zboro JSZ V petek 31. maja se bo vrAila v SIK: seja odborov JSZ, na kateri bo edina točka razprava o sporedu bodočega zbora JSZ in Prosvetne matice. Tako je bilo sklenjeno na seji minuli petek. Chas. Pogorelec v Detroitu Ta teden se mudi na agitaciji v Detroitu upravnik Prole-tsrca in tajnik JSZ ter Prosvetne matice Chas. Pogorelec. Konferenco Prosvetne matice in JSZ v Milwaukeeju V nedeljo 12. maja bo v Milvvaukeeju v SST dvorani, 725 W. National Ave., konferenca zastopnikov klubov JSZ ter druiAtev Prosvetne matice. Prične se ob 10. dop. siovanom pod Italijo zabranje-1 razkolu predsednik UAVV, ki ik> celo jeziku. javno moliti v svojem YPSL (socialistična mladinska liga) v lllinoisu je na svoji konferenci 5. maja sklenila u-Manoviti posebne dijaške klube za izobraževanje nameato za volitve. To «e pravi: Agitirali bodo za socialistično listo s sta-liAča poučevanja o problemih, ki so mladini najbližji. Eden teh je Atiri milijo-ne brezposelnih graduantov iz Aol. jo je vzela pod svoje okrilje AH., ipred razkolom pa predsednik unije enakega imena, ki je ostala v CIO. V svoji resK-naciji je pojasnil, da potrebuje j»očitnic, ki jih ni imel že peit let. Storil bi uniji avtnih delavcev dobro, če si jih bi bil vzel James Oneal ni več urednik New Leadra V Nevv I^eadni z dne 4. maja je James Oneal v par vrsticah sporočil, da od .slej on ni več urednik. Vzroka ni navedel. Oneal je i7.boren časnikar in delavski zgodovinar. On je e-den izmed (pionirjev socialističnega pokreta v tej deieli. Po razkolu leta 1936 je sodeloval pri SI)F. Platforma in načelna iz-jova soc. stranke Proletarec je doslej priobčil platformo in načelno izjavo socialistične stranke v točnpku. V kratkem l/osta objavljeni v ce-že pred petimi leti, namesto da I loti v slovenskem prevodu, je prevzel ipredsedniAtvo unije avtnih delavcev. Prej je'bil duhovnik, potem "linijski vodi- (Nadaljevanje na 5. strani.) Ako bi kamele imele boga. i imel Atiri nojre in grbo.—Arabski pregovor. ===== Prvi maj bil za delavstvo tragičen praznik WAI'KC»: Krnforenca JSZ in Prosvetne matice v nedeljo 12. MAJA V dvorani SST, 725 W. National Avenue. Pričetek ob 10. dopoldne. švedski '.prem er social-demo-krat Per Albin Hansson je na prvomajskem shodu v Stock-holmu govoril o črnih oblakih, ki vise nad Evropo in ogrožajo jud^tvom zadnje trohice avo-bode. Izjavil je, da bo švedska svojo neodvisnost branila proti komurkoli. Dobro je, da je to storil. Ampak kaj bi zmogla mala Švedska proti ogromni m e h an iz i rani voj n i m aAmi ? Kdo ji naj pride na pomoč? Hočtik nočed, izročena je Hitlerju v milost in nemilost. V sosedni Norvežki so bili de-| lavci med tem £e v borbi. Toda , bal ob (prvem maju so se An-| g!eži »pred premočjo nemške armade umaknili iz Norvežke in tako je .*pet ena dežela več, ki je ob svobodo in delavsko gibanje pa vrženo pod peto diktatorja. Zelo nevzpodbudna za mednarodni iproletariat je bila majska manifestacija v Moskvi, v kateri so prvič po postanku fašizma izginili iz parade napisi proti njemu. Tudi napisov iproti agresorjem letos v Moskvi niso nosili. Pač i;:a so bili neposredno toliko bcil'j naperjeni zoper Anglijo in Francijo. Tudi rta Finskem delavstvo nima vzroka, da se bi radovalo. Na Danskem je pr.'<5lo 9. «•; rila pH Hitlerja. Delavskih proslav letos t. maja na Danskem ni bilo in kajpada tudi danske de-:'av«ke vlade ni več. V Nemčiji je prvi maj zapovedan prciznik, toda v volja za Rumunijo in Madžarsko. Nemčija živila zahteva in jih ji pošiljajo rajše zlepa, v upanju, da jim Hitler prizanese z invazijo. Glad v Španiji Posledice sedanjega evropskega konflikta in enako posledice c Kil ne vojne so potisnile V obupno pomanjkanje tudi veiik del Španskega ljudstva. Kruha je čezdadje manj in še ta je mešanica slabe kakovosti. Francova vlada je imela vsled živilske krize dne 4. maja v Madridu izredno sejo, na kateri je določila, da bo v bodoče vsakemu dovoljeno užiti polovico manj kruh« nego doetlej, namreč le do četrt funta na dan. Ako se pomiffi, da je v deželah z nizkim življenskim standardom kruh temeljna hrana, si lahko predstavljamo, kako gladni bodo otroci ob tem pičlem odmerku. Ta določba pa ne pomeni, da bo vsakdo toliko kruha tudi dobil, nego mu je dovoljeno l!e, da iga sme toliko kupiti, če ima denar, in če Ka je &e kaj naprodaj. Družine, ( ki pečejo kruh doma. imajo e-!nako odmerjeno meko. Imoviti niso prizadeti Nove določibe za delitev kruha v Španiji niso dosti zadele, ker si lahko kuipijo drage mes-i nine ali kaj.drugega, česar si revni ne morejo privo&Mti. Enako je v Nemčiji. Krušne karte so veljavne za vse enako, revne kot bdgate, toda mnogo živil je izvzetih, katerih si imoviti lahko kupijo v nadomestilo za one, katerih ne dobe zado-, o zmagi nemška kuhinja spet kakor je bila v najboljših Časih. Koliko časa ae bodo mogli- krepčati s tem pričakovanjem, je drugo vprašanje. (Nadaljevanje na 2. strani) tega slaba predla. Ljudje so jib Ičrni ofilaki se razprte. Ijudi4va obmetali z gnilimi jajci in na bodo otela faJHične more in njihovih shodih je bilo toliko st lotila preurediti družbo za niedklicev, da njihovim govor- človeka. Na svet bo posijalo nlkom ni bftto mogoče v ztrajati, solne«. IZVOLITE DELEGATA! John Rak iz Johnsto^vna, ki se je na svoji poti v Woukegan oglasil v našem uradu, je omenil, da bo mogoče tu in tam težko dobiti koga, ki bi hotel prevzeti v klubu ali društvu mandat delegata na prihodnji zbor JSZ in Prosvene matice 4. julija v Clevelandu. Volitve zanje so bile razpisane minuli teden. Omenil je med drugim Johnstown in okolico. "Ako bi se zavzeli, bi jih lahko prišlo od nas kakih pet. Dobili bi avto in potne stroške skupno krili." To jc! Če se za stvar zavzamejo, se to zgodi bodisi v Johnstownu, v Canonsburgu, Milwaukeeju, Detroitu, Chicagu itd. Včasi, ko so naši ljudje po naselbinah boljše služili, je bilo delegate, ki ne prejemajo dnevnic, lag-Ije dobiti. Toda čc se zavzamejo iti trije ali štirje z avtom, oko ga kdo izmed njih ima, izdatki ne bodo visoki, vrh tega pa bo njihova naselbina na zboru častno zastopana. If illU1 , I.., npfM IP ■ f1 PROLETAREC , , ..... , t LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. SLAB ZAČETEK j. M IZHAJA VSAKO SREDO. U4aj* Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Ckicago. IU. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih drtavah ta celo leto |3.00; ta pol leta $1.75} ta de trt lota »1.00. . Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vai rokopisi in oglasi morejo Ine ta popoldne ta priobčite biti v na*cm uradu najpozneje do pondeljka v ir Atevltkl tekofega tedna. PROLtetARfeČ k. t t i. . i,i v ». ] . >,, ar i u j » \ , J piftA Liri' .i i i 1 Published every Wedwesday by the Jegoslav ^'orkmen^ t*ubli«hlng Co., • Inc. Established 1906. Editor......g................................................................. Frank Zaiti Business Manager.........................................Charles Pogorelec Asst Editor and Asst. Business Manager..........Joseph Drasler SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Siz Months $1.76r; Three Months $1.00. Foreign Countries, On* Yesr $3.601 SI* Months $2.00. PROLETAREC „ 2301 S. Lavvndale Ave. i. >u i- i* 'ti * Telephone: ROCKVVELL 2864. CHICAGO, ILL "Demokratični socializem" Kaj pravzaprav je socializem? vprašuje marsikdo, ki ne pozna marksizma, ne delavskega soc i ail ist i čnega gibanja po svetu. Tudi milijone drurfarih, ki *o si do pred nekaj leti socializem de več ali manj pravilno predočevali, so sedaj v zadregi. Socializem j« podružabljenje (ne podržavljene) vseh sredstev, ki služijo skupnosti. In za kcCaktivno upravljanje teh sredstev v skupno dobro. Socializem pomeni VEČ, ne manj svobode za človeka. Pomeni zanj VEČ, ne manj pravic. Socializem pomeni industrialno, socialno demokracijo — socializem pomeni DRUŽABEN RED, v katerem bo civilizacija RES civilizacija. Delavske stranke po svetu, vžtevši ameriško, so v svojih programih razumele sociallizem v tem smislu rn socialistični misleci so ga razlagali v svojih teorijah kot družabni red, ki bo Bhižil ljudem. Toda v procesu polomov starega reda so nastala gibanja, ki so iz socializma napravila KARIKATURO. Namesto več so pod mafiko socializma za manj svobode. Namesto demokracije < so uvedl.e teror. Iz človeka so napravila robota, s katerim režim poljubno ravna. To, kar je uvedel Hitler v Nemčiji in nad nemškim ljudstvom, označuje za narodni socializem. Kar je nastalo v Rusiji v dobi Stalinove diktature, označujejo za socializem. Naciji na Ogrskem, fašisti v Rumuniji in drugod ponujajo tako karikaturo socializma, dasi ne povsod pod socialističnim imenom. Ljudje, ki so verovali v socializem, so razočarani. Namreč oni, ki ne poznajo razlike med pristnim blagom m potvorbo. To je vzrok, čemu socialistična gibanja po svetu sedaj označujejo socializem, ki ga profpatgirajo, z "demokratični socializem". Tako ga imenuje tudi ameriška socialistična stranka v svoji platformi, ki jo je sprejela na svoji konvenciji aprila to leto. Tako ga označuje socialdemokratska federacija, ki poleg toga poud-arja Še socialno demokracijo, kar pomeni isto kot demokratični socializem. Demokratični socializem ni nazadovanje civilizacije, nego počlovečenje človeške družbe. To, kar ponujajo aca socializem pod kakr&nokoli znamko totalitarni režimi, pa ni nikak socialistični red, nefeo podriavljenje človeka za poslušne hlapce diktatorjem. Kdor se obotavlja le ubogati, se ga iznebe tako efektivno, da njegov glas za zmerom utihne. Svet — vsaj velik del sveta, je dane« v krvavi igri in bo s kratkimi odmori ostal v nji, dokler ne zavrže red, oziroma nered, ki ga ima in si ustanovi demokratični socializem. Prvi maj v Chicogu Chicarfo. — Prvega maja je v našetvj mestu ves dan etaže -valo in šhežilo. Soc. stranka je priredila prvomajski shod skupno s Soc.-demokratsko federacijo v avditoriju unije A. C. W» A, Sodelovalo je t.udi nekaj unij i u društev W. C. Predsedoval je M,.L. Polin, Član uredili- PISMO IZ CLEVELANDA Pise IVAN JONJEZ "Naprejeva" najnovejša *te- V nedeljo dne 28. aprila smo vilka je v resnici nekaj čudovi- vid;',i na odru Slovenskega na-i to zmešanega im <6lovek si ne rednega doma veseloigro s pajt-j, n« "Smuk ^muk" (besedilo spisala Metka Bučar, glasbo more kajf da ne bi obžaloval ti? hkega ŠUba žido^ke^i dnevni-Utih rojakov, k j v njem teiejo ka Korward. Udeležencev je bi- nizlag in tolmačenja svetovnih | t« 'U x \ ' H/1 L >nu ilinu iii J In a merski h dogodkov. Zdi se,|Qianif. kakor bi urednik skušal preko- Dekle ▼ »redi aa gornji sliki — pile se Helen H. Haye», stara 17 let, je kila *a pleten. ▼ umor Simona Danilovima v Stoughtonu, Man. In to aa borik 48c plena. Bila je obsojena na dee in pol leti aapora. Na levi je njena •ostrica in na de»ni podierif, ki jo jo po obsodbi odred«-1 e ječo. Njen lja-bimoc, Harrison C. Hovet, star 19 let, jo bil v»led tega umora in ropa obsojen ▼ dosmrtni aapor. .. SOV. RUSUA Z "NOVO POLITIKO" V ZELO 0PASNI IGRI (Nadaljevanje s 1. strani.) pa triumfira Hitler in z njim se Mussolini, bo svoj lanski pakt z naerji nekoč silno drago plačala. Značilna znamenja Stalin, Molotov in Vorošilov to vedo. Stalin, ki ima vzrok, da se maščuje nad torijako vlado v Angliji in reakcionarji v Franciji* *pa nima vzroka, da bi mu bilo maščevanje nad njimi več, kakor pa bodočnost Sovjetske Unije. Hitler je s početka računal, da bo Rusijo zapletel v vojno na svoji strani, toda s to svojo propagando ni uspel. In ako znamenja ne varajo, mu Rusija tudi ekonomsko ne pomaga toliko, kolikor je od nje pričakoval. Nekateri, ki smatrajo, da gospodarske razmere v Rusiji poznajo, dokazujejo, da mu z ži- — tom. oljem in mnogimi dru«imi Turška sredstvi, kakršne Nemčija vsled zavezniške blokade najbolj potrebuje, ne more pomagati zato, ker jih ima komaj zase dovolj. Drugi menijo, da so prometna sredstva med Rusijo in Nemčijo ffiaba in jih je za po- je od pdčetiko »pogodbe med Berlinom in Moskvo nadejala vsa Nemčija najbolj. Prodaja ji toliko kolikor se nji zdi primerno v povračilo za nemške izdelke, iz česar sklepamo, da je trgovina med njima sedaj ' norma na", dasi veliko večja, kakor je bila pred lanskim avgustom. Rusija je torej na strani Nemčije bolj s propagaixk>. ki je obrnjena s pomočjo kom interne povsod le proti Angliji m Franciji, dejansko pa ji pomaga z dovozom in Ae bolj s svojo nevtralnostjo. Koliko časa bo Ae ostala pri tej svoji novi politiki, ve bržkone edino Stalin. Ali pa tudi on ne. Kajti diktator se lahko prihodnji mesec premisli, ne da bi že ta mesec v naprej vedel, da se bo to zgodilo. In kadar se on premisli, se mora z njim vred okreniti v novo linijo vsa država. !o >e par sto. Vzrok majhne u deltf&be je bilo pač izredno slabo vreine in pa brezbrižnost hled delavstvom. Predsednik se je navsočim oprostil za one, ki niso prišli, češ, da so pač rajše doma pri radiu, kot pa da bi pr&li v dvorano in jo napolnili. Morria Seskind In dr. Lorber, ki ?il Joe l Seidman iz Baltimora. Vsi so napadali diktature in sedanji sistem, poudarjali vož-liost borbe za demokracijo in ugotavljali, da edino socializem more odpraviti fašizem in vojne. Apel za pripevke v pomoč poddainemu delavskemu gibanju v fašističnih deželah je napravil Harry Fleischman. Slovencev- je bilo na tem shodu samo enajst! Komunisti so skušali prirediti prvomajski obhod po ulicah, seveda ne ipod imenom svoje stranke, ker bi ne dobili ljudi, toda stvar jim je skazilo vreme in morda Še kaj drugega (njihova nova linija pač najbolj), kajti pred nekaj leti so na 1. maja dobili v parado par tisoč l^judi, sedaj pa niti 300. Dovoljenje za parado jim je dal načelnik policije že pred nekaj tedni in poslal na ulice, ki so bfle določene za pohod, t tO t>olkaJev regulirati phrniet in delati "red in mir", ako bi bilo potrebno. Pa so se le pre-mraziH. Trockisti, ki v tej deželi svojo organizacijO imenujejo "Socialist Workers Party", so imeli shod v mali dvorani tposlopja kori:; Cankarjeve u o Uko "naprednost" odločno odklonil, ker pač ve, da je sad omejenosti, prostaikih nagnjenj In popolnega pomanjkanja vsake srčne kulture 1 Koncert "Zore' Chicago. — Hrvatski mešan J j pevski zbor Zora priredi svoj koncert v nedeljo 12. maja v dvorani na 1814 S. A?hland Ave. Prične se ob 8. zvečer. Naročite si Majski Glas. Po same zna številka stane 25c. Tole mi ne gre v glavo? Kako se morejo taki ljudje, ki pravijo, da so ia demokracijo in svobodo malih narodov, navduševati aa Hitlerja in njegova osvajanja? PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH FRANK ZAITZ (Nadaljevanje.) Prometa h čolni po Ljubljanici »i več kakor nekoč. Pred mn< »rimi leti je biMo posebno Na bregu jako živahno, ker je bilo tu preklad išče blaga, ki ao irH prevažali s čolni iz Vrhnike v Ljubljano in obratno. Po po-bvsu je bil trnovski pristan trk Uliva Gradaščice v Ljubljanice polil velikih čolnov, ki so dovajali v ljubljano zidan-kim mojstrom kamenje, opefko in pe-t'k. Sedaj nisem videl tam nobenega. X ženo sva pogledala tudi v trnovsko cerkev, ki je bila v onih letih tudi moja župnija. Potres leta 1895 jo je zelo pokvaril. Neko dopcIJin« kmalu tMi usodni Veliki noči, ko smo bili otroci pri šolski masi, je spet pripetil potres. Dani go obok cerkve zavarovali z deskami, je vendar sunek in tresenje pri pravil precej ometa med špranje desk in nam padal na tflavo. Nekateri otroci smo krvaveli, a nevarno ni nikogar pobilo. Ženske, ki so nam pri b ižnji vodni cevi ob Gradašči-ci izpirale rane, so rekle, da je bila to volja božja, ker ni bilo hujše nesreče. Cerkev so po potresu prenovili in je ena najlepših v Ljubljani. Pisatelja Vr-hovnik in Finžgar sta ie župni-kovala v nji, pesnik Medved pa je bil tam kapian nekaj časa. Ti duhovniki so veljali za "liberalce" in župnik Vrhovnik se je zapletel vsled tega celo v tožbo s katoliškim "Slovencem", ker ga je imenoval za slabega služabnika cerkve. Preko Gradaščice je Krako-vo, ki je bilo nekoč predmestje malih bajt in vrtov za zelenjavo in sočivje. Zdaj je Krakovo večinoma zazidano z vilami. Stara generacija nekdanjih krakovčanov, ki se je pečala, ženske s prodajanjem svojih vrtnih pridelkov, moški (rekli so jim "žabarji") s čodnare-n je m, ribolovom in z tevom na žabe. je izumrla. Ta del mesta bi se razvijal še veliko alikovi-tejše, ako bi mu ne zapirala toliko dohoda »poslopja in vrt nunskega samostana, ki je največji v mestnem središču. Me-fcio jim je svoječasno ponujalo še večji vrt v zameno za tega, toda se niso hotele pogajati. VViikih ali department trgovin. kakršne so v Beogradu in v Zagrebu, v Ljubljani ni. Mno-go prodajale« je*sicer znatno obsežnejših in tudi modernejših. kot so na primer večje prodajalne nekaterih naših rojakov v Clevelandu in drugje, in izložbena okna prodajalen v ulicah tik frančiškanske cerkve mikajo, enako nekatera tudi na Tyršovi cesti. Ljubljanski trgovci in obrtniki ne verujejo v "velebiznis". Zato so se tudi toliko ustrašfti, ko je tjjogledal v Ljubljano, v Slovenijo in drugam po Jugoslaviji češki industrijalec Bat-ta. Pisal sem že, da si je v Ljubljani zbral na Tyršovi cesti najbolj prometni kraj, kupil starinske htfše na nj in zgradil poslopje iza trgov in urade, ki je najbrže najmodernejše v mestu. Industrijalec Batta je konkurentom slično dobro došel tu-
  • ; V. K. 75c, »kupaj $6.75. Wr.» Allis. Wi«. Otto Hamburger + 1 .110. bon Air, Pa. I^mao Gromik 25r. Frankfort HetghU, III. Frank Je«h i.' "»f. Br*etf Hill. Kaos. Mike Fole 25«. Uperfcl, Pa. Mnry Pol*ak. čcntitk« L ____________ R>w.bik, Minn. Frank Kariah, čo- k 35-lctnici ftOc. t«pori, Pa. Nabrala na xabavi Fe-(Uracij« SNpj Anton Zornik in Jo« M«bkov«c $2.00. l Pa. Anton Kralj $1.00. U»rr«ifh, Pa. Andy B*rtl $1.00. Ckirav«, III. St«v« Malnarich 75«. O. Mary keritf 75«. Sk'M»aj v trm izkasti $15.3», pr«J-izkaz $168.88, skupaj $184.27. ameriškim magnatom obutvene industrije trn v peti. Ker je v nje dobil iz Češkega sto ve-sčakov, da uče v njih dečke s farm kako obratovati stroje, so se oglasili »prod temu konkurenti in unija. Trdili so, da so pri&i sem ne kot umetniki, ki *mejo dospeti v to deželo izven k volte, nogo kot delavci. In res je na njihov pritisk delavska Uijniča izdala odlok za depor-tiranje teh "veščakov". Zadeva je prišla potem tudi v kongres. V Ljubljani in drugod po Jugoslaviji si veliko ljudi obuvala še vedno naroča »pri čevljarjih. Pred tremi desetletji strojev še niso rabili, razen šivalne, a sedaj jih zelo uporabljajo. Dobivajo jih največ iz Nemčije. Svoje tovarne v Jugoslaviji je dal Bata zigraditi v V u kova ru. Hvalijo jo, da je ena najmodernejših industrij v državi. O-premljena je za izdelovanje dovolj obutve za prebivalstvo in še za izvoz. Že po par letih obratovanja je bilo izdelanih v njih 6 milijonov parov vseh vrst obutve na leto. Naselbina je slična Koehlerjevi v Sheboy-ganu. Med tovarniškimi poslopji je Bata zasnoval dr2Vorede in delavsko naselbino pa da naj bi sličila parku. Zato so ga mnogi listi hvalili, da je socialno misleč in skrbi za blagor svojih delavcev. Ampak čevljarskim mojstrom ni Bata kar nič po godu, pa tudi pomočnikom ne in ne trgovcem z obutvami, ker ima Bata mrežo svojih iprodajalen, ki so centralo upravljane, ka-kar v Zed. državah "chain stores". V Jugoslaviji jih je imel že leta 1938 okrog 600. V tovarnah in prodajalnah je zapo-sk val tedaj že nad 4000 ljudi. V Sloveniji so tvomice za obutve v Tržiču, ki pa se z modernimi Batinimi ne morejo primerjati. Tudi izgotovljenih oblek v Ljubljani malo prodajo. Vzlic temu staremu sistemu produkcije pa se obrtniki le skušajo modernizirati vsaj v o-glašanju. Blizu Rožnika in Šiške so si dobili precej velik kos sveta, na katerem prirede dvakrat v letu "veiesejem". Z Angelo sva si ga parkrat ogledala. Upoštevajoč, da ima Ljubljana le kakih 80,000 prebivalcev, je treba priznati, da njen vele-sejm ni majhna stvar. Toda v primeri z onim v Beogradu je malenkost. Kajti beogradskega je zelo liberalno »ubvencirala država, dočim se mora ljubljanski vzdržavati največ s sodelovanjem občine in s svojimi viri. Glavni del razstavljenega blaga je pohištvo, razni drugi lesni izdelki, vozovi, železnine, mesnine, razne konserve in druga živila, sadje in še marsikaj. Mnogo je na semnju branjevcev, ki prodajajo izdelke cz Bosne in ti so menda edini, ki na giHas ponujajo reči. Slovenski prodajalci pa te ne nadlegujejo s ponujanjem. V gostilnah po semnju pojejo in pletejo. Najpopularnejše so tiste, v katerih igrajo in pojejo Rusi (Wranglovi begunci). Ko»gar zanima lov, si lato ko ogleda na tem semnju lovsko razstavo. Živinorejci se sučejo [v hlevih, in zunaj, kjer so raz-stavlljene plemenske pasmi goveda, konj, perutnine, koz in ovac, ako ni slučajno kake kužne bolezni, kot slinovke ali parkljevke, v deželi. V normalnih časih je bil« z oglašanjem irvojih produktov vsako leto bolj zastopana tudi inozemska industrija. L. 1926 so bili prvič razstavljeni tudi avtomobili. Dalje vidiš napis, "Razstava predavateljico, pogledajo v hi-dinjhko razstavo in 'poslušajo lahko uče na vrtnarski razstavi in na kmetijski razstavi, tiskarji imajo tudi priliko pogledati na semnju napredek svoje dtro-ke, v nekem pa vi j on u je razstava narodnih noš, v drugem slovenske knjige, v tretjem jugoslovanska amaterska razstava umetniških fotografij, tam blizu je razstava kanarčkov, kuncev in drugin malih živali, nedaleč stran je gasilska razstava, pa tudi razstavo sladkovodnih in morskih rib imajo včasi na velesjemu. Valen je tudi kulturni del, najbo).J razstava likovne umetnosti, ki jo je Slovencu iz Amerike, ki se hotče poučiti o naših umetnikih in videti njihova dela, res vredno pogled art i. Harmonika ima kajpada na ljubljanskem velesejmu tudi priznano mesto. Tekma harmonikarjev tri vabi vsakokrat mnogo poslušalcev." Podatki velesejma pravijo, da obišče vsakletnice našega kluba, kj se bo vršilo v nedeljo 7. jullija, torej dan po XII. zboru JSZ in Prosvetne matice, na iz letnem prostoru clevelandske federacije SNPJ. Naš zbor se prične 4. julija in bo zaključen v soboto, v nedeljo pa se deftegati udeleže našega slavja. n a a V soboto 27. aprila smo se udeležili majske proslave kluba Naprej št. 11 JSZ v Bridge-portu. Tajnik Jos. Snoy je nas v imenu kluba povabil tja, oziroma naš soc. pevski zbor Zarja na sodelovanje v koncertnem sporedu. Odzvalo se nas je približno 20 pevcev in pevk in jim podali okrog eno uro programa. Otvorfl ga je s. Snoy, ki je ob enem predstavil angleškega govornika. Ta je govoril o pomenu prvega maja in o de-lavskem gibanju vobče. z nami je bil tudi Milan Medvešek, ki ga je s. Snoy poklical na oder, da je govoril o našem pokretu v sIVrvenskem jeziku. Udeležba je bila prvovrstna. Imeli smo priliko spoznati se z mnogimi sodrugi, med njimi z Nacetom Žlemberger jem, Jo«, slovenskega športa'', in ofglaša- Snojem, J. Vitezom in drugimi. nje turistike. Tu prodajajo na dražbi kož« divjih iivali, vina na debelo in drobno, ročne ta-deMce, med, maslo in drugo slično blago, ki je vse tako urejeno, da ima značaj razstave, ne pa prodajaltoie. Kogar zanimajo psi, si lahko ogleda razstavo vsakovrstnih pa*mi teh "največjih prijateljev človeka". Ženske si z zanimanjem ogledujejo gospodinjsko raizcstavo in poslušajo O Snoju moram reči, da je on vzlic slabemu zdravju eden najakifcivnejših v našem gibanju. . Kako jim je bil spored višeč, bodo najbrže sami sporočili. Ves zbor soc. Zarje ni mogel priti, ker bi bi H stroški preveliki. Upam pa, da smo storili svojo dolžnost. Pozdravljeni. J. Krebelj. St« naročnino i« obnovili? r neaKoncMotr mi m ur znano in krrt mej . . . V »fdnnjonti vš0 pride t* rar pre, l* turi i#*mi ve&nu p kai iive. \ Glasba je ena najlepših m najfp4emenitejših panog človeške kulture. Ona sestaja iz petja in orkestra. Pesmi so enostavna tglasba, opere pa predstavljajo dramo s petjem in orkestrom. Petje je umetnost, s katero oddajamo glas v polni meri in lepoti tako, da se vsaka beseda prednaša naravno kakor v najizrazitejši govorici. Ta umetnost je imela dobo svojega razvoja, svojega viška in propadanja kakor vsaka druga. Svoj vrhunce j« petje doseglo proti koncu 18. stoletja, potem pa je glasbeni razvoj — večinoma v zvezi z orkestrom — dovedel skladatelje do tega, da so začeli primeroma iprecej zanemarjati glas kot inštrument, kolikor bi se moral pri tem proučevati in gojiti sam zase. Petje obstaja iz prostega, odprtega grla m glasu, ki se naslanja na pravilno dihanje, je dejal Crescentini, če se ne motim. Tisti, ki obvladuje dihanje in vzdrži samoglasnike z odprtim grlom, ve, kako lopo in dobro poje. Jezik, ki je bogat s samoglasnik, in se ogiba grčavih so-glasniških spajanj, je najprimernejši za zvočno blagoglasno«* govorice in tfladko grlo. Med takimi je na prvem mestu ,laščina. Slovanski jeziki so v 'tem oziru prav blizu nje in pevci slovanskih narodnosti se skoro morejo kosati v čistoti samoglasnikov z taflkimi mojstri pevske umetnosti. Laška opera se je pričela v Florenci, ko so se začeli zbirati v Bardijevi hiši še nedozoreli glasbeni umetniki ter skušali na precej ipriprost način vzpostaviti glasbeno slavo -grške tragedije. To so bili orači ali pionirji poznefše, modeme drame z glasbo. Slovanski narodi so se in se še sedaj v veliki meri udejstvu-jejo na polju glasbene umetnosti, Najslovitejša pa je ruska glasba. Ta je vilHo dobro založena z dovršenimi skladbami, ali se po veliki večini v tehntki morda malo preveč opira na mojstre nemške pesmi. Toda en ruski glasbenik se sveti kakor biser med vsemi in njegova nesmrtna dela izasen< ujejo vso o-stalo rusko glasbo. To je ruski tflaa nikakor ni Čuditi, če se pomisli, da je spremljala oba druga glasbena umetnika v vseh njunih izvajanjih. Ga. Jasna Bjankini je mojstrinja v svoji stroki in s svojim finim igranjem je veliko pripomogla k iabomemu glasbenemu ulitku na tej prireditvi. Potem ko je g. Pavel Schmidt nam odigral še Mozart-Kreis-lerjev "Rondo" ter žel za to burno pohvalo, je v zadnji pro-gramni točki zopet nastopila Zinka Milanova ter nam najprej zapela arijo iz Puccinijeve oper« "La Tosca" in po večkratnem pozivu na oder še eno iz Mascagnijeve opere "Caval-leria rusticana". V obeh teh a-rijah je billa v svojem elementu. Z njima je dokazala, da je njen glas sila obsežen, poln, so-noren, močan, mil in čist. V tem petju je tudi pokazala svojo izredno dramatično silo in izrazitost pa obenem še to, da obvladuje dihanje. Pevko s takimi lastnostmi ima glasbeni svet prvovrstno umetnico. Ga. po Koncert mladinskega zbora SNPJ Milwaukee, Wi» — Tu je dne 29. aprila imel koncertno prireditev mladinski odsek S. N. P. J. Zbor, ki šteje nad 40 dečkov in dekiic, je zapel 8 slovenskih pesmi. Njegov deški kvartet dve slovenski, maila M. Lucas v solospevu dve ipe-mici (Vse mine in Slovensko dekle), Kddie So^tarich pa je zapel "Ko so fantje proti vasi šli". Program se je vršil popoldne in zvečer. Dvorana SST je bila prflično »polna, posebno zvečer. Nastopil je tudi soc. pevski zbor Naprej z venčkom narodnih pesmi in žel velik aplavz, enako tudi ženski zbor Planinska roža. Dalje so nastopMi naši dečki im deklice tudi z glas-l>enimi instrumenti, največ s harmonikami, in v umetnih plesih. Povabljen je bil tudi mliadln-ski knožek iz Waukegana, ki je predvajal "Koncert v parku" (angleško). Nastopil j« v uniformah in napravil dober vtis. Le njegovo petje je bilo malce pretiho; njegovi člani in Članice zadhržijo priznanje za svoj trud. Nastopil je tudi nemški o-troški zbor. Njegova oenačba v angleščini je "VViscomsin Federation of German Societies School". Pel je par nemških pesmi in "America". Kakšnega posebnega ognja v njihovem petju »ni bilo, dober vtis pa je napravila s svojim nagovorom njihova učiteljica. Zborovodja Napreja, Planinske ro<že in tukajšnjega mladinskega krožka je Steiphen Ju mik. V večernem delu sporeda je bila vprizorjena šaljiva spevoigra v enem dejanju "Luknja v prtu". Igralke v nji so bile sledeče članice mladinskega krotka : Fannie Radelj, Hilda Bitz- J'ak, Olga Radelj, Mary Poklar, osephine Grabner, Rose Praznik in John Pobita r. S svojim dobrim predvajanjem vlog so povzročili v dvorana obilo smeha. Mladinski krožek, ki se v angleščini označuje za Junior Ali Star Chorus SNPJ, je sklenil »priti tudi na festival slovenskiNi pevskih zborov v nedeTjo 19. maja v Chicago. Gmotno jim bo to omogočil prebitek, ki so ga napravili na svoji omenjeni prireditvi. Iz tega kratkega poročila vidite, da je bil skoro ves spored krožka 'predvajan v slovenskem jeziku. Vse priznanje zato učitelju petja in vodji F. Puncerju. — Poročevalec. za J. Zinka Milanova je pevka volji božji, pravimo lajiki. H koncu je Zinki poklonila v imenu čika&kega hrvaškega pevskega društva "Zore" ga. Dragica Vrbanski krasen venec svežega cvetja v narodni noši iu z lepimi pa prisrčnimi besedami v hrvaščini. Takisto ji je podarila kito cvetja za klub "ZagiI btfanje in Zagrebčankie" gdčna. Oornelia Stekl, a za organizacijo "Jugoslovansko leno" pa ga. Ivanka Cuci. In oder je imel to pot zares živo lice cvetoče pomladi. Slavje te desetletnice j« ponudilo občinstvu z Zinko, Jasno in Pavlom izvrsten užitek. Zinka je šla, ali njeni akontt ostanejo v naših srcih. Ta prireditev je bila sijajen uspeh. Ste prejeli opomin, da je vam naročnina potekla? Ste jo ie obnovili? Bližanje pevskega festivala Chicago. — Zelo pester program se obeta za letošnji pomladanski pevski festival, ki se Trši v nedeljo, 19, maja, v Ste-fanikovi dvorani (slovaški), 2448 S. Pulaski rd., Chicago. To bo četrti festival okrožnih slovenskih pevskih zborov — Save, Prešerna in Slovana iz Chicaga, Pevskega zbora SND rz Waukegana, Napreja iz Mil-vvaukeeja in Soče iz La Salla. Letos se mu pridruli tudi mladinski pevski zbor SNPJ iz Mil-vvaukeeja. Ratzume se, da se vsi -zbori za ta festivafl čim bolje izurijo kn navadno podajo iz svojih arhivov najboljše ali pa vsaj najbolj privlačne skladbe, le to je garancija, da je na teh festivalih res dober užitek. Tudi na tem festivalu bo podanih niz lepih pesmi—skoraj 30. Vstopnina v predprodaji je 40c, pri vratih bo 60c, kar uključuje tudi ples zvečer. In za ples bomo imeli fino godbo, Deichma-nov orkester iz Jolieta, ki igra zš stare in mlade" — naročili stoo mu, naj bo liberalen s polkami in valčki. PriČetek programa ob 3. popoldne. Ne zamudite tega festivala, ki se letos vrši prvič v Chicagu. Tajnik. H koncertu "Franceta Prešerna" Cikaška slovenska naselbina ni velika. Prav majhna je v taktom velikem mestu, kakor j« Chicatgo. In vendar se more kosati v trojen ju pevske umetnosti z marsikatero drugo, ki jr veMko v«»čja od nje. Saj se zlasti letos vršijo »pevske prireditve druga za drugo v kaj kratkih presledkih z lepimi uspehi in mb dobri udeležbi. Tako «no imeli v začetku (Nadaljevanje na 5. strani.) KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE Slavoj Troit je ob službo ju-$ oslova nekega izseljen it. kega komisarja. Tako poroča Ameriška Domovina z dne 30. aiprila. Uradoval je v New Vorku. "A. i D." »pravi, da ji vzrok Truštove od&lovitne ni znan. nato pa o-menja "govorico", da je bil odpuščen na pritisk Hrvatov iz Zagreba, oziroma ameriških Hrvatov. Svetovni srlovenski dnevnik zaključuje svoje poročilo s pretnjo, da če ae je odstavlje-nje izvršilo samo radi kake morebitne »ikane proti Sloventcem, ' ne bo tiho, pač pa zahteval pojavila na odigovornih -meglih." — S tem si je jugoslovanska vlada nakopaia v teh kritičnih dneh še eno nevarnost. \ A/era odpuščenih nameščencev v HBZ traja dalje. Dva upravna odbornika in gl. podpredsednik Wm. Boič so jih po zadnji konvenciji pet odslovili in namenili svoje ljudi. Dva u-]pravna odbornika sta bila proti. Odiiovljeni nameščenci so se pritožili. Glavni odbor je imel vs|ed tega izredno sejo in ovrgel sklep večine izvršnega odseka. Gl. predsedniku je naročil "kvitane" uslužbence obvestiti, da niso odslovljeni, in novo najetim pa, da naj za1 asi lo hrvatskih "ustašev" V Zed. državah) v kolektah prekaša celo hrvatske komuniste, ki se tudi postavljajo, da so "ustaši"! — J. H. Rev. Trunk in Jerič sedaj lahko pozabita na sveto vojno proti socialistom in gresta spet lahko v enotno fronto z Na-prejem pod masko obrambe slovenskega naroda. Ampak ne Georjre W., ne fvan Trunk, ne Janez Jerič tega ne bodo storili, ker 4>i jim bik) to prenaporno Kvečjemu, da se a svojimi oprodami v Pittsburghu spet zedinijo za "'slovenski" dan. Velik uspeh majskega slavja v Bridjeportu Bridgeport. Ohio. — Majsko »lavje kluba Naprej št. U JSZ dne 27. aprila je izpadlo a takim uspehom kot še nikoT.i nobena progresivna prireditev od kar jaz živim tukaj in tega bo kmalu 22 let. Program je bil aranžiran v stoodstotno delavskem smislu. Ne v kakih frazah hipnega navdušenja pod masko radikalizma, ampak realistično, sedanjemu času primerno ln v duhu socialističnih načel. Seveda, da je prireditev tako dobro uspela, ni zasluga Le kakega Snoya, ipač pa vseh, ki so sodelovali, predvsem pa soc. pevskega zbora Zarje te Clevelanda, ki si je osvojil s svojimi lepimi delavskimi in drugimi pesmi v obeh jezikih navdušenje avdijence. Zarja je nastopila skupno v mešanem zboru, ln pa v skupinah, kot moški zbor, ženski zbor, v due-tih, solospevih. Zbor ima tudi Slana, ki žvižga melodije kot kanarček. Na klavir (ga je spremljal sin s. Poljšaka., $pored je otvoril podpisani nakar je Simončičev trio zaigral Marseljezo: Po tej točki je nastopil govornik W. Sher-mafi, ki je pojasnil, čemu mednarodno delavstvo ipraznuje prvi maj. Govoril je tudi o svojem def.u v prid premogarjev v Kanadi in o raznih problemih sedanjega časa. Njegova izvajanja so navzoči sprejeli z odobravanjem na znanje. Nepričakovano za nas je prišel z Zarjo, oziroma je s svojim avtom pripeljal nekaj pevcev in pevk javnosti naš znani sodrug Milan Medvešek. Je družabnik in pevec, ni pa član -zbora. Aktiven je tudi v dramatiki in vloge izborno predstavlja. Ob tej priliki sva si segla prvič v roke, čeravno sva se počutillia, da se poznava ie rz otroških let Seveda sem ga spoznal takoj, ne da hi «e mi predstavil. Njegov prihod smo aa/pada izrabili. V jedrnatih besedah je obrazložil delo socialističnega pokreta, posebno naše JSZ, za kar je žel velik aplavz. On je menda mtfil, da je skrivijeni Snoy velik kakor Martin Krpan, pa se je motili, kot se jih dosti, predno človeka osebno vidijo. Za Medvedkom je nastopila Zarja. Kaj bi pisal! Saj smo že dostikrat čitali, da je to izboren zbor. Ze v prvem momentu je navezala nase ta skupina Zarje naklonjenost navzočih, ki se je večala ob vsakem nastopu, da se ne da popisati to kar smo čutili. Prinesla nam je v te zapuščene kraje žarke veselja in u-žitka. Saj so ljudje tod socialistično Zarj^ poznali še predno so jo imeli priliko sli&ti, zato prišli vsi. Zarja šteje nad 60 članov in članic. Kam bi vs| sploh mouti na naš mali oder! Ampak teb 22 pevcev in pevk soc. Zarje je ornogočjf,o, da smo imeli res pravi delavski (koncert in da je prvič med nami goStovaH slovenski ipevski otrclmjemo med nami bolj ko kdaj prej. Ampak kako jo obdržati, da bo res koristila delavski mtasi in nsfemu narodu v splošnem, je pa Mpelt perefce rom po deželi. Ta sodišča bodo pooblaščena razsojati v civilnih in vojaških slučajih uk)ju-'r čivši vohunstvo in širitev tendenc i jozn i h vesti. BivSi poslanec Siri Belioglu je bil aretiran, ker je pisal več kakor 200 anonimnih pisem vladnim in vojaškim uradnikom ter napadal v njih vladno politiko vštevši pogodbo, ki jo je Turčija sklenila z Anglijo in Francijo. Sojen bo pred vojaškim sodiščem. Pripravljen je seznani neza-željenih oseb vseh narodnosti Turškem in pričakovati je na nalnlm razdiračem. Izprevideli bi tudi, da vzlic njihovim naipo-rom našega pokreta ni mogoče uničiti. In če bi mislili še dalj, bi uvideli, da je za poštene, zavedne delavce mesto v naših vrstah. Kajti kdor je napreden dclavec, je na naši strani, ne pa s sovražniki. — Joseph Lever. Obnovite naročnino, čim vam poteče. S tem nam veliko prihranite POSLUŠAJTE i i vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra d io uro v-Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocyc!es. Vodi jo George Marchan. PRISTOPAJTE k SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOT1 ! NAROČITE SI DNEVNIK i ••PROSVi: I Stan« um celo le«o $6 00. pol loU $3 00 Ustsnsvljajte novs druHvs. Dosct Članov (ir) je trobit xa novo dru&tvo. Naslov za li*t in sa tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILU t ................................................. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO s Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ....................................... ^."zz: l. : Proletarčev praznik (Nadaljevanje ln konec.) Kar takemu listu v sredi pomanjkanja src d>-tev omogcJa obstanek, vzlic de u, ki postaja prenaporno, ob pomanjkanju moči iti ob pomanjkanju zanimanja, ob kritiki, ki je če.vto kratkovidna in včasih naravnost hudobna, je edino požrtvovalnost, ki gre do .»krajnosti in izvira iz neomajne vere v pravičnost ideala, kateremu doprina&a svoje žrtve. Ta pot je poauta s trnjem in kamenjem in drži po skoraj neprehodnih strminah in ob prepadih, kjer grozi vrtoglavica. Potniki so pa vendar le ljudje iz krvi in mesa, utrudljivega kakor duh in ce postane bveme pretežko, pomanjkanje nepremagljivo, tedaj izginejo v brez-dnu in komaj da jim kdo zaipo-je de prof und is. Mnogo bojevnikov je že tako oslabelo, mno-jro prezgodnjih grobov pokriva nekdanje junake, mnogo dobrih listov smo imeli in jih nimamo več. Skoraj čudež je, ce si slovenski, povrh pa Ae socialistični list ohrani življenje za več kot svojo otroško dobo. Zato je jubilej Proletarca, ki praznuje letos svojo petintrideset-letnico izreden in pomemben v zgodovini vse naAe žurnaJistike, zlasti pa v zgodovini delavskega časopisja — na tej in na oni strani morja. Vse to časopisje je imelo bojne izkušnje od vsega zadetka. Tolerance ni naAlo nikdar in zapreke so se mu valile od vseh strani na pot. Ko je v domovini začel izhajati "Delavec", ni bilo dovolj, da se je moral omejiti na tri Številke na mesec, ker bi kot tednik moral položiti kavcijo, ki je bila za razmere njegovih začetnikov nebotična. ampak v glavnem mestu Slovenije ni bilo prostora, kamor bi bil mogel položiti s*ojo glavo, nobena tiskarna ni hotela sprejeti njegovega tiska kot da bi se z njim okužila. V Zagrebu so ga začeli tiskati, pa so dobili migljaj in so ga postavili na ce- uem delavstvu je da mu ■ motim, ima dne U. maja zaba- jo omogoči — ne le, da bo ob- ven večer, na kateretga bi naj stoja U da bo zvest svojim nače- ipriili vsaj tisti naii rojaki, lom in pogumen, ampak da bo bivajo v bližani njegovi ja mogočen bojevnik, na Čelulde-ža. ki se- za- rialno. Gospodarske in lnUw-strijske razmere se neprenehoma menjajo in selitev večine nalih ljudi ni bila končna, ko'skrbi — do zadnje postaje, ko •Tuj«*" je bjl V na>u<#ih ro^magai je z dtCom ln materijal-, Italijanski kulturni zavod kah. taral ga je A"»ton Udovič. rjo. Več let je bil vodilni Član v | ;uL|;ftn; Na spletno je bil i^peh tega liafega gibanja v metropoli, a-1 l-|U«Mjani koncerta ze> dober in nam, ki gftiral za list, nastopal na sho- Velike države v Evropi o-irno se ga udeležili, je bil dan |^dth in sodelovati kjer je bilo po- tvarjajo v malih deželah &o»e- mncieče ae armade stavo brez ati-a.hu v Z a "Slovanom" je na*4©fl>ll let) glatiben in dramati-] tdefcno, Ko je pričel potem a tr n oseČ - in .br*s j t platno.. priljubljeni "Prtikr-; čen užitek. so zapustili Kllis latami. Letos v Pennsyvaniji, drugo leto v Kansusu, naenkrat ae pa srečamo v severni Minnesoti. Danes prihajajo človeka nujno klicat zasadi zastavo na naiviftji vrh in naznani tromba zmago, svobodo in pravičnost za vse,, Ce je trdna volja zavednega delavstva, ne bo treba Ae en- na delo, čez par mesecev se za- krat pet lo trideset let. pre tovarna in nekoliko let vidi le znamenje, "no help wan-tcd". Od življenja takih" van-drovcev" je pa največ odvisno Aivljenje lista, ki je pisan zanje in za njih bodočnost. Kakšno dobo bi mu prisodili? Ali bo živel, dokler bo mogel obleči dol- Cankarjev Glasnik ivtv" kvartet <*er zape*, nekaj slovenskih in aivgleikih popevk, j ObCin tvo, ki se ga je kar trlo v dvorani, je bila sila navdušeno zanj ter mu burno ploskalo, i Pevskega »b.tra "Rdeče zvezde" že dalje časa nisem sliiAad, ra me je vesiHo iz«nenadil na Zvonko Novak. Podporniki Proletarca v Clevelandu Qvjno, mu je bilo treba delati ud[ zgodnje jutranje ure do po-noči/Jako so njegove akti vnoKtir zelo ponehale, ker za* nje ni ime] časa. Ko pa je svojo obrt prepustil drugim, je po-I stal spet delaven v na&em dru- dKama in GLASBA Cleveland, Ohio. — V nasem ^ ^ M . , me? tu poznam skoro vsakega, ^venem življenju in nato tudi M I , , .. , ki je zdai ali ki je bil k4aj prej! v V0,1'1'6111- Nai,tofVa fkot P1*^-tem koncertu, kjer je iz prijaz- .^p^^jj Proletarca Ko pre 1 vate,i ,n Ima velike »osti tudi sodeloval, s svojim mWljuJfin # onfhf med ka-----" (Nadaljevanje s 3, strani.) lepim i>etj.«m pod vodstvom svoje učiteljice Ane Hawryli-nove. Zbor je mešano hrvaško pevsko društvo in pri tem nastopu je moralo biti najmanj 50 ge hlače? Ali se vzdrži vsaj do februarja prvi koncert »loven- pevcev in pevk. terimi sem tudi jaz sodeloval pri nabiranju prispevkov v tiskovni sklad našega priljubljenega lista in ob enem glasila JSZ, bolj sem uverjen, da so bne kulturne zavode, katerih namen pa ni kultura, ntgo prj-|)ti;an la za interesirano deželo. Nedavno je Italija otvorila zavod italijanske kulture tudi v Ljubljani. Ze prej pa ju je u-stanovila v Beogradu in Zagrebu. Pri otvoritvi v Ljubljani je bil navzoč tudi Mussclinijev poslanik na jugoslovanskem .dvoru, italijanski prosvetni minister in senator G:uliano Bai'.-dini, od jugoslovanskih oblastnikov f;a ban Natlačen, ljubljanski župan in mnogo drugih. prihodnje večje krize? Pet in tridefet let je minilo in v tej dobi je bila cela vrsta "panik", "depresij", "recesij" in polemov, ki pomenijo vedno skega pevca Tomaža Cukale-' Nekaj novega je bil mladin-ta; za tem ae je obhajala Pro- ski oddelek zbora "Prešerna" letarčeva petiptridesetletnica, pod vodstvom Franka Gradi-na kateri so pevske točke za- ^ka mlajšega. To so bili "Prevzemale dokaj iproetora v pro- Aernovci", rojeni v tej deželi, eno, pa naj bo ime kakršno ko- gramu. V prvi poflovici meseca Peli so ubrano, ali zdi ae mi, da li. Pomenijo brezposelnost, ne- aprila je imela "Sava" svoj so pogrešali Kubino med pet-|iK)ln tu vršiti po vrsti. Nekoga gotovost, pomanjkanje, strada- ^pomladanji koncert in že te-1 jem. Prav pa je, da se mladi moram imenovatj najprvo, ker nje, bedo. obup. In beda naroč- den pozneje, t. j. dne 21. apri- Gradišek vadi v pevovodstvu, drugače to ne gre ne v govoru, nikov pahne njih likt neizogib-j la, se nam Je to pomlad pred-] Saj je dober pevec in nadarjen llki v pisavi. Torej naj bo prvi v "Proletarec'' ne bi mogel izhajati brez podpor. Ker »o mu i a * potrebne, upotrebite priložnoati sposobnosti in v javnosti velik ugled. Imamo še mnogo drugih sodrugov in somišljenikov, ki so pedpiratelji na*ih publikacij. Med njimi na primer Matt Piš-vredni velikega priznanja. Kaj- ,er» ki »ma gasolinsko postajo ti že desetletja se trudijo, da n* 23515 Clair Ave. v Eu- ' clidu, dalje Ciril Obed, ki ima gov tiskovni aklad. gostilno, stari prejšnji sodrug ; Valentin Pleie, ki ima gasolin-sko |>ostajo na E. 169th in Wa-terloo Kd. Slednja sedaj nista člana, bila rpa sta prej mnogo let. Ciril Obed je bifi pred prihodom v Cleveland član kluba rt. 1 v Chicagu. Upam, da- spet v/držimo, kar »mo si zgradili, in da si izboljšamo, kar imamo. Upam, da mi ne bo nilfče zameril, če jih tu nekaj imenoma navedem in popitem. Poskušal i* it i it fe: i> b e KLUBOV •Š. X« £>• no v i>odobno bedo. Vaj ki so kdaj imeli opraviti s tem, jo poznajo, upravniki, odborniki, uredniki, zastopniki .,. Par lot skrbi, ki nikdar ne minejo in zagrene vse življenje je dovolj da omaga umrjoči človek. Pet in trideset let pa v naših razmerah ni kratka doba, ko je vsako leto "bojno leto", stavil čikaški moški pevski »bor godbenik. Pa tudi pripeti se la- tem seznamu na J tihi soarug, pristopita v na*e vrste. Sta še maj "France Prešeren" s svojim •»pomladanskim koncertom in Kenarjevo burko v avditoriju SNTPJ, Po kratkem pozdravnem pa-ki ga je ime) h ko, da ga bo zbor še kdaj potreboval. Ta oddelek je pel samo angleške pesmi. Nič napačno bi ne bilo, če bi bili urozaili tudi .kako slovensko ali hrva. ako. Nastop tega oddelka je bil in reža" in pa Maškove "Mla- r.a to. Ce se ne molim, je fantek Sevajo. V svojem poklicu o4- pa jo mahnete peš. .. L« • , ^ »_ L* .. .. tiče 2e takoj v prvi videlo, da ae je »bor od zadnjič sem v marsičem izpopolnil in govoru.. Ki ga je imel. zborov predsednik Frank Japioh, na- ljudem prav v£eč. stopi celotni zbor "Prešeren" Majhni deček Edvard Udo-ter nam zapoje pod .vodiivom vič je zoipet razveselil občin-ki še pri vojakih šteje za dva. svojega učitelja F. J. Kubine *tvo z venčkom slovenskih na-Zdi se, da je v teh pet m tri- Foenierjevega "Gorenjskega' rodnih pe.-mi. l>ep glasek ima desetih letih za^rinjalo več- slavčka", Jerebovo pesem "Pe- j jn varje naj ga. dok.er je se čas krat pričelo padati, ko je bilo videti, da — ne gre, pa ne gre. Padlo pa vendar ni in kljub vsemu je šlo — do danes. In dalje — mora iti — Obstanek socialističnega lista ob okol&či-nah, ki ne dovolijo ne miru, ne oddiha, v katerih je nevarnost vedno pripravljena, da dvigne glavo, kjer ni nobeno uro gotovosti, je najzgovornejši dokaz, da je potreben in da je tak, kakršen mora biti. Kritičarji imajo pravico, soditi; nobenemu čitatelju ni u-kazano, da se strinja z vsako besedo, ki jo čita in pravico na miini John Metelko. On ima *edno zvesta naročnika Prole-;, milwaukejs, wis.—koafer**«« "biznis". Postreže z očali, kdor tarča in oglaševalca v njegovih JSZ in ^rui^ Pr®.*«tn, ma- jih potrebuje, in z raznimi dru- publikacijah. £ ^VV*™ L^t gim uslugami, ki .^padajo v to . Naš sodrug in jpo4porni^ di- j 725 w. N*tion«i Ave. p jdročje. Svoj urad ima Ae sta j« tudi čevUjar Frank Da j barton, o. — io»nf«r*oc« Pr». car. Ako mu prinesete v popra- • vet ne m«tic« in JSI mm vako^ai Ohio vila obuvala, ne bo prav nič »* w ▼ nedeljo 26. maja ob 10. hud. Delo bo dobro izvršil. 3tan I n* f*rmi •• J Skoff* v Bartonu. in delavnico ima na 17308 Gro-ven\vood Ave. Ako nimate avta (kakor tudi jaz ne) se lahko peljete k njemu z busom, ali mnogo let v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave, Prispeval je v koriK Proletarca gmotno že mnogo, z oglasi pa v Am, druž. koledar in v Majski Glas. Zato ga mnogi sodrugi in somišljeniki tudi upo SYGAN, PA. — Konferenca klu-boT JSZ in društev Prosvetne matico r nedeljo 26. maja f dvorani društva •t. 6 SNPJ. baš v tis/tih letih, ko taki dečki jemalcem dobro-postreže in za-pesmi.^e je|motirajo. Preveč napet lok po- to ga tudi upoštevajo. či,( pravi pregovor. . H koncu prvega ipro^ramne zboljšal. Posebno pa je .pirijef- dela nastopi še celotni zbor Dalje sta med trdnimi podporniki ^^roletarca Vincent in Rozi Jurman. Obratujeta re- no vplivalo name to, da so bili "Prešeren" ter zapoje Kemo- <-ta\*racijo na Houch Ave. Vaa ko leto prispevata prilično v tiskovni fond in pomagata v drugih naših aktivnostih.. John Filiptč vsekakor tudi spada med podpornike Proletarca. V svojih dopisih piAe o nasprotnikih našega pokreta sto. Izhajal je nekaj časa najapolnega rnnenja ima vsakdo, Dunaju; ker je to bilo predaleč J Ampak v katerem živimo, od doma, se je preselil v Trat ne dovo4juje> da bi delali alont Potem, ko m> težave postale prevelike, ga je nadomestil Rdeči prai>or" in ko je ta hotel v Ljubljano, je bil enako pozdravljen kot prej "Delavec". Pisal se je v Ljubljani, tiskal pa v Kranju, celo v času, ko je za dobo volitev izhajal dnevno, še le ko se je rodila "Zarja" in so napredni učitelji osnovali svojo tiskarno, jo je ta sprejela pod svojo atreho. Ampak Zarjo je zadavila avstrijska vlada, ko je napovedala vojno Srbiji; bila je prvi list, ki je bil takrat zatrt. Tako je bilo tam, kjer je bilo *loven«ko delavstvo močno organizirano, kjer živi ves narod in kjer je doma slovenska kultura. Tukaj nas je peščica. Na 4rokovna društva se slovensko delavsko grbanje ne more opirati, ne moralno, kaj še mate- fz komarjev in držali šobe, če se je mleko skisalo. Delavstvo vsega sveta stoji pred velikimi odločitvami in za Slovence ne dela zgodovina izjem. To nI čas za godrnjavost in stanje ob stratni, za malenkostne izgovore in dlakocepatvo, ampak za graditev in utrjevanje, za ustvarjanje moči, ki edina more preporod iti bolni svet. Ura prihaja, ko bo (napredno delavstvo moralo izreči veliko, odločilno besedo, alli pa obmolkniti za dolgo dobo, dokier ne pride nov rod, ki bo moral začeti od la-cetka. Strniti vrste, je ukaz sedanjih dni, ko se zvija stari red v smrtnih bolečinah in čaka izmučeno človeštvo na novi red. Z zavednim delavstvom vred ima Proletarec večjo nalogo kot jo je imel vseh teh težkih pet in trideset let. Na napred- vsi štirje glasovi v lepem rav- vo "Samotar je vo nočno pesem notežju. Noben frfas ni bL pre- petem Nedvedovo "Ljubezen močen, noben preAibek. Ali ne in pomlad", ki je sila prikladna morem pa reči, da so bili dru- /.a ta letni čas in v kateri je gače vsi enako dobri, zakaj pr- zbor dosegel višek svoje ipopol-vi bas se mi je zdel zlasti v za- nosti, in pa Tierneyjevo "The četku malce ipregrapav. No, ali Hanger s Song". V Nedvedovi že v drugi pesmi je prišel tudi je pel fim Prelesnik tenor sok) ^kor misli. On in "njegova so ta glas v svoj tvavi tir in pesem prav dobro, le malo prešibek proga vodita dve trgovini. 2al je bila imenitno zapeta. Bari- j mi je zdel. le, da ni on tudi član JSZ. tonski solist \Vi?liam Horvat je J V drugem vzporednem d^lu Rudi Božeglav je naša sUtra bil v njej tudi izvrsten. V "Mla- je bila podana burka "Gostilna kraška korenina. Mnogi nasi tičih" pa se "Prešernovci" niso pri starem lovcu", ki jo je spi- K>drugi in somišljeniki tga spo-bogve kako odrezali. Zdi se mi,, gel "Prešernov" član in pevec štujejo kot vestnega som»Ue-da je bilo premalo vaj zanje. KarC Kenar, a za režiserko je n in jzbornega trgovca "kra-Pevski zbor "Slovan", ki je pa bila Jennie Gradišek. Igrala šovske nature". Vodi obrt z vi-iz prijaznosti sodeloval na tem se je zadovoljivo in ljudem je noyn na drot)no jn debelo.« koncertu, je pod vodstvom svo- bila močno všeč. če ni bilo prav vse tako, kakor bi moralo biti, naj to ne Kraši Renarja. Le še K starim našim sodrugom in podpirate I jem lista je šteti tudi Andy Gorjanca, njegovo soprogo Terežo in njegovega brata Johna ter Franka Barbič« in njfgovo soprogo, ki je bila tudi tajnica kluba. Čeprav se V mar- ! tiče sa sap. Penn«y»v«nijo v nedeljo sičem z njim ne strinjam, rad i 30- n* *>r.nikovih prostorih, priznam, da je listu materijal-1 vvaukegan, ill.-4»iknik klub. no pomagali. £ 45 J?Z Vde,jo 30 jttBija n* \ Manovnikovt farmi. Med pridnimi oglaševalci je JUNIJ ARMA, KANS. — Piknik kluba st. 21 JSZ v nedeljo 9. junija. CHICAGO. ILL. — Piknik v korist Proletarca v nedeljo 30. junija no Keglovem vrtu v Willow Springsu. STRABANE, PA. — Piknik, kon-ference klubov JSZ in Prosvetne mo- jega učitelja prof. Ivana RaČi-ča prav fino zapel nekaj narodnih pesmi. Skoda ile, da je bil tako maloštevilen to pot. Ali mu pešajo moči? Ali se mu vrste redčijo in krčijo? če se ne In naša grča Dominik Luain, ki ima tik Rudeta gasolinsko listajo. Nahaja se na E. 60th nadalje naj Ro-veča svoj prosti in St< C|air AvCa Xako Dominik čas Ulitim stvarem, pa se lahko zgodi, da ;-ride še kaj vse boljši /a pod njeft poreea. PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU C PRISTOPAJTE K *• •».I ;!' • id 1 '* >1 ai v» ei 0 ti SLOVENSKI NARODNI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK "PROSVETA 99 Naročnina sa Zdruiene driave (isven CKicaga) la Kanado $6.00 na letet $3 00 *m pol letos $1.80 sa žetrt leto; sa Cklcata ia Cicero $7.50 sa cola letoj $3.75 sa pol latat sa Inosomstva $§.00. Noslov to list in tajništvo je: 5 20.17 So. Lart Hdule \\cnne S ^ fhirago9 tlllnoin g (Nadaljevanje s 1. strani.) teljM, po počitnicah pa bo šel v **privatni biznis". » * , . »• Kandidati preti vojni v Angliji nimajo sreče. Vsi, ki *o kandidirali v raznih nadomestnih volitvah v parlament, so bili poraženi z veliko večjno. .Značilno je, da je Anglija edina v vojno zapletena drtava na svetu, ki dopušča svojim državljanom voditi volilne kampanje proti vojni. 1 . Trgovska komisija, ki jo je poslala v Moskvo jugoslovanska vlada na pogajanja za sklenitev kmpčijskega dogovora, je imela od premierja Dra-giše Cvetkovica nedvomno tudi nalogo mimogrede opozoriti komisarja Molotova, da za Rusijo ne bo dobro, če izginejo svobodne balkanske dtrŽele druga za drugo v Žrelo nemškega in italijanskega imperializma. Naj bi torej Rusija, ki ima pri Hitlerju vpliv, posredovala, da ostanejo neodvisne in da se o tem obvesti tudl Mussolinija. Uradno to ni bilo objavljeno, pač *pa, da bi Rusija od Jugoslavije rada kupovala baker, svinec, kemikalije in suho sadje v zameno pa bi pošiljala olje (bencin) in bombaž. Cesar« Orsenigo, ki je papežev nuncij v Berlinu, je prosil nemško vlado, naj mu dovoli obiske po zasedenem Poljskem, da se na laistne oči uveri o razmerah med Poljaki in potem poroča Svetemu očetu resnico. Vlada mu je apel odbila. Bili so časi, ko si Berlin tega nika- kor ne bi upal. Politična moč katoliške cerkve v tretjem raj* hu je čisto upadla. Unija razvažalcev mleka v Chicagu se je sporazumela z mlekarskimi družbami izravnati spor v pogajanjih in s posredovanji, Stavka je trajala dva dni. Kakor vsi slični fpori, tako je tudi ta pričal, koliko na boljšem bi bili farmarji, ki prodajajo mleko, delavci v mlekarnah, razvaževalci in odjemalci, če bi produkcijo Jn distribucijo zadružno organizirali. DailyWorker ima na sodiščih slabo srečo. Mrs. Edith F. Liggett mu je s svojimi teržba-mi napravila že mnogo pravnih stroškov in nekaj obsodb. Njen mož je bH urednik nekega tednika v Minneapolisu, M km, Razikrinkaval je na svoj način "korupcijo" v unijah v Minnesoti, napadal politike farmar->ke-delarvske stranke in dokazoval, da so Trockijevi in Stalinovi komunisti zaeno z labo-riti skupno telo "gnilobe, tolo-vajstva in grafta v Minnesoti". Urednika Lfggetta »o nekega dne zavratno ubili. I>aily Wor-ker je pisal obrekovalno proti njemu tudi po njegovi smrti in o njegovi vdovi. Pa je tožila, tožbo dobila, Daily VVorker je vladal prizive in tožbe so se pričel« zopet od kraja. Zadnja obsodba proti D. \V. in njegovemu uredniku C. Hathawayju je bila izrečena 3. maja. Ako je ne ovrže, bo moftU urednik kako leto dni v zaipor tn D. W. plačati globo in odškodnino. in Rudi Proletarca nikdar ne pozabita. Kadnr koli pridem in jih pobaram za copake, se gotovo odzove eden ali drugi, največkrat oba. Z oglasi, kot že rečeno, pa sta tudi vedno zastopana. K. se veliko je naših trdnih korenkn. Ljudje na primer, ki so sodrugi in podpira tel ji ne da bi od tega pričakovali osebno kak pen i j koristi. Naštejmo jih nekaj] Joaeph Jauch, John Krebel, Louis Zorko, Leonard Pcljsak, Jakob Svigelj in njegova, družina. Pa njegov sin Frank Avigelj»in njegov zet John Marn. In Milan Medveiek ter njegov oče Ludvik. n Imen ni še konca. John Tau-char pravi, da namesto kakega luksusa, ki bi bil v njegovi družini lahko udobnost, rajše tu in tam kaj »prispeva za naAo sivar, še jih bi Jahkp našteval. Na primer, John Katana % (pre j Frank be.!aj), J. Močnika, harmonikarja Mikosha itd. Slednji sedaj sicer ni več prijatelj tega »ista, nego Napreja, a med nami ni jeze radi tega. Kajti vsakdo rma pravico spremeniti svoje nagnjenje. Ce mu nj po volji, ipa »e spet lahko obrne^ Sedaj pa stopimo malo vk^e proti Collinwoodu. Ustavimo ae najprvo na kraju, ki mu ta ali oni pravi VgofenjaH' smo pri Joietu Kunčiču, ki je v avojih dolgih letih listu in pokretu že veliko (pomagal. Op ima gostimo, restavracijo in dvorano. Nasproti s. Kunčiča ima trgovino z mešanim blagom s. Joie Dum. Tudi on pomaga našim publikacijam in je vitrajtn v prepričanju, dasi je to njegovemu bizni,>u že dostikrat škodovalo, enako v minulih letih Kunčiču. Pa se nista nobenkrat uklonila. Nikakor ne bi bilo prav pre-zreti enega izmed naših pionirskih delavcev »a Proletarca in JSZ, s. Math Petrovlcha. Po- bila tudi naša konzumna za-j druga. Pravilno je, da to upoštevamo in širimo krog njenih odjemalcev. . Ker hočem biti pravičen, t tnoram (priznati, da nam je prejšnja leta veliko pomagal in prispeval tudi John Lokar st. in njegova soproga. Zbiral je doneske in sploh sodeloval kjer mogoče, dokler je bil člaij naše .»avi ^uba it. 1 JSZ v nedeljo 20. ok-JSZ. Za vse, kar sta storim, ji- tobra v dvorani snpj. ma gre priznanje, čeprav smo | november sedaj v nesporazumu z njima. | cleveland, o. n. z.h«i.i d.. v četrtek 21. novembra koncert soc. Zar.ic v SND, St. Clair Avo. CHICAGO. ILL. — Koncert Sava, v nedeljo 24. novembra v dvorani snpj. JULIJ CLEVELAND, O. — Slavje 304ei-aico klnba it. 27 JSZ in piknik soc. Zarje v nedeljo 7. julija na farmi federacijo SNPJ. AVGUST STRABANE, PA. — Piknik kluba it. 118 JSZ v nedeljo 18. avgusta na Drenikovih prostorih. OKTOBER CHICAGO, ILL. — Dramska prod. Se mnogo jih je, ki jih bi moral zabeležiti. Toda dopis se je raztegnil, zato moram nehati.1 Bom pa nadaljeval ob drugi' priliki. Kot zastopnik Proletarca se vsem najiskrenejše za-i hvalim in apeliram nanje, naj enako sodelujejo v bodoče. Boj za na h vodi že 35 let. Vzlic težkim časom in preizkušnjam je nam ostal Proletarec zvest in tudi mnogi agitatorji njemu. chicago, ill. — Priredba v ko-I'< msijali so ga vzdrževati t u 'J i ** pro,*i*Xc.a * 2- ",arca * v najtežjih okoliščinah. H koncu naj rečem le še, da naj se tako nada/ljuje tudi v bodoče. In ob enem, da vračamo Oglaševalcem naklonjenost s tem. da kadar kaj potrebuj3-i|..................UMU" mo, se ravnajmo po geslu "Svo- k-* ji k svoj i rt}". . Ii ,, | It (i 1 . Anton Jankovich, Član kluba št. 49 JSZ. . M; 1, DECEMBER CHICAGO, ILL. — Silvestrov* sa. bavo kluba it. 1 JSZ v Masonic Tempi«, 23rd St. in Millard Avo. iit 1941. MAREC dvorani SNPJ. APRIL CHICAGO. ILL. — Koncort Save, v nedeljo 20. aprila v dvorani SNPJ. « t < e r Fašizem in blagostanje Delavci, ki žele blagostanje, si fašizma ne morejo želeti. Nauk so jim bedne razmere v Italiji, Španiji in Nemčiji. BARETINCIC & SOH POGREBNI ZAVOD Tel. 1475 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. »MMMUMMMmMMMf Polandech's Yugoslov-American Rodio Broadcast »i " K , er*fy Saturday, 3 to 4 P. M. Station WHiP, 1480 kilo-cycles. (First Station on your dial.) Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE H0UR8: 2:0C—4:00; 7:00—8?30 Dsily At 3724 W. 261 h Street Tol. Crawford 2212 At 18S8 W. Cermak Rd 4:30—6:00 p, m. Daily Tol. Canal 1100 Wcdncsday and Sunday by appointments on1y • Rosidenco Tal.« Crawford 8440 If oo aaswor — Ca| Austin 5700 Š mmmmmmmmmmm Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, Ciceru in Benvvnu. »t : 1'arkvirn l.aniiilr, t'«. J t t FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastnika Fina postreiba — Cene smerne — Delo jamčeno Telafonl: CANAL 7172—7173 1727-1731 W. 21 »t Street CHICAGO, ILL. • A Yugoslav Weekly Devoted to the lntereut of the VVorkers OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPKRATIVK COMMONWEALTII NO. 1704. Publiskad W««kly at 1301 Sa. L«w»dale Ava. CHICAGO, ILL., May 8, 1940. VOL. XXXV. JSF CONVENTION CALL hi accrrdance wilh seetion VI of the Jugoslav Socialist Fedrraticn By law«, dealing with conventions of the Federation. the Call for eleetion of delegates to the XII Regular JSF Convention and' its Educational Bureau (Prosvetna matica), has been sent to ali affiliated organizations. The XII Regular Convention will be held on July 4 to 6. in the Slovene Workers Home, Collinwood, Ohio. Ali organizations who are members of the Educational Bureau, JSF, are entitied to elect delegates. In view of the fact that this Convention will have on its agenda discussion of the cultural and educational program of the Educational Bureau, it is extremely urgent and important that every affiliated organization has a voice in the pro-etedings. Time limit for eleetion of delegates begins May 4th and cnds June 15. 1940. Organizations who will have their delegates elected before ezpiration of this date will be furnished with necessary credentials by the secretary of the Federation. Secretaries are asked to co-operate by forwarding na met of their chosen representatives aa soon aa elected. They will then be published in Proletarec, the official organ of the JSF Educational Bureau. Tre men d ou s upheavala in the wor!d scene since the laat JSF Convention, which directly and indirectly effect the Socialist movement and with it our Federation. |ive rise to new problema vvhich we must faca and on which we are compelled to re-orientate ourselves. It is of greatest importance that the delegations at this convenion be representative of ali seetion« of the country. Don't fail to urge your organization to elect its representatives at your next meeting. JSF Conference In Miluvmkee, Sunday THE MARCH Of LABOR lOth Anniversary Celebration of Chicago District Federation, S. N. P. J. CHICAGO.—A rare artistic trest was offered us by the sbove mention. ed Federation on the occasion of it* K»th anniversary celebration by pro-curing the appearance of the famous di »matic soprane of the Metropolitan Opera Company of Nevr York, Ma-dame Zinka Milanov. The celebration took plače on April 28. at the SNPJ Auditorium. vvhere an audience vvhich filled the hali to papacity, vvas avvaiting in joy-ful nnticipation the appearance of our illustriou« compatriot, the lovely Zinka Milanov. Her appcurance vvas preceded by aridresses by the Mssrs. Frank Aleah, secretary of the Chicago District Federation of the SNPJ and Donaid J. Lotrich, preaident of the same federation vvho also actevl very ably in the capacity of dircetor. Beivveen these two addreaacs we had the pleaaure of aeeing technicolor raoviea of Jugoslavia, furnished through the courtesy of the Cunard hite Star Line, with Mr. Jacob Zupan as narrator. A t long last there arrived the eugerly awaited moment v*Jien Zinka Milanov atepped on the sta^e. The stormy applause vvhich greeted her was mm»m huahed into dccp and ten«e silence vvhen the firat toneš of her Leautiful voice vibrated through the ht.ll in her opening song, "Seh dui dan", (Death Song) by Bersa. She sang this moumful song with auch dvep feel ing that our eyea became miaty as the laat pathetic tonea slovr-ly died away . . . This number was followed by "Hrepenenje" (Deaire), by Kune and "Pastarica" (Shepherdcsa), by Pavčič. These aongs of a lighter charac-ler, were aung with expert artistry in a joyful and happy mood. Zinka carriea you away vvith the artistic and complete command of her voice vvhich she conforma ao »killfuUy to the respeetive character of the aongs — once ahe ia the aorrowmg mother and then again the carefree, ^appy girl and, according to that, her featurea. her eyea, her vvhole being become a part of the song. That ia the reaaon why ahe is ao utterly con-v i ne ing, ao delicately appealing ahe ia, in »hort, faultlcaa and perfect. A kind providence has endovved Zinka Milanov with ali the attribute« to make a perfect artiat. Beaidea her May Herald Foremoni English* Slovene Publieation of ihe Day 96 illustrated pages of short ftoriea, poems, and articlas of general interest treating of Slovenes and their activities throughout the past 35 yeara. For the unbelievable priče of twenty-fhre centa, a bifger publieation than you can buy anywhara on tha newsstands. Get a copy or more and seli them to your friends. * Order from: PROLETAREC 2.101 5. Lawndale Ave. Chicago, III. glorioua voice ahe posseasea phyaical beauty and charm; it ia her aoul and her »pirit that find exf>ression in her sympathetic featurea, in her bcauti-iul eyea and her pleasing stage appearance. Farne and adoration have not apoil-ed our Zinka — »he seemed to be deep)y touched by our frank enthuai-aam because ahe knevr that our praise nas given with true admiration and affection and ahe showed it by the gracious acceptance of tha numerou* fioral offeringa by bestovvin-g her k»s«e« on th« givera. I am »ure that these modest offeringa meant more to her than any other gorgeoua gifta becauae they came from the hunda and the hearta of her own compa-triota. Cioalia ia Zinka's homehind. It is a small country but it ia beautiful and its people are great people and they are proud that from their midst has arisen a brilliant star that fthines on the artistic firma ment over the whole world. Madame Zinka Milanov was ac* compunied at the piano by Jasna Bjanfcini, an accomplished pianiat, vvell known by her former appear. ancea on the concert atage and radio. Jasn« Bjankini also played three solo numbers: "Polka", by Smetana, "Valse C Sharp Minor", by Chopin and "Polonaise", by the same com-poaer. Her technique ia brilliant and vrith it ahe conibinea a deep muaical understand ing. Her muaical dk-tion ia cryatul clear, the nuances and shad-inga perfect. Aa an accompaniat she is without compare as she confoim* her accompaniment ao aecurately to the performer, thus giving him an added aenae of asaurance and poiae. KacH of her numbera waa acknovv-ledged by entbuaiaatic applause. Paul Schmidt, a young violinist, played the numbera "Romance", by Y\ ieniaski and "Rondo", by Mozart-Kreialer vvith much akill and alao gave aa an eneore his own arrange-ment of Slav foik songs vvhich great-ly appcaled to the public. In troblems conftonting us ali. Neceasity for auch meetings can wc!l be roalised by aetive fratemaliat« and others in theae chaotic tiines. One of the main topica on the agenda v ili be discuaaion of the decisions made at the recent Socialist Party Convention in Waahington. Are You Coming To S. C. S. Club Porty? CHICAGO.—One of the moat en-joyable gatherings of the year will take plače this Saturday evening at the Slovene Labor Center vvhen the Social Club vvill entertsin its members at an informal party and dance. Four ye«rs have elapaed since the Club tirat organized, each one bring-ing it greater succeaa and larger membership until there is at present an enrollment of vvell over towo hundred people vrho aelect the Center aa their general gethering plače, Within a very short time the ballina court« will be put in shape, and vrith it commencea a enjoyable, pleaaant summer period of boaling and fun. Secretary of the Club. Ray Botkr-nik, has called the members attention to the fact that those vrho have not yet renevved members hip dues for the currsnt ysar will have an op)H>rtunity to do so at thia party. Ray hopoa that you vvill not forget thia little obliga-tion. Membeis pav one dollar dues per year, w»hich entitlea them to uae of ali facilitiea of the Club, The garden at our Center thia year ia going to be juat aa reaplendent in its pattern of colorful flowera and |.!ants a« we ali knew it in the paat. For Saturday night, May U, vve might further add that there wiil be good muaic for dancing and a five cent limit on aH the good things you vvill find there in the way of refreah-ments. Vou are privileged to invite your friends »long. The larger the crowd, the merrier. Let*« make the fourth anniveraary celebration of -our Olub a party share«! by every last one of our nvem-bers. — Joseph Drasler. OHIO JSF CONFERENCE BRIDCJEPORT, Ohio.—One of the mimt pirasunt places to go on $unday at this time of year, vvhen everything in the Nature world ia atirring vvith life, ia the country. That ia the aort of plače delegatea to the Ohio JSF Conference vvill find v»hen they come to Joaef>h Sfcoffa farm in Barton, Ohio, Sunday, May 26. The Conference vvill get underway at tO a. m. and vvill be follovved by a bit of good time aftervvarda. On the agenda vvill be problema of our Federation and our publications ar vvell aa the vvar reaolution adopted at the Socia4iat Party Convention recent^, and other deciaiona of the Convention. Organizations of the Educational Bureau, JSF, vrho have not elected delegatea to thia conference yet, are urged to do ao. — Josopli Snojr. Moy Day In Chicago CHICAGO.—»Despite a hluatering Spring «torm vvhich change d from rain to anovv and kept coming aH dsy and evening, a large nunvber of So-cialiata and uninioniata braved the storm for the M«y Day celebration held at Amalgamated Clothing Work-era Center Auditorium and h#ard Joel Seidman, former Vice Preaident of the American Federation of Teachers, snd other speskera diacuaa the need for the Socialiat progoam in the vrorld of today. THOMAS POPU UR AT N0RTHWESTERN CHJCAGO.—In s mock presiden-tisl convention held on the csnrpua of Northvveatern Unhrer»lty, Norman Thomas, Socialiat csndidate for preaident, vvon on the firat ballot snd lacked only s few dosen votea to win in the final vote smong the atudenta. JUVENILE PROGRAM CHICAGO.—Juvenile Branch No. 20, SNPJ, cordis11y invitea you to iU Mother'« Day program after "Slavja'«" meeting at the SNPJ hali thia Fr»day, May 10. An Engliah-SJovene program vvill be presented to whidi there ia no ad-mlaalon eharge, Marya Omahen, administrator of tihe circle, is in charge. lttMMt.UA*.MMOM ■ iluasiHc tHtorvaitt« mjurt nit • tnua »ao sood tuaetite im«m tiav Min ruMttrtto sv OtClMAfIOM -M »MM IMPtSMi S«MCS IMCVa« tvuv auint wo«a«. hA0S<1 StAUt.FUL ftClClts/ ^MCttlA^IM« COS«e«tlTlON »SOM A MAT tU« SOC iltV «Mll MOOSIS MM eSOVOMtD SSVSSAt PlCKtt* MSft DtMOMSTtATtONS Sv rao-FIStiONAl MA»»KQO«NS Al > SttlAMKV MSMiO» SMOtVt lM N V. Aaoojo 1774. VMlLl «aa aap aa« juiit wsat «Aaoat»i6 ASODT 90« OP aa«AT SRtTAlM • Tke v MSOS tMf I« OWM MO(S ANO H ATS . TOM*' AS TntM - AMt.a«CAW • MAoa MAT« A*t tDTS -ANO «4t UMOs) U*Mk aibua aoASArni. a*Af voua MAV is AMfttICAN MAOf t BftiUiCTr sčioMof cx>a»i«VAT.vf SoatoM sacir ba* PamhY- aw ARiSfocaAT 0f AaiMbouts.HL MC^aiMtlfM MCANft M) abocmt iAAMR iK-ft« ftOHf fou woaa*«3 aiGMTs,v^oMti< 5uffbaoe . afcld aboutos) of 5L avtat • mk. smocklo weAttMY Br waitu4o /1 ua^ *4t IABOR MOVCMCUT, (f i> TNi. OWLY Mon WDf MOCUACV. OfteAMB. AW0 fOm tMCP«« n ««s Town Hali Debates: What Should Government Spend For — Armaments, Agriculture, Relief, Construction? CHICAGO.—-Most every one U in-terested in rsdio's To\vn Hali, Amer. ica's tovrn meeting of the air. Here is one progami America is liatening to. The subject of the Marri) 2lat broad-cast on Government Spending vvaa es-pecially interesting and vve are therefore quotin« the entire contenta of the queation period vvith the audience. Here it ia: «- ' Modorator Drnny: Thank you. Mr. Carey, and tiuink yvu. Mi. K^r, for those queationa. Novv we are going to turn the qwestion period over to the audience. TScre sre about 1,500 people. heje. more than 60 per cent of vvhom have never been in thia hali before. I make that statement in view of »ome of tho questions that have come from our liatening audience, speaking of thia audience aa though it Here a peimangnt future. There sre vcry few people vvho come here every Thuraday night. and more than 50 percent of them chance every Thurs-day night. Maai Mr. Carey, you apoke of aolv-ing the problem through giving more vvages; that is, industry vvill solve the problem if it gives more vvnge«. But when induatry giv«»a more vvagea, it also inerease pricea. Would not the end be accompliahed better if means vvere found for reducing prices? Mr. Carojri I don't believe so. Our ra.«iest way tn af>|>roach that problem is to inerease the v^-ages or inereaa« purchaaing power. Of course, if business vvill inerease the priče just a like amount« it won't solve the prob-Itni. We must inerease purchasin« povver. I believe that is the way it muat be done. I don't believe vve e»t a thing wrong vvith boaincas today that couldn*t be aolved by 12,000,000 nevv and better custom- era. Man: Mr. Ballantine, I uould like to a..t I think vve al-vs»>s have to keep our ptrrder dry and our eye on ahat is going to happen. I don't see hovv peace education ia a substitute bccau«e you can not gnarante^ its efeeta. It may be help. ful, but vvho knovvs just how far that help vvill gc? Mcderator Dennjrt Mr. Curey, do you wunt, to comment on that? Mr. Carcvt I don't believe education for peace is a substitute for ar-mament. We have the op]M>rtunity to educate our p<»«»ple. We have difficul-ty. a ml would have difficulty, at-t< mpting to educate the people that uould oppose us. Vou knovv hovv dif-fkult it vvoubl be to educate Mr. Hitler, for instance. Man: Mr. Ballantine, i*n't it true that, as government expenditurea inerease, the national income inereases? Mr. Ballantino: If the government spends more, national incomea in-ciease more than in proportion to the spending. and hence taxes inerease; and vve are better off by the greater soending of the Government. I«n't that your point? Wcll, you vvill find Ihe text for that in the budget mes-siige of last January vvhich vvas pro-mulgated from the White House. Of course, if that is so, vve have a very siniple and a very pleaaant way out: If ae can just spend more and more, and hsve more and more, vve hsve UN1)ERLYIN<; PROItLEM Low-Rent Housing Hundred« and thoiisand« of workm in the low-rncom> rroup4 stili lack adequate hmiHintf within their financial ai>ility, Phere in no denial of the fact that lar^e number« of £n. (ieimined by ecoai sed by the Senate and reported favorably by the House Committee oe ameliorated by the Wagrner Bili. It vvould also promote im-proved businesa conditions in ali induntries fumishing materials and supplies fo«r building purposes. Finallly, it vvould provide employment at reasrfmablle vvages for large numH>er8 of vvorkers novv in the jobless army. The prompt enaetment of the Wagner BiH by the House of Representatives vvould be definitel.v in the pubdic interest. There should be no delay in making it statute lavv. Croueking horo j»st boaeatk tha whola struetoro of American lifa is tha tia*t, Unfmplsfntfnt. Nonr othar than th* Socialist program offers a con. eroto plan for pntting AmaHca's »namployed irmv. numberiaf batvraan f and 10 million, back to vrork at »saf»l labor. diacovered that amounts to perpethial motion, and »e have nothing to wor-ry about. But if that ia really true, I dont' aee why vve limit our s|>ending tu a mere triflin* $8,000,000,000 a year, vvhich ia virhere we have got; why not apend $18,000,000,000 and iet'a ali go to the race*? Modarator D«nny: Mr. Csrey. vvill you comment on thst aame question? Mr. Carajr: I don't belive I proper-|y understand vvhat the person vvho a*ked the question meant. I do say thst vve muat apend, hoarever, to protect our reaources. Thst is the important reason for spending. It won't ereate additional resourcea, but it vvill protect vhat vve bave ao that those resources csn be used to create additional national vvcalth. Woman: Mr. Roper, do you not think if there are any—outaide of naturuP menUl defectivea—aabmar. ginal people, it U because busines.* ha* not provided a chance for the un-etoplovod and poor people? Mr. Roport I cerUinly dkin't mean to give the impresaion that I thought any considerable number of Americans vvere aubmartinal either i>hya-kally. morally. or mentally. I meant that only aome were. Certainly bus-.neas and our educational aystem, and prartically everything that goes on in the country todoy muat take ita full share of the responsibility for the fact that vve have any submar-jrinal people. Mant Mr. Ballantine, there ia I think, one important point in this problem vvhich you passed over vety lightly. What do you think is the true relationship betvveen the need and the spending of money? More apeci-fically, direeting our attention to the reduetion of p«»verty and unemploy-ment, do you feel there is any true analogy betvveen the situation of a n.un vrho ha* vvorkod aH the time and lived a very thrifty life and suddenly finds himself vvithout u job, where-upon he immediatelv (ualuing the ncccssit)- of his act iona) mokgagcs his home, borrovv« on hi* insurance, and. if 'necessai*y, sends his children to vvork, and thereby mortgages their future, in order to live in the present — Lh there a true analogy betvveen that and the nation'« spending in order to satiafy ita needa? Mr. Ballantine: Well. I think I get your thought. I aurely get your ana-logy, and vvhat you aro aaking ia vvhethcr, if there i« a preaaing need. jrou muat, therefore, go ahead and pledge your reaources and meet that need at aH coat«. I think that ia a very worthwhile queation because it bringa up the point: that if you have sn overvvhelming criais before the nstion —if vvar comes—then you have to go ahead and incur debt vvithout reaaon-ing vvhere that bringa you out; you are just the Ligtvt Brigade then, you hsve to mske your charge and Uke the chancea. Novv, that may land you in a difficult, if not in an impoaaible, aituation; but the need ia ao overvvhelming vvhen you are in the face of the enemy that you muat Uke the chance. But vvhen vve come to vvork out > the social strueture snd create thfse botter condition« vvhich vve hope for over a period of time, vve cane make our plans more deliberately, and vve can plan not to be in thst ter-rific jsm in vvhich reaponding to vvar needs put« us. So I think that, esger as vve msy be for msny poaaiblc changes, vve have io rcconcile our-aelvea then to a pace of reform and aoclsl schievement vvhich vvill not land ua In s desperate situstion auch as ia created by having to meet a vrar. Man: Mr. Csray, you aay that government has to apend because indua. try doea not, or refuaea to, npend. It aeema to me thi« implies a ctvarge against indu«try. What purpose do you believe lnduatry vrould be aerving If It refused to em|>lny men? Mr. Carojrt I didn't -ay that indua-try refuaea to apond. I aaid that In-du«try refuse« to mest Its total social obligation—in other vvorda, to produce as much conauming povver n$ will buy up the products that are pro-ducvd. Industry failed in the past to pay the people sufficient vvage« ko that they could put some aside for old age, and, therefore, the Government had to come along vvith socisl securitjr. If induatr>' faila to establigh a minimum vvage in industry, vve have the Government coming along to e*-Uiblish vvage and hour legislation; and wiiatever the private cHizens cannot do, or refuse to do, that must bc done. the Government must do. Man: Mr. Carey, as I understand it, you propose that industry msnu-fact-ure in advance and hire thck« men until they have drawn sufficient vvages to create buying povver. If they can find the money .to do it, I uould like to knovv vvhere thev src going to store ttie goods during that time. Mr. Carey: The difficulty we hsv^ ia that vve are paying today for th^ mistake« that vverv made in the pa»t, and it is true vve ara paying a pretty hoavy penalty, because in the past failed to give the people sufficient money to buy the products. I believe that the family budget can be coni-pa red vvith the Federal budget. If the husband doean't bring' in sufficient money to keep that family at an American standard of living, the *ife vvill have to go out and vvork, and vve inerease the problem. Woman: Mr. Carey, you vvill note from that Fortune ctoart that the per-centage for WPA has been reduced •a bile the percentage for armamt nts h«s been inereased. Whst percentage of the dismissed future WPA vvork-crr. do you suppose vvill be absoi tnui in the nevv armaments industries? Mr. Car*y: A very small percentage. \Ve have just aacrifict*d the peo-nle t hit are novv on WPA in order to build up armaments vvhich vve may or may not uae. Mam Mr. Roper, ina.^much as Dr. Overstreet'a poli thia evening shuw* the srmament spending to be a poor fourth in thia gathering here, it might be intereating— Modarator D*nnyt Lcfs expl:»in that a minute to the radio audience. There vvas a preliminary meeting litra and a poli vvas taken in vvhkh the audience voted armaments fourth. Sama man: In vievv of that, I believe it vvould be very interesting for the audience, if not for cverybody, to have Mr. Roper teli us if thrre isn't something regional in the result« of thia poli vvhich might be very sie-nificant aa to armaments being second in importance? Mr. Ropart Well, yes. there i? aomething regional, but it woul|1 take ali of the remaining time to gb into the matter, and vve vvould be then through vvith a discussion of vvhcie to spend the money. Modorator Dennjn Ali right. Tho nnsvver to that queation is Ven. VVoman: Mr. Ballantine, don't yot» think that the relief of povertjr an-bile tire vreara dovvn until it becomes dangerou* a rad line appears as « vraming. —