Februar 1/2006 letniki Cena890SIT ISSN 1854-3669 □sms www.tera.si INTERVJU Joaquim Menezes predsednik ISTMA Evropa Texima/ 36o° CNC Solutions TRUMPF Novejši razvoj trdih zaščitnih PVD-prevlek Trde PVD-prevleke so v zadnjih dveh desetletjih omogočile bistveno izboljšanje učinkovitosti rezalnih in drugih orodij, kar še zlasti velja za obdelavo težko obdelovalnih materialov. Smernice pri izbiri naprav za potopno elektroerozijo Delovanje Združenja kovinske industrije v preteklem letu 2005 Vrhunski termoplasti - POLISULFONI (PSU, PES, PPSU) Stroji, ki tiskajo predmete 9771854366000 LVD je povzdignil prebijanje, lasersko rezanje in preoblikovanje na novo raven produktivnosti. To je mogoče s stroji, ki uporabljajo napredne tehnologije in so znani po svoji zanesljivosti, preprosti uporabi in odlični kakovosti izdelkov tudi pri najzahtevnejših aplikacijah. > Prebijanje: Revolverske prebijalke Global Series izboljšajo natančnost in poenostavijo obratovanje. > Lasersko rezanje: Laserski rezalni sistemi Axel omogočajo najzanesljivejše in konsistentno rezanje pri zahtevnih aplikacijah. > Preoblikovanje: Najbolj popolna ponudba stiskalnic za preoblikovanje v konkurenci od 1 do 30 m. Dodatne možnosti, kot sta laserski sistem Easy-Form® in edinstvena avtomatska upogibna celica ROBOformER®, zagotavljajo družini stiskalnic PPEB natančen nadzor nad procesom upogibanja že pri prvem izdelku. PAMETNA IZBIRA. INTEGRIRANE REŠITVE. LVD www.lvdgroup.com Za tehnologijo, s katero lahko izboljšate produktivnost in donosnost svoje proizvodnje, pokličite še danes! LVD Sit d.o.o. Bevkova 7 6271 Vipava Slovenija Tel.: 041/402 007 E-mail: igor badalic@siol.net Strežnik SOLO value s procesorjem Intel® Xeon® je prava izbira za kvaliteto, zanesljivost in rast vašega podjetja. ..Si lahko jutri privoščite izgubo vseh podatkov? Kdaj ste nazadnje arhivirali pomembne podatke in informacije? Koliko prekinitev delovnega procesa si lahko privoščite? So vaše informacije razpršene ali centralizirane?.. Podjetje Anni se nam tokrat predstavlja kot rešitveno usmerjeno podjetje. Z učinkovito ekipo strokovnjakov s poglobljenimi znanji in dolgoletnimi izkušnjami je usposobljeno zagotoviti postavitev, nemoteno delovanje in vzdrževanje informacijskih rešitev v vašem poslovnem okolju. Glede na pričakovane cilje izvedejo projekt svetovanja, načrtovanja izvedbe, integracije, upravljanja in vzdrževanje strežnikov in mrežne opreme ter zagotovijo visoko-kakovostnih storitev. Garancijo nudijo na delovanje celotne rešitve, ne glede na uporabljeno strojno programsko kombinacijo. Tokrat vam predstavljamo prvo izmed rešitev, imenovano Podatkovnik. Podatkovnik je samostojna enota, ki se priključi v obstoječe omrežje in se obnaša kot strežnik za hranjenje in zaščito podatkov [Backup Server], Uporabniki ga vidijo kot običajno mapo, v katero lahko shranjujejo svoje podatke. Procesor Intel® Xeon® 3.2GHz z 2MB Cache-ja (max 2xCPU) Spomin do 12GB DDR2 ECC 400 Mrežna kartica 10/100/1000 Prilagodljivo spletno programsko opremo Podatkovni strežniki so precej nevidni člani računalniških omrežji. Najboljši so takrat, ko ne vemo, da jih imamo in prav tak je Podatkovnik. Dobro se razume tako v Windows kot v *nix omrežjih. Uporabniki ga vidijo kot del svojega priljubljenega okolja, kamor lahko odlagajo podatke in gradijo arhive. Enostaven postopek od ideje do delovanja Podatkovnik je naprava in programska rešitev obenem. Z nakupom pridobite strežnik z izbrano količino prostora, ki je običajno več kot dovolj [standardno do 2 TB = 2.000 GB] za uporabo v majhnih in srednje velikih podjetjih. Komu je namenjen Podatkovnik? Primer uporabe Podjetje ima nekaj uporabnikov, ki delajo z različnimi dokumenti, ki jih hranijo na svojih računalnikih. Zaščita in nadzor nad podatki je tako pogojna s številom računalnikov in znanjem uporabnikov. Podatkovnik pa omogoča, da vsi uporabniki hranijo podatke ali njihove kopije na temu namenjeni napravi, ki poskrbi za ustrezno zaščito in dostopne pravice. S takim načinom je tudi ščitenje enostavnejše, saj se skrbi predvsem za eno napravo. • Vsem, ki se ob vprašanju "Kaj se zgodi z vašimi podatki, če se v tem trenutku pokvari trdi disk vašega računalnika?" primejo za glavo. • Podjetjem, ki imajo več koten računalnik, na katerem so pomembni podatki. • Uporabnikom, ki delajo z večjimi količinami podatkov, ki jih je teško dnevno ščititi [arhitekti, oblikovalci, inženirji]. • Administratorjem, ki bi na cenovno učinkovit način hitro uredili politiko hranjenja podatkov v podjetju. Lastnosti rešitve • Podatkovnik se priklopi v lokalno omrežje. • Uporabnikom in Podatkovniku se nastavi dostopne pravice in bližnjice. • Podatkovniku se nastavi parametre delovanja [zaščita, izvoz, kopiranje]. • Uporabniki začnejo uporabljati mrežno mapo kot odlagališče svojih podatkov. • Skrbnik sistema spremlja delovanje podatkovnika [arhiviranje]. Anni d.o.o. Motnica 7a Trzin Tel.: 5 800 800 www.anni.si anni m ì Channel Partner Premier Member 2006 Xeon inside" Intel® Solutions from a Technology Professional Intel, Intel logo, Intel Inside, Intel Inside logo, Intel Centrino, Intel Centrino logo, Celeron, Intel Xeon, Intel SpeedStep, Itanium, and Pentium are trademarks or registered trademarks of Intel Corporation or its subsidiaries in the United States and other countries. Klasična in digitalna ilustracija, 3D ilustracija in 3D animacija Priprava in tisk, Grafično oblikovanje, Proof in Pigment, MidSolvent in Solvent printi Zvočno vizualni arhiv, VR360 fotografija in HD multimedija Vzdrževanje računalniških sistemov, postavitve mrež za male in velike sisteme, ter njihovo vzdrževanje. Prodaja računalniške opreme in servisiranje, pogodbeno vzdrževanje grafičnih sistemov ter ostale pisarniške opreme in vzdrževanje Mac OS, Windows, Windows NT in Linux sistemov. Tel.: 041 757 560; Fax: 01 42 22 940; elektronska pošta: dusan@arsis.net VIZUALNE KOMUNIKACIJ Prinašamo inovacije za prihodnost. doosan DAEWOO ^mUl^ DABA/OO HEAVY INDUSTRIES LTD. Doosan Infracore, novo ime & i Daewoo Heavy Industries & Machinery Doosan Infracore novo ime za Daewoo Heavy Industries & Machinery U I Ì a najbolj dinamičnih in kreativnih. ry. 109 let inovacij in prilagajanja nega proizvajalca na globalnem trgu. BTS Company d.o.o. LJUBLJANA Bratislavska 5 Tel: +386 1 58 41 400 Fax:+386 1 52 49 224 MARIBOR Zagrebška 20 Tel: +386 2 46 00 300 Fax:+386 2 46 00 306 http://www.bts-company.si, e-mail: info@bts-company.si Nagradna naročniška akcija IRT3000 130 bogatih nagrad, sodeluje VSAK naročnik NAROČI SE! Glavna nagrada: kompleten računalnik z LCD zaslonom Naročite se na celoletno naročnino na revijo IRT3000 in se potegujte za eno izmed 130 bogatih nagrad. Neovo LCD monitor Baterijski vrtalnik Eur J)molD Ogled sejma EUROMOLD v Frankfurtu (en dan v terminu 29.11. - 02.12.2006) Nagrada vsebuje potovanje, eno nočitev, vstopnico za sejem Ogled sejma Euromold Digitalni fotoaparat Samsung Barvni tiskalnik HP Seznam nagrad: 5x zapisljivi CDR-ji 700MB-80min.50spindle, Datalife; 10x zapisljivi DVD-ji Datalife DVD-R 25 spindle 8x. 2x miška LOGITECH PREMIUM WHELL OPTICAL B 58 USB/PS2; 3x dva zvočnika ALTEC LANSING 120; 3x slušalke z mikrofonom (čez glavo) SALTEC LANSING AHS202IE; 3x slušalke (za vratom) ALTEC LANSING AHP212E; 3x DVD-DVX predvaialnik YAMADA DVD6700; 3x barvni tiskalnik DeskJet 3920; 10x USB 2.0 pomnilnik 256MB; 5x MP3 PLAYER; lOx JAZZ zvočniki; 20x CD-R plošče; 20x DVD+R plošče; 5x tiskalnik HP DJ3745; lx monitor NEOVO LCD F417; lx digitalni fotoaparat SAMSUNG DIGIMAX A502; lx kompleten računalnik z LCD zaslonom; 5x baterijski vrtalnik; 2x vrtalnik; 5x krožna žaga; 4x digitalno kljunasto merilo; lx TESA kljunasto merilo; 5x knjiga v slovenščini o Mastercam-u; 3x brezplačen ogled sejma EUROMOLD v Frankfurtu v terminu 29.11. - 02.12.2006 (nagrada vsebuje potovanje, eno nočitev in vstopnico za sejem). Naročniška akcija traja do 14. aprila 2006 do polnoči. Sodelujoči s sodelovanjem v naročniški akciji izjavljajo, da poznajo in sprejemajo splošne pogoje naročniške akcije, ki so objavljeni na spletni strani www.irt3000.sl. Pogoje lahko zahtevate tudi po faksu 01/600 3001. Podrobnejše informacije o naročniški akciji lahko preberete na spletni strani www.irt3000.si. Nagradni sklad je objavljen na spletni strani www.irt3000.si. Dobitnik nagrade mora pred prevzemom nagrade plačati akontacijo dohodnine. O dobitnikih ------, u-j- -----:----- -u--«-- =--------'--------irt3000.si io v drugi številki r J" -,J----~----------J_ ■^ffi .88 E> Eg It o Ljubljana, www.datacom.si; anni a.o.o., Motnica /a, 1236 Trzin, www.anni.si; bts company a.o.o.. Bratislavska 5, looo Ljublit teximp g.o.o.. Letališka cesta 27, 1000 LJUBLJANA; a — cam inženiring d.o.o., Predjamska 11, 1000 Ljubljana, www.acam.si.; Revija IRT3000, p.p. Ljubljana-Črnuče. 498! rniy2fi n Inovacije, Razvoj, Tehnologije -Tri smernice, en cilj Drage bralke in bralci, kaj zapisati v uvodniku prve številke nove specializirane revije? Verjemite, naloga ni lahka. Lahko bi se osredotočil na poslanstvo revije. Lahko bi zapisal kaj o tem, da je IRT3000 sveža pridobitev na področju specializiranih revij. Ali pa o tem, da se bo v svojem jedru posvečala predvsem trem področjem, katerih začetnice sestavljajo tudi ime revije. Lahko bi dodal tudi to, da inovacije, razvoj in tehnologije niso edine smernice, temveč da vsebino revije določajo še naslednja tri področja: kovinsko predelovalna industrija, področji nekovin in informacijske tehnologije. Ali pa bi se posvetil vsebini prve številke. Pri tem bi moral izpostaviti obsežen tematski sklop o trdih zaščitnih PVD prevlekah, ki so ga pripravili strokovnjaki z Instituta Jožef Stefan. Pa članek, ki opozarja na kriterije pri izbiri naprav za potopno elektroerozijo. Moda bi moral posebej poudariti, da že v prvi številki objavljamo intervju s predsednikom ISTMA Europa Joaquimom Menezesom in da smo zaradi velikega zanimanja precej pozornosti posvetili področju nekovin in tudi IT vsebinam. Vendar ne bom storil nič od naštetega. Raje bom nagovoril vas, spoštovane bralke in bralci. Brez vas namreč te revije ne bi bilo. Revija IRT3000je namenjena vam, strokovnjakom. Ne glede na to, kje delate: kot podjetnik ali obrtnik, v gospodarskih družbah, v proizvodnih halah, za CNCstružnico,pri računalniku zaprogrami CAD/CAM, v pisarni kot menedžer, na šoli, univerzi, v raziskovalni instituciji ali državni upravi... Kot strokovnjak želite slediti dogajanju v svoji stroki. Vem, da se zavedate, da je pritisk na razvoj novih inovativnih izdelkov vedno večji ter da je optimizacija razvoja in proizvodnje eno od najpomembnejših orodij v boju s konkurenco. Tega se zavedamo tudi v uredništvu revije IRT 3000, zato vam bomo skušali z objavljenimi vsebinami pomagati pri vašem delu. Pozivam vas, da se nam pridružite pri ustvarjanju revije. Sporočite nam svoje dosežke, dobre prakse, študije primerov ali nam pošljite le kratke vestičke o najnovejših pridobitvah, novih strojih, kadrovskih spremembah ali poslovnih rezultatih v vašem podjetju. Kljub številnim smernicam, ki sem jih omenil v zgornjih odstavkih, naj ob koncu poudarim, da je končni cilj revije IRT3000 vendarle samo en: v čim večji meri izpolniti pričakovanja naročnikov in vsebinsko, oblikovno in strokovno zadovoljiti čim večji krog bralstva. Verjamem, da nam bo to s skupnimi močmi uspelo. Darko Švetak P. S.: Pa še to. Ne prezrite rubrike Novo na knjižnih policah, kjer boste v vsaki številki našli zanimivo strokovno literaturo, ki je izšla pri različnih svetovnih založbah. Kot naročnik revije IRT3000jo lahko kupite z dodatnimi popusti. Glavni in odgovorni urednik: Darko Švetak; Urednik IT-tehnologij: Denis Šenkinc; Urednik področja nekovin: Matjaž Rot; Strokovni svet revije: dr. Jože Balič, mag. Aleš Belšak, Edvin Batista, Boštjan Berginc, dr. Franci Čuš, dr. Slavko Dolinšek, dr. Igor Drstvenšek, dr. Mihael Junkar, dr. Zlatko Kampuš, Boris Jeseničnik, dr. Janez Kopač, dr. Borut Kosec, Marko Mirnik, Marko Oreškovič, dr. Peter Panjan, dr. Tomaž Perme, dr. Tomaž Pepelnjak, dr. Andrej Polajnar, Janez Poje, dr. Jože Rodič, dr. Mirko Soković, dr. Janez Tušek, Anton Žličar Novinar: Esad Jakupovič; Prevajalci: Ivica Belšak, Damjan Klobčar, Boštjan Berginc, Peter Krajnik; Lektoriranje: Lektoriranje, d.o.o., Ljubljana, (www. lektoriranje.si); Idejna zasnova in rčunalniški prelom revije: Saša Brunčič, Barbara Kodrun; Oblikovanje naslovnice in oglasov: Barbara Kodrun; Izdajatelj: PROFIDTP d.o.o., Gradišče nad Pijavo Gorico 204, SI-1291 Škofljica, Slovenija; Oglaševanje in Marketing: IRT3000, p.p. 4988, SI-1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija, Tel: (01) 600 3000, Faks: (01) 600 3001, E-mail: info@irt3000.si; Tisk: S-PRINT Samo Količ s.p., Trbovlje; Naklada: 4.000 izvodov; Cena: 890,00 SIT /4€ / 5$; ISSN: 1854-3669; Naročnina na revijo velja do pisnega preklica.; Copyright© IRT3000; Avtorske pravice za revijo IRT3000 so last izdajatelja, podjetja PROFIDTP d.o.o. Uporabniki lahko prenašajo in razmnožujejo vsebino zgolj v informativne namene, in sicer samo ob pridobljenem pisnem soglasju izdajatelja. uvodnik intervju utrip doma 28 35 Na celjskem sejmišču maja letos že 12. mednarodni sejem TERO-TECH-VZDRŽEVANJE 36 Predsatvitev lanskoletnega poslovanja SIJ-a (Slovenjska industrija jekla) 38 Postati vodilni na svojem področju 42 Podjetje Akrapovič gradi nov razvojni center 42 Strojna fakulteta bo sodelovala s podjetjem Sistemska tehnika razvijala bojna vozila 43 ARX-nova blagovna znamka Kovinoplastike Lož 43 Sedem novih nagrajencev GZS za leto 2005 47 Podelitev priznanj in nagrad mladim inovatorjem 48 Letni kongres združenja avtomobilske dobaviteljske industrije BavarskeBAIKA 50 Programski svet ACS je potekal v luči inovativnosti in razvojne problematike utrip tujina 66 68 Majhen in zmogljiv stroj za kotalno frezanje zobnikov 69 Enostavna integracija na visokem nivoju 72 Natančno CNC-krmiljeno lasersko varjenje 73 Brusilni stroj s precizno tehnologijo 74 Sodicku nagrada za najboljšo zasnovo 102 Cevi za ogrevalno tehniko 103 Z uporabo strokovnega znanja pri razvoju rezalnih ploščic 104 Prilagodljiv visokohitrostni rezkalni stroj nekovine 106 109 TECOS seminarji 114 Avtomatizacija prihodnosti 119 Čista, natančna in zmogljiva rešitev - zaporna igla 120 Brizganje s strani s pomočjo toplokanalnega sistema IT-tehnologij e 122 125 Nadzor proizvodnje z OEM-či- talniki črtne kode Metrologic 125 Microsoft in Autodesk okrepila strateško zavezništvo 133 Digitalni tisk za fakulteto 135 Moč v rokah 135 Elektronska ključavnica nove generacije Za trajnostni razvoj orodjarske industrije so nujne nove vizije, višja stopnja povezovanja med dobavitelji in s kupci ISTMA (International Special Tooling & Machining Association) je mednarodna organizacija, v kateri je združenih 24 nacionalnih orodjarskih združenj z vsega sveta. V ISTMI je tako 8000 podjetij, ki letno prodajo za nekaj več kot 40 milijard ameriških dolarjev izdelkov in storitev. ISTMA se deli na tri veje, evropsko, azijsko in ameriško. Intervju: Joaquim Menezes Delovanje Združenja kovinske industrije v preteklem letu 2005 Marko Mirnik, sekretar Združenja kovinske industrije pri GZS Tehnološka platforma Manufuture.si Dr. Blaž Nardin, TECOS Celje Inovatorja leta družbe Rotomatika sta Miloš Nagode in Beno Šubic Ocenjevanje in nagrajevanje inovativnosti v družbi Rotomatika k podajanju k inovativnih predlogov vsako leto spodbudi več sodelavk in sodelavcev. Helena Tušar, Hidria MLM počasi iz rdečih številk Čeprav je dobiček simboličen, so zadovoljni Spodbuden je podatek o doseženi realizaciji v višini 15,8 milijarde tolarjev, medtem ko za leto 2006 načrtujejo približno 19 milijard tolarjev prodaje. Igor Akrapovič je Delova osebnost leta Po mnenju Dela je Igor Akrapovič, direktor podjetja Akrapovič, v času, ko so aktualne razprave o prihodnosti in reforme, človek, ki pooseblja vse tisto, kar nas čaka v prihodnosti. Splača se biti strojnik in elektrotehnik Najbolj iskani kadri v Sloveniji so inženirji strojništva, elektrotehnike, računalništva in gradbeništva. Smernice pri izbiri naprav za potopno elektroerozijo Marjan Dobovšek, Ljubljana utrip doma 28 | utrip tujina EUROMOLD 2005 Konec leta 2005 je potekala dvanajsta mednarodna prireditev EUROMOLD 2005 pod geslom Od dizajna preko prototipa do serijske proizvodnje. Marko Oreškovič, Jože Weingartner Andrej Glojek, Matjaž Rot Obdelovalni center BA W04-22 - dinamičnost za visoko produktivnost tematski sklop 75 Obstojnost orodij, prekritih s PVD-prevlekami Dr. Mirko Soković, Dr. Janez Kopač Fakulteta za strojništvo, Ljubljana Novejši razvoj trdih zaščitnih PVD-prevlek Dr. Peter Panjan, Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana 18 66 Nove prevleke orodij za rezanje mehkih kovin Dave Doerwald1, Thomas Krug1, Roel Tietema1, Wei-Ming Sim2, Quanshun Luo3, Papken Hovsepian3 Hauzer Techno Coating, Venlo, NL Airbus, Bristol, GB 3Sheffield Hallam University, Materials Research Institute, Sheffield,GB PVD-prevleke in trendi pri odrezavanju težko obdelovalnih materialov Dr. Christoph Gey, Balzers GmbH, Avstrija nekovine 106 Vrhunski termoplasti - polisulfoni (PSU, PES, PPSU) Boštjan Berginc, Matjaž Rot Fakulteta za strojništvo, Ljubjana Pol stoletja brizgalnih strojev ARBURG Primer nemškega gospodarskega čudeža IT-tehnologije 122 Poroka CE in IKT Prireditev CES je zrasla v največji poslovni sejem Amerike in največji dogodek potrošniške elektronike v svetu. Esad Jakupović Mednarodna nagrada projektu VoiceTRAN Človeštvo že desetletja sanja o komunikaciji, ki ji različni svetovni jeziki ne bodo pomenili nobene ovire. Špela Stres novo na knjižnih policah 130 Zaščita orodij s trdimi PVD-prevlekami Pred kratkim je Institut "Jožef Stefan" izdal znanstveno monografijo "Zaščita orodij s trdimi PVD-prevlekami'! predstavljamo RAVNE STEEL CENTER Najsodobnejše središče orodjarske industrije v Sloveniji Ravne Steel Center, d. o. o., (RSC) je prodajno-skladiščni center, ki orodjarjem poleg jekla ponuja tudi mehansko in toplotno obdelavo orodij. Ob bok RSC spadata tudi podjetji STEEL, d. o. o., in TKC, d. o. o., ki celostno pokrivata tehnološko zahtevne programe toplotnih obdelav in varjenja za orodjarsko industrijo. 117 nekovine Linija za izdelavo kompoundov granulator Podjetje ISOKON, d. o. o., iz Slovenskih Konjic se ukvarja s predelavo termoplastičnih materialov, in sicer z ekstruzijo, stiskanjem in mehansko obdelavo. Iztok Kramaršek ISOKON, d. o. o. 122 informatika Stroji, ki tiskajo predmete 3D-tiskalniki omogočajo, da se računalniško oblikovani tridimenzionalni predmeti zelo hitro materializirajo v predmete Tiskalniki, ki tiskajo predmete, oblikovane na računalniku, so v uporabi že dobro desetletje v avtomobilski in vojni industriji, arhitekturi, izobraževanju in na drugih področjih. Esad Jakupović, Denis Šenkinc - 49 A-CAM, inženiring, d.o.o. -Anni, d.o.o. - 3 Basic, d.o.o - 27 BTS Company, d.o.o. - 1, 5, 134 Jernej Lokovšek s.p. - 46 Camincam, d.o.o. - 102 Center za trde prevleke IJS - 88 DATA COM, d.o.o. - 4 Fakulteta za strojništvo, Ljubljana - 105 Gazela Platit, d.o.o. - 92 Hyundai avto trade, d.o.o. - 65 Jež Janez - kovinoplastika in orodjarstvo s.p. - 121 Isokon, d.o.o. - 118 ITS, d.o.o. - 74 KMS, d.o.o. - 116 Lesnik, d.o.o. - 107 LVD Sit, d. o. o. - 1, 2 Mastroj, d.o.o. - 1, 21 Mikron, d.o.o. - 81 Misko, d.o.o. - 73 NC Servis Lovrek Ivan s.p. - 68 KAZALO OGLAŠEVALCEV Remic, d.o.o. - 90 Ribak, d.o.o. - 101 Sandvik Coromat - 133 Schmidt HSC, d.o.o. - 45 Seco Tools SI, d.o.o. - 41 Siming, d.o.o. - 39 TBW, d.o.o. - 93 Tecos, d.o.o. - 36 Tehna plus, d.o.o. - 71 Tehnotron, d.o.o. - 57 Tera, d.o.o. - 1, 111 Teximp, d.o.o. - 1, 24 TM, d.o.o. - 34 Uniplast, d.o.o. - 119 Vpenjalni sistemi, d.o.o. - 61 Zibtr, d.o.o. - 85 Walter Maschinenbau GmbH - 37 3-WAY, d.o.o. - 69 Skupina rezkalnih glav MKS in MES Visokoučinkovito rezkanje obdelovancev iz litega železa z rezalno keramiko skriva ogromne potenciale glede zmanjšanja stroškov. Odlikuje se z veliki hitrostmi obdelave, vc = 1200 m/min, in velikimi pomiki, vf > 6000 mm/min, kar seveda zagotavlja visoko stopnjo odvzema materiala. Nova generacija orodij je namenjena za grobo in fino obdelavo. Rezkalne glave MKS se priporočajo tako za grobo kot za fino obdelavo, rezkalne glave MES pa za fino in končno obdelavo. Njihova prednost je fina nastavitev, ki so jo prijavili v patentu; omogoča pozicioniranje izmenljive rezkalne ploščice v območju ^m. To pa zagotavlja izredno natančno fino obdelavo, gladkost oz. kakovost obdelane površine je odlična, hrapavost znaša Ra < 0,8 ^m. Obe skupini orodij, MKS in MES, proizvajalca CeramTec AG sta dobavljivi v premerih od 40 do 125 mm, število zob je izbrano glede na rezalno keramiko in je odvisno tudi od premera. Nastavni koti za MKS so lahko 45°, 75° ali 88°, za MES pa je nastavni kot 88°. Uporabljajo se lahko s ploščicami z 8 rezalnimi robovi ali s ploščicami s 4 robovi, rezalna geometrija pa je pozitivna. O Brusne plošče SuperGrind Proizvajalec diamantnih in CBN-orodij LACH DIAMANT iz nemškega Hanaua predstavlja nove diamantne brusne plošče SuperGrind, namenjene za ekonomično obdelavo orodij iz karbidne trdine. Nove plošče so zelo primerne za uporabo na CNC-brus-nih strojih. Odlikujejo jih odlične obdelovalne lastnosti; znatno skrajšajo čas brušenja, poleg tega zagotavljajo odlično stabilnost brusnih robov in obstojnost profila. Micro-Hite DCC - majhne koordinatne merilne naprave Micro-Hite DCC je koordinatna merilna naprava proizvajalca HEXAGON Metrology. Predstavlja dopolnilo v ponudbi h koordinatni ročni merilni napravi Micro-Hite 3D serije Mic-ro-Hite. Micro-Hite DCC je oblikovan ergonomsko, je enostaven za uporabo in učinkovit. Primeren je tako za manjša kot za večja podjetja in lahko zamenja posebne merilne naprave in ročna merila. Micro-Hite DC je opremljen z zmogljivo programsko opremo P C-DM IS™, ki podpira različne merilne postopke. Primeren je za enostavne in kompleksne merilne postopke in povečuje učinkovitost meritev. Ta serija koordinatnih merilnih naprav je rezultat skupnega napora različnih podjetij pod okriljem skupine Hexagon Metrology. Razvoj se je oprl na najsodobnejše tehnologije, ki so se večinoma že izkazale pri večjih merilnih napravah istega proizvajalca. Tehnologija Tricision* zagotavlja: odličen nadzor nad gibanji X-portala in s tem večjo točnost meritev, • manj napak glede ponovljivosti, • večje pospeške in pojemke hitrosti, • hitrejše postopke meritev. Vsa drsna mesta, ki omogočajo gibanje naprave, so izvedena z zračnimi ležaji in tako praktično skoraj brez trenja. T-REX Sumi-Turn Sumitomo Electric je predstavil stružne ploščice T-Rex z edinstveno obliko 55° s šestimi rezalnimi robovi (DNMG ima štiri rezalne robove). S tem se stroški obdelave zmanjšajo za 50 %. Ploščice T-Rex TRM omogočajo vzdolžno in čelno struženje v enem prehodu. 0 1 n rD Holroydov sistem brušenja Edgetek S sistemom Edgetek-Superabrasive-Turnin (SAT) je HOLROYD dopolnil svojo serijo strojev za brušenje. Na novem stroju za brušenje se lahko uporabljajo CBN-brusne plošče; s tem se je močno povečala produktivnost. Novi stroj omogoča hitrejši odvzem materiala z zunanjih premerov valjastih obdelovancev (zareze in žlebovi različnih oblik), obdelovani materiali pa obsegajo široko paleto - od mehkih do trdih. »Zanimanje mnogih vodilnih proizvajalcev iz avtomobilske ter tudi letalske in vesoljske industrije za naš sistem SAT je veliko,« razlaga Paul Hannah, vodja prodaje pri podjetju HOLROYD. »Ker je produktivnost s tem sistemom oz. načinom obdelav v primerjavi z drugimi postopki brušenja trdih materialov znatno večja, so ti stroji zelo primerni zlasti za strojno obdelavo materialov, kot je inkonel, in obdelovancev iz sintranih kovinskih materialov. Uporabljajo se lahko za operacije, ki se jih izvaja z rotacijsko obdelavo, v zvezi z obdelavo zarez, za prekinjen rez valjastih elementov, zobnikov, stožčastih profilov in stičnih površin valjastih obdelovancev.« Rezkarji WXS (WX Super) iz karbidne trdine OSG, največji svetovni proizvajalec stebelnega rezilnega orodja, je razvil novo serijo rezkarjev iz karbid- ne trdine WXS. Prevleči * l(V(H\ ka „WXSuper Coating" 11 fVJtWWllÀ^' ' "1 ima izjemno toplotno J 1 ™ obstojnost z oksidacij- ^ 0 sko temperaturo 1300 °C. {fa Radij rezkarjev je izde- lan v najvišjih tolerancah (WXS-EBD R±0,-^^^^^005 mm). Ti rezkarji so namenjeni za obdelavo j- jekla trdote do 70 HRc. Kompakten, učinkovit in varčen FOBA prestavlja nov vlakenski laser za obdelovanje materialov FOBA Laser Technology in Services GmbH, eden od vodilnih proizvajalcev natančnih laserjev na področju označevanja, graviranja in obdelovanja površin, k svoji ponudbi dodaja še dva vlakenska laserja (DP10F in DP20F) in kompakten model Fiberhome z delovno mizo. Omenjena vlakenska pulzna laserja, katerih zmogljivosti znašata 10 in 20 W, ponujata zelo visoko stopnjo učinkovitosti in trdnosti. Majhne dimenzije laserske glave, deflektorja in napajalnika omogočajo lažjo integracijo laserja v manjše stroje in proizvodne linije. Med dodatne značilnosti tega inovativnega vira svetlobe spadata tudi izredna stabilnost med laserskimi impulzi in odlična kakovost žarkov, kar prinaša številne prednosti pri sami kakovosti označevanja in skrajša cikluse pri velikem številu aplikacij. Za črpanje energije v laser se uporabljajo svetlobne diode, ki imajo veliko daljšo življenjsko dobo, kar pomeni, da sistem omogoča nizke stroške obratovanja in oskrbovanja. Laserja sta na voljo v osnovni različici, vsaka stranka pa ima možnost naročiti tudi različico, prilagojeno posameznikovim zahtevam, z vsemi dodatki, ki so na razpolago. Uporabljata se lahko za označevanje skoraj vseh materialov, med katerimi še posebej izstopajo plastika, folija, kovine in elektronske komponente. Novi model Fiberhome je bil zasnovan kot enota za novo serijo vlakenskih laserjev, ki jih je možno namestiti na delovno mizo. Motorizirana Z-os, osvetlitev in kamera, ki omogoča vpogled v trenutno stanje, so na voljo v standardni izvedbi. Na voljo je še s servomotorjem krmiljena rotacijska os, ki omogoča avtomatično označevanje cilindričnih in okroglih delov. To pomeni, da se kompakten in cenovno ugoden model Fiberhome lahko uporablja za izdelovanje malih do srednje velikih serij izdelkov na širokem področju industrijske uporabe. www.hasco.com,www.foba.de OJ u > o FA-VS - serija strojev za žično erozijo Stroji serije FA-VS proizvajalca MITSUBISHI Electric pri zelo veliko stopnji odvzema materiala omogočajo visoko kakovost obdelane površino (Ra), in sicer do 0,25 ^m. To pa pomeni do 30-odstotno povečanje učinkovitosti glede na dosedanji nivo. Tehnologija V500 novi seriji strojev FA-VS omogoča hitrosti rezanja do 370 mm2/min ob uporabi žice premera samo 0,25 mm. Z žico premera 0,36 mm pa je možno doseči hitrosti rezanja preko 500 mm2/min. Seveda pa povečana produktivnost, velike hitrosti rezanja in krajši čas obdelave zagotavljajo nižje stroške proizvodnje. Ti stroji zagotavljajo odlične rezultate tako pri obdelavi PKD, CBN kot tudi grafita. Do zdaj je bilo v najboljšem primeru z žično erozijo bolj ali manj dobro obdelovati le grafit izredno fine kakovosti (ki je bil hkrati tudi zelo drag). Posebna tehnika nove serije FA-VS proizvajalca Mitsubishi Electric pa omogoča ekonomično in hkrati kakovostno žično erozijo tudi bolj običajnih vrst grafita. S tem je Mitsubishi zapolnil tržno nišo, ki se je pojavljala pri obdelavi grafita. Brizgalni stroji Boy na sejmu Plast 2006, Milano Na sejmu Plast 2006, ki je bil od 14. do 18. februarja v Milanu, je nemški proizvajalec strojev za brizganje plastike predstavil tri aplikacije: BOY 12 A, BOY 35 A VV in BOY 55 M. BOY 12 A je opremljen s standardizirano plastificirno enoto v velikosti 12 milimetrov in skupaj z optimizirano geometrijo polža omogoča vbrizgavanje zelo majhnega volumna taline (manj kot 0,1 cm3). V primerjavi z navadno 14-milimetrsko plastificirno enoto se čas zadrževanja taline v cilindru zmanjša za 50 odstotkov. Kompaktna konstrukcija stroja BOY 35 A VV omogoča enostaven dostop do izdelka in enostavno nameščanje periferne opreme na ogrodje stroja. Stroji iz serije BOY 22 VV, 35 VV in 55 VV so primerni za zabrizgavanje vložkov in neposredno integracijo v avtomatizirane linije. Na stroju BOY 55 M bo potekala demonstracija brizganja majhne plastične škatlice v šti-rignezdnem toplokanalnem orodju. Debelina sten škatlice je manjša od 0,5 milimetrov, celoten cikel brizganja pa je dolg samo 4,2 sekunde. Posebnosti stroja so velike razdalje med vodili, simetrično porazdeljene obremenitve na vse štiri vodilne stebre in nizka poraba energije. www. uniplast.si Coroplex™ MT za najrazličnejše vrste obdelave CoroPlex MT, ki ga proizvaja SANDVIK Coromant, združuje dva zelo uspešna koncepta, in sicer CoroMill 390 in CoroTurn 107. Uporablja se lahko pri klasičnem rezkanju ali pri stacionarnem struženju, in sicer v različnih položajih (kot gnano orodje na stružnih centrih) - v ta namen se lahko uporabljata dve vrsti izmenljivih stružnih ploščic CoroTurn 107. Večnamensko orodje Coroplex™ MT omogoča praktično neomejeno uporabo vseh mogočih položajev ploščic, in to brez dodatne programske opreme. Čeprav je Coroplex™ MT večnamensko orodje, se ga lahko uporablja tudi v starejših strojih, pri katerih je zmogljivost programske opreme prilagojena konvencionalnim standardnim ciklom. Inovativno večnamensko orodje omogoča fino obdelavo obdelovancev v enem samem vpetju, kar skrajša čas, ko stroj ne dela. Skupina orodij za večnamensko obdelavo družbe Sandvik Coromant je tako dopolnjena z orodjem Coroplex™ MT, kar vključuje CoroPlex TT, dve izmenljivi ploščici, ki se uporabljata na enem držalu, ter minisistem CoroPlex SL s štirimi stružnimi držali v enem. Genius 3 - univerzalna merilna naprava 0 1 n rD V mnogih obratih, kjer se ukvarjajo z brušenjem in ostrenjem, naprava genius3, ki jo i _ ^a izdeluje podjetje Wr ir tj ZOLLER, že sodi J med 'standardno' ^"ijEjgiy opremo v proiz-* j vodni verigi. Novi ' univerzalni sistem t ~~ ■ ■— na osnovi inova- C| tivne 3D-merilne < tehnike, ki temelji na optoelektro-I B —___ niki, omogoča polavtomatsko merjenje orodij brez dotika. V proizvodnji je ta merilna naprava običajno postavljena takoj ob CNC-ob-delovalnem centru ter je namenjena meritvam in zagotavljanju kakovosti. Zaradi svoje konstrukcije je skorajda neobčutljiva na vibracije iz okolice. Ogrodje oz. osnovna konstrukcija je iz legure iz lahkih kovin, s čimer se izognemo odstopkom glede geometrije naprave, ki bi se lahko pojavili zaradi različnih pogojev v okolju. Glede tega ima genius3 v primerjavi z merilnimi napravami na granitnem temelju veliko prednost. Naprava ima univerzalno vreteno z oznako A.C.E. z različnimi sistemi vpetja. Na napravi se lahko uporabljajo vpenjalni trni konusne oblike, trni z oznako HSK in elastične vpe-njalne glave. Menjava orodja je zelo hitra (10 s), kljub temu je točnost pozicioniranja (0,5 odlična. Sistem Genius 3 ima komunikacijske vmesnike za različne brusne stroje - to pa omogoča enostavnejši in hitrejši prenos podatkov do drugih strojev in naprav v proizvodnem procesu. Za hitro in cenovno ugodno kalibriranje sistema sta potrebni (med drugim) le dve kameri. Uporabljajo se t. i. osemseg-mentne 3D-kamere visoke ločljivost in občutljivosti, ki zagotavljajo ostro in jasno sliko rezalnih robov. Toplokanalne šobe Gunther s sistemom Gatekeeper Gatekeeper predstavlja velik tehnološki napredek na področju toplo-kanalnih šob, saj omogoča predelavo zahtevnih materialov, kot so LCP, PEEK, POM, ojačanih termoplastov s 60 % steklenih vlaken in številnih materialov, občutljivih na temperaturo. Bistvo je v natančnem kontroliranju temperature ustja. Patentirana konstrukcija bimetalne puše iz nerjavnega jekla in titana zagotavlja minimalno izgubo toplote iz šobe v orodno votlino, rezultat tega pa so krajši cikli in boljša reologija taline. Bimetalna puša poenostavlja izvedbo tesnjenja prednjega dela šobe v orodju (področje predkomore) in je prestavljena z območja konice na plašč šobe. Poenostavitev izdelave orodja in montaže tople šobe pride posebej do izraza v primeru dolgih šob ali pa visokih brizgalnih tlakov. Standardna konstrukcija neposrednega vijačenja v razdelilni blok preprečuje uhajanje materiala, poleg tega pa posebni medeninasti grelci omogočajo toplotni profil, ki zagotavlja primerno segrevanje ustja. www.guenther-hotrunner.com Večja vrtilna frekvenca vreten Rezultat sodelovanja družb HAAS Automation Europe in IBAG Deutschland GmbH so vertikalni obdelovalni centri, ki obratujejo z veliko obdelovalno hitrostjo. Proizvajalec kakovostnih visokofrekvenčnih oz. visokohitrostnih motornih vreten je namreč z njimi opremil vertikalne obdelovalne centre. Obdelovalni centri VF2 so tako lahko opremljeni s tremi različnimi izvedbami vreten. Izvedba HF100 tako omogoča vrtilno frekvenco do 50.000 min-1 ter moč do 12 kW pri kratkotrajnem obratovanju oz. do 6 kW pri trajnem obratovanju ter vrtilni moment 2,3 Nm. Alternativno pa se lahko vgradijo tudi vretena HF120 - ta imajo pri kratkotrajnem obratovanju moč 46 kW oz. pri trajnem 13 kW, vrtilno frekvenco pa 42.000 min-1 ter vrtilni moment 4,2 Nm. Še ena možna različica je vreteno HF80, ki omogoča vrtilno frekvenco do 50.000 min-1 ter moč pri kratkotrajnem obratovanju 5,2 kW oz. pri trajnem obratovanju 2,5 kW, vrtilni moment pa znaša 0,6 Nm. Bistvena prednost motornih vreten serije HF je tehnologija njihovih motorjev z vektorskim krmiljem, ki omogoča visoke vrtilne momente pri majhnih vrtilnih frekvencah ter veliko moč pri visokih vrtilnih frekvencah. Možno je vrtanje navojev brez izravnalnih vpenjalnih glav; obstaja pa tudi možnost izdelave zelo točnih elementov vreten. dvodelni plašč (patentirano) jeklo titan izolacijska plast zraka | ||| grelec tekoča plastična masa termotipalo izolacijska plast plastične mase majhne toplotne izgube -ni mehanskega kontakta -med šobo in orodjem Šoba z dvojnim plaščem OJ u > o Tehnologija XD TITEX predstavlja novo generacijo svedrov iz karbidnih trdin. To so svedri tehnologije XD (eXtreme Deep, ekstremno globoko), se pravi, da omogočajo vrtanje globokih izvrtin. Izjemno učinkovit sveder tehnologije XD® temelji na seriji ALPHA 4, ki se je že dokazala v praksi; notranje hlajenje omogoča obdelavo v velikih globinah, in sicer 8- do 30-krat glede na premer, brez povratnih gibov zaradi čiščenja izvrtin (odrezki). Svedri so zelo učinkoviti, saj omogočajo obdelavo pri velikih hitrostih in pomikih. Odlično odvajanje kratkih odrezkov zagotavlja veliko zanesljivost obdelave in odlično kakovost obdelane površine. Poleg tega se ta sveder lahko uporablja na praktično vseh strojih, in sicer v območju premerov od 3,0 do 20,0 mm. Pri tem ni potrebno, da stroj ali obdelovalni center izpolnjuje posebne zahteve glede oskrbe s sredstvom za hlajenje. Prav tako ni treba uporabiti posebnega sredstva za hlajenje, lahko se uporabljajo tudi sistemi za orodja z minimalno količino hlajenja. Priprava na obdelavo je skrajšana ali pa celo povsem odpade, globoko vrtanje je mogoče z običajnimi obdelovalnimi centri. Uporaba posebnih strojev za globoko vrtanje je zmanjšana na minimum ali pa celo sploh ni več potrebna. Boljša obdelava z rezkalno glavo ORBI-SAF 16+ SAFETY je predstavil novo rezkalno glavo z oznako ORBI-SAF 16+, ki je namenjena posebej za grobo in fino čelno in stransko rezkanje. Maksimalna dolžina rezalnega robu je 18 mm, tako da je omogočena precej večja stopnja odvzema materiala. Ploščice, ki se uporabljajo s to glavo, imajo vse prednosti drugih ploščic skupine ORBI-SAF, dobavljive so dolžine 7, 10 in 13 mm; poleg tega pa se odlikujejo še z dodatnimi izboljšavami. Ploščica ORBI-SAF 16+ je tako še močnejša (6,35 mm v primerjavi z dosedanjo debelino 4,76 mm), odpornejša (za 30 % večji prerez), obstojnejša (zaradi povečanega obsega deleža karbidne trdine za 20 %), prav tako pa se zaradi podvojena prostega kota odlikuje tudi z boljšimi rezalnimi lastnostmi. Zahteve pri konstruiranju rezkalne glave ORBI-SAF 16+ so bile zelo visoke; izdelana je tako, da omogoča izreden izkoristek ploščic ter izredno zanesljivo lego oz. vpetje ploščice v ležišču; poleg tega omogoča izjemno natančnost (predvsem 90-stopinjskega kota čelne površine naprav radialni površini), boljše odvajanje odrezkov, zaradi notranjega dovoda hladilnega sredstva pa tudi več možnosti obdelave. 50-letnica izdelovanja strojev ARBURG in Tehnološki dnevi TERA 2006 ARBURG, eden vodilnih svetovnih proizvajalcev strojev za predelavo plastike, letos praznuje 50-letnico. Praznovanje je bilo 14. februarja na sedežu družbe TERA Tolmin, ki je ekskluzivni zastopnik za Slovenijo. Tudi sicer bodo praznovali v 70 državah sveta in s tem obeležili dejavnosti nenehnih novosti in izboljšav, ki jih potrjujejo odlične izkušnje zadovoljnih uporabnikov povsod po svetu. 50 years of ARBUR injection moulding machines V sklopu Tehnoloških dnevov TERA bodo naslednji dan, 15. februarja, predstavljene tudi najsodobnejše smernice pri predelavi plastike v avto- in elektroindustriji. Skupina orodij Kenna Universal Družba KENNAMETAL GmbH je razvila orodja Kenna Universal posebej za izdelavo posameznih proizvodov in proizvodov po naročilu. V to skupino sodi šest različnih kvalitet za ekonomično struženje, rezkanje in vrtanje najrazličnejših materialov. Prednost te skupine orodij, ki so namenjena za zelo široko paleto različnih vrst obdelave, je, da omogočajo bistveno krajše čase posameznih ciklov. S tem je seveda produktivnost večja. Nove kvalitete KU10T, KU25T in KU30T so namenjene za obdelavo na stružnicah, omogočajo pa celovito obdelavo, ki zajema struženje, izdelavo navojev, pa tudi zarezovanje in odrezovanje. Kvaliteti KUC20M in KUC30M sta v povezavi s skupino KSSM namenjeni za rezkanje; rezultati obdelave so odlični; ena sama ploščica omogoča tako čelno rezkanje kot tudi zarezovanje. Za vrtanje pa je namenjena kvaliteta KU40D, ki je skupaj z modularno vrtalno konico ali izmenljivo ploščico zelo učinkovita. Zelo učinkovit rezalni materiali KYOCERA s svojimi izredno drobnozrnatimi cermeti dosega izjemno obstojnost rezalnih robov. Prevlečena izvedba ima oznako PV7020, neprevlečena pa TN6020. Ti materiali v primerjavi s karbidnimi trdinami zagotavljajo daljšo obstojnost orodja. Uporabljajo se za fino, srednjo in zmerno grobo obdelavo. Izjemna obstojnost rezalnih robov, ki jo ti materiali omogočajo, se izkaže zlasti pri prekinjeni obdelavi; ti materiali se lahko uporabljajo za obdelavo jekel. Pri srednji obdelavi jekla se tako npr. uporabljajo pri naslednjih pogojih obdelave - globina reza: 1,5 do 6,0 mm, pomiki: 0,10 do 0,50 mm/vrt., rezalna hitrost: 250 do 600 m/min. KYOCERA za obdelavo uporablja tudi keramiko. Keramika z oznako A65 (A1,0 + TiC aluminijev oksid + titanov karbid) se lahko uporablja za obdelavo mehkih in trdih materialov (do 60 HRc) pa tudi za fino obdelavo in obdelavo jekla. Pri enakih globinah reza in pomikih, kakršne omogočajo karbidne trdine, se lahko dosežejo rezalne hitrosti do 500 m/min. Za obdelavo materialov, trših od 60 HRc, se priporoča kvaliteta A66N. Stroški obdelave z A66N so v primerjavi s CBN-om znatno nižji, poleg tega pa je zaradi večjih hitrosti čas obdelave krajši, kar pomeni še dodatno znižanje stroškov. Adobe Acrobat 3D Adobe Systems je predstavil Adobe Acrobat 3D, ki omogoča prikaz in urejanje tridimenzionalnih vsebin znotraj priljubljenih dokumentov PDF. Programska oprema omogoča ustvarjanje dokumentov PDF ter vključevanje tridimenzionalnih modelov in različnih programov za računalniško podprto načrtovanje (CAD). Orodje uporabnikom omogoča tudi urejanje modelov, kot so dodajanje tekstur, osvetlitve in transparent-nosti. Poleg tega je mogoče v dokument dodati komentarje in meritve ter pripraviti animacije, ki služijo kot navodila za sestavo sklopov. Za pregled dokumentov s tridimenzionalno vsebino potrebujete najnovejšo različico Adobejevega readerja, program Adobe Reader 7.0.7, ki vključuje podporo za pregled tudi najnovejših vsebin. (D. Š.) OJ u > o Materiala rezalnih ploščic nove generacije za izboljšano zmogljivost pri frezanju jekla Sandvik Coromant je predstavil materiala GC1030 in GC4240, prvi novosti v novi družini rezalnih materialov. Z izboljšano zmogljivostjo pri obdelavah, kjer se zahteva žilavost rezalnega materiala, omogočata višjo produktivnost pri frezanju jekla. Nova rezalna materiala sta posebej optimizirana za obodno frezanje, zanesljivo in varno pa se odrežeta tudi pri drugih zahtevnih obdelavah s frezanjem. GC1030 je popolna izbira za odrezavanje težavnih materialov in za delo v nestabilnih pogojih, npr. pri obdelavi dolgih previsov, kjer se pojavljajo težave zaradi vibracij. Izboljšana obrabna obstojnost je zasluga posebne PVD-prevleke, zato so ploščice zelo vsestranske in zanesljive. Ta material je prva izbira pri manjših in pri steblastih frezalih. GC4240 je material s povsem novim substratom in CVD-prevleko, ki ponuja višjo zanesljivost za nemoteno obdelavo. Je vsestranska rešitev, ki jo je možno prilagoditi različnim obdelavam s frezanjem. Predvsem pa je namenjen za obodno frezanje in za obdelave, kjer se zahteva večja žilavost ploščice in kjer je pomembna visoka hitrost odstranjevanja materiala. GC1030 in GC4240 sta bila zasnovana brez kompromisov za moderne obdelave, kjer sta ključnega pomena predvidljivost in varnost. www.coromant.sandvik.com GC4240 za zahtevno frezanje jekla GC1030 je popolna izbira za obdelavo težavnih materialov in za steblasta frezala. Elektromagnetne plošče PalMAG za vpenjalne sisteme »Zero Point« Italijanski proizvajalec Tecnomagnete je predstavil nov sistem elektromagnetnih plošč PalMAG za vpenjalne sisteme »Zero Point« (npr. 3R). Obdelava je mogoča s petih strani v enem vpetju. Sistem vpetja je tako poenoten in stabilnejši, pri obdelavi pa je manj tresljajev. 3D-model kot nosilec vseh informacij Podjetje ITS, d. o. o., je sredi januarja v Ljubljani pripravilo predstavitev programske rešitve za upravljanje življenjskega cikla izdelka (PLM) z imenom Teamcenter. Namen programske opreme, ki jo je razvilo podjetje UGS, je povezovanje ljudi in procesov ter pomoč pri ustvarjanju, zajemanju in izmenjevanju znanja o izdelku. V primerjavi s sistemom ERP (enterprise resource planning), ki upravlja s podatki že definiranega izdelka, sistem PLM igra pomembno vlogo v najpomembnejši stopnji razvoja izdelka - ko so za izdelek sprejete najpomembnejše odločitve. Skozi razvoj se ustvarja vedno več informacij z vedno bolj zapletenimi povezavami. V sistemu brez centralne točke zajemanja in hranjenja informacij je izguba časa pri iskanju informacije skozi razvoj vedno večja. Poleg informacij je za podjetje enako pomembno tudi znanje oziroma intelektualni kapital. Teamcenter omogoča, da 3D-model postane nosilec vseh potrebnih informacij, in s tem zagotavlja sočasen razvoj izdelkov, poleg tega predstavlja tudi povezavo med načrtovanjem in drugi dejavnostmi v podjetju. Slednje lahko glede na potrebe in pravice neposredno dostopajo do informacij, ki so shranjene na enem mestu, v bazi sistema PLM. Glavni prednosti sistema sta vodenje podatkov in procesov ne glede na njihovo lokacijo ter vodenje in uporaba vizualnih informacij iz različnih CAD-sistemov. Pri tem sistem zagotavlja verzioniranje komponent in sklopov, izdelavo različnih vrst kosovnic, vodenje tehnične dokumentacije, optimizacijo procesov in opredelitev družin izdelkov. (D. Š.) 0 1 n fD USB ključ kot mobilna pisarna Mobilnosti si nekako ne moremo predstavljati brez uporabe mobilnega računalnika ali pametnega telefona, s katerima kjer koli in kadar koli elektronsko komuniciramo s svetom. Podjetje Memorysolution je predstavilo preprosto in poceni rešitev mobilne pisarne za širše množice. Serijama svojih spominskih ključev TakeMS, ECO in mini, po novem prilagajo programski paket Cary it Easy, s katerim uporabniki upravljajo s svojo elektronsko pošto, dokumenti, priljubljenimi povezavami in s katerim koli računalnikom brezskrbno deskajo po internetu. Programski paket Carry it Easy podjetja Cososys je nedvomno pomočnik, ki lahko zelo olajša delo v pisarni, na poti in doma. Namenjen je uporabnikom, ki so se že privadili na uporabo spominskih ključev za prenos podatkov, s tem programskim paketom na ključu pa lahko dostopajo do svojih dokumentov, elektronske pošte in priljubljenih internetnih zaznamkov (bookmarks) tudi na več različnih računalnikih. Uporabnik lahko z ustvarjenimi particijami in gesli na različnih računalnikih sam določa, kaj je samo njegovo in kaj bo delil z drugimi uporabniki. Carry it Easy omogoča tudi brezskrbno brskanje po internetu, saj obiskane strani za druge ostanejo prikrite, svoje internetne zaznamke pa lahko od sedaj vedno nosimo s seboj. Programski paket vsebuje prenosni Microsoft Outlook Express, s katerim bodo vsa poštna sporočila in stiki vedno pri roki, orodje za internetno deskanje z Internet Explorer in Firefox brez sledi, orodje za sinhronizacijo dokumentov, namizja in map. Za varčevanje s prostorom na ključu je priloženo orodje za stiskanje, mogoče pa je ustvarjati particije in zaščititi podatke z geslom ter enkripcijo. USB Drive Lost&Found je dodal še posebno funkcijo, ki poskrbi, da najditelj izgubljenega ključa lahko dostopa le do vaših osnovnih podatkov in informacij za vrnitev ključa. Carry it Easy je uporabnikom na voljo v sedmih jezikih. www. memorysolution. com www. cososys. com www.anni.si Za trajnostni razvoj orodjarske industrije so nujne nove vizije, višja stopnja povezovanja med dobavitelji in s kupci Intervju: Joaquim Menezes ISTMA (International Special Tooling & Machining Association) je mednarodna organizacija, v kateri je združenih 24 nacionalnih orodjarskih združenj z vsega sveta. V ISTMI je tako 8000 podjetij, ki letno prodajo za nekaj več kot 40 milijard ameriških dolarjev izdelkov in storitev. ISTMA se deli na tri veje, evropsko, azijsko in ameriško. O organizaciji, njenih načrtih, smernicah na področju orodjarske industrije in drugih aktualnih temah smo se pogovarjali s predsednikom veje ISTMA Europa Joaquim Menezesom. Predsednik ISTMA Europa Joaquim Menezes Ali lahko na kratko predstavite organizacijo ISTMA, kaj je (koga združuje) oziroma kakšno je njeno poslanstvo? ISTMA Europe zastopa interese nacionalnih združenj in nastopa kot predstavnik branže pred institucionalnimi in drugimi sogovorniki, na primer organi Evropske unije (EU) ter drugimi pomembnimi igralci na trgu, kot so globalni dobavitelji in drugi. ISTMA Europe je evropska veja svetovne krovne organizacije orodjarske industrije, v katero je včlanjeno trinajst združenj iz Češke, Estonije, Finske, Francije, Nemčije, Madžarske, Velike Britanije, Italije, Portugalske, Slovenije, Španije, Švedske in Švice. Poslanstvo ISTME Europe je zagotavljanje podpore nacionalnim orodjarskim združenjem in pod- jetjem pri doseganju poslovnih uspehov v globalni ekonomiji s svetovanjem, mrežnim povezovanjem, specializiranimi informacijami, programi podpore skupnim interesom in s storitvami. Kaj člani pridobijo z vključitvijo v ISTMO in kaj so po vašem mnenju glavni razlogi, da se odločajo za članstvo? ISTMA Europe zastopa interese nacionalnih združenj in nastopa kot predstavnik branže pred institucionalnimi in drugimi sogovorniki, na primer organi EU ter drugimi pomembnimi igralci na trgu, kot so globalni dobavitelji in drugi. Sodeluje tudi na strokovnih forumih, kjer se obravnavajo najpomembnejše teme za orodjarski sektor. Pomembna naloga evropske ISTME je tudi zbiranje statističnih podatkov o orodjarski industriji za potrebe benchmarkinga. ISTMA dejavno nudi namensko podporo pri spodbujanju konkurenčnosti evropske industrije skozi raziskave in inovacije tako, da sodeluje pri skupnih projektih ter spodbuja izmenjavo informacij in sodelovanje med njenimi članicami. Organizira sestanke in konference za pripadnike branže - orodjarska podjetja iz držav članic, dobavitelje, univerze, tehnološke partnerje in nekatere najpomembnejše globalne kupce. ISTMA Europe podpira in promovira tudi branžne dogodke, kot so sejmi, kongresi, tehnični simpoziji, in izvedbo mednarodnih tržnih raziskav, s poudarkom na analizi morebitnih priložnosti in nevarnosti za evropsko industrijo. ISTMA Europa ISTMA je mednarodna organizacija, ki vključuje 24 držav z vsega sveta in deluje v treh regionalnih vejah. V čem se ISTMA Europe razlikuje od drugih dveh sekcij? ISTMA Europe je osredotočena na potrebe evropske regije in na združevanje sposobnosti članic za izvajanje dejavnosti skupnega interesa. ISTMA Europe vsako leto organizira tri srečanja. Eno od njih na nivoju krovne organizacije ISTME, torej skupaj z azijsko in ameriško vejo. Ta srečanja so odlična priložnost za srečanje različnih interesnih skupin (združenja, raziskovalno-razvojni centri, podjetja), na katerih se pogovarjamo o pomembnih temah in aktualnih izzivih za industrijo. ISTMA Europe tudi podpira udeležbo držav članic pri evropskih raziskovalno-razvojnih projektih in pobudah. Članice poročajo o stanju v branži vsakih šest mesecev. V sodelovanju z drugima dvema regionalnima vejama je ISTMA Europe poleg letne izmenjave poslovnih poročil in statističnih podatkov izdala tudi večjezični orodjarski slovar v elektronski obliki in tiskani verziji. Spodbuja svetovno izmenjavo informacij in izkušenj med državami članicami o tehničnih in ekonomskih vprašanjih, kamor sodijo tudi študijska potovanja in ogledi tovarn. ISTMA Europe na tri leta organizira svetovno orodjarsko konferenco. Naslednja bo junija 2007 v mestu Joensu na Finskem. Lani se je zamenjalo vodstvo ISTME Europe. Čemu v svojem mandatu namenjate največ pozornosti? Predsedstvo evropske veje je prevzela Portugalska in začela izvajati agresiven program za prilagajanje evropske orodjarske industrije aktualnim spremembam. Poudarek je na pomenu sodelovanja in mrežnem povezovanju različnih interesnih skupin, kot so nacionalna združenja, podjetja, dobavitelji in raziskovalni centri. Portugalsko predsedstvo se je zavzelo tudi za izgradnjo javne podobe branže. Naša industrija mora poskrbeti, da se bodo javni in politični predstavniki zavedali njene zelo pomembne vloge pri trajnostnem razvoju gospodar- stva. Sprožili smo strateške akcije za okrepitev obstoječih in vzpostavitev novih povezav s političnimi in razvojno-raziskovalnimi institucijami. Veliko pozornosti namenjamo tudi promociji in prepoznavnosti članic ISTMA Europe. Lani smo postavili nov spletni portal www.istma-europe.com, na katerem lahko člani interaktivno komunicirajo s sekretariatom, drugimi člani in vodstvenimi organi. Skupaj s to novo komunikacijsko platformo je ISTMA Europe izdala tudi novo predstavitveno brošuro. Naredili smo nekaj pomembnih korakov za krepitev institucionalnih povezav med članicami in za vključitev novih držav članic v ISTMA Europe. Tudi v prihodnje si bomo prizadevali, da bomo v evropski veji ISTME kar najbolj dejavni in da bo v celoti zastopana vsa evropska orodjarska industrija. Na institucionalni ravni izvajamo dogovore z Evropsko komisijo. Naš cilj je še v tem mandatu organizirati evropski orodjarski forum v Bruslju. Kako ocenjujete aktualne smernice v orodjarski branži in kje vidite vlogo ISTME kot organizacije? Orodjarska industrija se je znašla na točki preobrata. Za trajnostni razvoj so nujne nove vizije interakcije s trgi in kupci. Industrija mora ponovno opredeliti svojo vlogo v globalni dobavni verigi in ovrednotiti svoj konkurenčni položaj. ISTMA Europe se trudi usmeriti pozornost evropskih sek- V sproščen klepet sta se zapletla predsednik ISTMA Europa in predsednik odbora za orodjarstvo pri GZS Janez Poje. Naslednje srečanje ISTME Europe Naslednje srečanje ISTMA Europe bo 20. in 21. marca 2006 v Tallinu, Estonija. Srečanje organizira ISTMA Europe, gostitelj pa bo estonsko nacionalno združenje orodjarjev. Tema srečanja bodo trenutne poslovne razmere v državah članicah ISTMA ter tekoče in prihodnje aktivnosti in srečanja ISTMA World. Sku- lOTmi A paj z estonskim združenjem orodjarjev bodo organizirani tudi IO I IVI/\ obiski lokalnih podjetij. americas | asia | europa Četrti sestanek upravnega odbora projekta EuroTooling 21 V Kovinoplastiki Lož so se za razvoj polken-skega okovja ARX wind 300 odločili zaradi tržnih zahtev. Okovje združuje pet inovacij, ki so patentirane (evropski patenti) in dokazujejo funkcionalno ter tehnološko inovativnost. Pri izdelavi polkenskega okovja so uporabili tehnologije preciznega mehanskega preoblikovanja, toplokomornega tlačnega litja in brizganja polimerov. Podaljšano antikorozivno obstojnost in dobo delovanja so poleg uporabe tehnologije kakovostnega prašnega lakiranja dosegli tudi z vgradnjo polimernih elementov na spojih med kovinskimi deli okovja. Razvoj novega polkenskega okovja je pomenil tudi priložnost za uvedbo nove blagovne znamke ARX, s katero želi Kovinoplastika Lož doseči nov ugled in mesto na trgu stavbnega okovja. »Z razvojem nove blagovne znamke ARX želimo izvesti predvsem repozi-cioniranje blagovnih znamk nižjih cenovnih razredov. Na primer: v primeru polkenskega okovja želimo izdelke in blagovne znamke Jadro 100 in Jadro 200 repozicionirati z novim programom oziroma blagovno znamko ARX wind 300. Hkrati želimo povečati tudi prepoznavnost matičnega podjetja in lastnih blagovnih znamk,« je povedal Vukovič. Ime nove blagovne znamke ni bilo naključno izbrano. Beseda ARX je namreč latinskega izvora in pomeni mogočno, močno, varno, stabilno zavetišče oziroma trdnjavo, s čimer pri kupcu vzbudi predstavo o pojmovanju lastnega doma. Vse to je v sozvočju s funkcionalnostjo in varnostno funkcijo, ki jo stavbno oziroma katero drugo okovje ali mehanizmi za odpiranje in zapiranje ter odklepanje in zaklepanje, kjer je varnost vedno bolj pomembna, zagotavljajo. Pomembna konkurenčna prednost omenjenega polkenskega okovja se kaže predvsem v preprosti montaži s pomočjo posebnih šablon. Polkensko okovje ARX wind 300 je že na voljo domačim kupcem, prodajajo pa ga tudi v tujini, in sicer na območju vseh drugih državah nekdanje SFRJ, v Franciji, Italiji, Avstriji, Nemčiji, Romuniji, Rusiji, Turčiji in na Poljskem. »Z razvojem in trženjem sodobnih, inovativnih izdelkov, torej izdelkov z višjo dodano vrednostjo, prepoznavnih pod lastno blagovno znamko, bomo nadaljevali z nenehnim poslovnim razvojem Kovinoplastike Lož,« pravi Vukovič. Strategija blagovne znamke ARX predvideva več prodajnih programov, in sicer vrtljivo nagibno okovje (ARX Spin), vrtljivo okovje (Arx Basis), polkensko okovje (ARX Wind), zidne pritrdilce (ARX Fixture) in drugo. Sedem novih nagrajencev GZS za leto 2005 Na GZS so v začetku meseca podelili nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke v letu 2005. Dobitniki laskavega priznanja so direktor podjetja Bosio Štore Hugo Bosio, direktor družbe Profil Management Consulting iz Ljubljane Franc Jamšek, predsednik uprave Banke Koper Vojko Čok, direktor podjetja Kla-divar iz Žirov Milan Kopač, direktor BSH Hišni aparati Nazarje Matjaž Lenassi, predsednik uprave Taluma Kidričevo Danilo Toplek in direktor družbe Keko-Varicon Zoran Živič. Omenjenih 7 nagrajencev se bo na steni stavbe GZS pridružilo dozdajšnjim 258 nagrajencem. Predsednik GZS Joško Čuk je ob podelitvi nagrad dejal, da je poleg poslovnih rezultatov in vizije pomembna kompetentnost nagrajenca, ki mora dobro poznati svoj izdelek in ima v podjetju ter okolju pozitivno klimo. Dodal je, da je značilnost letošnjih nagrajencev skrb za dolgoročno strategijo podjetja in vlaganja v znanje, kadre in razvoj. Foto: Žare Modlic Promocijski članek SCHMIDT HSC, d.o.o. KomTronic®: nova generacija obdelovalnih sistemov z tegriranim pogonom U-osi v vretenu stroja. Tako lahko z menjavo mehanskih elementov v nastavku pomične glave spreminjamo nastavno pot in korak. Modularno zgrajena je tudi elektronika - strojna oprema - pogonske enote. Ločeno postavljeni moduli razširjajo možnosti diagnoze in omogočajo preprosto zamenljivost pri prilagajanju ali menjavi pri procesu obrabljenih modulov. Značilna novost nove generacije U-osi je dinamično balansiranje. Konstrukcijska izvedba uspešno omogoča prvo popolnoma dinamično balansiranje sistema, neodvisno od giba. Poleg tega je preprečeno pretvarjanje centrifugalnih sil v reakcijske sile ohišja, ker se centrifugalne sile izravnalne uteži in sistema drsnik-orodje v pogonski smeri seštevata. Posledica je kar najmanjši pogonski vrtilni moment. Nova generacija sistemov U-osi KomTronic® prinaša s svojo modularno gradnjo vsestranske možnosti uporabe, večjo prilagodljivost zahtevam posamezne aplikacije in preprostejše servisiranje. Z novim balansirnim sistemom je omogočen izjemno miren tek tudi pri visokem številu vrtljajev. U-osjo Mehatronski obdelovalni sistem z U-osjo je namenjen uporabi na sodobnih CNC-ob-delovalnih centrih. Sestavlja ga kompaktna planska glava z drsnikom, ki ga poganja servomotor prek navojnega vretena. Nastavni mehanizem in elektronika sta vgrajena v orodno glavo. Brezkontaktni prenos energije in podatkov poteka induktivno od stator-ja, nameščenega na vretenu stroja, do rotorja na orodju. Tako je sistem povezan s krmiljem stroja, kjer lahko z običajnim programskim jezikom NC in interpolacijo z Z-osjo obdelujemo kompleksne konture izvrtine. Z nadaljnjim razvojem preverjenih mehatron-skih obdelovalnih sistemov z U-osjo KomTro-nic® je nastal modularni sistem, ki omogoča uporabniku večjo prilagodljivost in razširja možnosti uporabe. Izjemno kompaktna gradnja omogoča uporabo teh sistemov z velikostjo HSK 63 in SK 40 v menjalniku orodij večine sodobnih obdelovalnih centrov. Posebno značilna je konstrukcija novega nastavka drsnika. Tako kakor dosedanji sistemi se lahko prilagodi različnim pogonskim sistemom KomTronic® ali in- PROIZVAJALEC KOMET GROUP GmbH Zeppelinstraße 3 D-74354 Besigheim tel.: +49(0)7143.373-0 telefaks: +49(0)7143.373-233 E-pošta: info@kometgroup.com spletna stran: www.kometgroup.com Prodajni partner v Sloveniji: SCHMIDT HSC, d. o. o. Kidričeva 25, 3000 Celje tel.: (03) 4900 850 telefaks: (03) 4900 852 E-pošta: info@hsc-schmidt.si spletna stran: www.hsc-schmidt.si KOMET* GROUP THE GROUP OF SOLUTIONS Orodje. Rešitve. Upravljanje projektov. - Izključno za Vas. Štiri znamke, osredotočene na svet obdelave izvrtine. Prodajni partner f ^^^ KOMET GROUP v Sloveniji: ^^^ SCHMIDT HSC, d.0.0. ^^^ J Kidričeva 25 • 3000 Celje ^ S tel. 03 4900 850 ■■> fax. 034900852 fcrf m I Irl I LJ I e-mail: info@hsc-schmidt.si PREDANI USTVAFIJANJU REŠITEV spletna stran: www.hsc-schmidt.si www.kometgroup.com Splača se biti strojnik in elektrotehnik Najbolj iskani kadri v Sloveniji so inženirji strojništva, elektrotehnike, računalništva in gradbeništva. Med visokoizobra-ženimi pa so najbolj iskani poklici univerzitetni diplomirani inženir strojništva, elektrotehnike, računalništva ali informatike. Za promocijo študijskih smeri in programov, ki nudijo največjo možnost zaposlitve in po katerih je povpraševanje na trgu delovne sile v Sloveniji največje, se je letos odločila tudi vlada oziroma Ministrstvo za visoko šolstvo. V novem študijskem letu 2006/2007 bo na univerzah v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem ter samostojnih visokošolskih zavodih razpisanih 24.982 mest, od tega 17.003 za redni in 7.979 za izredni študij. To pomeni, da bo skupno število vpisnih mest v študijskem letu 2006/2007 za 188 večje kot v študijskem letu 2005/2006. Dobra polovica vpisnih mest bo namenjena univerzitetnim študijskim programom, natančneje 12.972, slaba polovica, 12.010, pa visokošolskim strokovnim programom. V Razpisu za vpis v visoko šolstvo 2006/2007 so zlasti spremenjena razmerja po študijskih področjih v korist naravoslovju in tehniki. Tako je na področju družbenih ved, poslovnih ved in prava število razpisanih mest v primerjavi z lanskim razpisom manjše za 10 odstotkov. Na področju humanistike je 4,5 odstotka razpisanih mest več. Na področju naravoslovja, matematike in računalništva pa je razpisanih za 13,7 odstotkov več mest kot lani. Na področju tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva gre za 10,5-odstotno povečanje. Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan se je v minulih tednih sešel s številnimi dijakinjami in dijaki zaključnih letnikov srednjih šol, ki nameravajo šolanje nadaljevati na visokošolskih ustanovah. Seznanil jih je z letošnjim razpisom za vpis na različne programe, ki jih nudi visoko šolstvo, govoril pa je tudi o zaposlitvenih možnostih, o prizadevanjih vlade za povečanje vpisa na tehniki in naravoslovju, o bolonjskem študiju, mobilnosti in aktualnih vprašanjih s področja visokega šolstva. Poleg ministra in njegovih sodelavcev so na pogovoru sodelovali tudi predstavniki univerz ali raziskovalnih inštitutov oziroma raziskovalci iz regije, kjer je potekal pogovor. Da bi bil obisk za dijake čim bolj zanimiv in koristen, so na pogovoru sodelovali tudi predstavnik regijskega gospodarstva, in sicer iz podjetja, ki nudi mladim izobraženim kadrom možnost zaposlitve in ki vlaga v raziskave ter razvoj. Na pogovorih so sodelovali tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič oziroma kateri drug predstavnik Mi- nistrstva za delo, družino in socialne zadeve ter predstavnik območnega zavoda za zaposlovanje, ki je dijakinjam in dijakom podal informacije o štipendijski politiki, perspektivnih poklicih in zaposlitvenih možnostih. Na predstavitvah je minister Zupan navajal poklice, ki so v Sloveniji najbolj iskani. Zanje se je večinoma mogoče izobraževati na nara-voslovno-tehniških, zdravstvenih in pedagoško usmerjenih študijskih smereh, za katere pa v zadnjih letih ni bilo takega povpraševanja kot po družboslovnih smereh. Hkrati so to tudi področja, na katerih je po deležu študentov največja negativna razlika med Slovenijo in povprečjem v Evropski uniji. ■ Prava izbira za načrtovanje in proizvodnjo - certificiran CAM sistem za SolidWorks® in Autodesk Inventor® «UJElj rezka nje • 3D rezkanje \ • 3+2 večstransko rezkanje • Sočasna 5-osna obdelava • Sfirjfzenje + gnana orodja • 2/4-osna žična elektroerozija-EDM Ugodna ponudba v paketu SolidCAM2006 skupaj s So!idWorks2006! proyraiiiyltü oro ;jbrogr;đtriiranJe] CAD/CAM ing. in CNC stroji Jernej Lokovšek s.p. Bajtova ul. 3,1000 LjubljanaTel.: +386 1 42 24 904, Faks: +386 1 422 4905, E-pošta: info@solidcam.si, www.solidcam.si inovativnost med mladimi Podelitev priznanj in nagrad mladim inovatorjem Inštitut za inovativnost in tehnologijo je lani v sodelovanju z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pripravil projekt oziroma nagradna natečaja za mlade inovatorje pod skupnim imenom Eureka! 2005. Prvega je poimenoval Poletite z idejo, drugega pa Inovacija prinaša koristno novost. Na natečaja, katerih namen je bil spodbuditi čim več mladih inovatorjev, je prispelo 120 nalog, ki jih je pripravilo 151 dijakov in študentov ter 35 mentorjev iz 25 srednjih šol in fakultet. Zaključna prireditev s podelitvijo priznanj in nagrad Eureka za najbolj ustvarjalne in inovativne dosežke mladih v letu 2005 je potekala 9. februarja v prostorih Instituta Jožef Stefan v Ljubljani. Namen prvega natečaja z naslovom Poletite z strokovnega, raziskovalnega in poslovnega skimi vprašanji in jih v sodelovanju z oblast- idejo je bil spodbuditi mlade k razmišljanju o novih izzivih in k temu, kaj bi se dalo izboljšati ali celo narediti na novo. Za razpisovalce natečaja je bilo pomembno predvsem to, da sodelujoči zaznajo vsakodnevne probleme ter skušajo najti originalne in domiselne rešitve. Drugi natečaj z naslovom Inovacija prinaša koristno novost je skušal spoznati mlade ino-vatorske razvijalce z zahtevnejšimi nalogami. Pri tem ni šlo le za spodbujanje čuta za iskanje novega, ampak za iskanje takih inovatorjev, ki so prek raziskovalno-razvojnega dela uspeli izdelati prototip (če omenjamo le tehnološko usmerjene) in že razmišljajo o končnem rezultatu. To pomeni, da je njihova potencialna inovacija tudi tržno zanimiva ali drugače uporabna. Njihove posebej zanimive iznajdbe bi bile za nekatera podjetja ali trg zanimive že danes. Prav o tem, kako prenesti inovacijo v gospodarstvo, so se med drugim spraševali govorniki na podelitvi priznanj in nagrad. Direktor IJS prof. dr. Jadran Lenarčič se je tako med drugim vprašal, kaj narediti, da bi znanje iz laboratorijev čim hitreje prenesli do uporabnikov v medicino in gospodarstvo ter jih uresničili. Direktor inštituta za inovativnost in tehnologijo doc. dr. Borut Likar je poudaril pomembnost idej in dodal, da so ideje mladih izjemno dragocene in da je to področje, v katerega je treba vlagati. »Ideja je včasih manj kot odstotek, vse drugo do faze, ko ideja postane uporabna, pa potrebuje še veliko znanja, stikov, dela. Ta podpora nam še manjka in prav to je poslanstvo našega projekta. Torej, kako prispevati kamenček v mozaiku, ki ga mora nekdo sestaviti, če hočemo priti do inovacije,« dodaja Likar. Predsednik ocenjevalne komisije in državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Aleš Mihelič je poudaril, da so se za podporo projektu odločili tudi zato, ker je delež inovativnih podjetij v Sloveniji zelo majhen, ker je treba inovativnost vzgajati in spodbujati ter mlade usmerjati k inovativnosti. »V Sloveniji imamo le 21 odstotkov podjetij, ki so inovativna, kar pa je enkrat manj, kot v Evropski uniji, kjer je inovativnih podjetij 44 odstotkov. Med malimi podjetji imamo le 12 odstotkov inovativnih podjetij, med srednjimi 25, med velikimi pa 55 odstotkov, ker je še vedno malo,« je povedal Mihelič. Nagrade ter 25 zlatih, 25 srebrnih in 26 bronastih priznanj so podelili minister z Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan, državni sekretar dr. Aleš Mihelič ter direktor Inštituta za inovativnost in tehnologijo doc. dr. Borut Likar. Drugo mesto je osvojila inventorka Lavoslava Benčič z Inštituta in akademije za multimedije, ki je razvila projekt z naslovom Urbanistična igra. Usmerjen je v raziskovanje potreb ljudi in problemov urbanega okolja skozi interaktivno igro. Na ta način lahko prebivalci nekega kraja, ki so v bistvu igralci njene igre, javno izrazijo svoje potrebe v zvezi s prostor- mi in strokovnjaki tudi dejavno rešujejo. Tretje mesto pa je pripadlo Bogdanu Valen-tanu s Fakultete za strojništvo v Mariboru, ki je razvil vozilo na hibridni pogon s prilagodljivo regulacijo navora pomožnega motorja. Gre za prevozno sredstvo, ki se pretežno poganja z močjo človeških mišic in je hkrati podprto tudi s pomožnim motorjem. To ekološko vozilo je še posebej uporabno za mestne in primestne prevoze. Ocenjevalci so za najbolj podjetniški projekt ocenili nalogo z naslovom Analogna modernizacija modelov železnic Nejca Staniča s Srednje pomorske šole Portorož, najbolj inovativni projekt pa je naloga z naslovom Odtok Jerneja Rajha in Martina Špesa. V okviru natečaja Poletite z idejo so podelili dve prvi nagradi. Za nalogo z naslovom Govoreča miza sta jo prejeli Sanja Šetar in Tina Trunkl s Srednje šole za oblikovanje Maribor, za napravo za zlaganje serviet pa sta jo prejela Martina Brezovnik in Dejan Šraml z Univerze na Primorskem, Fakulteta za management Koper. Tretje mesto sta osvojila Uroš in Davor Cestnik z nalogo Zaščitna napihljiva preobleka za vozilo. Najbolj odštekana ideja pa je pripadla nalogi Spreminjajoč profil pnevmatike avtorjev Andreja Bezjaka, Tanje Novak in Dejana Šramla z Univerze na Primorskem, Fakulteta za management Koper. ■ Nagrade: Prvo nagrado v okviru natečaja Inovacija prinaša koristno novost so prejeli Mario Čuček, Tadej Fidler, Matej Verk in Roman Zupanc iz Poklicne in tehniško strojne šole iz Celja, ki so razvili in izdelali napravo za lomljenje tlakovcev, opečnih zidakov in podobnih nearmiranih izdelkov. Prednost inovacije je v tem, da je enostavna, lahka, prilagodljiva trenutnim zahtevam in cenovno dostopnejša od podobnih naprav. Inventorji imajo že prve kupce. Letni kongres združenja avtomobilske dobaviteljske industrije Bavarske - BAIKA Milan Bavec, svetovalec ACS BAIKA, združenje avtomobilske dobaviteljske industrije Bavarske, je v Audi Forumu v Ingolstadtu organizirala letno konferenco in strokovno razstavo dobaviteljev v avtomobilski industriji. Na konferenci je sodelovalo nekaj več kot 1300 udeležencev iz 20 držav, na razstavi pa približno 150 razstavljavcev. Prireditvi je poleg poslovnih in strokovnih krogov veliko pozornosti namenila tudi deželna vlada Bavarske in mesto Ingolstadt, saj je avtomobilska industrija najpomembnejša veja v bavarskem gospodarstvu, od njenega stanja in razvoja pa je odvisen velik del prebivalstva. V uvodnem, plenarnem delu so sodelovali minister za gospodarstvo, infrastrukturo, promet in tehnologije Otto Wieshau, nad-župan mesta Ingolstadt Alfred Lehman in član uprave Audija Rupert Stadler. Govorili so predvsem o smernicah razvoja in konkurence v prihodnjih desetih letih, s poudarkom na demografskih spremembah, ekologiji, razvoju novih tehnologij, rasti azijskih trgov in drugih dejavnikih, ki bodo krojili dogajanja na avtomobilskem trgu. Precej pozornosti so namenili tudi izgubi delovnih mest v preteklosti in ne najbolj rožnatim napovedim za prihodnost. Minister je pozval k hitrejšemu razvoju in novostim, saj le-te omogočajo nadaljnjo konkurenčnost nemške avtomobilske industrije, k povezovanju znanosti in industrije ter brzdanju in zmanjševanju stroškov dela. Predsednik BAIKA prof. dr. Josef Nassauer je ob tej priložnosti predstavil poročilo o številnih dejavnostih združenja v minulih dveh letih. Na konferenci so predstavili več prispevkov na temo dobaviteljstva. Precej pozornosti so namenili novim poslovnim prijemom in strategiji v proizvodnji ter administraciji, pomembnosti tržnih raziskav in svetovanju v avtomobilski industriji, moči raziskav ter znanstvenemu napredku na področjih inzulina, avtomobilskih katalizatorjev in dizelskih motorjev. V drugem delu konference je delo potekalo v treh skupinah, in sicer Innovation & Exhilaration, Research & Development in Efficiency & Quality. Avtorji referatov (iz Audija, BMW-ja, VDO Siemensa in Delphia) so obravnavali tehnične, ekonomske in dobaviteljske vidike velikega števila izvedb ter različic vozil. Joachim Armhein je predstavil strategijo HBPO GmbH, joint venure, družbe, ki so jo predlani z namenom, da se uveljavijo kot globalni sistemski integrator sprednjega dela avtomobilov, ustanovili Hella, BEHR in OP. Prof. dr. Ottmar Schneck je razložil tehnike in metode ratingov v avtomobilski industriji. Priporočil je izdelavo ratingov po naročilu dobaviteljskih podjetij, kar je pomembno za odpravo lastnih slabosti, spoznavanje priložnosti in tveganj ter izboljšanje poslovnega know-howa. Ob robu konference je potekala tudi mednarodna razstava, na kateri se je predstavilo približno 150 razstavljavcev - posamičnih dobaviteljev in grozdov. Predstavljali so vse, od plastičnih in kovinskih delov, mehanskih, elektronskih ter elektromehanskih sestavin do zelo zapletenih delov avtomobila. Precej je bilo tudi podjetij in ustanov, ki so ponujali razvojne storitve ter različno programsko opremo. ■ konferenca MANVIS Na konferenci MANVIS o izboljšanju konkurenčnosti evropske industrije Milan Bavec, svetovalec ACS Konec oktobra je na Bledu potekala konferenca Manvis, na kateri je sodelovalo 170 predstavnikov iz 19 držav članic EU, med njimi 50 iz Slovenije, in treh kandidatk za vstop v EU. Vsebina konference je bila namenjena predvsem zaključnemu poročilu projekta Manufacturing Visions, ki se je začel v začetku leta 2004, njegov namen pa je bil spremljanje dogajanj pri procesih za izboljšanje konkurenčnosti evropske industrije. V projekt je bilo vključenih nekaj več kot 3000 evropskih industrijskih strokovnjakov, v raziskavi pa so sodelovali tudi strokovnjaki iz ZDA in Azije. Raziskava je potekala po metodi Delphi, s pomočjo katere so strokovnjaki ocenjevali pomembnost in časovno opredelitev približno 100 izjav, ki so se nanašale na morebitne dogodke v industriji v prihodnjih 20 letih. Pomembne ugotovitve konference ManVis so: • V prihodnjih letih bo prevladovala konkurenčnost stroškov dela, EU bo izgubila del proizvodnje, delo pa se bo prenašalo tudi znotraj EU, predvsem v nove članice, ki pa bodo hitro izgubile to konkurenčno prednost. • Odlična lokalna proizvodnja in razvoj za lokalne potrebe kot splošna možnost sta pravi odgovor za ohranitev proizvodnje. • Proizvodnja, ki bo naklonjena ekologiji in varovanju okolja, temeljila pa bo na novih materialih, učinkoviti izrabi energije in naprednih proizvodnih storitvah, se bo razvila v konkurenčno prednost Evrope. • Proizvodnja bo temeljila na učinkoviti uporabi visokorazvitih tehnologij in avtomatizaciji proizvodnje novih izdelkov (mikroelektro-mehanski sistemi, nano-tehnologije, niše v avtomatizaciji). Najbolj ambiciozna in daljnosežna je vizija evropskega vseobsegajočega inovacijskega sistema, ki zajema razvoj proizvodov, proizvodnjo, dobavno verigo in logistiko. Za uresničitev tega bo treba: oblikovati proizvodnjo, ki bo temeljila na izpopolnjenih tehnologijah, razviti znanja, ki bodo temeljila na učečih se podjetjih in industrijah, zagotoviti konkurenčnost podjetij z individualnimi inovacijskimi sistemi, ponovno opredeliti zahteve, obdržati evropsko gospodarsko povezavo. Prvi dan konference je bil namenjen vlogi inovativne proizvodnje za Evropo, nadaljnje delo konference pa je potekalo v šestih sekcijah, kjer so obravnavali rezultate raziskave po različnih področjih. V sekciji Novi poslovni koncepti so bile predstavljene možnosti dopolnjevanja osnovnih dejavnosti podjetij z dodatnimi storitvami. V predlogih je bilo še nekaj pomanjkljivosti, vendar pa je njihova korist v tem, da podjetnik išče nove možnosti in rešitve. Druga sekcija je bila namenjena prestrukturiranju proizvodnih dobaviteljskih verig z vidika no- vih članic EU. Diskusija je potekala pod vplivom akademskih razpravljavcev iz Romunije, Bolgarije, Hrvaške in Madžarske. Osrednje teme drugega dne so bile okrogle mize, na katerih so udeleženci obravnavali področja strojegradnje, tradicionalnih proizvodov, avtomobilske industrije, opreme in elektronike ter gume in plastike. Na okrogli mizi Automotive, ki jo je vodil direktor področja inovacij iz BMW dr. G. Kemp, so poleg obravnave raziskav v avtomobilski industriji na osnovi petih izjav Delphi, ki jo je podal dr. Gu-nis z bratislavske univerze, nekaj pozornosti namenili tudi biogorivom, možnosti reciklaže avtomobilskih delov in proizvodnji vozil od OEM k dobaviteljem Tier 0,5 ter boljši opredelitvi elektronskega menedžmenta vozil. Konferenca se je končala s prispevkom R. Clowesa iz Aerospacea o poslovni odličnosti in z zaključnim govorom gospoda Tokoma-nisa, ki je ponovno poudaril pomembnost obravnavanih tem za nadaljnji obstoj EU. ■ Mastercam\ Vodič po programu MastercamX V Slovenščini Šolanje uporabe programa Mastercam Zastopstvo za program Mastercam Prilagoditve postprocesorjev NOVO! V V CIMCO DNC povezave strojev CAM A-CAM, inženiring, d.o.o. Predjamska cesta 11, Ljubljana www.mastercam.si 01/257 63 21 ClMČO I n tog m ti on Programski svet ACS je potekal v luči inovativnosti in razvojne problematike Dušan Bušen, direktor ACS ACS je decembra v Kendovem dvorcu v Spodnji Idriji organiziral 4. programski svet. Gostitelj srečanja je bila korporacija Hidria, d. d., iz katere izhajata tudi dva člana - Ro-tomatika Sp. Idrija in AET Tolmin. Srečanja, ki ga je vodil direktor ACS Dušan Bušen, se je udeležilo 28 sodelavcev iz 21 članic ACS. V uvodnem delu programa, ki je bil namenjen gostiteljem, je podpredsednik Hidrie Iztok Seljak predstavil dejavnosti Hidrie na področju avtomobilske industrije, udeležence pa sta pozdravila še predsednik družbe Edvard Svetlik in direktor Rotomatike Dušan Lapajne. Prvi del programskega sveta je bil namenjen inovativnosti. Erhard Feige iz družbe Mc Kinsey je predstavil zanimiv pristop te znane svetovalne družbe pri uvajanju vitke proizvodnje z naslovom »Lean Manufacturing in Automotive«. Po predavanju se je razvila živahna razprava o pristopu ter tujih in slovenskih izkušnjah, v kateri sta poleg predavatelja in udeležencev sodelovala še dolgoletni sodelavec družbe Mc Kinsey dr. Peter Kraljič in področni direktor omenjene družbe dr. Ulrich Fincke. V nadaljevanju je svetovalec pri GIZ ACS Milan Bavec predstavil raziskavo FAST 2015 (Future Automotiv Industry Strukture), ki sta jo opravila Mercer Management Consulting in Fraunhofer-Institute IML, nanaša pa se na napovedi razvoja in sprememb v globalni avtomobilski industriji do leta 2015. Drugi del srečanja je bil namenjen razvojni problematiki ACS. Aleš Grad iz Revo za je načel več zanimivih tem, povezanih z odnosi članic ACS in drugih slovenskih dobaviteljev z Revozom, ter podal dragocene smernice za še boljše sodelovanje v prihodnje. Pristop in dogajanja pri skupnem razvojnem projektu ACS, to je PTC, je predstavil vodja projekta dr. Petar Orbanić iz Cimosa. Glede na uspešnost projekta na področjih novih tehnologij in materialov ter mehatronike je nadaljnje organiziranje takih skupnih dejavnosti vabljivo. Novosti in dejavnosti ACS v sklopu tehnološke platforme Vozila, ceste in promet, je predstavil Iztok Seljak. Zamisel o tehnoloških platformah je največja priložnost in izziv prihodnjih skupnih projektov. Razvojne dileme GIZ ACS so verjetno zanimive za vse člane. Nagla rast grozda, njegove dejavnosti in spremembe v avtomobilski industriji pa so teme, ki bi jim morali nakloniti več pozornosti tudi v notranjih povezavah združenja. Več dejavnosti v povezovanju je pričakovati v tem letu. Programski svet se je končal z ogledom proizvodnje Rotomatike. Gradivo o raziskavi FAST 2015 in prispevke posameznih predavateljev, ki so najverjetneje zanimivi za vse, ki delajo v avtomobilski industriji, lahko dobite v pisarni ACS. ■ Izziv je biti konkurenčen v globalni »avtomobilski vojni« Dušan Bušen, direktor ACS Glob alizacij ski procesi povzročajo v avtomobilski industriji korenite spremembe, ki so povezane predvsem z večjo učinkovitostjo vlaganj v inovativno dejavnost ter izkoriščanjem in komercializacijo rezultatov. Poleg ljudi in tehnologij je znanje odločilni generator sprememb v današnjem svetu. Znanje je srce vsakega uspešnega podjetja, zagotav- Utrinek iz delavnice; GZS, 13. 1. 2006 lja dinamiko v razvoju, premaguje izzive in odloča o uspešnosti na trgu. Naša uspešnost je tako močno povezana z obvladovanjem, povezovanjem, dopolnjevanjem in nadgradnjo znanja oz. kompetenc, ki jih imamo v posameznih sredinah. Samo tako je omogočeno doseganje visoke dodane vrednosti in s tem konkurenčnosti na trgu, kljub zelo dragi delovni sili. Vse to pa ni mogoče brez pravih ljudi, uporabnega znanja, preskoka na nove inovativne izdelke, tehnologije in storitve. Prva delavnica na to temo je bila organizirana v okviru ACS-a, pod mode-ratorstvom mag. Mateje Dermastie in strokovnim vodstvom dr. Petra Orba-nića. Delavnice se je udeležilo 36 vodilnih mened-žerjev in strokovnjakov iz 23 podjetij in 4 institucij. Na njej se je pokazalo, da imamo prave ljudi, da imamo uporabno znanje in predvsem to, da imamo ideje in zamisli o novih izdelkih, tehnologija in storitvah. Žal, pa vsega tega ne izkoristimo učinkovito. Brez korenitih sprememb v načinu razmišljanja tako ne moremo pričakovati ohranjanja ravni socialne države, kaj šele preboja med vodilne. V prihodnje bo tako potrebno še več pozornosti in energije vlagati v vzpostavljanje čim ugodnejšega okolja za inovativno in vi-sokotehnološko dejavnost. Eden poglavitnih procesov pri tem je, da se na skupnih delavnicah identificira ključna področja, kjer obstaja možnost združevanja in prodora z novimi proizvodi oz. tehnologijami. V prihodnosti bo tako nastala nova pomembna tehnologija, funkcija ali izdelek. V kolikor bomo uspeli svoje potenciale medsebojno učinkovito povezati, bomo zagotovili osnovne pogoje za uspešnejši preskok na nove inovativne izdelke (module), tehnologije in storitve. Pri tem pa ne smemo pozabiti na dejstvo, da vsak napačen ali prepozen odziv lahko povzroči dolgoročno izgubljeno priložnost, izgubo trgov in kupcev. ■ Projekt NEAC Projekt NEAC (Network of European Automotive Competence) je mednarodni raziskovalni projekt vzpostavitve mednarodne mreže regionalnih avtomobilskih grozdov iz desetih regij Evropske unije in ene regije zunaj EU. Projekt se izvaja v okviru raziskovalnega programa INTERREG IIIC WEST ZONE NETWORK, začel pa se je aprila 2005 in bo zaključen decembra 2007. Namen projekta je vzpostaviti skladne okvirje za boljše razumevanje regijskih avtomobilskih kompetenc in odličnosti v kontekstu EU, in sicer z razvojem skupnih pristopov in instrumentov za povečanje regijske in evropske konkurenčnosti avtomobilskega sektorja v prihodnosti. Pričakovani rezultati projekta so: • izgradnja skladne mreže komunikacij, izmenjave in diseminacije strateških in razvojnih kompetenc za partnerstvo avtomobilskih grozdov v Evropi (vključujoč neprekinjen benchmarking), • izdelava zemljevida partnerskih avtomobilskih grozdov za identifikacijo potencialnega izboljšanja in priložnosti izmenjave najboljših praks na področjih konkurenčnosti (znanje in uspešnost), inovacij in tehnologije ter podpornih storitev za grozde (npr. politike in orodja), • evalvacija konkurenčnosti regionalnih avtomobilskih grozdov in SMP v regijski in EU-perspektivi v luči globalnih tehnoloških smernic, • postaviti korelacije med uspešno podporo kompetenc in regijsko konkurenčnostjo, poenotiti regijske programe za povečanje konkurenčnosti in uskladili skupen strateški pristop za nadaljnjo konkurenčnost avtomobilskih regij v EU. Projekt je sestavljen iz petih delov, in sicer: • Komponenta 1 - Vodenje projekta. V projektu NEAC je Birmingham Chamber (BCI) vodilni partner, odgovoren za celotno vodenje projekta. Njegova naloga je postavitev administracije in strukture vodenja za mrežo, razvoj načrta dela in koo-peracijskega sporazuma med sodelujočimi regijami. BCI je odgovoren za finančno vodenje projekta in koordinacijo dejavnosti mreže. Izveden je bil »Launch Event« 5. in 6. julija 2005 v Birminghamu kot predstavitvena razstava za regijo West Midlands. Komponenta 2 - Asesment kompetenc. Vodja komponente je Slovenija, pod mentorstvom regije Northrhine Westphalia (Nemčija). Dejavnost, ki jo opravlja ta komponenta, je oblikovanje vprašalnika in navodil za asesment avtomobilskih kompetenc v regionalnih dobaviteljskih bazah po istih merilih. Področja, ki bodo pokrita, so javna politika (npr. razvoj in raziskave, tehnološki transfer, inovacije in znanje), demografija grozda (npr. tehnološki fokus, institucionalni okvir in strateške možnosti) ter predstavitev regionalnih zgodb o uspehu. Komponenta 3 - Asesment konkurenčnosti. Vodja komponente je regija Saxony (Nemčija), pod mentorstvom regije Saxony Anhalt (Nemčija) in z dodatnimi usmeritvami s strani BCI. Dejavnost, ki jo obsega ta komponenta, je oblikovanje vprašalnika in navodil za usklajen benchmarking SMP in tehnoloških centrov po istih merilih ter usposabljanje lokalnih trenerjev za izvedbo benchmarkinga. Namen projekta je benchmarking 300 SMP (25 SMP na regijo), izdelava evalvacije konkurenčnosti SMP v okviru regionalnega avtomobilskega grozda in med vsemi SMP v projektu itd. Komponenta 4 - Programi konkurenčnosti. Vodja komponente je regija Lower Silesia (Poljska). Dejavnosti, ki jih pokriva ta komponenta, so povezave med regijsko kompetenco in regijsko konkurenčnostjo, evalvacija vpliva regionalne politike, zmanjšati regionalne razlike in priložnost za izmenjavo najboljših praks, narediti priporočila politiki za večjo avtomobilsko konkurenčnost EU za evropsko javnost. Komponenta 5 - Diseminacija in promocija. Vodja komponente je regija Communidad Valenciana (Španija), pod mentorstvom regije Lorraine (Francija). Dejavnosti, za katere je zadolžena ta komponenta, pa so postavitev disemina- cijske infrastrukture vključno s spletno stranjo in novicami, predstavitev ciljev projekta, rezultatov, ključnih udeležencev in ustvarjalcev politike na regijski in EU-ravni, mreženje operacij in promocija evropske avtomobilske odličnosti, vključujoč »Launch« and »Showcase Events«. V projektu sodelujejo regije West Midlands (Velika Britanija), Wales (Velika Britanija), Slovenija, Saxony (Nemčija), Saxony-Anhalt (Nemčija), Lower Silesia (Poljska), Comuni-dad Valenciana (Španija), Northrine-Westa-lija (Nemčija), Lorraine (Francija), Regio-Emilia (Italia), Samara oblast (Rusija). Rezultati v okviru komponente »Asesment kompetenc« bodo predstavljeni na konferenci, ki bo 1. in 2. marca 2006 v hotelu GOLF na Bledu. Uvodoma bosta udeležence konference nagovorila dr. Karl Kuzman iz Univeze v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, in dr. Andrej Horvat, državni sekretar v Službi Vlade RS za usklajevanje in spremljanje izvajanja Strategije razvoja Slovenije. V nadaljevanju konference bo mag. Mateja Mešl predstavila vizijo Gospodarske zbornice Slovenije na področju sodelovanja gospodarstva in znanosti v Sloveniji, Stephen Priest bo predstavil znanja, ki jih bodo morali imeti prihajajoči avtomobilski inženirji, Amalia Di Stefano iz združenja CLEPA pa bo predstavila instrumente za povečanje konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije, kot so CARS21 in novi pristopi na področju usposabljanja in izobraževanja. Po predstavitvi vsebine projekta »Policentrični tehnološki center kot inovativni sistem slovenske avtomobilske dobaviteljske industrije« (predstavil ga bo Dušan Bušen) se bo konferenca nadaljevala z delavnicami, ki bodo pravzaprav predstavitev dobrih praks, ugotovljenih po delavnicah v okviru regij. Konferenca bo potekala v angleškem jeziku. ■ RAVNE STEEL CENTER Najsodobnejše središče orodjarske industrije v Sloveniji Ravne Steel Center, d. o. o., (RSC) je prodajno-skladiščni center, ki orodjarjem poleg jekla ponuja tudi mehansko in toplotno obdelavo orodij. Ob bok RSC spadata tudi podjetji STEEL, d. o. o., in TKC, d. o. o., ki celostno pokrivata tehnološko zahtevne programe toplotnih obdelav in varjenja za orodjarsko industrijo. Skupina, ki ima za temeljno vodilo celostno storitev, ima poleg vrste specializiranih dejavnosti organizirano tudi skupno logistično službo, ki skrbi za prevzem in dostavo materiala ter storitve pri orodjarju. Podjetje Ravne Steel Center, d. o. o., na Li-tostrojski cesti je postalo najsodobnejše skladišče za orodjarski segment v Sloveniji, saj dobavlja celoten spekter orodnih in specialnih konstrukcijskih jekel. Skladišče, ki je sodobno organizirano in je v njem mogoče ustvariti veliko zalogo jekel, so projektirali tuji projektanti z dolgoletnimi izkušnjami, ki so s posebej projektirano logistiko in razrez-no kapaciteto omogočili, da skupina lahko v treh dneh na trg dobavi katero koli jeklo. Skladišče je na pet tisoč kvadratnih metrov površin, v njem pa je organiziran največji hladni razrez v Sloveniji po zmogljivosti razreza in reznih dimenzijah. S svojimi devetimi tračnimi žagami pokriva rezanje jekla, preseka do 1400 x 2000 milimetrov in dolžine razreza do 6000 milimetrov. RSC poleg rezanega jekla izvaja tudi grobo mehansko obdelavo z rezkanjem na želeno nadmero in izdelavo brušenih orodnih plošč večjih dimenzij. »Jeklarne našega industrijskega segmenta zagotovo ne proizvajajo formata, ki ga v RSC ne bi mogli razrezati, saj razreze pokrivamo stoodstotno,« je povedal direktor podjetja dr. Boštjan Taljat. PRODAJNI PROGRAM RSC POKRIVA POTREBE ORODJARSTVA Širok proizvodni program in prodajne usmeritve RSC nam je predstavil vodja komerciale in član uprave družbe RSC Gregor Mali: • Jekla za delo v toplem (uporaba: orodja za tlačno litje, orodja za utopno kovanje, orodja za ekstrudiranje in iztiskanje) • Jekla za delo v hladnem (uporaba: rezila, noži, prebijala, kalupi, puše, luknjalni trni, povrtala, valji in orodje za štancanje) • Jekla za obdelavo plastičnih mas (uporaba: orodja za oblikovno stiskanje, stiskanje z brizganjem, litje z brizganjem, iztiskanje) • Hitrorezna jekla (uporaba: vijačni svedri, navojni svedri, orodja za rezanje, rez-karji, povrtala, žage in segmenti za žage, strugarski noži, rezilna orodja, orodja za skobljanje, šila, prevlečne igle) • Specialna konstrukcijska jekla (uporaba: orodja za stiskanje z brizganjem plastičnih mas, nosilni deli orodij, orodne plošče) Orodjarjem dajejo možnost polnega certi-ficiranja materiala in toplotne obdelave, s čimer se orodjar izogne odgovornosti pri izdajanju garancij za življenjsko dobo orodja. Za omenjeni center so zelo pomembne celovitost storitve, logistična podpora in svetovalna služba o izbiri jekla. Slednja se lahko s kupci, ki imajo posebne želje, dogovori za na primer namensko skladiščenje, ki med drugim omogoča, da se kupcu jeklo postopno dobavlja glede na njegove potrebe. Dodatno področje dela RSC so grobe obdelave materiala. Poleg razreznega materiala na željo kupca dobavljajo tudi material, ki je obdelan do osnovne mere, to je, da je blok jekla površinsko ploščinsko rezkan, po želji pa tudi površinsko ploščinsko brušen. RSC prek svojega partnerja, skupine ORO, dobavlja tudi jekla z višjo stopnjo mehanske dodelave, to je CNC-obdelave gravurnih oblik z orodnih jekel na želeno nadmero, končno izdelana ohišja orodij in standardne ter nestandardne plošče različnih kakovostih. Ravne Steel Center je bil ustanovljen leta 2003, najpomembnejši mejnik v njegovem obstoju pa je bil vstop Metala Ravne, d. o. o., kot največjega posameznega družbenika. RSC je tako primarni distrubucijski kanal vseh hladno rezanih jekel Metala Ravne. »RSC je imel lani, ko je deloval še v Logatcu, veliko rast poslovanja, ki je napredovala iz meseca v mesec. V letošnjem letu pričakujemo vsaj 30-od-stotno rast,« pravi Taljat in dodaja, da so lani veliko investirali predvsem v opremo za razrez, logistiko, skladišča in opremo skladišč, kjer bodo po načrtih velike investicije tudi letos. NOVI TEHNOLOŠKO NAPREDNI POSTOPKI • Jeklo, vgrajeno v vaše orodje, bo doseglo največji izkoristek s toplotno obdelavo po tehnologiji ISO-Q iz družine postopkov STL-HW. Visok izkoristek dosegajo v Steelu s procesorsko nadzorovanim ultra-hitrim ohlajanjem ob nadzorovani deformaciji in tveganju pojava razpok. • Dodatno izboljšanje določenih lastnosti jekel dosegajo s postopki TEAR-CF, hkrati pa skrajšujejo celoten čas toplotne obdelave. • Glede na področje uporabe vašega orodja izvedejo v Steelu optimalno površinsko plast visoke trdote. Postopek nitriranja po tehnologiji NITOP izvedejo s procesorskim nadzorom globine difuzije kot debeline ter mikrostrukturne sestave trde površinske spojinske plasti, vse v odvisnosti od značilnih obremenitev pri uporabi orodja. • Visokoobremenjenim orodnim delom uspešno izboljšajo odpornost in obstojnost z uporabo nove tehnologije OXIMAX. Delo na razvoju in novih tehnologijah Podjetje Steel, d. o. o., je specializirano za toplotne obdelave jekel v vakuumu in površinske termoke-mične obdelave (nitriranje, cementiranje in karbo-nitriranje). V celoti obvladuje postopke toplotnih obdelav za potrebe orodjarstva na najvišji tehnološki ravni v svetovnem merilu. Sem spadajo najnovejši postopki hitrih programiranih in kontroliranih ohlajanj v vakuumu (postopki Iso-Quench), napredni postopki nizkotlačnega cementiranja v vakuumu, podhlajevanja za doseganje dimenzijske stabilnosti jekel in podhlajevanja na kriogenskih temperaturah za doseganje večje obrabne odpornosti jekel, vakuumskega lotanja ter drugi postopki. Nameščeno imajo najsodobnejšo opremo za napredne tehnološke postopke za doseganje optimalnih lastnosti jekel in s tem perfomans orodij. Usmeritev Steela, d. o. o., je, da kot razvojni dobavitelj ponudi vsem svojim kupcem celovito storitev. To so večinoma podjetja, ki so večji izvozniki in so za svoje kupce razvojni dobavitelji. Steel za svoje naročnike v celoti razvije tehnološki postopek in ustreže naročnikovim željam. Razvija tudi izboljšave in naprednejše tehnologije ter jih ponudi svojim kupcem. Če kupec izboljšave sprejme, v svojem laboratoriju vse potrebne postopke kvalificirajo in verificirajo, pošljejo v proizvodnjo in izdelek z vsemi potrebnimi certifikati dostavijo kupcu. Laboratorij, ki ga uporabljajo in ki ga upravlja TKC, je namenjen predvsem njihovim razvojnim dejavnostim, nadzoru kakovosti v toplotnih obdelavah ter diagnostiki in reševanju oziroma analiziranju težav, ki jih imajo njihovi kupci. Kakovost je za njihovo delo sama po sebi umevna, v skladu s standardom ISO 9001 pa poslujejo dve leti. Osnovna dejavnost podjetja Steel, d. o. o., je toplotna obdelava v vakuumu, v kar so v zadnjih letih RAZVOJNA USMERITEV SKUPINE Po Taljatovih besedah ima skupina Steel izrazito razvojno-strateško usmeritev. Skupina v tehnološki razvoj vlaga veliko sredstev. Delo razvojne skupine, katere jedro tvorita inženirja metalurgije, temelji na tradiciji in bogatih, več kot dvajsetletnih izkušnjah skupine STEEL na področju toplotnih obdelav orodnih jekel. Velik poudarek je na nenehnemu izpopolnjevanju razvojne skupine, ki s svojimi praktičnimi izkušnjami, usposobljenostjo in referencami izpolnjuje pogoje razvojnega dobavitelja. Prispevek k plodovitemu razvojnemu delu so tudi znanje in izkušnje, ki jih je Taljat pridobil med desetletnim delom v tujini. Za delo v priznanem laboratoriju, ki ga je usmeril predvsem v raziskave obnašanja kovin ob določenih termičnih pojavih, je prejel več prestižnih strokovnih priznanj in nagrad, kot sta na primer Walter A. Muller Memorial Award in Award of the A. F. Davis Silver Medal. Svoje delo je nadgradil z razvojem aplikativnih postopkov toplotnih obdelav jekel, ki jih je uporabila tudi skupina Steel iz Italije. veliko investirali. Lani so izpeljali večjo investicijo v tehnično izpopolnitev postopka toplotne obdelave v vakuumu, nadzorovanega gašenja pod visokim nadtlakom dušika. Razvili so tudi več različnih postopkov nitriranja, katerih uporaba je odvisna od posebnosti uporabe in obremenitvenih pogojev orodij. Na tem področju so opravili pomembno investicijo, s katero letos vpeljujejo številne tehnične novosti. Steel, d. o. o., je tudi ekskluzivni dobavitelj specialnih orodnih jekel Uddeholm za Slovenijo. V Steelu namenjajo veliko pozornost rednemu in kakovostnemu izobraževanju kadra, v prihodnje pa nameravajo veliko svojih razvojnih kapacitet nameniti razvoju in aplikaciji novih tehnologij. Večinoma delajo za domači trg. Lani so dosegli 30-odstotno rast poslovanja, s poslovnim uspehom pa so zadovoljni. Kot pravi Taljat, je nenehno in dosledno tehnično izpopolnjevanje edina pot k uresničitvi ambicioznih razvojnih ciljev skupine. Hkrati je to tudi edina pot k uresničevanju strateške usmeritve skupine, to je razvojni podpori njenim kupcem, zagotavljanju koraka s svetovnim napredkom in s tem zagotavljanja trajne konkurenčnosti ter visoke dodane vrednosti proizvodov. Rezultat dela razvojne skupine Steel je izdelava in aplikacija številnih postopkov toplotnih obdelav in površinskih termičnih kemičnih obdelav orodnih jekel. Družina postopkov STL-HW; tehnologija TEAR in NITOP ter nenazadnje nova druzina postopkov OXIMAX. Izvedli so posodobitve postopkov in nove tehnološke rešitve vakuumskega kaljenja večjih orodnih delov ter nizkotlačnega cementiranja zahtevnih strojnih delov. Svoje delo nadgrajuje z aplikacijo naprednih tehnoloških postopkov površinskih zaščit orodij, ki so tudi rezultat njihovega razvojnega dela. Hitrost ohlajanja jekla s temperature avstenitizacije kritično vpliva na kakovost mikrostrukture jekla in s tem na mehanske lastnosti ter vzdržnost orodja. Višje hitrosti ohlajanja predstavljajo boljšo kakovost, hkrati pa večje tveganje deformacij in lomov orodja med toplotno obdelavo. Standard* predpisuje opremo, ki lahko doseže najmanjšo še sprejemljivo hitrost ohlajanja 28°C/min na globini 15 mm pod površino orodja. STRATEŠKA PARTNERSTVA TEHNOLOŠKEGA RAZVOJA Za skupino strateških partnerjev je posebej organiziran in usmerjen razvoj ter aplikacija naprednih tehnoloških postopkov, vse z vizijo zagotavljanja nenehne konkurenčne prednosti. Po besedah Matjaža Megliča, gradi skupina poseben odnos strateškega partnerstva že več let z večjimi uglednimi podjetji, kot sta TCG-Unitech Lth-ol iz Skofje Loke in Mariborska Livarna Maribor (MLM). Orodne dele v Steelu z novo tehnologijo ohlajajo s hitrostmi do 200 °C/min. ter hkrati nadzirajo deformacijo orodja. Slednje predstavlja velik kakovostni preskok pri orodjih tlačnega liva. Tehnologija omogoča doseganje s standardom določene minimalne hitrosti tudi v jedru bloka, jekla mase npr 300 kg , kar ima veliko uporabno vrednost pri orodjih za kovaško industrijo. Pri slednjih je tako namreč dosežen bistveno večji izkoristek pri posa- meznih obnovah, kar pa nedvomno ugodno vpliva na rentabilnosti proizvodnje. TKC - Tehnološ ko konzultanski center, d. o. o. TKC je z varilno žico osvojil celotno tržno nišo. Dejavnost podjetja TKC, d. o. o., je osredotočena predvsem na varjenje z laserjem, varjenje TIG, mi-kloplazemsko varjenje in le delno tudi na druge varilne postopke. Re-paraturna dela opravlja na zelo zahtevnih proizvodih, kot so zlomi delov orodij iz sive litine, brona, titana in drugih zahtevnih materialov. V minulem letu so naredili velike korake v laserskem varjenju za orodjarsko in livarsko industrijo ter industrijo umetnih snovi. Razvili so vrsto laserskih postopkov za različne reparature razpokanih, obrabljenih ali kako drugače poškodovanih orodij. V tem trenutku OUTSOURCING - POTREBA ALI NUJA? Vodja komerciale in član uprave družbe STEEL Matjaž Meglič nam je pojasnil v poslovnem svetu uveljavljen fenomen »OUTSOURCING«, ki ga zadnja leta spremljamo tudi v slovenskem prostoru. Zaradi izrazito razvojne usmeritve, uvajanja novosti in hitrega obnavljanja ter spreminjanja tehnologije je vse več večjih podjetij, ki na tehnično zahtevnih področjih opuščajo toplotne obdelave. Podjetja si na ta način zaradi boljše in optimirane zasedenosti kapacitet izboljšajo rentabilnost izvedbe toplotne obdelave. Hkrati z izboljšanjem rentabilnosti si zagotovijo tudi svojo celovito in zaradi agresivne razvojne politike predvsem trajno rešitev. * Standard NADCA (North America Die-Casting Association) določa smernice za toplotno obdelavo jekel za delo v toplem. ]RT Februar 1 I STANDARD STEEL ISO-Q -400 Cas Z NADZOROVANIM OHLAJANJEM DO BOLJŠEGA IZKORISTKA ORODNIH JEKEL Z uvedbo tehnologije ISO-Q je Steelu uspelo preseči po standardu predpisane hitrosti ohlajanja jekel za delo v toplem. razvijajo številne praktične aplikacije oplemenitenja delovnih površin orodij in tudi različne površinske toplotne obdelave z laserskim žarkom. Poleg varilskega servisa na Litostrojski cesti v Ljubljani, kjer ima TKC dve laserski enoti, ima tudi laserska centra v Mariboru in na Mostu na Soči, četrti center pa nameravajo odpreti še v tem letu v Zagrebu. Poleg varjenja upravlja TKC mehansko-metalograf-ski laboratorij ter skrbi za razvojno-raziskovalno in izobraževalno ter svetovalno dejavnost na področju varjenja ter toplotnih obdelav. V laboratoriju lahko opravijo kemično analizo za štiri različne vrste jekel, hiter test trdote, na zvarnih spojih izdelajo makro-obrus in na njem potrebne raziskave. Na zvarnih spojih lahko izvede različne mehanske poskuse. TKC na področju izobraževanja izvaja tečaje za vse ob-ločne varilne postopke, svetuje pri atestiranju varilcev in izvaja zelo kratke enodnevne specializirane izobraževalne seminarje za potrebe posameznih podjetij. Podjetje TKC ima pri Ministrstvu za znanost, visoko šolstvo in tehnologijo registrirano raziskovalno skupino. TKC je razvil zelo tanke varilne žice laserske tehnologije za svoje lastne potrebe in za prodajo, ki jih danes že proizvaja. TKC je edino podjetje v tem delu Evrope, ki je sposobno proizvajati tanke žice s premerom od 0,3 do 0,6 mm za lasersko navarjanje in zvarjanje. V tem trenutku podjetje TKC izdeluje 20 različnih tipov žic za reparaturno varjenje vseh vrst orodij, ki se med seboj razlikujejo po kemični sestavi in s katerimi se lahko izdela laserske vare različne trdote, vse do trdote 62 HRc. Redkokatero podjetje v Evropi lahko danes ponudi tako široko paleto tankih varilnih žic za lasersko varjenje. To je rezultat domačega znanja in podjetje TKC je s tem proizvodom našlo tržno nišo na domačem ter širšem evropskem trgu. ■ Novo Podjetje TKC, d. o. o., je z domačim znanjem razvilo tehnologijo izdelave varilnih žic, debeline 0,3 do 0,6 milimetra za laserske tehnologije z zelo različno kemično sestavo, ki se predvsem uporabljajo za reparaturno varjenj vseh vrst orodij. ON Uvoz, izvoz, inženiring, zastopanje in prodaja orodjarskih in produkcijskih strojev za obdelavo kovin Orodjarski dvosteberni precizni obdelovalni centri v 3-, 4- in 5-osni izvedbi Tehnični opis: Kompaktna monolitna konstrukcija ohišja, vsa vodila na X-, Y- in Z-osi so kotalna, na vsaki osi je od 4 do 6 kotalnih vodil, odvisno od velikosti stroja, velika dopustna obremenitev delovne mize, osnovna vrtilna hitrost je 18.000 vrt./min, hitrost pomikov na vodilih je od 36 do 12 m/min, oljno hlajenje kroglastih vodil na X- in Y-osi, menjalnik orodja je ločen od delovnega prostora, natančnost pozicioniranja je 0,004 mm/300 mm, natančnost ponovljivosti je 0,002 mm/300 mm, osnovni krmilnik je Simens, možna izbira tudi drugih krmilnikov. 65 (CONO 30-40] 80 (CONO 50) - s? ll k © 8 s ER20 max 013 1— Sa ' > » —1Ls ® S 1 s Rezkalno brusilni center z ločenima zalogovnikoma orodij in obdelava pod vodno zaveso. Na voljo je v vseh velikostih. CNC - samoučne stružnice vseh velikosti primerne za orodjarje. Precizni avtomatski brusilni stroji v klasični in CNC-izvedbi. 4r Dvostebmi obdelovalni center, prilagojen orodjarstvu, 18.000/20.000 vrt./min. Orodjarski vertikalni center. Stroji so na voljo v vseh velikostih od 600 do 1500 mm. Multiplikatori vrtilne hitrosti, kotne glave Modeme pregibne hidravlične preše v klasični ter NC- in CNC-izvedbi, vseh velikosti. TEHNOTRON d.o.o: Sedež podjetja: Ukmarjeva 16, Komerciala: Obala 105, 632 Portorož, Tel.: 05/ 677-9060, Faks: 05/ 677-9064, E-pošta: tehnotron@siol.net, Internet: www.tehnotron.si, Predstavnik: Andrej Švagelj, Medvode, Donova 7b, Tel./faks: 01/ 361-5228 Sandvik Coromant organizaciji ISO podal predlog za standardizacijo sistema Coromant Capto Družba Sandvik Coromant je vodilni svetovni ponudnik preciznega orodja za obdelavo kovin z odrezavanjem. Podjetje ima 73 hčerinskih družb v 60 državah in 39 proizvodnih lokacij, v katerih je zaposlenih približno 7800 delavcev. Globalni uspeh si zagotavlja kot ponudnik integralnih storitev in kot partner, ki skrbi za večanje produktivnosti svojih strank. Družba ima v svoji ponudbi približno 25.000 izdelkov, jedro ponudbe je orodje za struženje, frezanje in vrtanje. Poleg tega ponujajo tudi orodja za grezenje, modularne orodne sisteme, orodje po meri in orodje iz karbid-ne trdine, posebno orodje za aeronavtično in vesoljsko industrijo ter izdelke za orodjarje in proizvajalce majhnih izdelkov. Ponudbo vsako leto razširijo s približno 3000 novimi izdelki. Kenneth Sundberg, podpredsednik za produktni menedžmentpri družbi Sandvik Coromant Sistem Coromant Capto je na trgu prisoten že dobrih 15 let in velja za edini pravi univerzalni sistem, ki pokriva vse postopke obdelave z odrezavanjem pri stružnih centrih, obdelovalnih centrih in večnamenskih obdelovalnih strojih. Vodilni položaj si je utrdil na področju modularnih orodij in sistemov za hitro menjavo orodij ter kot vmesnik, ki je vključen neposredno v vretena strojev in revolverske glave. Sistem se ponaša z visoko zmogljivostjo, natančnostjo in kakovostjo, zato so visoke tudi zahteve pri izdelavi samega sistema. Za družbo Sandvik Coromant ga na licenčni osnovi izdeluje pet zunanjih proizvajalcev. »Da bi ohranili raven kakovosti, ki je potrebna za izdelovanje sistema Coromant Capto v skladu s speficikacijami, in zagotovili združljivost sistema tudi v prihodnje, smo podali predlog za standardizacijo sistema Coromant Capto pri organizaciji ISO,« je povedal podpredsednik za produktni menedžment pri družbi Sandvik Coromant Kenneth Sundberg. Tako bo uporabnikom sistema Coromant Capto poleg skrbne izdelave zagotovljena stalna raven zmogljivosti in kakovosti tudi v prihodnje. Predlog je bil javno predstavljen na poletni skupščini organizacije ISO v Stockholmu in je požel zelo pozitiven odziv članov. O predlogu za standardizacijo omenjenega sistema smo se s Kennethom Sundbergom pogovarjali na sejmu EMO 2005. Kaj je glavni razlog, da je družba Sandvik Coromant podala predlog za standardizacijo sistema Coromant Capto pri organizaciji ISO? Sistem Coromant Capto ima pomemben tržni delež. Vzrok za to je v tem, da je Coromant Capto v primerjavi z drugimi sistemi zmožnejši, kar zadeva natančnost in zmogljivost. To se kaže predvsem pri kombiniranih stacionarnih in rotacijskih operacijah pri večnamenskih strojih. Patent za Coromant Capto poteče leta 2008. Da bi ohranili visoko raven kakovosti, smo se odločili podati predlog za standardizacijo pri organizaciji ISO. S tem bodo zainteresiranim strankam na razpolago vse dimenzije in tolerance. Kaj bodo s tem pridobili kupci? Objava dimenzij in toleranc bo pomagala zagotoviti združljivost in visoko raven kakovosti, ki je potrebna pri izdelovanju sistema Coromant Capto. Kakšen odziv pričakujete od konkurence? Večina konkurentov se je na našo pobudo odzvala pozitivno, naš največji svetovni konkurent je podporo predlogu javno izrekel. Naš namen je tekmovati v zmogljivosti rezalnih ploščic in ne na področju vmesnikov za orodja. Kakšen je tržni delež sistema Coromant Capto? Odkar se je sistem Coromant Capto pred petnajstimi leti pojavil na trgu, smo z njim opremili več kot 25.000 strojev. Prepričljiv tržni delež si je sistem Coromant Capto pridobil še posebno pri večnamenskih strojih, kjer je odločilna visoka stopnja zmogljivosti struženja, frezanja, vrtanja in grezenja, ter je vodilni modularni orodni sistem na tržišču. Kakšen je predvideni časovni okvir postopka standardizacije pri organizaciji ISO? Če bodo DIN- in ISO-komiteji podprli naš predlog, se lahko do konca leta vzpostavi delovna skupina na ravni organizacije ISO. V tem primeru bi moral biti standard potrjen v treh letih. Kaj o vašem predlogu menijo stranke? Odzivi strank so brez izjem pozitivni, kar ni nobeno presenečenje, saj imajo končni uporabniki od standardizacije le korist. Zagotovljena visoka raven zmogljivosti, natančnosti in kakovosti, ki jo ponuja sistem Coromant Capto, še povečuje zanimivost izdelkov Coromant Capto. Kakšna je vsebina predloga za standardizacijo? Standard vključuje vse dimenzije in tolerance, poleg tega tudi priporočene najmanjše vpenjalne sile. Kakšni so vaši načrti glede patentnih pravic po standardizaciji sistema Coromant Capto? Ko bo ISO-standard odobren, bomo prenehali uveljavljati svoje patentne pravice. Ali bo samo na osnovi ISO-standarda mogoče izdelovati sistem Coromant Capto? Večina standardov opisuje geometrijske in druge pomembne lastnosti predmeta, pri čemer standard Coromant Capto ni nobena izjema. Znanje o proizvodnem procesu v standard ne bo vključeno. Kako pa bo ISO-standard vplival na vaše odnose z obstoječimi imetniki licenc? Družba Sandvik Coromant bo še naprej sodelovala s strateškimi poslovnimi partnerji. Nudila jim bo podporo pri uporabi pravih proizvodnih tehnologij za najučinkovitejšo izdelavo sistema Coromant Capto. www.coromant.sandvik.com Neposredno gnani 5-osni VHO za obdelovance, težke 60 kg Petosni visokohitrostni obdelovalni (VHO) stroj RXP 500DS iz podjetja Röders ima na vseh oseh dinamične, neposredne pogone, na osi X pa še integrirano vrtljivo mizo. Stroj velikosti 2320 X 2710 X 2350 mm tehta 5,5 tone. V standardni izvedbi je dobavljiv s sistemoma za najmanjšo zadostno porabo lubrikanta, merilnim laserjem za korekcijo dolžine orodja in za merjenje premera ter konture, poleg tega zmore nadzorovati tudi obrabo in lom orodja. Dodatna oprema so: programska oprema za tridimenzionalno merjenje obdelovanca, visokoprecizno tipalo za kompenzacijo dolžine vretena, hadilno sredstva z odstranjevalcem odrezkov in sesalni sistem za materiale, ki se prašijo (grafit, plastika). RXP 500 DS Obdelovalna površina meri 425 x 400 x 240 mm, vključno s 110 mm dolgim orodjem in vpenjalnim sistemom. Miza premera 250 mm se lahko nagiba okoli osi A za ± 95°, okoli osi C pa za 360°. Obdelujejo se lahko surovci do skupne mase 60 kg. Največji mogoči pomik je 40.000 mm/min., vreteno pa se lahko vrti z 42.000 obr./min. in ima konus HSK-E40. Krmilni sistem je Röders RMS 6, na stroj pa je standardno nameščen tudi menjalec za 21 orodij. Po želji je mogoča dobava z menjalcem za 42 orodij, ki imajo največji premer 16 mm. ■ www.roeders.de Smernice pri izbiri naprav za potopno elektroerozijo Marjan Dobovšek, Ljubljana Večino tridimenzionalnih oblik v orodjih danes izdelamo s potopno elektroerozijo (SEDM) in visokohitrosnim rezka-njem (HSC). Veliko oblik, ki smo jih včasih obdelovali le s SEDM-napravami, danes že v celoti izdelamo s HSC-rezka-njem, kar omogoča obdelavo kaljenih jekel. HSC-rezkanje po drugi strani povečuje konkurenčnost obdelave SEDM, saj z njim izdelamo elektrode hitro in poceni. Tudi zato je v veliko primerih obdelava s SEDM-napravo še vedno najprimernejša. Več podatkov o elektroerozijski obdelavi dobite na spletni strani /1/. Pri izdelavi tridimenzionalnih oblik se je za optimalno pokazala rešitev, kjer je SEDM-na-prava za združena s strojem za HSC-rezkanje. Danes je že mogoče kupiti avtomatiziran obdelovalni center (MoldCenter), kjer isti robot omogoča menjavo obdelovancev in elektrod na obeh strojih istega proizvajalca (Slika 1a) /2, 3/, lahko pa isti robot (npr. WorkMaster systema 3R) poskrbi za menjavo obdelovan-cev, elektrod in tudi rezalnih orodij na strojih različnih proizvajalcev (Slika 1b) /12/. Izbira najprimernejše SEDM-naprave ni preprosta. V tem prispevku smo zbrali smernice, ki jih je dobro upoštevati pri izbiri. S tem vam želimo olajšati izbiro naprave, najprimernejše za vašo proizvodnjo. Pomembno pri izbiri najprimernejšega stroja b) in s tem tudi dobavitelja je ustrezno testiranje. Kupec mora izbrati nekaj vzorcev obdelav in jih poslati v izdelavo potencialnim dobaviteljem. Na podlagi rezultatov testov se lažje odloči za najprimernejšega dobavitelja. Pripravljamo nekaj testov, ki bi lahko bili standardni in bi olajšali vsaj prvi izbor. Končno odločitev mora kupec sprejeti po lastnih testih. Izbira dobavitelja Število proizvajalcev SEDM-naprav se je v zadnjih nekaj letih zmanjšalo, vendar je proizvajalcev, predvsem manjših in srednje velikih naprav, še vedno veliko. Za uspešno prodajo mora dobavitelj izpolniti najmanj štiri pogoje: 1. Imeti mora prodajalca, ki mu (kupec) Slika 1: Obdelovalni centri z SEDM-napravo in strojem za HSC-rezkanje z avtomatizirano menjavo obdelovancev in elektrod a) Stroj za HSC-rezkanje OPS 600 Robot OPS-INGERSOLL SEDM-naprava OPS-INGERSOLL GANTRY 5000 L Stroj za HSC rezkanje Röders RPM600 Robot WorkMaster system 3R SEDM-naprava AGIE Inovation 2 zaupa in je sposoben v sodelovanju s prihodnjim uporabnikom izbrati najprimernejšo napravo za obdelave, ki jih ta v proizvodnji potrebuje. 2. Napravo mora dobaviti in zagotoviti njeno nemoteno delovanje v dogovorjenem roku. 3. Omogočiti mora ustrezno tehnično in tehnološko svetovanje, potrebno za nemoteno delovanje naprave, ter največjo mogočo izkoriščenost in kratek čas za usposabljanje delavcev, ki delajo z napravo v proizvodnji. Tovrstno svetovanje mora nuditi tudi pozneje, ko se v redni proizvodnji pojavijo težave. Le tako se bodo v nakup vložena sredstva dovolj hitro povrnila. 4. Zagotoviti mora servis, ki bo omogočil nemoteno delovanje naprave in v primeru okvare odpravil napake v najkrajšem mogočem času. Proizvajalci strojev se zavedajo, da morajo imeti za uspešno prodajo tudi na sorazmerno majhnem trgu, kot je Slovenija, svojega prodajalca. Razlike med dobavitelji so predvsem pri izpolnjevanju preostalih treh pogojev. Izbira najprimernejše SEDM-naprave Ko izbiramo najprimernejšega dobavitelja, izbiramo tudi najprimernejšo napravo za svojo proizvodnjo. SEDM-naprava je sestavljena iz (Slika 2) /2, 11/: - stroja s sistemom za vpetje ter samodejno menjavo elektrod in obdelovancev, - naprave za dovod dielektrične tekočine, - generatorja, - sistemov za krmiljenje elektroerozijske-ga procesa in - CNC-krmiljenja. SEDM-naprava brez ustrezne tehnologije nima prave vrednosti. Zato mora proizvajalec naprave pripraviti tehnologijo, ki bo uporabniku omogočala največji mogoči izkoristek nove naprave. Izbira najprimernejšega stroja Stroj mora omogočiti: - vpetje obdelovanca, Vpenjanje elektrod b) Macro system 3R Slika 2: SEDM-naprava (a) in SEDM-naprava z robotom (b) vpetje elektrod, pozicioniranje elektrode glede na obde-lovanec, gibanja, potrebna za nemoten potek elektroerozijskega procesa in izdelavo zahtevane oblike, samodejno menjavo elektrod in obdelo-vancev. Prvi korak je izbira ustrezne velikosti stroja. Izbira je mnogo pestrejša pri manjših strojih. Tudi dobava takih strojev je hitrejša. Proizvajalcev velikih strojev je manj, dobavni roki pa so daljši. Velikost stroja izberemo glede na največje velikosti obdelovancev, ki jih bomo s strojem obdelovali. Pomembna je konstrukcijska izvedba stroja. Pri manjših strojih največkrat srečamo C-iz-vedbo, pri kateri je pinola pritrjena na konzolo. Poznamo izvedbo s koordinatno mizo, kjer opravlja gibanja v X- in Y-smeri obde-lovanec, pritrjen na mizo, elektroda, pritrjena na pinoli, pa v Z-smeri. Ta izvedba je pogostejša pri ročnih strojih. Druga izvedba je izvedba s fiksno mizo. Pri tej izvedbi gibanja v X-, Y- in Z-smeri opravlja elektroda (Slika 2, 3) /2, 3, 4, 5, 6, 7/. Ta izvedba stroja je primernejša za CNC-krmiljene stroje. Pri gibanjih, ki so potrebna za nemoten potek elektroerozijskega procesa, je bolje, da premikamo čim manjše mase. Zato je boljša izvedba, kjer vsa gibanja opravi elektroda. Pri srednje velikih in velikih strojih je najpogostejša portalna izvedba stroja, t. i. izvedba Gantry (Slika 4) /2, 3, 4/. Pri tej izvedbi je osnova stroja miza z vzdolžnimi vodili za portal, na katerem so prečna vodila, na katerih je nameščena pinola z navpičnimi vodili. Podobna konstrukcija se uporablja pri merilnih strojih. Zaradi natančnosti, ki jo dosegamo s temi stroji, jih je mogoče Vpenjalni sistemi d.o.o. za proizvajalca vpenjalnih sistemov system 3R VDP - vpenjala s pasivnim dušenjem ekskluzivni zastopnik za Slovenijo GPS 240 Življenska doba orodja 200 i - 3R standard - 3R VDP Rezalne sile Življenska doba vretena Kvaliteta obdelave površine Sposobnost rezanja Vpenjalni sistemi d.o.o. Teslova ulica 30 1000 Ljubljana Tel.: +386 1 425 87 05 Fax.: + 386 1 425 87 05 e-mail: vpenjalni.sistemi@siol.net www.vpenjalmsistemi.com za proizvajalca normali]' - preciznih vodil Slika 3: C-konstrukcija elektroerozijskega stroja uporabljati tudi kot merilne stroje, čeprav to ni njihov osnovni namen. V praksi se je pokazalo, da je portalna izvedba bolj toga in manj občutljiva za temperaturne spremembe. Za uspešno delo so pomembne predvsem dinamične lastnosti strojev. Pomembni so pospeški, ki jih dosegamo pri spremembi smeri gibanj in frekvence posameznih sklopov stroja, ki se gibajo. V tem se stroji med seboj močno razlikujejo. Kakovostna konstrukcija ni poceni, zato je tudi cena kakovostnih strojev višja. Kakovostni sodobni stroji zagotavljajo natančnost pozicioniranja v mikronih. Pri cenejših izvedbah strojev sta natančnost in togost manjši. V tem smislu je treba kupiti stroj, ki ustreza našim zahtevam. Da bi zagotovili natančnost, moramo poskrbeti za primerno okolje s stalno temperaturo, vlago itd. Brez klimatiziranih prostorov ne moremo doseči natančnosti do nekaj mikronov. Izbira sistema za vpetje in samodejno menjavo elektrod in obdelovancev Sistem za vpetje elektro d in ob delovancev mora zagotoviti natančno, togo in ponovljivo vpetje. Sistem za vpetje elektrod in obdelovancev uporabljamo na različnih strojih; mora nam omogočiti prenos in točno vpetje pri tem prenosu. Tako npr. elektrodo izdelamo na stroju za HSC-rezkanje, kontroliramo na merilnem stroju in nato vpnemo na stroju za SEDM. Zato moramo imeti na vseh strojih isti sistem. Pri izdelavi morajo biti časi, ki so potrebni za menjavo elektrod in obdelovancev, ko na stroju ni obdelave, (mrtvi časi) čim krajši. Poleg tega želimo, da ta menjava poteka samodejno, brez prisotnosti operaterja. Le tako lahko elektroerozijska naprava deluje štiriindvajset ur na dan in sedem dni v tednu. Izbrati moramo sistem za vpetje ter samodejno menjavo elektrod in obdelovancev, ki nam vse to omogoča in s katerim dosežemo zahtevano natančnost obdelave /11/. Izbira vpenjalnih sistemov je tako pomembna, da zahteva posebno obravnavo. Zato bomo smernice za izbiro optimalnega vpenjalnega sistema pripravili v enem od naslednjih prispevkov. Izbira najprimernejše naprave za dovod dielektrika Naloga naprave za dovod dielektrika je dovajanje dielektrika za nemoten potek elektroerozijskega procesa. Naprava mora zagotoviti ustrezno čiščenje dielektrika, vzdrževanje temperature dielektrika in dovod dielektrika v kad na mizi stroja in delovno režo. Pri večini sodobnih strojev je naprava za dovod dielektrika v sklopu stroja (Slika 4). So pa tudi izvedbe, ki so ločene od stroja in so z njim povezane s cevmi (Slika 2). Če imamo več naprav, je smiselno, da uporabimo centralno napravo za dovod dielektrika za več strojev. Ena najpomembnejših nalog naprave je, da zagotovi dovod dovolj čistega dielektrika v režo med obdelovancem in elektrodo. Zato je treba dielektrik filtrirati in proizvo- de elektro erozijske obdelave odstraniti. Če uporabljamo papirnate filtre, jih moramo pravočasno menjati. Obstajajo tudi naprave, ki samodejno čistijo ustrezne filtre, vendar so take naprave dražje /7/. Nakup tovrstne naprave morajo opravičiti manjši stroški pri njeni uporabi. Zelo pomembno je, da uporabljamo ustrezne dielektrične tekočine. Od teh sta namreč odvisni natančnost obdelave, ki jo lahko dosegamo, in učinkovitost elektroerozijskega procesa. Če je tehnologija izbrane naprave narejena z drugim dielektrikom, jo je treba ustrezno korigirati. Izbira generatorja Ko smo se odločili za napravo, smo se odločili tudi za generator. Večina proizvajalcev omogoča izbiro različnih moči generatorjev in dodatnih generatorjev za fino obdelavo. Če potrebujemo pri grobih obdelavah večje tokove, moramo kupiti generator ustrezne moči ali dodaten generator - booster za povečanje moči pri grobi obdelavi. Če zahtevamo kakovostnejšo obdelavo od tiste, ki jo omogoča osnovni generator, lahko pri nekaterih proizvajalcih kupimo dodatni generator za fino obdelavo /3, 4, 5/. Večina proizvajalcev kakovostnejših naprav uporablja generatorje brez aktivnih uporov. Ti generatorji imajo boljše izkoristke in manj segrevajo okolico. Pomembnejši od tega so parametri in njihove vrednosti, s katerimi generator omogoča pripravo optimalne tehnologije za elektroerozijsko obdelavo. Proizvajalci so v zadnjem času vložili veliko dela v razvoj tehnološko boljših generatorjev tako na področju grobe kakor fine obdelave. Nekateri so rezultate tega razvoja že začeli tržiti /5, 13/, drugi pa na to še čakajo. Sistemi za krmiljenje elektroerozijskega procesa Za krmiljenje elektroerozijskega procesa so pomembni servokrmilni sistem, sistem za zaščito proti nenormalnim razelektritvam in krmiljenje izpiranja pri odvajanju proizvodov iz delovne reže. Nekateri proizvajalci uporabljajo sisteme, ki omogočajo optimizacijo nekaterih parametrov obdelave; večina jih temelji na Fuzzy in podobnih logikah /2/. Servokrmilni sistem Servokrmilni sistem uravnava režo med elektrodo in obdelovancem v smeri, v katero se giblje elektroda. Od nastavitve servokrmil-nega sistema je odvisna učinkovitost elektro-erozijskega procesa. Pomembno je, kako se servokrmilni sistem odzove na spremembe v delovni reži in kakšen je njegov odzivni čas na te spremembe. Seveda pa čas, potre- ben za spremembo reže, ni odvisen samo od elektronskega dela krmiljenja, temveč predvsem od mehanskih elementov in njihovih dinamičnih lastnosti. Za dobro krmiljenje elektroerozijskega procesa mora stroj slediti spremembam s frekvenco blizu 100 Hz. Sistemi za zaščito proti nenormalnim impulzom Pri elektroerozijski obdelavi se lahko pojavijo nenormalni impulzi, ki motijo potek elek-troerozijskega procesa in negativno vplivajo na kakovost obdelane površine. Tako rekoč vsi proizvajalci vgrajujejo v svoje naprave sisteme za zaščito proti nenormalnim impulzom. Take sisteme je mogoče tudi kupiti in jih pozneje vgraditi v napravo. Proizvajalci tovrstnih sistemov obstajajo tudi v Sloveniji /14, 15/. Dober sistem za zaščito pred nenormalnimi impulzi ne sme motiti procesa in zmanjševati njegove učinkovitosti, ob pojavu nenormalnih impulzov pa se mora hitro odzvati. Večina teh sistemov zazna pojav nenormalnega impulza že v trenutku impulza in tak impulz prekine /14, 15/. S tem prekine dovod škodljive energije v elektroerozijski proces in prepreči posledice. Razlika med tovrstnimi sistemi je v natančnosti, s katero prepoznavajo nenormalne impulze, ter načinu in hitrosti odziva na pojav le-teh. Uporaba sistemov za zaščito pred nenormalnimi impulzi je potrebna predvsem v težkih delovnih razmerah, ko se pojavi lokalno povečana onesnaženost reže in je na nekaterih mestih težko odstraniti proizvode elektroe-rozijske obdelave. Zelo uspešna je uporaba teh sistemov pri strojih, na katerih ni hitrih odmikov elektrod. Krmiljenje izpiranja Tako kot pri vseh drugih procesih obdelave z odvzemanjem materiala je treba tudi pri elektroerozijski obdelavi odstraniti proizvode, ki nastanejo pri obdelavi. Poskrbeti je treba za enakomerno onesnaženost delovne reže in iz nje odvesti količino proizvodov erozije, ki nastanejo pri procesu. Le tako bomo zagotovili nemoten potek elektroero-zijskega procesa. V praksi se izpiranje z dovodom dielektrika skozi elektrodo ali obdelovanec uporablja vedno manj. Večinoma dovajamo v režo svež dielektrik s periodičnim odmikom in pri-mikom elektrode. Pri tem načinu izpiranja je zelo pomemben čas, ki ga porabimo za odmik in primik elektrode, saj je v tem času elektroerozijski proces prekinjen in ni odvzema materiala. Sodobni stroji SEDM dosegajo pri premikih pospeške čez 10 m/s2 in hitrosti čez 30 m/min. /2, 10/. Pospeški pri premiku so zelo pomembni zaradi učinka črpalke, ko zaradi povečanja prostora med elektrodo in obdelovancem priteče v ta prostor svež di-elektrik. Hitre odmike je mogoče uporabiti pri sorazmerno majhnih elektrodah. Pri velikih elektrodah je treba pospeške zmanjšati, saj nastopijo zaradi spremembe tlakov v delovni reži prevelike sile. Pri izbiri naprave moramo biti zelo pozorni na to, kako so izvedeni hitri odmiki elektrod. CNC-krmiljenje V zadnjih nekaj letih so se CNC-krmiljenja zelo izboljšala. S sodobno računalniško tehnologijo se je hitrost obdelave podatkov, potrebnih za krmiljenje strojev, zelo povečala. Tako so danes hitrosti gibanja omejene samo zaradi mehanskih lastnosti konstrukcije strojev. Večina proizvajalcev je začela uporabljati krmiljenje z osebnimi računalniki. Sodobni osebni računalniki omogočajo prenos podatkov iz CAD/CAM, uvedbo celovite avtomatizacije in vodenje enostavnih elektrod po programiranih poteh. Poleg tega omogočajo diagnostiko napak, prenos podatkov v servisni oddelek proizvajalca in popravilo nekaterih napak po internetu. Po tej poti lahko proizvajalec pošlje tudi spremembe programske opreme. Programerji so razvili programsko opremo, ki omogoča preprosto uporabo stroja tako pri pripravi dela kakor pri optimizaciji procesa. Veliko uporabnikov nadzira natančnost položaja elektrod in obdelovancev na vpe-njalih z merilnimi stroji. Podatke o potrebnih popravkih je treba vnesti v spomin računalnika. Ti podatki pozneje, ko je elektroda ali obdelovanec vpet na stroju, ustrezno spremenijo položaje med elektrodo in ob-delovancem na stroju. Programska oprema različnih proizvajalcev strojev že nekaj časa omogoča samodejen prenos podatkov z merilnega stroja na stroj, na katerem poteka obdelava /2, 3, 4, 5, 6, 9/. Pri izbiri naprave moramo preveriti, ali CNC-krmiljenje s svojo programsko opremo izpolnjuje naše zahteve. Skupaj s strojem mora CNC-krmiljenje omogočiti izdelovanje oblik, ki jih potrebujemo pri svoji proizvodnji. SEDM tehnologija Za uspešno uporabo naprave SEDM je izjemno pomembna tehnologija. Priprava dobre tehnologije je zahteven in dolgotrajen proces. Osnova vsake tehnologije je izbira optimalnih režimov za sorazmerno dobre pogoje obdelave. Tehnologija mora biti narejena za obdelavo v praksi največkrat uporabljeno kombinacijo ob- Slika 4: Portalna (Gantry) konstrukcija elektro-erozijskega stroja delave (baker-jeklo) in drugimi različni kombinacijami (grafiti-jeklo) ali pa za obdelavo drugih materialov, kot so kar-bidne trdine, aluminij, titan, razne zlitine za letalsko industrijo itd., kjer moramo uporabljati primeren elektrodni material. Tehnologije so bile v preteklosti narejene po skupinah: - tehnologija z velikim odvzemom materiala na enoto časa in veliko obrabo elektrod, - standardna tehnologija z manjšim odvzemom materiala na enoto časa in manjšo obrabo elektrod, - tehnologija z majhno obrabo elektrod in posledično še manjšim odvzemom materiala na enoto časa. SEDM-obdelava poteka v več stopnjah. Prva stopnja je groba obdelava, ki jo, če se delovna površina povečuje, stopnjujemo od režimov z manjšimi do režimov z večjimi tokovi. Grobi obdelavi sledi stopnjevanje režimov do končne fine obdelave /16, 17/. Pri tem uporabljamo različna orbitalna gibanja, ki omogočajo večanje reže med elektrodo in obdelovancem. Tako je mogoče isto elektrodo uporabiti za grobo obdelavo, vmesne stopnje in končno fino obdelavo. V zadnjem času je bilo veliko pozornosti posvečeno razvoju generatorjev, ki omogočajo predvsem grobo obdelavo brez obrabe elektrod oziroma z minimalno obrabo elektrod. Le tako se pri grobi obdelavi približamo končni obliki in lahko vsaj za vmesne stopnje obdelave uporabimo isto elektrodo. Običajno uporabimo dve elektrodi - prvo elektrodo za grobo obdelavo in nekaj prvih vmesnih stopenj obdelave, drugo pa za naslednje stopnje vmesne obdelave in končno fino obdelavo. Pomembno je stopnjevanje od grobe do končne fine obdelave. Pri tem moramo doseči zahtevano hrapavost obdelane površine, kakovost obdelane površine z najmanjšo mogočo globino toplotno prizadetih plasti in mikrorazpok ter tudi zahtevano natančnost obdelane oblike. Oblike, ki jih obdelujemo s SEDM, so različne, zato so potrebne tudi različne tehnologije /16, 17/. Največje razlike so pri grobih obdelavah, manjše so pri vmesnih stopnjah obdelave in končni fini obdelavi. Na vse najbolj vplivata velikost delovne površine, ki jo v posamezni stopnji obdelujemo, in togost elektrode, s katero obdelujemo. Za posamezne obdelane oblike moramo pripraviti ustrezno tehnologijo. Za uporabnika je najpomembnejše, da z odgovori na ustrezna vprašanja računalnik izbere pravilno tehnologijo in z njo doseže najkrajši mogoči čas obdelave ob čim manjši obrabi elektrod, zahtevano hrapavost in globino toplotno prizadete plasti obdelane površine. Testiranje SEDM-naprav Na optimalno izbiro SEDM-naprave močno vplivajo rezultati testov, s katerimi preizkusimo različne naprave. Pri tem je pomembno, da napravo preizkusimo z oblikami elektrod, ki so podobne oblikam, ki jih bomo uporabljali v praksi. Zato ne vidimo pravega smisla v testiranju z raznimi eksotičnimi oblikami, ki jih v praksi ne bomo nikoli uporabili in smo si jih izmislili samo zato, da proizvajalcem naprav zagrenimo kak dan življenja. Nekateri od tovrstnih testov so bili že poimenovani, npr. test Mallorca. Tehnologije za take teste so večinoma že optimizirane, ker se da tako dosegati najboljše rezultate. V praksi si tega ne moremo privoščiti, saj moramo zahtevano obliko izdelati prvič. Ponavljanja pri izdelavi orodij namreč preveč stanejo. Za uporabnike je predvsem pomembno, da testi izpolnijo naslednje kriterije: - dosežen najkrajši mogoči čas obdelave, - najmanjša mogoča obraba elektrode, - dosežena zahtevana hrapavosti obdelane površine, - dosežena natančnost položaja obdelane oblike na obdelovancu, - dosežena zahtevana natančnost obdelane oblike, - dosežena zahtevana najmanjša mogoča globina toplotno prizadete plasti in globina mikrorazpok. Testiranje prvih treh kriterijev je sorazmerno preprosto, to je v večini testov tudi uporabljeno. Na čas obdelave najbolj vpliva način stopnjevanja od grobe na fino obdelavo. Z manjšo globino odvzetega materiala z vmesnimi in končnimi stopnjami obdelave bomo sicer dosegli krajši čas obdelave in zahtevano hrapavost, ne pa tudi ustrezne najmanjše mogoče globine toplotno prizadete plasti in mikrorazpok. Natančnost položaja obdelane površine je odvisna predvsem od natančnosti stroja in okolja, v katerem se nahaja stroj. Doseganje natančnosti obdelane oblike je odvisno od natančnosti elektrode, natančnosti stroja in izbrane tehnologije. Z izbrano tehnologijo je določen tudi način stopnjevanja od grobe na končno fino obdelavo. Tudi od tega je odvisno, ali bomo dosegli zahtevano natančnost. Tudi doseganje zahtevane najmanjše mogoče globine toplotno prizadetih plasti in mikrorazpok je odvisno od izbrane tehnologije, načina stopnjevanja od grobe na fino obdelavo in uspešnosti sistema za zaščito pred nenormalnimi impulzi. To je pomembno predvsem pri orodjih, ki so močno obremenjena s toplotnimi šoki (npr. orodja za tlačni liv aluminija), in orodjih z velikimi mehanskimi obremenitvami (npr. obrezo-valna orodja, orodja za sintranje itd.). Prave rezultate bomo dobili, ko bomo vložke z obliko, narejeno pri različnih proizvajalcih, vgradili v orodje in videli, kolikšna je življenjska doba vložkov, narejenih pri različnih dobaviteljih, v istem orodju. Zaključek Poleg tehničnih lastnosti je pri izbiri najprimernejše SEDM-naprave pomembna tudi njena cena, pri čemer je pomembnejše kakor sama cena čas, v katerem se naložba povrne. V proizvodnji orodij se zahtevajo vedno krajši časi dobave naročenih orodij. Zato tudi pri elektroerozijski obdelavi zahtevamo vedno krajše čase obdelave, s katerimi dosežemo zahtevano natančnost izdelka in kakovost obdelane površine. S samodejno menjavo elektrod in obdelovancev skrajšamo mrtve čase, ko stroj ne deluje. Zato moramo kljub večji nabavni ceni izbrati napravo, ki bo omogočala krajše pretočne čase. Zelo pomembno je, da kupimo napravo, ki bo lahko nemoteno delovala štiriindvajset ur na dan in sedem dni v tednu, tudi brez stalne prisotnosti operaterja. To zahteva ustrezno organizacijo proizvodnje, v katero je treba ravno tako vložiti ustrezna sredstva. Najkrajši mogoči čas vračanja naložbe bomo dosegli le s pravilno izbrano napravo. Mnogo podatkov o proizvajalcih SEDM-na-prav je mogoče dobiti na njihovih spletnih straneh /2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10/. Ti podatki so v pomoč pri izbiranju, ne zadostujejo pa za dokončno odločitev. Vse fotografije v prispevku so objavljene s privolitvijo proizvajalcev ali njihovih zastopnikov. V prispevku je opisano, na kaj moramo biti pozorni pri izbiri SEDM-naprave. V posameznih poglavjih in podpoglavjih je zaradi omejenega prostora obravnavano le najnujnejše. Zato bomo za vse, ki jih to zanima, pripravili obsežnejše opise in ustrezne seminarje. Namen tega je, da boste med SEDM-napravami, ki jih je mogoče dobiti na trgu, resnično izbrali tisto, ki vam najbolj ustreza. Pri tem vam bomo z veseljem pomagali. Literatura: 1. www.fs.uni-lj.si/lat 2. www.ops-ingersoll.com 3. www.zimmer-kreim.com 4. www.exeron.net 5. www.agie.com 6. www.charmilles.com 7. www.cdmrovella.com 8. www.ona-elektroerosion.com 9. www.makino.com 10. www.sodick.com 11. www.vpenjalnisistemi.com 12. www.system3r.com 13. Boccadoro, M.: Mit Hyperspark wird Senkerosion nahezu doppelt so schnell, www.agie.com. 14. Otto, M., Dobovšek, M., Junkar, M.: Avtomatski protiobločni sistem za stroje za elektroerozijsko grezenje (EDM-3A), Strojniški vestnik, Ljubljana 1995/11-12, 381-387. 15. Otto, M., Dobovšek, M.: Avtomatski protiobloč-ni sistem - pot do povečanja produktivnosti in zmanjšanju obrabe elektrode pri elektroerozij-skem grezenju, Orodjarstvo 1998, Velenje 1998, 83-87. 16. Dobovšek, M.: Načrtovanje tehnologije za elek-troerozijsko obdelavo z računalnikom. Magistrsko delo, 1987. 17. Dobovšek, M., Roethel, F.: Načrtovanje tehnologije za elektroerozijsko obdelavo z računalnikom. Strokovne informacije št. 18, TF Maribor 1989, 76-84. ■ zastopa in prodaja: HYUNDAI AVTO TRADE D.o.o. Brnčičeva 45, 1231 Ljubljana - Črnuče Tel.: (01) 530 77 20 Faks: (01) 530 77 22 Partner za CNC-obdelavo in robotizacijo ROMI "E line" Družina CNC-stružnih centrov ROMI "E line": - Modularna Izvedba, tipi izvedb: - od: 1 vreteno, 1 revolver - do: 2 vreteni, 2 revolverja, Y-os, rotacijska orodja - Krmilnik: FANUC - Standardna oprema za fleksibilno delo, MANUAL GUIDE i, Fanuc ROMI "M line" Družina "TEACH IN" stružnic ROMI "M line": - Modeli od M 420 do M 1300 - Krmilniki: SIEMENS, FANUC - Standardna oprema za fleksibilno delo, Manual Turn, Siemens, MANUAL GUIDE, Fanuc ROMI "D line" Družina CNC-vertikalnih obdelovalnih centrov ROMI: - Velikosti do: X 1250 mm, Y 610 mm - Krmilniki: SIEMENS, FANUC - Standardna oprema za fleksibilno delo, SHOPMILL, Siemens, MANUAL GUIDE i, Fanuc CNC-stružni centri "HYUNDAI-KIA' Družina CNC-stružnih centrov HYUNDAI-KIA: - Serije: SKT100/200, SKT15, SKT21, SKT28... - Krmilnik: FANUC - Oprema za fleksibilno delo: Manual Guide i, Fanuc Obdelovalni center za kompleksno obdelavo HYUNDAI-KIA SKT2500MT Vertikalni in horizontalni obdelovalni centri "HYUNDAI-KIA" Družina vertikalnih obdelovalnih centrov HYUNDAI-KIA: - Velikosti do: X 2450 mm, Y 900 mm Družina horizontalnih obdelovalnih centrov HYUNDAI-KIA: - Dvo-ali večpaletna izvedba - Velikosti mize: 400x400, 500x500, 630x630 mm - Krmilnik: Fanuc Roboti "FANUC ROBOTICS Integriran VIZUALNI SISTEM ') 1É CLEANMIST sistem filtracije zraka: - Oljne megle delovnega prostora stroja. II I . mj CM 1000 EUROMOLD 2005 Med 30. novembrom in 3. decembrom 2005 je na frankfurtskem sejmišču potekala dvanajsta mednarodna sejemska prireditev EUROMOLD 2005 pod geslom »Od dizajna preko prototipa do serijske proizvodnje«. Svetovni sejem orodjarstva, načrtovanja in aplikativnih raziskav, ki je vsako leto v začetku decembra v Frankfurtu, je s 1.620 razstavljavci iz 44 držav na 77.131 kvadratnih metrih razstavnih površin in obiskovalci z vsega sveta eden največjih dogodkov v branži. Ne zamudi ga nihče, ki nekaj pomeni v svetu orodjarstva. Letošnji Euromold je spet presegel lanskega, saj je bilo razstavljavcev več za skoraj 8 %, obiskovalcev pa za približno 2 %. To je znak, da se orodjarska industrija po lanskoletni krajši recesiji zopet postavlja na noge in se celo širi. Marko Oreškovič, Ljubljana; Jože Weingartner, RTCZ d.o.o., Hrastnik; Andrej Glojek, TECOS, Celje; Matjaž Rot, Ljubljana Digitalizacija Prvo, kar smo opazili na letošnjem sejmu, je bila množica razstavljavcev s področja digitalizacije, tako laserske kot optične in dotične. Pojavilo se je predvsem mnogo manjših proizvajalcev optične digitalizacijske tehnike, ki so posegli po nizkem in srednjem cenovnem delu tržišča. Ugotovili so namreč, da veliko uporabnikov ne potrebuje izjemno dragih naprav z natančnostjo 0,01 mm, ampak se zadovoljijo tudi z nekoliko manj natančnimi napravami za bistveno nižjo ceno. Zelo zanimivo je bilo na Fraunhoferjevem razstavnem prostoru, kjer so prikazovali trenutno digitalizacijo celotnega človeškega obraza. Glavo preprosto pritisnemo na pripravljeno stojalo, nato pa štiri kamere posnamejo obraz. V 20 sekundah je obraz vključno s podrobnostmi, kot so obrazne dlačice in gube, že v digitalni obliki in pripravljen za nadaljnjo obdelavo. To je še posebno uporabno v medicini, npr. pri plastični kirurgiji, saj lahko kirurg natančneje sledi željam stranke; le-ta pa lahko vidi, kakšni bodo rezultati posega oz. operacije. Naprava za skeniranje obraza. Zrcala zagotovijo, da ni mrtvih kotov. Rapid prototyping Drugo področje, kjer je bil opazen velik napredek, je področje rapid prototypinga, in sicer orodij in izdelkov. Tako smo lah- brizganje druge komponente). Tako dobimo na koncu že sestavljen izdelek, recimo premični zglob, kolesce na osi in podobno. ko opazili veliko proizvajalcev naprav za stereolitografijo kot tudi lasersko sintranje in 3D-tiskanje. Predvsem se je uveljavilo t. i. mikroorodjarstvo: mikrostruženje, mikrofrezanje, mikrosintranje, mikrostere-olitografija ... Tu je bilo opaziti padec cen, predvsem pa se je pojavilo veliko podjetij, ki samo tržijo storitve in ne prodajajo opreme. Omenimo lahko zanimivo tehnologijo inkrementalnega preoblikovanja pločevine, s katero lahko izdelujemo manjše serije pločevinastih izdelkov brez orodja za globoki vlek. Pločevina se le vpne v za to namenjeno držalo in oblikuje z batom, ki je vpet v običajen CNC-stroj. Na področju brizganja plastike dobiva vse večjo veljavo mikrobrizganje predvsem tehnološko zahtevnih izdelkov. Ogledali smo si stroj proizvajalca Babyplast. Najbolj zanimiva pri tem stroju je njegova velikost oz. majhnost, saj meri le približno meter in pol v dolžino, 70 centimetrov v širino in okoli 1,5 metra v višino, tako da bi ga lahko brez težav imeli v svoji dnevni sobi. Stroju se lahko doda tudi nastavek, ki omogoča dvokom-ponentno brizganje. Primer orodja za sestavljene izdelke. Najprej se izdelki zabrizgajo na spodnji strani, nato pa se srednja plošča obrne, tako da se lahko zabrizga še druga komponenta. RP, RT, RM Za izdelke iz plastike je bilo predstavljenih največ strojev za 3D-tiskanje, ki se večinoma uporabljajo za izdelavo barvnih maket in izdelkov, kadar nismo zadovoljni samo z virtualno predstavitvijo na zaslonu. Veliko zanimanja sta požela stroja Eden500V (500 x 400 x 200 mm) in VX800 Voxeljet (850 x 450 x 500 mm), ki omogočata izdelavo izdelkov večjih dimenzij. Prav tako so bili predstavljeni stroji za tehnologijo in stereolitografijo PolyJet različnih proizvajalcev. Med stroji za lasersko sintranje plastičnih prahov je 3D System predstavil stroj za SLS, in sicer Sinterstation Pro 140, ter kombinirani stroj za plastiko in kovino Sinterstati- Stroj za mikrobrizganje Babyplast Pri izdelovalcih orodij so izstopala visoko-tehnološka orodja za brizganje sestavljenih izdelkov, kjer se izdelek zabrizga sekvenčno (najprej se zabrizga ena komponenta, nato pa se znotraj orodja izdelek obrne, čemur sledi on HiQ, EOS pa stroj EOSINT P385. Oba proizvajalca stavita na podobne materiale na osnovi PA, PA s steklenimi vlakni, materiale z videzom litega aluminija, material na osnovi polistirena in material za izdelavo gibkih elementov. Novost je material, izredno odporen na upogibne obremenitve (3D System), EOS pa predstavlja nov material z grafitnimi vlakni in prvi ognjeodporni material za sintranje z opravljenim testom gorljivosti V0 po UL94. Nova dva materiala sta primerna predvsem za uporabo v avtomobilski in letalski industriji. Vse zgoraj omenjene tehnologije so posredno uporabne pri izdelavi prototipov z vakuumskim litjem in investment castingom. Opremo in storitve s tega področja so ponujala številna podjetja. Pri izdelavi kovinskih prototipov so se pojavile številne novosti, predvsem pri laserskem sintranju kovinskih prahov. V uporabi so čedalje trša orodna jekla, ki so uporabna predvsem za oblikovne kalupe v orodjih za brizganje plastike in tlačno litje aluminija ter barvnih kovin. Serije, ki se lahko izdelujejo v takih orodjih, že presegajo številko en milijon plastičnih brizganih izdelkov. Kovinski materiali, ki jih uporabljajo pri tehnologiji laserskega sintranja kovinskih prahov, so še: nerjavno jeklo, kobalt-krom, titan in zlato. Predstavljena je bila tudi široka paleta peto-snih frezalnih strojev, ki se čedalje bolj uveljavljajo pri izdelavi kovinskih prototipov. Tudi letošnje leto ni minilo brez vsakoletne mednarodne konference na temo hitrega prototipiranja, tema letošnje pa je bila prihodnost uporabe hitre izdelave prototipov in hitre proizvodnje v industrijskem okolju. V preteklih letih so se tehnologije hitre izdelave prototipov, orodij in hitre proizvodnje (RP, RT, RM) uporabljale predvsem v avtomobilski ter vojaški industriji in v orodjar-stvu. Euromold 2005 pa je pokazal, da gredo trendi predvsem v smeri izdelave izdelkov za točno določenega posameznika oz. izdelkov manjših serij. To se kaže v čedalje večjem številu aplikacij v medicini in protetiki. Širok spekter uporabe v medicinske namene so omogočili sodobni 3D-skenerji in novi biomedicinski materiali. Čedalje bolj zmogljivi stroji, oprema in sodobni materiali nam potrjujejo, da so napovedi o razcvetu hitre proizvodnje v vseh vejah industrije pravilne. Nagrajenci Euromold 2005 Tudi letos so bile podeljene nagrade Euromold za izjemne tehnične inovacije. Nagrade je izročil prof. dr. Ferdinand Du-denhöffer iz visoke šole v Gelsenkirchnu v imenu strokovne in nevtralne žirije, ki so jo sestavljali priznani predstavniki industrije, je rezultat nenehnega razvoja na področju večsenzorske koordinatne merilne tehnike. »V tej napravi nam je prvim uspelo integrirati rentgensko računalniško tomografijo v več-senzorski koordinatni merilni stroj, s katerim lahko uporabnik neporušno v celoti premeri objekt. Istočasno so rezultati meritev sledljivi do mednarodnih standardov,« pojasnjuje dr. Ralf Christoph iz Wertha. Kompaktna konstrukcija in popolna zaščita naprave v kombinaciji s preprostim upravljanjem omogoča neposredno uporabo v proizvodnji. Prihranek časa v primerjavi z običajnimi merilnimi postopki v orodjarstvu in pri izdelavi prvih modelov izdelkov predstavlja konkurenčno prednost za uporabnika, zlasti kadar so življenjski cikli izdelkov zelo kratki. Srebrno nagrado si je prislužilo miniaturno planetno gonilo, izdelek podjetja Oechsler. »Gre za prvo dinamično obremenjeno komponento mikrogonila, ki meri komaj nekaj milimetrov in je izdelano po postopku montažnega brizganja,« pravi dr. Claudius M. Kozlik. Pri takih mikrosestavih predstavlja montaža znaten strošek, ki pa ga je z upora- 2. nagrada: Miniaturno planetno gonilo Oechsler. bo tega postopka mogoče precej zmanjšati. Bron je tokrat pobral laserski skener LS HE 80 podjetja Faro. Ta visokoučinkoviti 3D-merilni instrument obdela 120.000 točk na sekundo in prepriča s svojim dometom do 70 metrov, natančnostjo ±3 mm (odvisno od površine objekta) in izjemno ločljivostjo 7.600 megapikslov. 1. nagrada: Tomo Scope in produktni manager za računalniško romografijo pri Werthu, mag. G. univerz, raziskovalnih institucij in strokovnega tiska. Zlato nagrado je dobilo podjetje Werth Messtechnik Gmbh za svoj izdelek TomoScope. Gre za rentgenski računalniški tomograf, ki 3. nagrada: Markus Eickhof in Dr. Bernd -Dietmar iz Faro Europe. www.euromold. com Majhen in zmogljiv stroj za kotalno frezanje zobnikov Nov stroj za kotalno frezanje zobnikov Phoenix II 600 HC CNC, ki ga proizvaja podjetje Gleason (Ludwigsburg, Nemčija), je nastal na podlagi uspešnega modela Phoenix II 275 HC in je namenjen za premere do 600 mm ter potrebuje 35 % manj talne površine kot drugi primerljivi tipi strojev. Po proizvajalčevih besedah naj bi bil stroj posebno primeren za suho obdelovanje, vendar se lahko uporablja tudi pri mokrem. Odlikuje se po stebru iz litega železa, zaradi česar konvencionalno nosilno ohišje ni potrebno. Vreteno rezkalne glave in vreteno obdelovanca sta nameščena neposredno na steber. Funkcija vretena rezkalne glave je narediti osnovni kot. V preteklosti se je vreteno obdelovanca nameščalo na rotirajočo temeljno ploščo. Vrtljivo premikanje vretena rezkalne glave omogoča krajšo projekcijo frezala in obdelovanca, s čimer se dosežeta najvišja mogoča togost in optimalna toplotna stabilnost. Vroči in suhi odrezki ne pridejo v stik z obdelovalno strukturo, temveč padejo neposredno na preprost transporter odrezkov, ki le-te odnaša. Ta konstrukcijska metoda je namenjena poenostavitvi in pospeševanju nalaganja in od- stranjevanja obdelovancev ter skrajšanju časa, potrebnega za ponastavitev rezkalne glave. Rezkalna glava in obdelo-vanec sta za upravljavca lahko dostopna. Zaradi neposrednega pogona vretena so mehanične nastavitve in nadomestna gonila nepotrebna, kar skrajša čas postavitve, nameščanja in obdelovalnih postopkov. Hitri pospeški in zmanjšanje vrtljajev v kombinaciji z visokim vrtilnim momentom in hitrimi ter kratkimi premiki osi zmanjšajo neproduktivni čas med obdelovalnimi cikli in tako izboljšajo produktivnost obdelovalnih postopkov v celoti. Vsak tip ter konfiguracija rezkalne glave in rezkalnega sistema se lahko uporablja za podajanje kosov (zvezno ali ločeno) med kotalnim frezanjem stožčastih ali hipoidnih zobnikov. Obdelovalni stroj je dobavljiv s krmilnim sistemom Fanuc 160 i CNC in je vanj mogoče vgraditi Gleasonovo programsko opremo Machine Manager. ■ Ul. Jožeta Jame 14, 1210 LJUBLJANA, Tel :+386-(0)1 -5838-220, Fax: +386-(0)1 -5838-222, GSM: +386 - (0)41 - 672 - 930, E.mail: info@virt-cnc.com Enostavna integracija na visokem nivoju Obdelovalna centra XS 211/XS 321 podjetja Ex-Cell-O (Eislingen, Nemčija) temeljita na modularni zasnovi in sta namenjena obdelavi aluminija, jekla in litega železa, še posebno v primerih srednje dolge ali dolge obdelave. Po besedah proizvajalca je posebna prednost strojev iz serije XS ta, da jih je mogoče s samodejnimi vmesniki brez težav vključiti v obstoječe proizvodne sisteme. Zaradi koncepta sprotnega sestavljanja z vnaprej določeno zalogo kosov je mogoče te stroje sestaviti in zagnati v desetih dneh. Stroški nameščanja in število vmesnih operacij se znatno zmanjšajo. Tako je pokrov za delovno območje dobavljiv v treh podsesta-vih in se neposredno namesti. Nosilno ohiš- je, steber in prečne sani so dobavljivi z natančnimi vodili, ki so nameščena na valj čnih ležaj ih za o s X, Y in Z. Na vseh oseh se uporabljajo merilni sistemi za neposredno merjenje pomikov. Rotacijska miza NC (os B) je nameščena na osi Z in omogoča premike natančnosti 360,000 X 0,001°. Tudi za merjenje kotov se uporablja isti merilni sistem, rotacijska miza pa se lahko hidravlično pričvrsti v kateri koli položaj. 3way, Štalčeva ul.5, 1215 Medvode, Tel.: (01)3616-539, Fax.: (01)3617-014, Http://www.3way-sp.si E-mail: info@3way-sp.si CAD/CAM/PDM Serija XS se odlikuje po modularni konstrukciji in vključuje več vrst zalogovnikov za orodja, vreten, nakladalnih sistemov itd. Vse to omogoča, da je stroj narejen po meri zahtev vsakega posameznega upravljavca stroja. Vmesniki za različne avtomatizirane procese zagotavljajo natančno prilagodljivost sistemskih modulov zahtevam uporabnika. Zmožnost sprednjega nalaganja s tekočega traku oblikuje nakladalni sistem, ki v kombinaciji z gibanjem delovne mize po osi Z predstavlja osrednji del te oblike avtomatizacije. Strojno obdelani obdelovanci se raztovorijo s samodejno vrtljivimi enotami. Medtem ko se ta enota obrača za 180°, se stroj ponovno naloži v enem samem prehodu. S tekočimi trakovi poteka celoten sistem nalaganja vzporedno s procesom obdelave. Zaradi po-rtalnega nalaganja lahko individualni členi kompleksnega proizvodnega sistema delujejo nemoteno in neodvisno od sistema kot celote. Pri sistemu Roboload se posamezni členi naložijo z vodenimi roboti. ZASTOPSTVO: - thinkdesign - hyperCAD - hyperMILL - K-Mold - D-Camcut - PointMaster - Partsolution STORITVE: Na zastopani programski opremi nudimo šolanje in tehnično pomoč. Izvajamo tudi modeliranje, konstruiranje orodij in naprav, prog ramiranje za CNC stroje ter vzvratni inženiring. Obdelovalni center BA W04-22 -dinamičnost za visoko produktivnost Družba SW Schwäbische Werkzeugmaschinen GmbH predstavlja obdelovalni center z dvojnim vretenom ter z linearnim pogonom in pogonom s konstantnim vrtilnim navorom; novi obdelovalni center BA W04-22 je namenjen za majhne in srednje velike obdelovance iz lahkih kovin. Obdelovalni centri BA W06, ki so na osnovi linearnega pogona in pogona s konstantnim vrtilnim navorom močno skrajšali čas obdelave, so na tržišču doživeli velik uspeh, zato je bila za proizvajalca logična posledica, da je izdelal obdelovalni center na osnovi enakega koncepta, vendar z razmakom med vreteno-ma 400 mm in z manjšim delovnim prostorom. Novi center ima oznako BA W04. Strokovnjaki, ki se pri družbi SW (Wald-mössingen, Nemčija) ukvarjajo z razvojem obdelovalnih centrov, so imeli v mislih naslednje: Pomembna je zanesljivost, treba je izkoristiti prednosti in jih še nadalje razvijati. Na osnovi tega so izdelali horizontalni obdelovalni center z dvojnim vretenom. Novi center ima oznako BA W04-22. Razmak med glavnima vretenoma je 400 mm, hkrati se lahko obdeluje dva obdelovanca velikosti do 400 x 400 x 300 mm. S tem je center namenjen za visokoproduktivno srednje-in veliko serijsko obdelavo obdelovancev iz lahkih kovin. Zlasti je primeren za izdelovanje npr. ohišij krmilnikov za ABS-zavorni sistem, zavornih valjev, blokov za ventile in krmilja pa tudi ohišij za elektroniko. Že uspešno preizkušene lastnosti in sestavni deli S centrom BA W06, ki se je že izkazal v praksi, pa novih centrov ne povezuje le podobno ime. Razvojni strokovnjaki so v novem obdelovalnem centru namreč združili tudi vse prednosti njegovega predhodnika in še več. Tako se novi center lahko pohvali z veliko dinamiko pomičnih in vrtljivih osi ter tudi glavnih vreten. Vse to omogočajo linearni pogon in pogon s konstantnim vrtilnim navorom ter tudi vretena z direktnimi pogoni. Tako imajo pospeški v X-, Y- in Z-osi vrednost 25 m/s2, in sicer do hitrosti 100 m/min. Izjemna dinamika pri obdelavi obdelovancev iz lahkih kovin: horizontalen, dvovretenski obdelovalni center BA »04-22 z linearnim pogonom in pogonom s konstantnim vrtilnim Glavna vretena z močnim vrtilnim navorom, vsako ima pogonsko moč 35 kW, potrebujejo le 0,7 s do maksimalne vrtilne frekvence 17500 min-1. Zlasti še pri cirkularnem zarezovanju, ki je čedalje bolj razširjeno, sta velika dinamika in velika hitrost gibanja prinesli vrsto prednosti. Pri interpolaciji na več oseh ter zarezovanju v mirujoče obdelovance je možno doseči optimalne hitrosti reza in pomika. Zlasti so se pokazale prednosti pri globokem zarezovanju pri izdelavi tesnil in varovalnih obročev. Od drugih, že »prekaljenih«, večjih obdelovalnih centrov je center BA W04 podedoval še nekatere dodatne dobre lastnosti, kot so odlična togost in izjemna natančnost. Povsem razumljivo je, da je temelj stroja sestavljen kot optimirana monoblok konstrukcija. Skupaj z obdelovalno enoto, ki je vgrajena na hrbtni strani, v samem okvirju, zagotavlja odlično stabilnost. Dobra stran so minimalne deformacije, ki so posledica visokih dinamičnih obremenitev na osnovi direktnega pogona, pa tudi sil, ki nastajajo pri obdelavi med obdelovancem in vretenom. V povezavi z neposrednim sistemom za merjenje poti se s tem obdelovalnim centrom lahko dosežeta izjemna točnost pozicioniranja in ponovljivost (Tp = 0,008 mm linearno oz. ±5'' v vrtečih se oseh). Na podlagi izkušenj s centrom BA W06 se je pokazalo, da omogočajo termosimetrična struktura ter hladilni sistemi, vgrajeni v okvir, v praksi bistveno boljšo točnost pri obdelavi. Že s prototipom BA W04-22 so dokazali, da so na podlagi koncepta večjih centrov in nekaterih sestavnih delov BA W06 ustvarili zanesljiv, kakovosten obdelovalni center za obdelavo manjših obdelovancev iz lahkih kovin. Dve vreteni za večjo produktivnost: vreteni lahko dosežeta vrtilno frekvenco do 17500 min-1, kar omogoča visokoproduktivno obdelavo pri serijski izdelavi delov iz lahkih kovin (delovni prostor). Monoblok konstrukcija pa je odgovor na zahteve po fleksibilnih centrih, ki jih je mogoče hitro prilagoditi. Obdelovalne centre BA W04-22 z vso potrebno periferno, hidravlično in električno opremo ter krmiljem je mogoče transportirati z žerjavom. Lahka gradnja, optimirana z metodo končnih elementov, omogoča zelo veliko dinamiko. Drsna vodila, ki so izpostavljena pospeševanju, so konstrukcijsko zelo lahka ter statično in dinamično toga, poleg tega so izdelana tako, da povzročajo malo vibracij. Tako so npr. drsna vodila Z-osi, ki prevzemajo največje obremenitve, izdelana iz visokooptimira-nega, varjenega ohišja. Konstrukterjem je uspelo zmanjšati maso vodil v primerjavi s predhodnimi izvedbami, in to na eno četrtino do eno petino vrednosti. To pa omogoča doseganje visokih pospeškov z linearnimi pogoni, s čimer se zelo hitro doseže zelo velike hitrosti. Za celovito obdelovanje izvrtin, navojev in žepov zelo zahtevnih obdelovancev iz lahkih kovin, je v verižnem skladišču za orodje prostor za 72 orodij velikosti HSK 63. Orodje je lahko dolgo do 300 mm in težko do 10 kg, v premeru pa lahko meri 80 mm oz. 160 mm, če so vmes prazni prostori za orodje. Neposredna menjava orodij tudi pri številu vrtljajev vretena do 10.000 min-1 omogoča čas menjave manj kot Opremljanje skladišča brez prekinjanja procesa obdelave, kapaciteta: do 2 x 36 orodij, višina skladišča je ergonomsko prilagojena. 2,5 s. Samo po sebi se razume, da se lahko skladišče orodja, nameščeno v ergonomski višini, polni med postopkom obdelave. Tehnika krmilja, ki ima prihodnost Poleg uveljavljenih elementov so center BA W04-22 pri družbi SW seveda opremili tudi z nekaterimi sestavnimi deli, ki nedvomno imajo prihodnost. Tako si lahko avtomobil- Oba sinhrona vretena s tekočim hladilnim sredstvom imata moč 2 x 35 kW. Čas menjave in vpenjanja orodja pri tem horizontalnem obdelovalnem centru znaša 2,5 s. ska industrija in njeni dobavitelji pomagajo z uporabniku prijaznim dvokanalnim CNC-krmiljem, ki ima na voljo tudi dodatne dialoge za prosto programiranje. Poleg tega je zelo izpopolnjen tudi uporabniški vmesnik. Pritisk ene same tipke prikliče izčrpne barvne grafike, ki prikazujejo stanje sestavnih delov obdelovalnega centra, npr. mejnih stikal, pogonov vreten in frekvenčnih pretvornikov. To zelo poenostavi in pospeši di- agnosticiranje napak. Tako so časi, ko stroj ob okvari miruje, kratki, s tem pa je stroj seveda dlje časa na voljo. Vmesniki, ki so v krmilje vgrajeni standardno, omogočajo storitve na daljavo. Dosledna povezava vseh senzorjev in aktuatorjev preko ProfiBusa pa zagotavlja, da je čas, ko stroj zaradi menjave sestavnih delov ne obratuje, zelo kratek. Hkrati pa zato razširitev stroja z novimi sestavnimi deli prav tako poteka brez težav. ■ TEHNA PLUS -d.o.o.- trgovsko in proizvodno podjetje V prodajnem programu imamo vsa orodja vrhunske kvalitete za kovinsko predelovalno industrijo, med katerimi so najpomembnejši programi: MITSUBISHI, kateri ima v programu nad 37.000 različnih orodij, kot so: • orodja za struženje ■ orodja za vrtanje • orodja za rezka nje • rezkarji in svedri iz karbidnih trdin do trdote 70 HRc ALFRA- magnetni vrtalniki in kronski svedri RIX - vse vrste žag za strojno industrijo OSBORN - vse vrste ščetk za čiščenje in poliranje WERNER WILKE - vse vrste roto rezkarjev vse vrste HSS in HSSE svedrov in navojnih svedrov Rezkalne glave AJX od premera 20 do 100 mm, ekstremne zmogljivosti s pomikom 24 m/min, oziroma maksimalnim pomikom 4 mm/zob, najprimernejša glava za hitro 3D-vkopavanje do trdote 55 HRc. ^41-1 ti s... I MITSUBISHI CARBIDE M MITSt mitsubishi carbide: ItTx OSBORN INTERNATIONAL iti US... ^=/4mmc kobelcotool= M MITSUBISHI CARBIDE i TEHNA PLUS, d.0.0., Njiverce, Ob železnici 6, 2325 Kidričevo Poslovalnica: Rogozniška 14,225D Ptuj E-mail: tehnaplus@siol.net Tel.: 02/780 67 00,780 67 01 Fax: 02/780 67 02,780 67 05 www.tehnaplus.si Natančno CNC-krmiljeno lasersko varjenje je preprostejše s kompaktnim in uporabniku prijaznim sistemom Kompakten CNC-krmiljeni laser »Star-Weld Performance CNC« za natančno mikrovar-jenje v orodjarstvu in popravljalno varjenje orodij za tlačno litje se lahko uporablja tudi kot ročni laser. Primeren je za polavtomat- sko in prototipno proizvodnjo. Vsebuje preprost CNC-krmilnik, ki je programiran z zunanjim računalnikom. Programiranje poti varjenja izvajamo prek sistema učenja, kjer z računalniško miško ali kurzorski-mi tipkami premikamo posamezne osi. Drugi način programiranja poti zajema uvažanje risb prek vgrajenega CAD-sistema, tretji način pa neposredno CNC-programiranje po DIN ISO 66025. Menjava orodja in preprogramiranje običajno traja le nekaj minut. Z varilnim sistemom lahko naredimo točkovne vare velikosti od 100 |im do 2,5 mm in šivne zvare. Varimo lahko tudi z dodajanjem materiala. Varilni sistem proizvaja pulze frekvenc do 20 Hz, širine pulza do 50 ms in pulze z energijo do 100 J ob visoki stabilnosti pulzov. Sistem omogoča gibanje X-, Y- in Z-osi v velikosti 80 x 80 x 150 mm ter vpenjanje var-jenca velikosti 400 x 200 x 100 mm. Popolno integriran CNC-krmilnik omogoča poleg krmiljenja X-, Y- in Z-osi tudi krmiljenje rotacije. Omenjeni laserski sistem proizvaja podjetje Rofin-Baasel Lasertech. ■ www.rofin.com Vodoodporni zaščitni varilski filtri iz tekočih kristalov Podjetje na spletni strani specialwelds.com je specializirano za podvodno varjenje. Na svojih spletnih straneh ponuja vodoodporne avtomatske zaščitne varilske filtre. Primerni so za vgradnjo v standardne zaščitne maske Kirby Morgan, ki se uporabljajo za podvodno varjenje. Prednost teh varilnih filtrov iz tekočih kristalov v primerjavi s klasičnimi filtri je v boljši vidljivosti na začetku in ob koncu varjenja ter med samim varjenjem ob ponovnem vzpostavljanju obloka. Njihova uporaba poveča produktivnost varjenja, saj med delom filtra ni treba dvigovati in spuščati. Zaradi boljše vidljivosti varilci naredijo manj napak, hitreje opazijo slabo prevarjena mesta in izgubijo manj časa za odpravljanje napak. Predstavljeni filtri se napajajo s svetlobo iz obloka, zato za delovanje ne potrebujejo baterij. Nimajo možnosti nastavljanja zatemnitve. Nastavljena zatemnitev v odprtem stanju je 3, v zaprtem pa 10, kar je ustrezno za večino primerov podvodnega varjenja. Garancijska doba za filtre je 2 leti. Več informacij o teh zaščitnih filtrih za varjenje najdete na www.specialwelds.com/products2/underwater-welding-filter.htm. SLOVENIJI SE OBETA CENTER ZA RAZVOJ NOVIH TEHNOLOGIJ Podjetja Pipistrel, Seaway in Akrapovič nameravajo v sodelovanju z ljubljansko ekonomsko fakulteto ustanoviti mednarodni center za industrijsko oblikovanje in razvoj tehnologij. Projekt, katerega vrednost naj bi bila nekaj deset milijonov evrov, bo predstavljal vez med univerzami in podjetji, malim visokotehnološkim podjetjem pa bo omogočil hitrejši in cenejši razvoj. V centru se bodo ukvarjali z industrijskim oblikovanjem kom-pozitnih materialov, aerodinamiko, elektroniko, hidrodinamiko, hidravliko, tridimenzionalnim inženiringom, informacijsko-ko-munikacijsko tehnologijo in razvojem sodobnih storitev. Center za industrijsko oblikovanje in razvoj tehnologij napoveduje tudi prvi slovenski mednarodni program. Že prihodnje leto naj bi se centru priključil mednarodni študij visokotehnološkega podjetništva. Center naj bi deloval na več mestih po državi, poleg razvojnih laboratorijev in mednarodne šole pa naj bi imel še inkubator in sklad tveganega kapitala. Centru se bodo lahko priključila vsa zainteresirana tehnološka podjetja, po pričakovanjih pa naj bi sodelovale vse slovenske univerze, poleg gospodarskega pa še dve ministrstvi. »Dobro bi bilo, če bi sodelovali tudi z univerzami v tujini. Tam študentje med šolanjem namreč pridobijo več praktičnega znanja, kar je dobro, pri nas pa več teoretičnega,« pravi lastnik podjetja Akrapovič Igor Akrapovič. Brusilni stroj za okroglo brušenje s patentirano precizno tehnologijo ter hitro nastavljivo in uporabniku prijazno programsko opremo Stroj CNC148P4 za okroglo brušenje iz podjetja Rollomatic S. A. Odlikuje patentirana tehnologija. Ta vključuje hkratno delovanje grobega in finega brusnega koluta, surovec pa je voden po V-sistemu, tako da je končni rezultat obdelane površine zelo dober. Brusilni stroj CNC148P4 je primeren za izdelavo konusa na svedrih in večstopenjskih grezilih, za pripravo surovcev za ravne in krogelne rezkarje ter za konusna orodja. Z razponom brušenja od 0,025 do 16 milimetrov se CNC148P4 uporablja za brušenje zatičev in prebijalnih igel ter za druge sestavne dele orodij za brizganje in izsekava-nje. Vključen je še hiter robot za polaganje in vpenjanje obdelovancev, ki za večjo zanesljivost uporablja kroglično vreteno. Uporabniku prijazna programska oprema P4Smart je zdaj združljiva s sistemom Windows XP. Programska oprema je zasnovana tako, da pospeši nastavljanje, preračunavanje in programiranje poti brusilnega koluta. Programska oprema prikazuje natančen profil orodja in premike brusilnega koluta, poleg tega izračuna najučinkovitejšo pot in samodejno ustvarja programe, ki so potrebni, da se orodje brusi glede na konfiguracijo brusilnega koluta. Novost pri P4Smart je programiranje osi Z v več prehodih. Odstranjevanje materiala lahko zdaj poteka z grobim brušenjem, tako da se izvedejo večkratni premiki osi Z. ■ www.rollomaticsa.com Sodicku podeljena japonska nagrada za najboljšo zasnovo Linearni EDM-stroj Sodick AQ327L Premium, dobitnik nagrade »Good Design Award« Sodickova revolucionarna družina žičnih erozijskih strojev Premium je pred kratkim dobila še eno priznanje. Stroj AQ327 je namreč dobitnik nagrade »Good Design Award« na podro-čjukonstrukcije izdelkov v strojegradnji. To prestižno priznanje podeljuje japonska organizacija za promocijo industrijskega dizajna (JIPDO) in je pohvala za odličnost na področju inovativnosti in tehnologij. Podeljena je na podlagi širokega spektra kriterijev, med katere spadata tudi iznajdljiva uporaba novih tehnologij in upoštevanje potreb kupcev. Zmagovita zasnova mora tudi na preprost način izražati vsestranskost in visoko stopnjo funkcionalnosti, ponujati visoko zmogljivost in biti uporabniku prijazna. Najpomembnejše pa je, da mora ustvarjati visoko dodano vrednost in imeti dolgo življenjsko dobo. AQ327L Premium je zasnovan na posebnih ključnih tehnologijah, ki so osnova za vse Sodickove stroje: linearni motorji, keramične komponente, robustni odlitki iz materiala Meehanite in rešitev Sodick Motion Control. Ti dejavniki skupaj zagotavljajo dolgo življenjsko dobo, preprosto vzdrževanje, trajnost in zmogljivost. Z dodanim viso-kohitrostnim generatorjem, vertikalnim rezervoarjem in fino obdelavo Super Pika so stroji Sodick Premium na samem vrhu ponudbe opreme za EDM www.sodick.eu.com Novejši razvoj trdih zaščitnih PVD-prevlek Trde PVD-prevleke so v zadnjih dveh desetletjih omogočile bistveno izboljšanje učinkovitosti rezalnih in drugih orodij, kar še zlasti velja za obdelavo težko obdelovalnih materialov. Tako se je v zadnjih petnajstih letih obstojnost orodij za obdelavo npr. nikljeve zlitine Inconel povečala kar za 26-krat. Ta dosežek je predvsem posledica uporabe orodij, zaščitenih z visokokakovostnimi trdimi PVD-prevlekami. Število trdih PVD-prevlek za izboljšanje tri-boloških lastnosti orodij in strojnih delov ter število primerov njihove uporabe v zadnjih letih hitro naraščajo. V poplavi novih prevlek, ki jih proizvajalci ponujajo pod najrazličnejšimi komercialnimi imeni, se še strokovnjaki težko znajdemo. Prevleke postajajo tudi vse bolj sofisticirane (npr. nanoplastne, nano-kompozitne in diamantu podobne prevleke), zato je za razumevanje njihovih lastnosti in primernosti uporabe v izbranem tribološkem sistemu potrebno vse bolj poglobljeno strokovno znanje. Eden od namenov pričujoče tematske številke revije IRT3000 je podati pregled trdih PVD-prevlek glede na njihove osnovne fizikalne lastnosti in glede na način njihove priprave. Prispevek z naslovom »Novejši razvoj trdih zaščitnih PVD-prevlek«, katerega avtor sem podpisani, je nekoliko bolj fizikalno obarvan, vendar upam, da bo bralcem pomagal razumeti, v čem se trde prevleke razlikujejo in katere so omejitve pri njihovi uporabi. Za učinkovito obdelavo izbranega materiala obdelovanca je ključnega pomena ustrezna izbira zaščitne prevleke. Medtem ko so se prve trde TiN-prevleke uporabljale za zaščito praktično vseh orodij, je današnji trend narediti specifične prevleke za individualno uporabo orodij. Zlasti novi konstrukcijski materiali (aluminijeve in magnezijeve zlitine, umetne mase z dodatki steklenih vlaken, nikljeve zlitine, titanove zlitine) in sodobni postopki njihove obdelave (obdelava pri velikih hitrostih, obdelava v trdo in suha obdelava) zahtevajo učinkovita in vzdržljiva orodja, zaščitena s specifično trdo prevleko. Pri tem je ključno vprašanje, kako izbrati optimalne parametre obdelave (npr. hitrost rezanja, podajanje). Medtem ko je hitrost rezanja določena s termokemijsko stabilnostjo orodnega materiala oz. prevleke, pa je podajanje odvisno od njegove mehanske trdnosti oz. lomne žilavosti. Pri prehodu s klasične obdelave na obdelavo pri velikih hitrostih, obdelavo v trdo ali suho obdelavo se bistveno spremenijo mehanizmi obdelave. Tako npr. pri klasični obdelavi prevladuje abrazivna obraba, pri visokohitrostni pa kemijska obraba. Zahteve glede lasnosti trdih zaščitnih prevlek za zaščito orodij za obdelavo pri velikih hitrostih so zato povsem drugačne kot pri orodjih za klasično obdelavo. Napredek na tem področju je opisan v prispevkih, ki so jih pripravili strokovnjaki vo- dilnih evropskih podjetij na področju trdih zaščitnih prevlek. Prispevek dr. Christopha Geyja iz Balzersa govori o smernicah pri odrezovanju težko obdelovalnih materialov (nikljeve in titanove zlitine), ki se vse bolj pogosto uporabljajo kot konstrukcijski materiali v letalski, vesoljski, kemijski in petro-kemijski industriji. Avtor članka podrobneje opisuje obremenitve, katerim je izpostavljen rezalni rob orodja med obdelavo takih materialov, in navaja konkretne primere uspešne zaščite orodja s trdimi PVD-prevlekami. Nizozemski in britanski raziskovalci pa pišejo o rezultatih testiranja novih diamantu podobnih prevlek, ki so jih v podjetju Hauzer razvili za zaščito orodij za suho rezanje mehkih kovin (aluminijeva zlitina z veliko natezno trdnostjo A7010 T7651 in zlitina AlMg2,5). Aluminijeve in magnezijeve zlitine se vse pogosteje uporabljajo zlasti v avtomobilski in letalski industriji. Suha obelava aluminijevih zlitin je še posebej težavna zaradi nagnjenja aluminija k sprijemanju na rezalno orodje. Oba prispevka je iz nemščine oziroma angleščine prevedel dr. Miha Čekada, sodelavec Odseka za tanke plasti in površine na Institutu Jožef Stefan. Prof. dr. Mirko So-ković in prof. dr. Janez Kopač s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani pa v svojem prispevku povzemata rezultate dolgoletnih raziskav njihovega laboratorija za odrezava-nje LABOD© glede obstojnosti rezalnih orodij, prekritih s PVD-prevlekami, narejenimi na Institutu Jožef Stefan. Pisci prispevkov smo se potrudili, da bi področje predstavili na čim bolj razumljiv način. Upamo, da smo bili pri tem vsaj delno uspešni. Vsi našteti prispevki, skupaj s tematsko prilogo, ki je bila oktobra lani objavljena v reviji Euroteh, dajejo bralcu celosten vpogled v novejši razvoj na področju zaščite orodij. Obe prilogi sta bili pripravljeni z namenom, da se ozremo po dosežkih, ki so jih raziskovalci in tehnologi dosegli na področju zaščite orodij in strojnih delov v zadnjih petindvajsetih letih, odkar so se pojavile prve trde PVD-pre-vleke. To je tudi priložnost, da pokažemo, kaj smo v tem času na tem področju naredili v Sloveniji. Danes lahko s ponosom povemo, da je bil Center za trde prevleke, kjer že 20 let nanašamo trde zaščitne prevleke za domačo in tujo industrijo, eden prvih tovrstnih centrov v Evropi in svetu. Dr. Peter Panjan Institut Jožef Stefan, Ljubljana Obstojnost orodij, prekritih s PVD-prevlekami Rezultati raziskav laboratorija za odrezavanje LABOD® v preteklem obdobju Mirko Soković, Janez Kopač Fakulteta za strojništvo v Ljubljani Ko so leta 1980 strokovnjaki podjetja Balzers iz Liechten-steina naredili prve TiN PVD-prevleke na rezalnih orodjih, niso niti približno slutili, kako pomemben korak bo to za nadaljnji razvoj sodobnih orodij in povečanje produktivnosti obdelave v kovinskoprede-lovalni industriji. Samo dve leti pozneje smo po zaslugi raziskovalcev Odseka za tanke plasti in površine na Institutu Jožef Stefan tudi v Sloveniji dobili prve TiN PVD-prevleke, in sicer tako na rezalnih orodjih kakor na orodjih za štancanje oz. hladno preoblikovanje. Spominjamo se, koliko časa in energije je bilo potrebno na začetku za prepričevanje posameznih uporabnikov iz industrije o prednostih in koristih uporabe prekritih orodij. Po petindvajsetih letih intenzivnega razvoja na področju trdih prevlek so razmere popolnoma drugačne. Danes v industriji nihče več ne dvomi o smiselnosti uporabe prekritih orodij. Nasprotno, vse več konkretnih vprašanj se nanaša na optimalno izbiro le-teh. Razviti so nove vrste in sistemi prevlek, ki so prirejeni za učinkovito obdelavo različnih materialov: od mehkih aluminijevih zlitin do najtrših toplotno obdelanih jekel in litin ter različnih nekovinskih materialov. V prispevku bodo podani nekateri zanimivi rezultati raziskav obstojnosti rezalnih orodij, prekritih s PVD-prevlekami, ki smo jih od začetka uporabe prevlek JOSTiN® opravljali v laboratoriju za odrezavanje LABOD® na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Prednosti prekritih orodij Za sodobno obdelovalno tehnologijo je značilna intenzivna raba orodij, prekritih z različnimi prevlekami PVD in CVD. Med temi imajo orodja, prekrita s prevlekami PVD, pomemben delež na trgu rezalnih orodij. Obvladovanje kakovosti trdih prevlek na orodjih ali konicah orodij je problem, ker so prevleke tanke (večinoma manj kot 5 |im). Kljub velikemu napredku pri študiju in ana- lizi tankih plasti z uporabo najsodobnejših analitičnih tehnik so za jasnejši prikaz potencialnih zmožnosti (učinkovitosti) trdih prevlek na rezalnih orodjih še vedno potrebni testi obdelovalncsU. Potencialne zmožnosti (obstojnost) prekritih orodij in podobnih brez prevlek smo v svojih raziskavah primerjali na tri različne načine: A. primerjava orodja brez prevleke s podobnimi, različno prekritimi (TiN, Ti-AlN, TiN/TiAlN ...) orodji, B. primerjava različno prekritih orodij v istem obdelovalnem procesu (struženje ...), C. primerjava različno prekritih orodij v različnih obdelovalnih procesih (npr. struženje in frezanje). Primerjava A Ta način primerjave je najstarejši. Osnovna zahteva pri tem je, da morajo biti orodja, ki bodo prekrita, enaka kot neprekrita. Tako pred izvajanjem primerjalnih testov obstojnosti zagotovimo enaka izhodišča. • Vijačni svedri Osnovna značilnost pri vrtanju jekla Ck 45 z neprekritimi svedri je velika nagnjenost k sprijemanju materiala na rezalnem robu, posledično pa tudi ustrezna obraba orodja in neprimerna kakovost obdelane površine. Z uporabo svedrov, prekritih s prevleko JOSTiN , izboljšamo tribološke razmere med procesom rezanja, dosežemo večkratno povečanje obstojnosti orodja in znatno izboljšamo kakovost obdelane površine. Posebna zanimivost raziskav iz leta 1989 je bila ugotovitev (ki je do takrat v literaturi nismo zasledili), da doseže prekrit sveder tudi po prvem ostrenju, odvisno od parametrov rezanja, od 21 do 50 % obstojnosti novega prekritega orodja (Slika 1). To je še vedno občutno več kot pri neprekritem orodju. Pri ostrenju svedra odstranimo prevleko le na stožča-stih površinah vrha orodja, prevleka drugih površin orodja pa je še vedno zadovoljiva, kar vzdržuje primerne tribološke razmere pri rezanju in preprečuje sprijemanje materiala na rezalnem robu. Takrat smo tudi ugotovili, da je mogoče pri vnaprej izbrani obstojni poti orodja pri prekritih svedrih izbrati do trikrat večje rezalne hitrosti in dvakrat večje podajanje v primerjavi z enakimi neprekri-timi HSS-svedri. S tem smo dosegli večje količine odrezanega materiala na enoto časa. Pri tem pa vedno obstaja nevarnost, da v želji po čim večji storilnosti in zaradi previsoko ocenjenih parametrih rezanja (neizkušenosti uporabnika) nastopi prezgodnja, nepričakovana odpoved orodja takoj po preboju trde zaščitne plasti. • Navojni vrezniki V okviru raziskav obdelovalnosti jekla Ck 45 smo v letu 1989 raziskovali tudi vpliv TiN PVD-prevle-ke na obstojnost navojnih vreznikov iz HSS-jekla. Ugotovili smo, da uporaba 2,8 |im debele prevleke JOSTiN® omogoča v povprečju dvig rezalne hitrosti za 30 - 50 % ob večkratnem povečanju obstojnosti orodja (Slika 2), kar bistveno poveča produktivnost in ekonomičnost obdelave. Poveča pa se tudi kakovost površine in natančnosti navojev, kar izboljša možnosti montaže in konkurenčnost proizvodov. Primerjavi B in C Na začetku devetdesetih let smo se intenzivno ukvarjali z raziskavami obstojnosti prekritih rezalnih ploščic iz cermeta pri struženju in nato še pri frezanju. Namen raziskav je bil vpeljati cermet kot primeren rezalni material za končno obdelavo tudi v slovensko industrijo in dokazati, da je prekrivanje ploščic iz cermeta s TiN PVD-prevleko smiselno (pred tem je ideja o prekrivanju ploščic iz cermeta tudi v svetu veljala za »heretično«). • Rezalne ploščice iz cermeta Rezultati testov obdelovalnosti so pokazali, da uporaba pribl. 4 |im debele TiN PVD-prevleke izboljša odpornost proti obrabi rezalnih ploščic iz cermeta pri srednje grobem struženju jekla Ck 45 za okoli 45 % (Slika 3). Pri finem struženju pa je izboljšanje glede na parametre rezanja od 48 do 67-odstotno. Iz primerjave na Sliki 4 je razvidno, da je pri fini obdelavi (velike hitrosti) neprekrito orodje iz cermeta primernejše kakor prekrito orodje iz karbidne trdine P25. To so bili v tistem času rezultati, ki so bili povsem primerljivi z rezultati tujih (predvsem japonskih) cd g 3000 >ts "Č T3 ta 2000 S 1000 ■ HSS neprekrit sveder 0 é ■ HSS + TiN prekriti sveder 0 é ■ HSS + TiN pierit, prvič ostren Kriterij obrabe: VB = 0,2 mm 1120 0,2 1400 0,2 2000 0,2 Parametri rezanja 2000 0,12 1120 0,31 vrt/min mm/vrt g °>05 0,00 100 200 300 400 500 Število vrezanih navojev (n) 600 0,30 0,25 m > 0,20 cd 0,15 O 0,10 0,05 0,00 Neprekrit cermet • cermet + JOSTiN Obdelovanec: Ck45 Orodje: SCTM 12 04 08 vc= 180 m/min f= 0.3 mm/vrt aD= 2 mm Hlajeno 5 10 15 20 Čas rezanja (min) 25 30 proizvajalcev rezalnih ploščic, prekritih s TiN PVD-prevleko. Da bi ovrednotili ta učinek bolj enotno, smo leta 1993 predlagali t. i. indeks učinkovitosti prekritega orodja - indeks CTE (v ang. Coated Tool Efficiency index). Opredeljen je bil kot razmerje med obstojnostjo prekritega orodja in obstojnostjo enakega osnovnega orodja brez prevleke: CTE: (Obstojnost) PVD-prekrito orodje (Obstojnost) neprekrito orodje Pri srednje grobi obdelavi je kriterij obrabe podan z izrazom VB = 0,4 mm, zato je bil indeks učinkovitosti prekritega orodja označen kot CTE04. V primeru fine obdelave, pri kateri je kriterij obrabe definiran z VB = 0,2 mm, je bil indeks učinkovitosti označen s CTE0 2. Glede na te definicije sta indeksa učinkovitosti, ki sledita s slik 3 in 4, naslednja: CTE0 CTE : 1,45 (Slika 3), : 1,67 (Slika 4). Rezultati frezanja jekla Ck 45 s prekritimi ploščicami iz cermeta so podani na Sliki 5. Vrednost indeksa CTE04 je 1,35. Tudi v tem primeru je razvidno, da je prekrito orodje iz cermeta dvakrat bolj učinkovito kakor prekrito na osnovi karbidne trdine. Slika 1: Primerjava skupne dolžine vrtanja pri vrtanju jekla Ck 45 Slika 2: Vpliv TiN (PVD) prevleke na obstojnost na-vojnega vreznika M10 in izboljšanje kakovosti površine navojnice (n=60) Slika 3: Potek obrabe orodij iz cermeta pri struženju jekla Ck 45 5000 4000 0 Slika 4: Primerjava obstojnosti različnih rezalnih materialov pri finem struženju jekla Ck 45 Slika 5: Primerjava obstojnosti različnih rezalnih materialov pri frezanju jekla Ck 45 O 50 40 30 20 10 Obdelovanec: Ck45 vc= 400 m/min f= 0.106 mm/vrt ap- 0,5 mm Brez hlajena P25 + TiN TC40 TC40 + TiN Različni rezalni materiali Analiza rezultatov obsežnejših raziskav obdeloval-nosti materialov je pokazala, da se vrednost indeksa povečuje s težje obdelovanim materialom ali v težjih pogojih obdelave (še posebno pri večjem podajanju). Vendar nas visoke vrednosti indeksa CTE ne smejo zapeljati; to navadno pomeni, da je obdelava z orodji brez prevleke popolnoma neučinkovita ali v nekaterih primerih celo nemogoča (glej Sliko 1). • Steblasta frezala Razmah na področju orodjarstva je konec devetdesetih let v Sloveniji odprl potrebe po novih raziskavah, tokrat na področju obdelav z velikimi hitrostmi (ang. High Speed Machining - HSM). Pri tem je bil poseben poudarek na raziskavah procesov in mehanizmov obrabe orodij (specialnih steblastih frezal) iz visoko-kakovostne karbidne trdine, prekritih z različnimi sistemi prevlek PVD (enoplastna TiAlN, dvoplastna 12r I Frezalnaglava:MLE063-05-45G4 Plošfica: SEEB2404AFt| a io J C« C I T3 % 4 N-H „ a 2 vc= 315 m/min f= 0.24 mm/zob ap= 4 mm ae=50mm KT+JOSTiN cermet cermet+JOSTiN Različni rezalni materiali TiAlN/TiN, pozneje tudi večplastna - nanoprevle-ka). Prvič se v praksi srečujemo z novimi pojmi, kot sta obdelava v trdo (trdote obdelovancev od 50 do 60 HRC, pa tudi več) in suha obdelava (brez hlajenja, predvsem pri končni, fini obdelavi). Zaradi posebne oblike steblastih frezal z zaokroženo rezalno konico (Slika 6) smo si leta 1999 zastavili vprašanje: Kako opredeliti kriterij obrabe orodja in kako meriti obrabo? Z opazovanjem pojavov obrabe na rezalnih robovih smo ugotovili, da se pojavljata dve obliki obrabe: - obraba proste ploskve na rezalnih robovih freza-la - značilna obraba v osi frezala - t. i. sredinska obraba Za primerjanje obstojnosti frezala pri obdelavi legi-ranega orodnega jekla X38CrMoV5.1 za kovanje v vročem (kaljenega in popuščenega na 50 HRC) smo uporabili tri različno prekrita dvorezna frezala premera 6 mm. V Tabeli 1 so zbrani optimalni parametri rezanja (iz leta 2000), pri katerih so potekali obrabni preizkusi. Pri optimizaciji smo izhajali iz zahtev po manjših rezalnih silah, večji kakovosti obdelane površine ter boljši dimenzijski in oblikovni natančnosti obdelovancev ob sorazmerno majhni obrabi orodja. Na Sliki 7 je prikazana odvisnost velikosti sredinske obrabe (ang. central wear) od števila prehodov orodja. Pri tem je en prehod orodja pot, ki ga frezalo v konkretnem testu opravi v trinajstih minutah. Na koncu testa so bila vsa tri frezala posneta z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM). Središčna obraba negativno vpliva na celotno obrabo orodja, saj spremeni geometrijsko obliko zaokroženosti vrha steblastega frezala in s tem zmanjšuje obstojnost orodja. To obliko obrabe, ki je značilna za obdelavo na klasičnih strojih, lahko občutno zmanjšati, če frezalo nagnemo za določen kot (glede na površino obdelovanca), kar omogočajo le pet-osni obdelovalni stroji, ki so zelo dragi in so bili takrat v Sloveniji bolj redki. • Rezalne ploščice iz mešane keramike Na prehodu v novo tisočletje so se pojavile prve komercialne ploščice iz rezalne keramike (nitridne), prekrite s Slika 6: Določanje področja obrabe steblastega frezala pri obdelavi z velikimi hitrostmi De =2-7V(D0-ap) 7i • n ■ D, . m/min prevlekami PVD. Po priporočilih proizvajalcev so namenjene učinkoviti obdelavi različnih litin na osnovi železa, tako pri grobi kakor pri fini obdelavi. V laboratoriju za odrezavanje LABOD® smo v letu 2004 začeli obsežne raziskave (ki še potekajo) obstojnosti ploščic prekritimi s PVD-prevlekami iz treh vrst rezalne keramike (oksidne, mešane in ni-tridne). V prispevku bodo podani le delni rezultati testiranja obrabe petih različnih sistemov PVD-pre-vlek na ploščicah iz mešane keramike (Al2O3+TiC) pri struženju sive litine trdote 270 HB in natezne trdnosti 230 N/mm2 (Sliki 8 in 9). Za primerjavo sta na Sliki 9 dodana rezultata obrabnih testov za dve orodji, ki sta bili prekriti z različnimi sistemi prevlek CVD. Rezultati preliminarnih raziskav kažejo, da je obstojnost prekritih orodij (glede na sistem prevlek) v povprečju večja za 25 do 65 % v primerjavi s ploščicami brez prevlek. Trenutno potekajo testi obdelovalnosti pri struženju sive in nodularne litine s rezalnimi ploščicami prekritimi s PVD-prevlekami (in primerjalno tudi CVD-prevlekami) in ploščicami iz keramike Al2O3 +SiC oz. keramike Si N . w 3 4 Sklepne ugotovitve V prispevku je podan le del rezultatov dolgoletnih raziskav obstojnosti rezalnih orodij prekritih s PVD-prevlekami, ki potekajo z neposrednim sodelovanjem med Odsekom za tanke plasti in površine Instituta Jožef Stefan in laboratorijem za odrezava- nje LABOD na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Namen prispevka je poudariti (skoraj dve desetletji dolgo) sodelovanje med ustanovama, ki sta se že Slika 8: SEM posnetki obrabe orodij iz mešane keramike (Al2O3+TiC): a) neprekrito orodje, b) orodje prekrito z JOSTiN© prevleko. a b od samega začetka zagovarjali pomen in prednosti, ki jih prinaša uporaba prekritih orodij v orodjar-stvu in na drugih področjih kovinsko predelovalne industrije. Ves ta čas sta izobraževali in usposabljali strokovnjake iz prakse ter jih navduševali za uvajanje in učinkovito uporabo sodobnih prevlek ne samo na rezalnih orodjih, temveč tudi na orodjih za štancanje in hladno ter toplo preoblikovanje (kar pa v tem prispevku ni bilo posebej obravnavano). Na razvoj rezalnih orodij ter novih vrst in sistemov prevlek bodo tudi v prihodnje vplivale zlasti zahteve po obdelavi pri velikih hitrostih (High Speed Machining - HSM), odrezavanju z uporabo najmanjše zadostne količine hladilnega sredstva (Smal Quantity Lubrication - SQL) ali celo suhe obdelave (Dry Cutting - DC) ter vse bolj uveljavljeni obdelavi v trdo (Hard Machining - HM). Zavedati se je treba, da bodo testi obdelovalnosti še naprej edini pravi pokazatelj resnične zmogljivosti rezalnih orodjih. Le z ustrezno izbiro in uporabo sodobnih rezalnih orodij z najnovejšimi sistemi prevlek bo mehanska obdelava: - učinkovitejša, - kakovo stnejša in - okolju prijaznejša. Z eno besedo - konkurenčnejša. Zato bo vloga laboratorija za odrezavanje LABOD , da tudi v prihodnje pozorno spremlja smeri razvoja na tem področju in s svojimi raziskavami glede obstojnosti sodobnih prekritih orodij prispeva k bogatenju znanja in izkušenj v obdelovalni tehniki. To znanje in izkušnje pa bo prenašal v slovensko industrijo prek neposrednega sodelovanja, z mladimi strokovnjaki - diplomanti (inženirji in magistri strojništva) in ne nazadnje tudi v obliki strokovnih člankov, kot je pričujoči prispevek v novi strokovni reviji. Čisto na koncu bi spomnili na že dolgo znano resnico, ki še vedno velja: Orodje bo tako dobro, kot ga bomo znali uporabiti. Literatura Soković, M., Navinšek, B.: Vpliv prevleke iz TiN na svedrih na parametre obdelovalnosti pri vrtanju, Obdelovalna tehnika - 1. seminar, Ljubljana, 1989. Soković, M., Kopač, J., Navinšek, B.: Effects of TiN Coatings on Cutting Tools, 2nd. Int. Conf. on AMST „90, Trento, Italy, 1990. Soković, M., Navinšek, B.: Improvement of cermet tool quality by TiN (PVD) coating, Int. Conf. on AMPT „93, DCU, Dublin, Ireland, 1993. Dolinšek, S., Šuštarčič, B., Kopač, J.: Wear mechanisms of cutting tools in high-speed cutting processes, Wear, (250) 2001, 1-12. Kopač, J., Soković, M., Dolinšek, S.: Tribology of coated tools in conventional and HSC machining, J. Mater. Process. Tech-nol., 118 (2001), 377-384. Piech, A., Soković, M.: Wear mechanisms of the alumina ceramics based on Al2O3+TiC covered by thin wear resistant coatings, Master thesis, The Silesian University of Technology, Gliwice, Poland, 2004. Soković, M. at all.: Cutting properties of the Al2O3+SiCw based tool ceramic reinforced with the PVD and CVD wear resistant coatings, J. Mater.Process. Technol., (164-165) 2005, 924-929.B Slika 9: Primerjava obstojnosti različno prekritih rezalnih ploščic iz mešane keramike (Al2O-3+TiC) pri struženju sive litine (270 HB). C0 - neprekrito C1 - PVD JOSTiN© C2 - PVD TiN+TiAlSiN +TiN C3 - PVD TiN+ multiTiAlSiN+TiN C4 - PVD TiN+TiAlSiN +AlSiTiN CL - PVD TiAlN (IJS) C6 - CVD TiCN+TiN C8 - CVD TiN+Al2O3 Parametri obdelave: vc = 200 m/min, f = 0,15 mm/vrt, ap = 2 mm, k = 70° tc = 15 min DOOSAN V450T C-STROJI Mecatec CNC-vertikalne stružnice V450, V740, V850 Vertikalne stružnice so primerne za obdelavo: • težjih obdelovancev • zavornih diskov in bobnov • avtomobilskih platišč • ležajev večjih premerpv „ • velikih ohišij Prednosti struženja z vertikalnimi stružnicami so: klasična ploščata vodila_ velika natančnost zaradi ležeče vpetega obdelovanca lahkotno dostopen delovni prostor v primeru ročnega vpenjanja težkih delov vpenjanje z robotom_ dostop z dvigalom za težje in večje obdelovance 12 orodij v revolver glavi obojestranska obdelava na Twin seriji (dva stroja ,eno krmilje) stroji zasedajo malo tlorisnega prostora, čeprav stružijo velike premere DOOSAN vertikalne CNC-stružnice so: precizne zanesljive cenovno ugodne Mikron d.o.o IG 276, 1292 IG pri Ljubljani Tel.: 386 (0)1 286 31 84, Tel./fax: 386 (0)1 283 47 2 GSM: +386 (0)41 668 008 E-mail: info@mikron.si dr. Peter Panjan, Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana Fizikalni (vakuumski) postopki nanašanja tankih plasti (Physical Vapor Deposition - PVD) se niso uveljavili samo v elektroniki, mikro elektroniki, optiki, pri izdelavi spominskih elementov in dekorativnih plasti, ampak tudi v tribologiji. Postopki omogočajo nanašanje zelo širokega spektra tribolo-ških prevlek, kot so nitridi, karbidi, oksidi in boridi prehodnih kovin ter diamantu podobne prevleke. Pripravimo jih lahko v obliki enojnih plasti, plasti z gradientno sestavo, v obliki večplastnih struktur ali nanokompo-zitov (Slika 1a, b). Nanos nekaj mikrometrov debelih keramičnih trdih PVD-prevlek na orodja je še danes najuspešnejši način njihove zaščite pred abrazijsko, adhezijsko in kemotermično obrabo. Obstojnost prekritega orodja je veliko večja od neprekritega. Kombinacija trde keramične prevleke in žilave podlage (npr. hitrorezno jeklo) je s tribološkega vidika izjemno ugodna. Lastnosti trdih prevlek, ki so pomembne z vidika zaščite orodij, so predvsem velika mikrotrdota (tudi pri visoki temperaturi), dobra oprijemljivost na podlage iz orodnega jekla in karbidne trdine, kemijska inertnost do materiala obdelovanca, majhen koeficient trenja, oksidacijska obstojnost, tlačne notranje napetosti ter finozrnata mikrostruktura (Slika 2). Pomembna lastnost trdih prevlek je tudi toplotna prevodnost, ki mora biti čim manjša, da gre večji del toplote, ki se sprošča na rezalnem robu orodja, v odrezek. V izbranih primerih uporabe se zahteva, da so trde prevleke v korozijskem okolju kemijsko stabilne. Vse naštete lastnosti omogočajo njihovo zelo široko uporabo. Slika 1: Shematski prikaz osnovnih načel priprave (a) in vrste trdih zaščitnih prevlek (b) Naprednejše strukture a b Odpornost na abrazljsko obrabo Odpornost na širjenje mlkrorazpok Mikrotrdota / duktilnost Oksldacljska obstojnost Kemijska inertnost do materiala obdelovanca Koeficient trenja Slika 2. Osnovne lastnosti trdih prevlek, ki določajo njihovo tribološko obnašanje Termoflzlkalne lastnosti Visoka trdota pri povišani temperaturi Keramične prevleke so se sprva uporabljale samo za površinsko zaščito rezalnih orodij, pozneje pa tudi za zaščito orodij za preoblikovanje, brizganje umetnih mas, tlačno litje aluminijevih in magnezijevih zlitin, orodij za toplo preoblikovanje (kovanje), ekstruzijo in vlečenje profilov. Poleg tega se trde prevleke vedno bolj uporablja tudi za zaščito strojnih delov. Čeprav je glavni pomen zaščitnih prevlek povečanje obstojnosti orodja oz. strojnega dela, imajo še nekatere druge pozitivne učinke. Omogočile so večje rezalne hitrosti in večja podajanja ter posledično večjo produktivnost, ki je pogosto pomembnejša od večje obstojnosti orodja. Izboljša se tudi kakovost obdelave površine izdelka. Nekatere vrste trdih prevlek se odlikujejo z majhnim koeficientom trenja, zato je poraba energije med postopkom obdelave manjša. V nekaterih primerih se lahko celo odpovemo hlajenju in mazanju orodja z okolju ter zdravju škodljivimi sredstvi. Doslej so namreč na strojih vseh vrst porabili veliko hla-dilno-mazalnih tekočin, ki so zaradi vsebnosti klora za okolje in zdravje ljudi zelo škodljive. Ker so keramične trde prevleke kemijsko precej inertne, se material obdelovanca na površino orodja skoraj ne sprime. Adhezijska obraba in trenje sta zato pri prekritih orodjih manjša. Pomembna prednost orodij, zaščitenih s PVD-prevlekami, je tudi v tem, da pri visoki temperaturi (ki navadno spremlja obdelavo) povečujejo obstojnost. Z zaščitno prevleko lahko izboljšamo tribološke lastnosti nerjavnega jekla in aluminijevih, magnezijevih ter titanovih zlitin, s katerimi vse pogosteje nadomeščamo klasične materiale (npr. konstrukcijsko jeklo). Ti materiali se odlikujejo z majhno specifično maso (z izjemo nerjavnega jekla) in veliko trdnostjo (natezno, upogibno), vendar so sorazmerno mehki in zato slabo odporni proti abrazijski obrabi. Brez zaščitnih prevlek ni mogoča obdelava zelo trdih kaljenih jekel in nikljevih ter titanovih zlitin, ki sicer niso zelo trde, so pa zelo žilave. Vse to so razlogi, da se danes v industriji orodij brez prevlek skoraj ne uporablja več, saj so zastoji zaradi slabših orodij veliko dražji od stroškov prekritega orodja. Pregled trdih prevlek za zaščito orodij in strojnih delov TiN je bila prva prevleka, ki je zelo dobro izpolnjevala večino nekaterih zahtev, razen oksidacijske obstojnosti pri visokih temperaturah. Z različnimi postopki in parametri priprave lahko spreminjamo njene kemijske in fizikalne lastnosti (npr. sestavo, morfologijo, teksturo, trdoto), kar ima precejšen vpliv na njeno učinkovitost. Na orodjih za hladno preoblikovanje prevleka TiN bistveno zmanjša hladno sprijemanje materiala in abrazijsko obrabo ter omogoča delo z manj maziva. Oksidacijsko je obstojna do 500 °C. Ni primerna za zaščito orodij za preoblikovanje neželeznih materialov. Razvoj sodobnih materialov (aluminijeve, magnezijeve, titanove in nikljeve zlitine, kompoziti) in novejši postopki njihove obdelave (obdelava pri velikih hitrostih, suha obdelava, obdelava v trdo) so zahtevali novo generacijo trdih zaščitnih prevlek. Ključni zahtevi sta bili predvsem njihova velika abrazijska in oksidacijska odpornost. Korak naprej je bil narejen z večkomponentnimi Ti(C,N)-prevlekami, ki se jih pripravi z delnim nadomeščanjem dušikovih atomov z ogljikovimi. Pri tem se kubična ploskovno centrirana rešetka ohrani, vendar se bistveno poveča trdota, kar je posledica deformacije kristalne rešetke. Iz faznega diagrama za sistem TiN-TiC je razvidno, da je medsebojna topnost TiN in TiC neomejena. Ti(C,N)-prevleka ima lahko gradientno sestavo ali pa se pripravi v obliki večplastne strukture. Primerna je za zaščito orodij za obdelavo legiranega jekla, nerjavnega jekla in za obdelavo z velikimi hitrostmi s prekinitvami rezanja. Če je narejena v obliki večplastne strukture, je žilava, oprijemljivost na podlago pa je zelo dobra. Ker je oksidacijsko neobstojna, ni primerna za neprekinjeno obdelavo pri velikih hitrostih, suho obdelavo (brez hlajenja) in obdelavo titanovih in nikljevih zlitin, ker se pri obdelavi teh materialov rezalni rob preveč segreje. Velik napredek je bil dosežen z delnim nadomeščanjem kovinskih (titanovih) atomov z aluminijevimi. Z dodatkom aluminija se kubično ploskovno cen- Slika 3: Obstojnost rezalnih ploščic iz kar-bidne trdine, prekritih s PVD TiN-, TiCN- in (Ti,Al)N-prevlekami pri struženju jekla Ck45, duktilnega litega železa in zlitine Inconel 718 (a); maksimalna obraba proste ploskve v odvisnosti od časa struženja (b) 70 60 40 20 S 0,50 M J 0,40 &H I 0,30 EX •o 0,10 A I 0,00 J! •S. o,t % o,; i. I I o,: 0 1 0,t I CK45 - 396 m/min I CK45 - 305 m/min I Duktilno jeklo 244m/min Inconel 718 - 76 m/min Inconel 718 - 46 m/min PVD TiN PVD Ti(C,N) PVD (Ti,Al)N Ck45 PVD TiN PVD Ti(C,N) - PVD (Ti,Al)N 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 Čas rezanja (min) Duktilno lito železo PVD TiN PVD Ti(C,N) - PVD (Ti,Al)N 1 2 3 4 5 Čas rezanja (min) g 0,60 M o 0,50 "Ä Ü 0,40 00 0.0,30 nI "S 0,20 S 0,10 Inconel 718 PVD TiN PVD Ti(C,N) - PVD (Ti,Al)N ! 0,00 A-0 2 3 4 Čas rezanja (min) trirana rešetka TiN ohrani, vendar se pri tem deformira, ker so atomi aluminija manjši od atomov titana. Trdota (Ti,Al)N-prevleke je v primerjavi s TiN bistveno večja. Prve (Ti,Al)N-prevleke so vsebovale 25-30 at % aluminija, pozneje pa so ugotovili, da so njihove lastnosti optimalne, če je ta delež nad 55 at %. Vsebnost aluminija zelo vpliva na mehanske lastnosti prevleke, predvsem pa na njeno oksidacijsko obstojnost. Trda prevleka na osnovi metastabilnega titan-aluminijevega nitrida se odlikuje z izjemno oksidacijsko in obrabno obstojnostjo, zato se je v zadnjih desetih letih uveljavila pri zaščiti orodij za obdelavo zahtevnih materialov in za zaščito orodij za obdelavo pri velikih hitrostih rezanja. Trda (Ti,Al)N-prevleka se skoraj pri vseh postopkih odrezovanja bolje obnese od prevlek TiN in TiCN (Slika 3). Predvsem je primerna za zaščito orodij za obdelavo titanovih in nikljevih zlitin, nerjavnega jekla, legiranega jekla ter litega železa. (Ti,Al)N-prevleka je primerna za zaščito orodij za obdelavo pri velikih hitrostih rezanja brez hlajenja (suha obdelava) ali z minimalnim hlajenjem (polsuha obdelava). Pri obdelovanju kovin ostane trda prevleka stabilna vse do temperature 800 °C. Na površini (Ti,Al)N-prevleke nastane pri povišani temperaturi pasivacijska oksidna plast, ki ima majhno toplotno prevodnost in preprečuje prehod toplote v orodje. Oksidno plast na površini prevleke, ki se ves čas obrablja, sproti nadomešča nova. Oksidacijska obstojnost in mehanske lastnosti (Ti,Al)N-prevleke so odvisne od vsebnosti aluminija in legiranih dodatkov, kot so cirkonij, hafnij, vanadij, niobij, krom, molibden, volfram, bor, ogljik in silicij. Z upoštevanjem mehanizmov utrjevanja, ki so v metalurgiji že dolgo znani, so si raziskovalci pomagali tudi pri razvoju t. i. nanorešetk, nanokompozitnih in nanogradientnih prevlek. Metalurgi so ugotovili, da se trdota, žilavost in upogibna trdnost polikri-staliničnih materialov povečajo, če se kristalna zrna zmanjšajo (Hall-Petcheva zveza). Ugotovili so tudi, da je plastična deformacija posledica drsenja vzdolž kristalnih ravnin, ki ga omogočajo dislokacije. To pomeni, da material utrdimo, če zmanjšamo število dislokacij oz. njihovo gibljivost. Enak učinek dosežemo, če pripravimo trdo prevleko v obliki večplastne strukture. Če je modulacijska perioda (vsota debelin posameznih plasti) take periodične strukture ali povprečna velikost kristalinične faze v nanokompozitni prevleki v nanometrskem področju, je vpliv stičnih ploskev na fizikalne lastnosti snovi odločilen. Meje med plastmi ovirajo gibanje dislokacij, elastične napetosti na mejah pa onemogočajo delovanje disloka-cijskih izvirov. Oba pojava prispevata k bistvenemu Slika 4: Shematski prikaz širjenja mikrorazpok v enojni plasti (če v njej niso prisotne tlačne napetosti oz. če so) skozi nanokompozitno in večplastno prevleko Širjenje razpoke v smeri podlage Enoplastna prevleka z majhnimi tlačnimi napetostmi Mikrorazpoke se širijo vzdolž mej med zrni Nanokompozitna prevleka Mikrorazpoke se širijo vzdolž mej med plastmi Večplastna struktura Širjenje mikrorazpok je ovirano Enoplastna prevleka z velikimi tlačnimi a 0 b LIED PRECISION IVI r «ft^Mfn in/wo» »K« iw»»MI Al HR % vrtanje % rezkanje % strušenje O odre zova nje ^ fino in grobo izstruževanje o vpenjalni sistemi in oprema ^ merilno orodje ^ obnova gnanih orodij ^fe orodja po naročilu d.o.o. ZIBTR Trgovsko podjetje d.o.o. Praprošce I5a. SI - 1270 Lilija Tel.: + 386 1 896 22 80 Fa*; + 386 1 896 22 82 E-mail: abtr@siol.net wwwjibtr.com ■I-Uk gostota ionskega toka < 1 mA/cm 2 gostota ionskega toka « 1 mA/cm 2 podlaga podlaga -60mm f PLAZMA \ tarča N m N gostota ionskega toka 2 - 10 mA/cm 2 podlaga 0 LaJ TE ULJ TU [Z klasičeni magnetron (uravnotežen) neuravnoteženi magnetron, tip 1 neuravnoteženi magnetron, tip 2 tov. Poleg diamantnih prevlek se v industrijski proizvodnji uporabljajo tudi diamantu podobne prevleke (DLC), ki jih pripravimo s PVD-postopki nanašanja. Pred nekaj leti so bile na osnovi aluminijevega oksida narejene prve trde PVD-prevleke, ki pri povišani temperaturi ohranijo veliko mikro-trdoto, so kemijsko stabilne in odporne na toplotne šoke. Predmet obsežnih raziskav so tudi supertrde prevleke na osnovi kubičnega borovega nitrida (c-BN) in karbonitridne prevleke (CNX). Priprava trdih prevlek s pulznim naprševanjem Klasičen postopek magnetronskega naprše- vanja temelji na uporabi več t. i. neuravnoteženih (unbalanced) izvirov za naprševanje (Slika 5a, b). Gostota električne moči na tarčo je omejena na približno 50 W/cm2. Pri večjih močeh je segrevanje tarč s plazmo premočno. Magnetno polje vsakega izvira je oblikovano tako, da se večji del magnetnih silnic zapre v prostoru pred tarčo, kjer sta magnetno polje in zato tudi gostota plazme največja. Manjši delež magnetnih silnic se razširi v prostor proti podlagam. Ker imajo magnetne silnice sosednjih izvirov nasprotno smer, se le-te zaprejo v prostoru, kjer so podlage, in oblikujejo t. i. magnetno steklenico (Slika 5c). Vloga magnetne steklenice je, da čim dlje zadržuje elektrone v prostoru pred podlagami. Elektroni zelo ionizirajo uparjene atome tarče in atome reaktivnega plina. a b konfiguracija z zaprtimi silnicami povečanju trdote takih prevlek in njihove žilavosti. Nastanek in širjenje mikrorazpok ovirajo tudi tlačne notranje napetosti v prevleki (Slika 4). Od leta 1995 se za zaščito specialnih orodij uporabljajo tudi diamantne prevleke, na- konfiguracija z zrcalnimi silnicami rejene s kemijskim postopkom nanašanja iz parne faze (CVD). Uporabljajo se za zaščito rezalnih orodij za obdelavo kompozitnih materialov, grafita, umetnih mas (ojačanih s steklenimi vlakni), keramike, AlSi-zlitin, magnezija, bakra, medenine, lesa in lamina- Ionom povečamo energijo z negativno električno napetostjo na podlagah (orodjih). Gostota toka ionov na podlage je pri tako opisani izvedbi desetkrat večja kot pri klasičnem magnetronu. Energija ionov se ob trku s podlago prenese na veliko atomov prevleke. Od energije, ki se prenese na rastočo plast z ionskim obstreljevanjem, so zelo odvisne fizikalnokemijske lastnosti napršenih prevlek. Čim več energije se prenese na atome rastoče plasti, boljša bo njena adhezija na podlago, medtem ko bo mikrostruktura prevleke bolj kompaktna, notranje napetosti pa bodo večje. Pri tem je poleg energije ionov pomembno še razmerje med gostoto toka ionov in atomov, ki kondenzirajo na podlagah. Energija in gostota toka ionov sta v največji meri odvisni od lastnosti plazme. Torej so lastnosti prevleke neposredno odvisne od lastnosti plazme. Trde zaščitne prevleke na osnovi nitridov, karbidov in oksidov prehodnih kovin pripravimo tako, da uparimo čisto kovino (npr. titan), v vakuumsko komoro pa uvedemo reaktivni plin (npr. dušik). Nizkotlačna plazma pri nizki temperaturi spodbudi kemijske reakcije med kovinskimi atomi in atomi reaktivnega plina, tako da na podlagi raste trda prevleka z želeno sestavo. Postopek imenujemo reaktivno nanašanje (naparevanje, naprševanje). Do konfiguracija z zaprtim i silnicami Slika 5: Shema neuravnoteženega (unballanced) magnetronskega izvira za naprševanje trdih prevlek (a); gostota toka ionov na podlage v primeru klasičnega in neuravnoteženega magnetronskega izvira (b); oblikovanje zaprtega magnetnega polja (magnetne steklenice) okrog podlag (c) kemijske reakcije ne pride samo na podlagah, ampak tudi na površini tarče. V nekaterih primerih so nastali reakcijski produkti električno neprevodni, zato se površina tarče nabije. Posledica so električni preboji, ki so bili dolgo nerešljiv problem. Preboji so izvir drobnih kapljic materiala tarče, ki so nezaželena napaka na podlagah. Poškodovano mesto tarče je izvir ponovnih prebojev, katerih število se med nanašanjem, npr. aluminijevega oksida, eksponentno povečuje. Preboji neugodno vplivajo tudi na stehiometrijo plasti, njeno strukturo in druge lastnosti. Problemu prebojev se lahko izognemo, če namesto v enosmernem režimu napršujemo v radiofrekvenčnem (industrijski frekvenci 13,6 in 27,2 MHz). Radiofrekvenčna izvedba je zelo draga, hitrost nanašanja pa je več kot dvakrat manjša kot pri enosmernem naprševanju. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja so raziskovalci odkrili bolj elegantno rešitev. Ugotovili so, da se s pulznim magnetronskim napr-ševanjem v frekvenčnem področju 10-200 kHz v veliki meri izognemo nezaželenim prebojem in posledično napakam v plasti. Pri pulznem naprševanju se napetost na tarči periodično spreminja med zemeljskim potencialom in delovno napetostjo (unipolarno naprševanje) ali med negativno in pozitivno napetostjo (bipolarno naprševanje, Slika 6). Z vidika uporabe je pomembno, da je hitrost na-prševanja velika in primerljiva s tisto za nanašanje čistih kovin (okrog 10 |im/h). Pri pulznem naprševanju v kratkotrajnih pulzih pred tarčo izvira ustvarimo izjemno gosto plazmo. Značilen čas trajanja pulza je nekaj deset mikrosekund, vsakemu pulzu pa sledi prekinitev, ki traja nekaj deset milisekund. Frekvenca pulzov je v področju med 100 in 350 kHz, značilna gostota električne moči na tarčo pa je 1-3 kW/cm2. Tarča je v času trajanja pulza na enosmerni napetosti, ki je enaka kot pri kon-vencionalnem postopku (-400 do -500 V). Trajanje pulza je omejeno, tako da naboj na področjih tarče, kjer so nastali reakcijski produkti (npr. oksidi), ne preseže praga za nastanek preboja. Ko je na tarči negativna napetost, jo obstreljujejo ioni iz plazme, zato se le-ta razpršuje. V fazi, ko je na tarči pozitivna napetost, pa le-ta pritegne elektrone iz plazme, ki razelektrijo električno neprevodna področja, kjer se je v predhodni fazi nabral pozitivni naboj. Jakost in čas trajanja sta veliko večja za negativni kot za pozitivni pulz. Poleg frekvence je pomemben parameter razmerje med časom trajanja negativnega 1EV pulza in trajanjem obeh pulzov (duty cycle). Če je to razmerje med 65 in 70 % ali manj, potem prebojev med nanašanjem električ- j no neprevodnih tankih s plasti ne bo. Gostota toka 5 ie+i ionov na podlage, ki so na -negativni električni napetosti, je pri klasičnem enosmernem naprševanju okrog 10 mA/cm2, medtem ko je pri pulznem naprševanju pri enaki moči 1E+: na tarčo dvakrat večja. Z večjo gostoto plazme se poveča potencialna razlika med tarčo in podlagami. Energija ionov je zato večja. Slika 7 prikazuje energijsko porazdelitev titanovih enkrat ioniziranih ionov pri klasičnem in pulznem načinu naprševanja. Vidimo, da je pri isti energiji koncentracija ionov Ti+ pri pulznem naprševanju desetkrat večja. Energija ionov je bila izmerjena z energijskim in masnim spektrometrom blizu podlag. Visokoenergijski rep v energijski porazdelitvi, ki se pri klasičnem postopku naprševanja konča pri energiji okrog 15 eV, seže pri pulznem naprševanju do energije okrog 40 eV. Visokoenergijski rep bistveno prispeva k nastanku zelo goste plazme v prostoru pred podlagami in omogoča rast nanokristaliničnih, nanostrukturnih in nanokompozitnih prevlek. Novi način pulznega magnetronskega naprševanja, ki omogoča izdelavo keramičnih plasti brez napak pri velikih hitrostih nanašanja, se je v zadnjih letih zelo uveljavil. Na ta način lahko pripravimo (Ti,A-l)N-prevleke z atomskim razmerjem Al : Ti do 5 : 1, kjer nastaja električno neprevodna heksagonal-na (wurzitna) faza AlN. Pri pulznem naprševanju lahko v širokem območju spreminjamo tudi obliko (morfologijo) in teksturo prevlek. Bistvena prednost novega postopka nanašanja pred klasičnim je možnost izdelave visokokakovostnih nizkotemperaturnih trdih prevlek (pri temperaturi podlag okrog 150 °C). Temperaturo podlag uravnavamo s trajanjem prekinitve med dvema pulzoma, ki mora biti tolikšna, da se toplotna energija, ki se sprosti v času pulza, z intezivnim hlajenjem odvede v okolico. Upoštevati moramo, da se večina električne energije, ki jo dovedemo na tarčo, spremeni v toploto, manjši del pa se porabi za razprše- pulzno naprševanje 15 70 25 Hncrgiia i e V Slika 6: Pri pulznem naprševanju plazma preskakuje od ene tarče do druge. Slika 7: Energijska porazdelitev titanovih ionov med naprševanjem s klasičnim magnetronskim izviromi in neuravnoteženim Slika 8. Fazni diagram za (Ti,Al)N vanje. Nizkotemperaturne prevleke so zanimive predvsem v avtomobilski industriji za zaščito različnih strojnih delov, izdelanih iz jekla, popuščanega pri temperaturi pod 200 °C (npr. 100Cr6 za izdelavo krogličnih ležajev). Prevleke (Ti,Al)N z veliko vsebnostjo aluminija V zadnjih letih je bilo narejenih veliko poskusov, kako izboljšati lastnosti (Ti,Al)N-prevlek. Razvoj poteka v več smereh. Na obrabno odpornost (Ti,Al) N-prevlek zelo vpliva tudi dodatek drugih zlitinskih elementov. Tako so raziskovalci preučevali vpliv dodatka cirkonija, hafnija, vanadija, niobija, kroma, itrija, molibdena, volframa, bora, ogljika in silicija. Ugotovili so, da dodatek 3 % kroma in 2 % itrija bistveno izboljša oksidacijsko in korozijsko obstojnost. Oksidna plast obeh kovin, ki se tvori na mejah kristalnih zrn, preprečuje difuzijo atomov podlage na površino in atomov kisika v smeri podlage. Podobno kot aluminij tvorita tudi cirkonij in vanadij stabilne okside, zato dodatek cirkonija in aluminija ali vanadija in aluminija v kubično TiN-prevleko dodatno stabilizira. Razlog za to je, da imajo našteti kovinski atomi različne atomske radije in različno elektronsko konfiguracijo, oboje pa omogoča mehanizme utrjevanja, ki jih poznamo pri trdnih raztopinah. Tudi dodatek bora in hafnija poveča obrabno odpornost in kemijsko inertnost. Z dodatkom silicija nastane dvofazna nanokompozitna prevleka, ki je oksidacijsko in obrabno obstojnejša od (Ti,Al)N. Izboljšanje triboloških lastnosti takih prevlek je po eni strani posledica povečane kemijske stabilnosti, manjše afinitete do materiala obdelovanca in povečane oksida-cijske obstojnosti. Tudi dodatek bora izboljša abrazij-sko odpornost (Ti,Al)N-prevleke in njene mazalne lastnosti (vpliv heksagonalne faze BN). Z dodatkom katerega koli od naštetih legirnih elementov v splošnem raste bolj finozrnata struktura, v nekaterih primerih celo amorfna. Razlog za ta pojav je v različnih difuzijskih lastnostih posameznih materialov. Druga smer razvoja (Ti,Al)N-prevleke je šla v smeri povečanja vsebnosti aluminija z namenom, da se izboljša njihova oksidacijska obstojnost. Raziskovalci so namreč ugotovili, da je oksidacijska obstojnost tem večja, čim večja je vsebnost aluminija. Čeprav fazi TiN in AlN nista topni pri ravnotežnih termo-dinamskih pogojih (Slika 8), lahko v neravnotežnih pogojih pripravimo prevleke, ki vsebujejo obe fazi v Center za trde prevleke, Institut "Jožef Stefan" Ljubljanska 80/1,1230 Domžale•• http://www.ijs.si/ijs/tì/osnova1.html-l2 V Centru za trde prevleke na Institutu "Jožef Stefan" se že 20 let ukvarjamo z nanašanjem PVD trdih zaščitnih prevlek na rezalna orodja, orodja za hladno in toplo preoblikovanje, ploščice iz karbidne trdine in druga orodja. V Centru imamo dve Balzersovi napravi BAI 730 za nanos prevlek TiN in CrN pri temperaturi 450°C in CemeConovo napravo CC800 za nanos prevlek TiN, TiAlNCrN, a-C ter prevlek v obliki večplastnih struktur, ki jih lahko nanašamo pri temperaturi 200°C ali 450°C. Največja dimenzija orodij, ki jih lahko prekrijemo, je 400 mm v premeru in 400 mm v višino. Dodatne hformaciie: Tel.: 01 7244315 Fax: 01 724 4316 E-mail: ctp@ijs.si peter.panjan@ijs, zelo širokem področju topnosti. Če je temperatura naprševanja med 300 in 500 °C, (Ti,Al)N-prevleko s koncentracijo aluminija več kot 63 at. % sestavljata dve fazi: kubični (Ti,Al)N in heksagonalna (Ti,Al)N. Pri višji temperaturi se področje dveh faz razširi. Ko vsebnost (Ti,Al)N-faze preseže 65-67 at. %, se pri nanašanju prevleke pojavijo težave, ker je precej mehka heksagonalna faza (Ti,Al)N, ki raste na podlagi z večjo verjetnostjo kot trda kubična, električno neprevodna. Verjetnost, da nastane heksagonalna faza, je večja pri višji temperaturi nanašanja. Da bi se izognili problemu električne neprevod-nosti prevlek z veliko vsebnostjo faze (Ti,Al)N, je bilo treba spremeniti postopek nanašanja. Tak prilagojen postopek je pulzno naprševanje, ki smo ga opisali v prejšnjem poglavju. Prevleke Al2O3 Pulzno magnetronsko naprševanje se ne uporablja samo za izdelavo trdih prevlek (Ti,Al)N z veliko vsebnostjo aluminija, ampak tudi za izdelavo aluminijoksidnih prevlek. Zanj je značilna velika mikrotrdota pri povišani temperaturi (celo pri 1000 °C, Slika 9), odpornost na toplotne šoke in izjemna kemijska stabilnost, saj je odporna na vse kisline, razen na fluorovodikovo. Zaradi kemijske inertnosti in obrabne obstojnosti pri visokih temperaturah se uporablja za zaščito rezalnih orodij za obdelavo litega železa in maloogljičnih jekel pri velikih hitrostih rezanja (10 m/s). Take PVD-prevleke so bile narejene šele pred kratkim, medtem ko se CVD-prevleke istega materiala uporabljajo že več kot dve desetletji. PVD-prevleke imajo v primerjavi s tistimi, ki jih pripravimo s CVD-postopkom, več prednosti, kot so tlačne notranje napetosti (ovirajo nastajanje razpok), gladka površina (zelo finozrnata mikrostruktura) in možnost prekrivanja ostrih rezalnih robov, ne da bi se le-ti zaoblili. Pri klasičnem reaktivnem postopku nanašanja prevlek Al2O3 iz tarče čistega aluminija in v atmosferi kisika je problem nastajanje električno neprevodne oksidne plasti na površini tarče. Preboji, ki se pojavijo, lahko poškodujejo napajalnik (pri gostoti moči na tarčo približno 30 W/cm2 tok loka preseže 500 A), hkrati pa onemogočajo kontinuirano vzdrževanje razelektritve. Naslednji problem je nadzor procesa, ki mora omogočiti ponovljiv nanos visokokakovostnih prevlek. Reaktivno naprševanje je v bližini kritičnega tlaka kisika, kjer raste na podlagi oksidna plast, nelinearen proces z značilno histerezno odvisnostjo delnega tlaka kisika od njegovega pretoka. Postopek nanašanja je zato težko nadzorovati. 3000 2500 > H c -d 2000 500 o 200 400 eoo eoo 1000 1201 Temperatura/ °C skim naprševanjem. Na ta način se lahko izognemo nastajanju prebojev, proces nanašanja je stabilen, hitrost nanašanja velika, mikrostruktura kompaktna, adhezija pa zelo dobra. Fazna sestava prevleke Al2O3 je odvisna od električne moči posameznega pulza. Pri majhnih močeh raste mehka prevleka, ki je delno ali v celoti amorfna. Če je električna moč na tarčo velika, raste popolnoma kristalinična prevleka y-Al2O3 s ploskovno centrirano kubično rešetko. Za CVD-prevleke je značilna termodinamično stabilna faza a- Al2O3 z romboedrično rešetko. Mikrotrdo-ta prevleke Al2O3 je pri sobni temperaturi relativno majhna (približno 2000 HV), vendar je največja med vsemi prevlekami pri temperaturi okrog 1000 °C. Prevleke (Cr,Al)N Podobno kot TiN-prevleko se z dodatkom aluminija utrdi tudi CrN-prevleko, ki se v industrijski proizvodnji uporablja že več kot petnajst let. Za CrN-prevleke je značilna dobra oksidacijska obstojnost (do 700 °C), kemijska inertnost (antiadhezijsko delovanje), korozijska obstojnost, majhen koeficient trenja (če primerjamo kombinaciji jeklo-jeklo in CrN-jeklo, je koeficient trenja za slednjo za 20-30 % manjši) in kemijska inertnost. Majhen koeficient trenja in kemijsko inertnost razlagajo s tvorbo stabilne oksidne tanke plasti. Tudi notranje napetosti v CrN-prevlekah so majhne. Prav zaradi te lastnosti je CrN-prevleka zanimiva za zaščito orodij, narejenih iz nekoliko mehkejših materialov (npr. nerjav-no jeklo, bakrove in aluminijeve zlitine), ki tankim in krhkim trdim prevlekam ne dajejo dovolj dobre opore. V teh primerih lahko uporabimo CrN-pre-vleko PVD, debeline okrog 10 |im. CrN-prevleka na orodjih za preoblikovanje omogoča bistveno zmanjšanje porabe maziv. Predvsem je primerna za zaščito orodij za hladno preoblikovanje bakra oz. bakrovih zlitin in za zaščito orodij za preoblikovanje železnih in neželeznih materialov v toplem ter orodij za brizganje umetnih mas. Slika 9: Temperaturna odvisnost mikrotrdote nekaterih trdih prevlek in karbidne trdine Alternativa opisanemu postopku nanašanja prevlek Al2O3 je radiofrekvenčno naprševanje iz tarče Al2O3. Ta metoda nanašanja je zelo draga, hitrost nanašanja pa zelo majhna. Mikrostruktura tako narejene prevleke je amorfna in ne zagotavlja dobrih triboloških lastnosti. Problem reaktivnega nanašanja električno nepre-vodnih prevlek lahko rešimo s pulznim magnetron- Relativno majhna trdota in abrazijska obstojnost sta glavna razloga, da se CrN ne uporablja za zaščito rezalnih orodij. Dodatek aluminija bistveno poveča njeno trdoto (tudi pri povišani temperaturi) in oksi-dacijsko obstojnost. V sistemu CrN-AlN se pri koncentraciji AlN do 80 % ohrani ploskovno centrirana CrN-rešetka. Kompleksni aluminijevi in kromovi oksidi preprečujejo difuzijo kisika v material podlage. Prevleka (Cr,Al)N ni obrabno in oksidacijsko Slika 10: Večplastna struktura TiN/TiAlN, narejena v centru za trde prevleke z naprševanjem. 2 pm debela prevleka je sestavljena iz več kot sto tankih plasti TiN in TiAlN. Slika 11: Shematski prikaz in posnetek s presev-nim elektronskim mikroskopom nanokompozitne prevleke, sestavljene iz kristaliničnega TiN in amorfnega Si3N4 (vir: S. Veprek, TU Munich in Epf, Lausenne) obstojnejša samo od CrN, ampak tudi od (Ti,Al)N. Prevleka (Cr,Al)N je stabilna tudi pri največjih toplotnih in mehanskih obremenitvah rezalnega orodja. Tudi v tem primeru se (Cr,Al)N-prevleki v manjših koncentracijah dodajajo legirni elementi, kot so titan, vanadij, itrij, niobij, molibden ali volfram, da se poveča njena fazna stabilnost in optimira mehanske ter oksidacijske lastnosti. Večplastne prevleke Zelo trde prevleke so tiste na osnovi neperiodičnih ali periodičnih večplastnih struktur in superstruktur (Slika 10). Za večplastne prevleke je za razliko od t. i. »sendvič« prevlek značilna periodičnost strukture dveh ali več materialov. Večplastna struktura je lahko narejena iz nekaj deset tankih plasti ali več sto (nanorešetke). Debelina posamezne plasti je lahko od nekaj nanometrov do nekaj desetink mikrometrov. Z izbiro ustrezne kombinacije materialov, iz katerih so sestavljene večplastne strukture, lahko hkrati izboljšamo trdoto, žilavost, zmanjšamo trenje in povečamo odpornost proti obrabi, koroziji ter oksidaciji. Če je modulacijska perioda (skupna debelina plasti ene periode) manjša od 10 nm, je vpliv stičnih površin na fizikalne lastnosti snovi odločilen. Takrat govorimo o nanorešetkah. Periodičnost take strukture in kratke razdalje med posameznimi plastmi prinašajo veliko novih fizikalnih lastnosti. Meje med plastmi ovirajo gibanje dislokacij, elastične napetosti na mejah pa onemogočajo delovanje dislokacijskih izvirov. Oba pojava prispevata k ovirano širjenje mikrorazpok bistvenemu povečanju trdote. Prve nanorešetke so bile narejene iz tankih plasti TiN/VN in TiN/NbN. V primerjavi z enojno plastjo TiN, VN ali NbN je mikrotrdota nanorešetke TiN/VN oz. TiN/NbN več kot dvakrat večja, odlikuje pa se predvsem z veliko večjo žilavostjo. Prav zaradi velike mikrotrdote in žilavosti so take prevleke zelo primerne za zaščito orodij za hladno preoblikovanje, še zlasti, če na površino nanesemo še tanko plast trdega maziva (npr. WC/C). Nanokompozitne prevleke Če želimo material utrditi, moramo zmanjšati število dislokacij oz. zmanjšati njihovo gibljivost. Eden najučinkovitejših načinov zmanjšanja števila dislokacij je izdelava disperznih prevlek. Če je velikost disper-giranih delcev v nanometrskem področju, govorimo o nanokompozitnih prevlekah (Slika 11). V teh prevlekah je v osnovno matrico vgrajena določena količina druge faze. Take strukture nastanejo, ko sta dva različna materiala, ki ju nanašamo hkrati, medsebojno topna le do določene koncentracije. Stebričasto rast ene faze preprečimo z nukleacijo druge faze. Nanokompozitne prevleke so torej narejene iz nano-kristalinične faze trdega materiala (npr. TiN, TiC) in amorfne trde faze (npr. a-C, a-Si3N4, a-TiB2). Druga možnost je kombinacija nanokristalinične trde faze (npr. TiN, TiC) in amorfne mehke kovine (npr. Cu, Ni, Y, Ag, Co). Velika gostota mej med kristalnimi zrni je razlog, da se take strukture odlikujejo z izjemno veliko trdoto in žilavostjo. Primer nanokompozitne prevleke je PVD-nanašanje prevlek Ti-B-N, kjer lahko v odvisnosti od procesnih parametrov in kemijske sestave na podlagi nastaja dvo- ali celo trifazna prevleka (TiN, TiB2 in BN). Tudi prevleka WC/C, ki se že vrsto let komercialo uporablja v industrijski proizvodnji, je v bistvu diamantu podobna prevleka (DLC), stabilizirana z nanokristaliničnimi delci WC. Supertrde prevleke Razvoj trdih zaščitnih prevlek gre v zadnjih letih tudi v smeri izdelave supertrdih prevlek. Najbolj znane so prevleke na osnovi diamanta, ki je najtrši material. V začetku osemdesetih let so bili razviti različni CVD-postopki priprave diamantnih prevlek iz plinske faze pri nizkih tlakih. Vsem metodam CVD-nanašanja diamantnih prevlek iz plinske faze je skupno, da uporabljajo plinsko mešanico ogljikovodikov in vodika. Tlak plinske mešanice je od 1 do 1000 mbar, temperatura površine podlag pa je med 650 in 1200 °C. Zaradi visoke temperature nanašanja je iz- www.lasersko-varjenje.com E-mail: remic@lasersko-varjerije.com REMIC-lasersko varjenje, d.o.o., Pajerjeva 8,4208 Šenčur Tel.: 04/ 25 169 00, Fax: 04/ 25 169 Ol, GSM: 041/ 50 53 22 bira podlag omejena le na orodja iz karbidne trdine in keramike silicijevega nitrida. Nanos diamantnih prevlek je mogoč tudi pri temperaturi pod 650 °C, vendar je hitrost nanašanja premajhna (< 0,1 mm/ h), da bi bil nanos ekonomsko sprejemljiv. Različni postopki izdelave CVD-diamantnih plasti se razlikujejo po načinu aktivacije plinskih molekul in vrsti plinske mešanice. Molekule plina lahko di-sociirajo elektroni iz vroče nitke (iz volframa, tantala ali renija), mikrovalovi, radiofrekvenčna plazma, plazemski curek, lok ali plamen. Osnovni pogoj je, da metoda aktivacije plinske mešanice zagotovi zadostno koncentracijo atomarnega vodika in oglji-kovodikovih radikalov. Ogljikovodikovi radikali omogočijo rast plasti, medtem ko atomarni vodik selektivno jedka grafitno fazo. Pri uporabi CVD-diamantnih prevlek na orodjih se pojavita dva problema. Prvi problem je difuzija atomov iz podlage v diamantno plast in difuzija ogljika iz prevleke v podlago. Drugi problem pa so velike termične napetosti in posledično slaba adhezija. Oba problema lahko v veliki meri rešimo, če površino podlag predhodno obdelamo. To lahko naredimo tako, da podlago iz karbidne trdine, prekrito s prahom bora ali silicija, 24 ur segrevamo na 700 °C. Kobalt iz karbidne trdine pri tem tvori stabilne ko-baltove boride in silicide, ki nato zmanjšajo gibljivost kobaltovih atomov in tako tudi topnost ogljika. Delež kobalta v karbidni trdini mora biti pod 6 at. %. Diamantne prevleke se uporabljajo za zaščito rezalnih orodij, če imamo opraviti z močno abrazijsko obrabo, npr. pri odrezovanju zlitine Al-Si. Diamant je tudi odporen na skoraj vse kisline. Rezalna orodja, prekrita z diamantno prevleko, so idealna za obdelavo neželeznih kovinskih materialov (npr. aluminijeve in bakrove zlitine) in nekovinskih materialov (npr. les, papir, umetne mase, utrjene s steklenimi vlakni, keramika, bakelit). Podobne vezi oz. strukture kot diamant oblikuje tudi kubični borov nitrid. Nanos prevlek c-BN poteka na podoben način kot nanos diamantnih prevlek. Kot izhodiščne snovi lahko uporabimo eno od borovih plinastih spojin (npr. BH3, BCl3) z dušikom ali amoniakom. Sinteza c-BN je mogoča le ob učinkoviti aktivaciji molekul v plazmi. Sinteza c-BN je lažja, če za izhodno snov uporabimo katero od kovino-organskih spojin (npr. borazin - B3N3H3Cl3), kjer je razmerje med borom in dušikom 1 : 1. Bornitridne prevleke so primerne za zaščito rezalnih orodij, ki se uporabljajo za obdelavo železnih in neželeznih materialov. Njihova pomanjkljivost pa je slaba oprijemljivost na podlage zaradi velikih notranjih napetosti. Med supertrde uvrščamo tudi prevleke na osnovi titanovega diborida (TiB2), ki se odlikujejo z veliko trdoto (tudi pri povišani temperaturi), trdnostjo in predvsem odlično kemijsko odpornostjo na korozivne medije celo pri povišani temperaturi. Prevleke so oksidacijsko zelo odporne in so dober toplotni ter električni prevodnik. Zaradi ugodne kombinacije lastnosti je prevleka TiB2 zanimiva v polprevodniški tehnologiji (za povezave), v tribo-logiji za zaščito orodij in strojnih delov (majhen diamant ta-C: H a-C: H polimeri (CH) ni plasti a-C(:H), Sp^ grafit koeficient trenja, velika obrabna obstojnosti) ter v medicini za zaščito kirurških orodij (zaradi korozijske obstojnosti, ki se zahteva pri sterilizaciji instrumentov). TiB2 je odlična difuzijska bariera za aluminij. Topnost v tekočem aluminiju je majhna, zato se take prevleke uporabljajo za zaščito orodij za obdelavo aluminija (ekstruzija, tlačno litje aluminijevih zlitin). Predmet raziskav je tudi titon-bornitridno prevleka (Ti-B-N), ki jo lahko izdelamo tako, da vsebuje trdi fazi TiB2 in TiN ter mehko fazo heksagonalnega BN, ki deluje kot mazivo. Prevleke Ti-B-N so morebiti zanimive za zaščito orodij za suho obdelavo (brez hlajenja). Diamantu podobne prevleke Danes se v praksi uporabljajo tudi diamantu podobne prevleke (diamond-like carbon - DLC) in diamantne prevleke v kovinski matrici (npr. WC/C). Struktura teh plasti je lahko kristalinična ali popolnoma amorfna. Ogljik kristalizira v obliki grafitne (sp2-vezi) ali diamantne faze (sp3-vezi). V koncentracijskem trikotniku (Slika 12) je v zgornjem oglišču diamant (sp3-vezi), na spodnjem levem grafit (sp2-vezi), na daljici med njima pa amorfni ogljik a-C in tetraedrični amorfni ogljik ta-C. Ker ogljikove tanke plasti pogosto izdelujemo v reaktivni atmosferi nižjih ogljikovodikov, se v plast vgradi tudi vodik. Če plasti vsebujejo tudi nekaj vodika, govorimo o hidrogeni-ranih plasteh: a-C : H in ta-C : H (na Sliki 12 se »pomaknemo« proti desni). Z izbiro primernih pogojev nanašanja lahko pripravimo ogljik s skoraj poljubnim razmerjem sp3 : sp2. Za plasti z večjim deležem diamantnih vezi je uveljavljeno ime diamantu podoben ogljik. Mehanske, električne in optične lastnosti DLC-plasti so odvisne predvsem od razmerja vezi sp2 : sp3. Lastnosti DLC so v precejšnji meri podobne lastnostim diamanta, npr. velika trdota in kemična Slika 12: Koncentracijski trikotnikdiaman t-grafi t-vodik Slika 13: Kombinacija trde prevleke TiAlN in narioplagtna stràkfeqca Slika 14: Smer razvoja trdih zaščitnih prevlek 2686 ić k U lun xlB,300 prevleke xao.ooo -20 l<^ inertnost. V uporabi je več metod izdelave DLC-prevlek: nanos z ionskim curkom, naparevanje s katodnim lokom, lasersko naparevanje (PLD), magnetronsko naprševanje in plazem-sko podprto kemijsko nanašanje iz parne faze (PECVD). Velika ovira pri uporabi DLC-prevlek je njihova slaba oprijemljivost na različne podlage zaradi velikih notranjih napetosti. Vzrok velikih napetosti je obstreljevanje plasti med njeno rastjo z visokoenergijskimi ioni. Napetostim se v veliki meri izognemo, če na podlago najprej nanesemo tanko plast katere od trdih kovin (npr. Cr, Mo, W), postopoma dodajamo ogljik in zmanjšujemo odstotek kovine. Zaradi majhnega koeficienta trenja in velike trdote so DLC-plasti primerne za zaščito rezalnih orodij pri suhi obdelavi. DLC-plasti z večjim deležem grafitnih sp2-vezi imajo mazivne lastnosti, zato se jih uporablja kot trde samomazivne plasti na gibljivih delih motorja. Veliko obeta sočasen nanos DLC in kovine. Tako naredimo zvezen prehod iz kovinske v diamantno plast, kar izboljša oprijemljivost in ublaži razlike v raz- TiN TLN TiAlN TiCN-MP CrN IMAITIN nACRo linf ezovanje p. ebijanje lacrt no litje Preoblikovanje Tribologija Don/i GAZELA PLATIT d.o.o. C.K,Ž. 56, 8270 KRŠKO Tel.: 07 488 0 488, fax: 07 488 0 489 mali: info@gazela.si, web: www.gazela.si ^ j teznostnih koeficientih. Ta način se je pokazal kot uspešen pri zmanjšanju notranjih napetosti, ne da bi se pri tem zmanjšal delež diamantnih vezi. Take kompozitne prevleke pogosto označujejo z Me-C : H, kjer je Me izbrana kovina. Prisotnost kovine poveča delež grafitnih vezi, zato so take prevleke v perspektivi uporabne kot samomazivne plasti. Suha obdelava (brez hlajenja) Zaradi ekoloških in ekonomskih razlogov se zadnja leta v razvitih državah vse bolj uporablja obdelava brez hladilno-mazalnih tekočin (t. i. suha obdelava). Pri klasični obdelavi se porabi 300-4000 l/h hladilno-mazalnih tekočin. Z ekološkega vidika je dopustna količina porabljene hladilno-mazalne tekočine 6-70 ml/h. V tem primeru govorimo o suhi obdelavi. Pri suhi obdelavi prevzame vlogo hladilno-mazalne tekočine tanka plast trdega maziva. Prevleka zmanjša trenje, poveča obrabno odpornost rezalnega materiala in zmanjša ali prepreči sprijemanje materiala obdelovanca. Na površini prevleke niso zaželene kemijske, mehanske ali tribološke interakcije z obdelovancem. Trda prevleka zmanjša temperaturna nihanja, tako da preprečuje prehod toplote iz rezalne cone v orodje. Deluje torej kot toplotna pregrada, ker ima precej manjšo toplotno prevodnost kot material obdelovanca oz. orodja. Prekrita orodja zato absorbirajo manj toplote in prenesejo višje temperature. Prva prevleka, ki je zaradi svoje velike trdote in oksidacijske obstojnosti pri visokih temperaturah dala pozitivne rezultate pri suhi obdelavi, je bila (Ti, Al)N. Še boljše rezultate se doseže s kombinacijo trde prevleke TiN ali (Ti, Al)N in tanke plasti trdega maziva (WC/C, MoS2, DLC) (Slika 13). Dobre rezultate pri suhi obdelavi se doseže tudi s prevleko (Ti, Al)(NO). Čeprav je manj trda od prevleke (Ti, Al)N, zagotavlja boljšo abrazijsko obstojnost zaradi tvorbe plasti Al2O3 na površini. Oksidna plast preprečuje nadaljnjo oksidacijo, zmanjša prehod toplote v orodje in pri visokih temperaturah zavira difuzijo atomov materiala orodja v odrezek. Te lastnosti trde prevleke (Ti, Al)N omogočajo velike rezalne hitrosti in suho obdelavo, zato se prevleka uporablja za obdelavo abrazivnih zlitin z velikimi hitrostmi, kot so siva litina in hiperevtektične zlitine Al-Si. Sklep Izjemen napredek obdelovalnih tehnik je v zadnjih desetletjih v največji meri omogočil prav razvoj trdih zaščitnih PVD-prevlek. PVD-po-stopki omogočajo pripravo zelo širokega spektra trdih prevlek. Smer razvoja trdih prevlek (Slika 14) je v zadnjih petindvajsetih letih šel v smeri od enojnih plasti nitridov in karbidov prehodnih kovin, preko večkomponentnih ter večplastnih prevlek do nanostrukturnih (nanorešetke, na-nokompozitne, nanogradientne). Poleg nano-strukturnih prevlek veliko obetajo tudi druge supertrde prevleke, kot so diamantne in kubične bornitridne ter karbonitridne (CN) prevleke. Odkar so se pojavile, so trde PVD-prevleke pri zaščiti orodij postale nepogrešljive. Njihovo število in primeri njihove uporabe za izboljšanje triboloških lastnosti orodij ter strojnih delov v zadnjih letih eksponentno narašča. Pričakujemo lahko, da bodo morale biti vse mehanske komponente v prihodnosti zaščitene s PVD-prevlekami že pred obrabo ali zato, da se zmanjša trenje gibljivih strojnih delov. Nekatere od njih se danes že uporabljajo kot suho mazivo na različnih sestavnih delih avtomobilskega motorja. Nove prevleke orodij za rezanje mehkih kovin 111 2 Dave Doerwald, Thomas Krug, Rogl Tietema , Wei-Ming Sim , Quanshun Luo , Papken Hovsepian Hauzer Techno Coating, Venlo, Nizozemska, Airbus, Briston, Velika Britanija, 3Sheffield Hallam University, Materials Research Institute, Sheffield, Velika Britanija Zmanjšanje proizvodnih stroškov in strožja zakonodaja na področju varstva okolja sta glavna razloga za izbiro suhe obdelave pri postopkih odrezovanja kovin. Zaradi zahteve po reciklaži odpadnih hladilno-ma-zalnih tekočin so se namreč stroški obdelave povečali za 8-16 % [1]. Suha obelava aluminijevih zlitin je še posebej težavna zaradi lastnosti aluminija k sprijemanju na rezalno orodje. Zato pride do nastanka sprimkov, kar oteži odstranjevanje aluminijevih odrezkov z žlebov rezalnega orodja in obdelovanca. Vemo pa, da postopno nastajanje sprimkov zmanjša obstojnost orodja in kakovost obdelane površine [2]. Večkrat so že poročali, da diamantne in trde ogljikove prevleke izboljšajo učinek obdelave aluminija [3, 4, 5]. Glavna slabost teh prevlek je, da jih po navadi nanašamo pri visokih temperaturah, in sicer pri 600 °C trde ogljikove prevleke in pri 700 °C diamant. To omejuje njihovo uporabo za nanašanje na orodja iz karbidne trdine. V prispevku opisujemo nove prevleke na osnovi ogljika, ki smo jih razvili za obdelavo lahkih kovin, npr. aluminija. Te prevleke lahko uporabljamo neposredno na orodju ali kot vrhnjo prevleko na neki drugi trdi prevleki. V nadaljevanju govorimo o uporabi orodij, prekritih z (Me-)DLC-prevleko1 pri suhi obdelavi aluminijevih zlitin za gnetenje. S to prevleko zmanjšamo nastanek sprimkov in sprijemanje aluminija na minimum ter zmanjšamo rezalno silo. Glavna prednost prevlek, o katerih govorimo v tem prispevku, pa je, da jih lahko nanesemo pri temperaturah pod 200 °C. To omogoča, da lahko take prevleke uporabljamo tudi na orodjih, narejenih iz orodnih jekel, ki so bila popuščana pri temperaturi pod 200 °C. Testi obdelovalnosti so pokazali, da se prevleka dobro obnese za odrezovanje tistih materialov, ki se sprijemajo na rezalna orodja, npr. aluminij, saj zelo zmanjša nastanek sprimkov. Na ta način se poveča obstojnost orodja, površina obdelovanca pa je bolj gladka. Prevleka se je še posebej dobro obnesla pri suhi obdelavi in globokem vrtanju. Predstavljamo pregled lastnosti te prevleke in prve preizkuse odrezovanja. V tem prispevku predstavljamo tudi rezultate zadnjih industrijskih preizkusov, ki jih je opravil eden vodilnih evropskih letalskih proizvajalcev. Prikazujemo podatke o rezalnih silah, tvorbi sprimkov in hrapavosti površine, da bi razložili rezalni proces med suho obdelavo. Nanos prevlek Prevleka je sestavljena iz nosilne prevleke Me-DLC in dodatne amorfne prevleke DLC na vrhu. Celoten proces nanosa poteka v eni napravi, in sicer Hauzer Flexicoat, ki uporablja tehnologijo neuravnoteženih mag-netronov (UBM) z zaprtimi magnetnimi silnicami. Naprava je opremljena s štirimi magnetronskimi izviri za nanos osnovne plasti Me-DLC. Na Sliki 1 je shema prereza naprave za nanos PVD-prevlek. Pred nanosom vakuumski sistem izčrpamo do tlaka 4 ■ 10-5 mbar in ga segrejemo na 200 °C. Potem podlage očistimo s plazemskim jedkanjem. Da bi zagotovili dobro adhezijo prevleke na podlago, najprej nanesemo tanko kovinsko plast, ki ji sledi napršena gradientna plast iz kovinskih/keramičnih tarč v atmosferi ogljikovodikov. Amorfno DLC-prevleko nanesemo s kemijskim postopkom nanašanja iz parne faze ob prisotnosti plazme (plasma assisted chemical vapour deposition - PACVD) [7]. Tako pripravljeno osnovno plast lahko uporabljamo neodvisno ali na vrhu katere druge trde prevleke (npr. TiN, TiAlN). Osnovne lastnosti prevleke Analizirali smo uporabnosti treh diamantu podobnih prevlek za zaščito orodij za obdelavo aluminija. Izbrali smo jih zaradi majhnega koeficienta trenja, znane majhne nagnjenosti k sprijemanju in relativno velike trdote. Pričakujemo, da ima gladka površina po končni 1Me-DLC je prevleka, ki jo dobimo s sočasnim nanosom diamantu podobne prevleke (DLC) in kovine (Me). Tako izboljšamo adhezijo in zmanjšamo sicer velike notranje napetosti. Slika 1: Prerez naprave za nanos PVD-prevlek obdelavi, ki je posledica magnetronskega naprševa-nja, na proces obdelave ugoden vpliv. Izbrane prevleke so: mehka varianta Me-DLC (Endurance soft), trša različica Me-DLC (Endurance hard) in amorfni DLC (Endurance +). Trdoto prevlek Me-DLC smo spreminjali z razmerjem kovine in ogljika. Posnetki prečnih prerezov prevlek, narejeni z vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM), so prikazani na Sliki 2. Mehanske lastnosti prevlek smo merili na visoko-poliranih vzorcih iz hitroreznega jekla (Tabela 1). Tabela1: Lastnosti prevlek prevleka Endurance Endurance Endurance + soft hard Ra (|im) <0,03 <0,03 <0,03 koeficient trenja 0,1-0,15 0,15-0,2 =0,1 E (GPa) 200-220 240-260 240-280 HV (GPa) 11-13 14-17 24-28 Debelina prevleke je bila najmanj 2 |im, tako da smo čim bolj zmanjšali vpliv podlage na meritve. Mikro-trdoto in Youngov modul smo merili z merilnikom Fischerscope H100 pri obremenitvi 0,4-50 mN. Hrapavost površine smo merili s profilometrom Taylor-Hobson Talysurf 6. Tribološke lastnosti smo preučevali po metodi »pin-on-disk« s tribometrom (PIN ON DISK, CSEM, Švica). Za nasprotno ležeči material smo uporabili kroglico iz Al2O3 in premera 6 mm, na katero smo pritiskali s silo 5 N. Premer sledi je bil 22 mm, hitrost drsenja pa 0,010 m/s. Merili smo pri sobni temperaturi in relativni vlažnosti 65 %. Preizkusi na svedrih za suho vrtanje aluminija (AlMg2,5) Na začetku smo opravili preizkuse primernosti treh prevlek pri vrtanju aluminijevih zlitin. V ta namen smo svedre premera 6 mm (dva žlebova) iz karbidne trdine prekrili s tremi, zgoraj opisanimi prevlekami in njihove rezultate primerjali z neprekritimi svedri. Parametri vrtanja so bili: vc = 120 m/min (n = 6500 min-1), f = 0,07 mm/vrt f = 455 mm/min), globina luknje 18 mm. Analiza rezultatov je bila osredotočena na nastanek sprimkov, rezalni navor, število narejenih lukenj in kakovost površine lukenj. Slika 3 kaže nastanek sprimkov na rezalnem robu svedra po izdelavi ene luknje. Na neprekritem svedru in na svedrih, prekritih s prevlekami Endurance soft in Endurance hard, je nastanek sprimkov jasno viden. Na svedru, prekritem s prevleko Endurance +, tega problema ni, kar je treba pripisati majhnemu koeficientu trenja in dobri odpornosti prevleke proti sprijemanju. Vpliv majhnega koeficienta trenja vidimo na meritvah vrtilnega momenta na Sliki 4. Iz slike je razvidno, da ima sveder, prekrit z DLC-prevleko, najmanjši in najbolj konstanten vrtilni moment. Posnetki na Sliki 5 kažejo kakovost površine v luknji po različnih številih narejenih lukenj. Kot lahko pričakujemo, lahko v videzu lukenj opazimo znatne razlike. Na orodjih, prekritih s prevleko Endurance hard, in na neprekritih orodjih začne aluminij izstopati iz roba lukenj. Prevleki Endurance soft in Endurance +, ki imata manjši koeficient trenja, sta se obnesli precej bolje. Število lukenj, ki smo jih lahko izdelali, je bilo Slika 2: SEM-posnetki prečnega prereza vseh treh prevlek Slika 3: Nastanek sprimkov na rezalnem robu 6-milime-trskega svedra iz karbidne trdine po izvrtanju ene luknje Slika 4: Rezilni navor kot funkcija globine luknje Slika 5: Kakovost površine lukenj pri različnih prevlekah Slika 6: Primerjava sile rezanja na neprekritem orodju in na orodju, prekritem z DLC-prevleko Slika 7: Primerjava kvalitete površine na neprekritem orodju in na orodju, prekritem z DLC-prevleko Slika 8: SEM-posnetki rezalnega robu in proste ploskve, ki kažejo na sprijemanje aluminija in nastajanja sprimko Neprekrit 56 lukenj Endurence hard 35 lukenj K M P Endurence soft 120 lukenj Endurence + 200 lukenj I podajalna sila glavna rezalna sila Orodje / Pogoji rezanja večje, kakovost površine v luknji pa boljša. Najbolje se je obnesla DLC-prevleka, s katero smo izdelali 200 lukenj. Po 200 luknjah smo preizkus ustavili, čeprav bi bilo nadaljevanje vrtanja še vedno mogoče. Preizkusi v okviru karakterizacije prevleke so pokazali, da optimalne rezultate vrtanja dosežemo s prevleko Endurance +. To je v glavnem rezultat majhnega koeficienta trenja, velike trdote in manjše nagnjenosti k sprijemanju te prevleke. Da bi natančneje raziskali uporabnost te prevleke v drugih primerih uporabe, smo izvedli obdelovalne teste v industrijskih pogojih pri vodilnem evropskem letalskem proizvajalcu. Frezanje pri velikih hitrostih z vrhnjo DLC-prevleko - industrijski pogled Pripravili smo industrijski preizkus, v katerem smo uporabljali orodja z vrhnjo DLC-prevleko za obdelavo aluminijevih zlitin 7010 T7651. Ta material je aluminijeva zlitina z veliko trdnostjo, v kateri je delež cinka do 6,7 %. Odporen je proti napetostno-korozijskemu 1 1 1 Neprekrito Neprekrito DLC-prevleka SUHO MOKRO SUHO Orodje / Pogoji rezanja pokanju in se najpogosteje uporablja za letalske dele, npr. rebra v ogrodju letalskega krila, zunanji del krila in trupa letala itd. Danes uporablja letalska industrija za obdelovanje tega materiala neprekrita karbidna orodja, ki se jih hladi s curkom hladilne tekočine, tako da se zmanjša temperatura, odstranjuje odrezke in odpravi nastajanje sprimkov. Osnovno prednost DLC-prevlek predstavlja prehod iz mokre v suho obdelavo brez dodatnih problemov s sprijemanjem aluminija na orodja. To področje je zanimivo za letalsko industrijo, saj bi s tem zmanjšali stroške hladilnih tekočin in manipulacije do 15 %, čeprav bi bila cena orodja za malenkost višja. Preizkuse smo naredili na obdelovalnem centru Mar-win MPS z največjim številom vrtljajev 26.000/min, močjo 70 kW in največjim podajanjem 30 m/min. Preizkuse smo naredili v skladu z industrijskim testnim postopkom, tako da smo raziskali mehanske obremenitve in kakovost obdelovancev z neprekritim orodjem in orodjem, zaščitenem z DLC-prevleko. Testna orodja so imela premer 25 mm s tremi žlebovi in 5-milimetrskim radijem zaokrožitve roba. Neprekrita in z DLC-prevleko prekrita orodja so bila narejena iz nove generacije hitroreznih jekel. V preizkusu smo obdelovali utor in 4 mm debelo steno. Pogoji preizkusa pri grobi in fini obdelavi so predstavljeni v Tabeli 2. Med preizkusom in po njem smo uspešnost rezanja analizirali z naslednjimi tehnikami: rezalni sili (Fx in F ) smo merili z visokofrekvenčnim dinamometrom Kistlerjevega tipa 9257B, hrapavost površine obdelovanca smo merili s prenosnim merilnikom Talysurf, naredili smo tudi SEM-posnetke rezalnih robov. S Slike 6 je razvidno, da sta bili pri orodjih, prekrith z DLC-prevleko, rezalni sili (Fx in Fy) manjši kot pri ne-prekritih orodjih, in sicer v pogojih mokre in suhe obdelave. Orodja, zaščitena z DLC-prevlekami, so se bolje obnesla pri suhi obdelavi. To pomeni, da DLC-prevle-ka zagotavlja pogoje mazanja med postopkom rezanja. Rezultati meritev rezalnih sil kažejo, da je DLC-prevle-ka zmanjšala sili za 19,6 oz. 21,6 % pri Fx oz. Fy v primerjavi z referenčno vrednostjo za neprekrito orodje. Iz Tabele 3 je tudi razvidno, da DLC-prevleka ni tako učinkovita pri mokri kot pri suhi obdelavi. Tabela2: Pogoji obdelovalnega preskusa I DLC-prevleka MOKRO parametri groba končna preskusa obdelava obdelava rezalna hitrost, vc 1885 m/min 1885 m/min vrtilna hitrost, n 24 000 min-1 24 000 min-1 količina odvzetega materiala, MRR 1,75 L/min 0,14 L/min Slika 7 kaže hrapavost površine obdelovanca po končani fini obdelavi. Iz meritev sledi, da se je DLC-prevleka v primerjavi z neprekritim orodjem bolje obnesla pri suhi in tudi mokri obdelavi. To izhaja iz majhnega koeficienta trenja med prevleko in materialom obdelovanca (glej Tabelo 2). Z vrstičnim elektronskim mikroskopom Philips XL40 (pospeševalna napetost 20 kV) smo opazovali dogajanje na meji aluminija in orodja, tj. sprijemanje aluminija na robove. Preučevali smo tudi mehanizme obrabe neprekritih in z DLC-prevleko prekritih orodij pri suhi in mokri obdelavi. Značilni SEM-po-snetki so prikazani na slikah 8 in 9. Tvorbo sprimkov smo opazili le pri neprekritih orodjih pri suhem rezanju (Slika 8a). Sprijemanje kovine na prosto ploskev je bilo bolj izrazito pri suhem (Slika 8a in c) kot pri mokrem rezanju (Slika 8b in d). DLC-prevleka je zelo zmanjšala količino sprijetega aluminija in preprečila tvorbo sprim-kov (Slika 8c). V pogojih mokrega rezanja ni bilo na orodju, zaščitenem z DLC-prevleko, nobenega sprijemanja aluminija (Slika 8d). Ta opažanja so v skladu s podatki iz literature [1], po katerih je pri prevlekah na osnovi ogljika malo ali nič sprijema-nja aluminija pri rezanju zlitine z veliko trdnostjo Al-Zn-Mg. Ugoden vpliv lahko pripišemo majhni kemijski afiniteti med aluminijem in ogljikom. Tabela3: Primerjava v odstotkih med silo rezanja in hrapavostjo površine obdelovancev orodje pogoji Fx (%) Fy (%) Ra (%) neprekrito mokro za referenco neprekrito suho -2,5 -13,3 -1,8 DLC mokro -19,6 -21,6 -34,4 DLC suho -12,0 6,6 -19,0 HP^Bj ^Tj!! K * * • ^ S \ Visokoločljivi SEM-posnetki na Sliki 9 predstavljajo obrabne procese neprekritih in z DLC-prevleko prekritih orodij pri različnih pogojih rezanja. Prosta ploskev neprekritega orodja kaže veliko drsno obrabo; preferenčna obraba je v feritni matrici, ne glede na to, ali so pogoji suhi ali mokri (Slika 9a, b). Odstranjevanje karbidnih delcev je povzročilo abrazijsko obrabo. Glede na velike sile rezanja, ki smo jih izmerili na neprekritem orodju (Slika 6), je intenzivna drsna obraba povezana s plastično deformacijo površinske plasti aluminijevega obdelovanca in grobe končne obdelave površine (Slika 7). Na Sliki 9c je z DLC-prevleko prekrito orodje, ki je pri suhi obdelavi utrpelo le minimalno drsno obrabo, razpok pa nismo opazili. Iz tega sledi, da je DLC-prevleka zmanjšala trenje med orodjem in kovino, zato so bile sile rezanja manjše, površina po fini obdelavi pa bolj gladka. Tako lahko za DLC-prevleko v primerih suhe obdelave pričakujemo odlično obrabno obstojnost. Podobne sklepe lahko najdemo v literaturi, npr. [1, 3]. Na orodjih, zaščitenih z DLC-prevleko, ni bilo nobene sledi drsne ali abrazijske obrabe pri mokri obdelavi (Slika 9d). Tako obnašanje je povezano z majhnim koeficientom trenja prevleke. Opazili pa smo vzporedne razpoke pravokotno na smer drsenja in tudi delno luščenje DLC-prevleke na prosti ploskvi v širini 30 |im, kakor kaže puščica na Sliki 9d. Tak tip razpok je značilen za obrabljene površine trdih PVD-prevlek, ko opravljamo obrabne preizkuse pri velikih obremenitvah [8]. Elektronska mikroskopija preseka prevleke je potrdila, da je tak tip razpok povezan s plastično deformacijo podlage. Z drugimi besedami, nastanek razpok v trdi prevleki je bil po- Zahvala Avtorji se za finančno podporo zahvaljujejo Evropski komisiji (GRD1-2001-40514/ G5RD-CT2002-00672). Zahvaljujemo se tudi vsem partnerjem v projektu (SHU, MCL, Hydra Tools, Emuge Franken, Böhler, Eltropuls, Centro Ricerche Fiat in Airbus). Posebno zahvalo namenjamo Martinu Stanleyju in Allisteru Reynishu za pomoč pri preizkusih. vezan z nezadostno mehansko podporo podlage. V tej raziskavi smo izmerili večjo silo rezanja pri mokrem kot pri suhem rezanju. Večja sila rezanja je povezana s tremi dejavniki: večja rezalna hitrost (vodi k večjim deformacijam pred rezilnim robom), uporaba hladilne tekočine (zmanjša učinek segrevanja) in velika trdnost zlitine Al7010. Tako smo razpoke v DLC-prevle-ki opazili pri mokrem in ne pri suhem rezanju. Toda treba je poudariti, da razpoke s Slike 9d ne kažejo na kakršno koli adhezijsko obrabo na meji podlaga-pre-vleka. Ravno nasprotno, na dobro adhezijo sklepamo iz SEM-analize, saj nismo opazili nobenega luščenja. Da bi odpravili problem nastajanja razpok v DLC-pre-vleki, bi morali povečati mehansko nosilnost podlage, kar bi dosegli s povečanjem trdote podlage. Sklep Pokazali smo potencialno uporabnost rezalnih orodij, prekritih z DLC-prevleko, za obdelavo aluminijevih zlitin, in sicer za AlMg2,5 in A7010 T7651 z veliko trdnostjo. Z DLC-prevleko prekrita rezalna orodja imajo pri obdelavi aluminijevih zlitin veliko prednosti. 1. V splošnem so pri DLC-prevleki rezalne sile manjše, izboljšana pa je tudi hrapavost površine obdelovanca. 2. DLC-prevleka ima tudi odlično odpornost proti sprijemanju aluminija med obdelavo. Nadalje smo pokazali uporabnost te prevleke na rezalnih orodjih iz hitroreznega jekla. Pri frezanju pri velikih hitrostih aluminijeve zlitine za letalsko industrijo je prišlo pri neprekritih orodjih iz hitroreznega jekla do intenzivnega sprijemanja aluminija, tvorbe sprimkov in do izrazite drsne obrabe. Ko smo na orodja nanesli DLC-prevleko, sta se zelo zmanjšala sprijemanje aluminija in drsna abrazijska obraba, medtem ko smo se tvorbi sprimkov v celoti izognili. Na osnovi teh preizkusov pričakujemo, da bo DLC-prevleka povečala uporabnost suhe obdelave aluminijevih zlitin pri velikih hitrostih (HSM). Literatura 1 Lahers et al., Applicability of different hard coatings in dry milling of aluminium alloys. Surface and Coatings Technology, 1997, 91: 116-121. 2 Nakayama K in Arai M. Burr formation in metal cutting. Annals of CIRP, 1987, 36(1): 33-36. 3 Kim J D in Kang Y H. High speed machining of aluminium using diamond endmills. International Journal of Machine Tool and Manufacture, 1997, 37(8): 1155-1165. 4 Fukui H et al. Cutting performance of DLC coated tools in dry machining aluminium alloys. Surface and Coatings Technology, 187 (2004) 70-76. 5 Lahers M et al. Applicability of different hard coatings in dry milling aluminium alloys. Surface and Coatings Technology, 1997, 91: 116-121. 6 Vandevelde et al. Cutting applications of DLC, hard carbon and diamond films. Surface and Coatings Technology, 1999, 113: 80-85. ■ Slika 9: SEM-posnetki, ki kažejo mehanizme obrabe rezilnega robu in stranske površine pri različnih pogojih rezanja Dr. Christoph Gey, vodja razvoja prevlek za rezalna orodja Balzers GmbH, Avstrija Trde PVD-prevleke se za povečanje obstojnosti orodij v industrijskem okolju uporabljajo že več kot 20 let. Postopki nanašanja so se v tem času stalno izboljševali in danes omogočajo ponovljivo ter zanesljivo nanašanje številnih sodobnih materialov. Bistveni prednosti PVD-postopkov (Physical Vapour Deposition - fizikalno nanašanje iz parne faze) sta velika izbira različnih postopkov in nizka temperatura nanašanja, ki ne vpliva na predhodno toplotno obdelavo prekritega orodja. Medtem ko je bilo včasih veliko povpraševanje po prevlekah s čim širšim spektrom uporabe, pa je današnji trend narediti posebne prevleke za individualno uporabo orodij. Današnji razvoj v konvinskopre-delovalni industriji gre v smeri natančne specifikacije materialov in tudi v uporabo novih ali alternativnih materialov. Dolgoročno napovedujejo prehod od obdelovanja klasičnih materialov na osnovi železa v smeri obdelave lahkih gradiv in izdelkov, s posebnimi orodji ter neposrednim oblikovanjem izdelkov. Da bi lahko tudi v prihodnje sledili zahtevam po spremembah v postopkih izdelave, se mora sočasno nadaljevati razvoj orodij in postopkov nanašanja prevlek oziroma obdelovalnih postopkov. Samo tako lahko materiale z izjemnimi mehanskimi in fizikalnimi lastnostmi še naprej ponovljivo ter ekonomično obdelujemo. Zlitine na osnovi titana in niklja so še posebej pomembni konstrukcijski ma- teriali za letalsko in vesoljsko industrijo. Med uporabo so izpostavljeni velikim dinamičnim obremenitvam in visokim delovnim temperaturam. Poleg tega se titanove zlitine vedno pogosteje uporabljajo v kemijski in petroke-mijski industriji, v energetiki in medicinski tehniki. V preteklih letih so razvili nove stroje z zmogljivimi rezalnimi orodji, ki omogočajo obdelavo titanovih zlitin in superzlitin. Tako danes z uporabo ustreznih zaščitnih prevlek dosegamo veliko povečanje produktivnosti. Zaradi mehanskih in fizikalnih lastnosti zaščitnih prevlek lahko pri obdelavi materialov, Slikal: Vpliv lastnosti oblikovanca iz zlitine TiAl6V4 na odrezavanje .g g, ni 2 O O fi O Material obdelovanca . DIN TÌA16V4,900 N/mm 2 Orodje • Dvorezno stebelno frezalo (012mm) Parametri obdelave • vc- 95 m/min • f8= 0.05 mm • ae= 3 mm • ap=6mm • emulzija 8% Al/Ti = 1 Al/Ti = 2 BALINIT" X.CEED ki se z odrezovanjem težko obdelujejo, lažje dosežemo področje primernih rezalnih parametrov. Vzroki, ki preprečujejo delo pri višjih parametrih odrezavanja, so predvsem v visokih specifičnih obremenitvah na rezalnem robu. To lahko ponazorimo s primerom obdelave titanove zlitine (Slika 1). Nove prevleke zmanjšajo toplotne obremenitve Toplotne obremenitve rezalnih orodij imajo pri obdelavi titanovih zlitin osrednji pomen. Vzrok za visoke temperature pri odrezavanju je majhna toplotna prevodnost materiala. Energija, ki se pri rezalnem procesu sprošča v obliki toplote, se preko odrezkov ne more dovolj učinkovito odvajati. Posledica so lokalna povečanja temperature, ki preko difuzijskih procesov in taljenja materiala obdelovanca povzročijo povečano sprijemanje le-tega na rezilo. Poleg termičnih obremenitev rezalnega roba nastopajo tudi velike mehanske obremenitve. Vzrok za to je, da se titanove zlitine zaradi majhnega modula elastičnosti in visoke meje plastičnosti le malo plastično deformirajo. Nastajanje odrezkov v obliki lamel se izkaže kot neugodno, saj povzroči koncentracijo mehanskih in toplotnih obremenitev v neposred- nem območju rezalnega roba. Da bi dosegli cenovno ugodno in učinkovito odrezovanje novih materialov, orodja vedno pogosteje prekrivamo s prevlekami, ki so posebej prirejene danim razmeram. Sodobne prevleke lahko ugodno vplivajo na toplotne in mehanske obremenitve glede na razmere pri obrabi orodja. Visokozmogljiva prevleka BALINIT X.CEED (trda prevleka na osnovi TiAlN), ki jo je razvil Balzers, z dobro kombinacijo lastnosti izboljša zmogljivost frezal pri fini in grobi obdelavi titana ter posebnih zlitin (Slika 2). Velike tlačne notranje napetosti in nanokristalinič-na struktura prevleke zaradi nihanja temperature na rezalnem robu onemogočajo nastanek mikro-razpok pri visokih napetostih. Majhna toplotna prevodnost prevlek pomaga, da se toplotne razmere v stiku orodja z obdelovancem spremenijo. Velika trdota takih prevlek zelo zmanjša abrazijsko obrabo. Zaradi teh lastnosti lahko to prevleko uporabimo tudi na področju rezanja v trdo, saj ima prav za ta obdelovalni proces zahtevane značilnosti. V procesu nastajanja odrezkov pri obdelavi kaljenih jekel pride zaradi prevladujoče rezalne sile do povečanja mehanskih obremenitev orodja. Toplo- Slika 2: Z novo prevleko lahko obstojnost orodij za grobo obdelavo titanovih zlitin povečamo za 300 %. 400 350 300 ^ 250 S ^200 E PQ > 150 100 50 0 Test PTW BALINIT X.TREME BALINIT X.CEED karbidna trdina geometrija material obdelovanca : D2 / DIN 1.2379 (58HRC) (Xl55CrVMo12 -1) orodje : krogelno frezalo (^10 mm) parametri obdelave : vc = 0 -170 m/min fz = 0.12 mm/ zob a p = 0.2 mm, a e = 0.2 mm brez hlajenja _L_ —L —i_ 100 200 300 400 Obstojna pot [m] 500 600 700 800 900 Slika 3: Konturno frezanje s krogelnim frezalom 0 Slika 4: Današnja orodja so prilagojena zahtevam obdelave Balzers je vodilni svetovni ponudnik PVD-prevlek, ki zelo povečajo zmogljivost in obstojnost natančnih strojnih delov in orodij za obdelavo kovin ter umetnih mas. Prevleke z blagovno znamko BALINIT®, ki jih je razvil Balzers, so izjemno tanke, odlikuje jih trdota in odločilno zmanjšajo trenje ter obrabo. Balzers poleg tega razvija postopke, izdeluje in prodaja opremo in naprave ter ponuja prevleke preko dinamične mreže 60 centrov v Evropi, Ameriki in Aziji, ki nudijo storitev nanašanja PVD-prevlek. prilagojen osnovni material prilagojena prevleka I Ü o S N Področje uporabe tne obremenitve nastajajo pretežno zaradi trenja v stiku orodja z obdelovancem in zaradi velike hitrosti deformacije obdelovanca v rezalni coni. S prilagajanjem vrste karbidne trdine in rezalne geometrije orodja ter z uporabo Balzersove prevleke na osnovi TiAlN lahko pri odrezovanju dosežemo veliko povečanje zmogljivosti orodij (Slika 3). Količina odrezanega materiala na enoto časa se zelo poveča Današnje prevleke omogočajo izjemno povečanje količine odrezanega materiala na enoto časa in s tem produktivnosti pri obdelavi težkoobdelovanih materialov, npr. kaljena jekla. Če želimo v celoti izkoristiti zmogljivosti prevleke, moramo skrbno izbrati rezalni material, geometrijo rezalnega orodja in prevleko, poleg tega pa moramo tudi natančno poznati mehanizme obrabe in obremenitev orodja (Slika 4). Zaradi velike zanesljivosti v proizvodnji in zelo povečane obrabne obstojnosti je Balzersova prevleka odlična za avtomatizirano proizvodnjo. Omogoča, da lahko tudi dolge poti frezanja opravimo le z enim orodjem. S tem zmanjšamo število potrebnih zamenjav orodij, brez odstopanja od izbrane oblike; s tem tudi zmanjšamo obseg drage dodatne obdelave. prilag°jena geometrija Premer iz prakse kaže, da je mogoča celovita obdelava v trdo konture vpenjalne glave iz materiala OCR12VM (D2, 1.2379, K 340), kaljenega na 62 HRC, s stebelnim frezalom iz masivne karbidne trdine, premera 6 mm, radija zaokrožitve robu 1 mm in šestimi rezili. Rezultat jasno kaže, da vodita povečana trdota in temperaturna obstojnost v izboljšano obrabno obstojnost in bolj enakomerno obrabo. Na ta način je uporabniku na voljo želena gotovost procesa v avtomatizirani proizvodnji. To pomeni veliko povečanje produktivnosti in zanesljiv obdelovalni proces. sodobno orodje Sklepi Za obdelavo titanovih in nikljevih zlitin potrebujemo orodja, zaščitena s specifično prevleko. Nove prevleke znižujejo termične in mehanske obremenitve rezalnih robov. Prevleka na osnovi TiAlN poveča obstojnost orodij pri obdelavi težkoobdelovalnih materialov. ■ PVD-POSTOPKI Prekrivanje v vakuumu Pri PVD-postopku se med nekajurnim procesom nanašanja nahajajo orodja v komori, v kateri po črpanju dosežemo vakuum 10-6 mbar. Med nanašanjem v vakuumu dobimo zelo enakomerne čiste prevleke z dobro oprijemljivostjo brez uporabe okolju škodljivih snovi. Da bi dosegli optimalno kakovost prevleke, je pred šaržiranjem potrebno večstopenjsko čiščenje orodij v ultrazvoku. V napravi za nanašanje prevlek najprej orodja v vakuumu segrejemo, pri čemer lahko preostale nečistoče odparijo. Sledi jedkanje orodij z obstreljevanjem z ar-gonovimi ioni, da dobimo kovinsko čisto površino. Takoj nato je prekrivanje. Pri ionskem prekrivanju uparimo kovinsko komponento prevleke (npr. titan) z nizkonapetostnim lokom. Pri prekrivanju z lokom material tarče uparimo z električnim lokom. Pri naprševanju nanesemo material za prekrivanje z obstreljevanjem kovinske površine z argonovimi ioni. Istočasno uvajamo reaktivni plin, ki vsebuje nekovinsko komponento trde prevleke (npr. dušik ali ogljik). Ionizirane delce kovine in plina nato z električnim poljem pospešimo proti orodjem, kjer kondenzirajo in tvorijo tanko ter kompaktno prevleko z želeno sestavo. Temperaturna obremenitev orodja je odvisno od vrste postopka in je med 200 in 500 °C. RHP 800 Zelo natančno visokohitrostno odrezavanje, 3D merjenje, koordinatno brušenje. Linearni pogoni in hidrostatična vodila v vseh oseh high tech is our business Tehnični podatki: - delovno območje (mm) - svetla višina (mm) - miza stroja (mm) - teža obdelovanca - podajanje - vreteno - menjalnik orodja - teža stroja - velikost stroja (mm) Lastnosti: 800 X 750 X 500 560 pri dolžini orodja in vpenjala 110 mm 900 X 838, T-utori maksimalno 800 kg omejeno do 80.000 mm/min. 36 000 l/min., 17 kW, HSK E50 maksimalni premer orodja 20 mm, opcija 60 000 l/min., 10 kW, HSK E32 30 pozicij z laseijem za merjenje orodij 161 3150x4100x3400 ■ Visokohitrostno odrezavanje in koordinatno brušenje na enem stroju ■ Enostavno programiranje operacij koordinatnega brušenja na stroju ■ Tehnologija brušenja popolno integrirana s strojem (kontaktno merjenje abrazivnega dela orodja, vreteno za oblikovanje orodaja, olje za brušenje, gasilni sistem s C02...) ■ Visoka natančnost stroja zaradi linearnih pogonov in hidrostatičnih vodil v vseh oseh ■ Maksimalno podajanje in pospešek omejena, da dosežemo najvišjo mogočo natančnost ■ Odlične drsne lastnosti v vseh oseh zaradi hidrostatičnih vodil ■ Plavajoča protiutež v Z-osi ■ Izjemno toga portalna izvedba stroja, teža približno 161 ■ Stroj podprt v treh točkah, hidravlične noge stroja ■ Natančna kontrola vseh temperatur stroja: hladilne vode, olja za hidrostatiko, olja za obdelavo, tekočin za hlajenje pogonov, posebnega hlajenja ohišja vretena in sekundarnih magnetnih delov Kabina popolno zaprta za zmanjšanje hrupa stroja; velika okna z varnostnim steklom, možnost nakladanja obdelovancev z dvigalom Infrardeče tipalo za pozicioniranje obdelovanca in 3D oblikovno merjenje obdelovanca Odstranjevanje odrezkov s pomočjo dveh vijačnic v zaboj za odrezke jr: ba: RIBAK, d.o.o., PREDSTAVNIŠTVO C. Andreja Bitenca 68 / 1000 Ljubljana / tel.: 01 510 83 78 / faks: 015108379 / e-pošta: info@ribak.si / www.ribak.si Cevi za ogrevalno tehniko Podjetje HDE Solutions uporablja znanje s področja preoblikovanja z medijem pri visokih notranjih tlakih za izdelavo inovativnih cevastih rešitev za ogrevalno tehniko. Posebej velja omeniti cevi iz dveh kovin (bimetali) za kurišča z izboljšano toplotno prevodnostjo in korozijsko obstojnostjo, ki je združljiva s konvencionalnimi načini spajanja. Ena njihovih najnovejših inovacij je tudi poseben kolektor za solarno tehniko. Pri izdelavi ogrevalnih teles, kjer dimni plini krožijo okrog cevi in voda potuje po njeni notranjosti, se je do zdaj pojavljalo vprašanje, kako združiti dobro toplotno prevodnost aluminija in njegovo slabšo korozijsko obstojnost notranje strani, kjer potuje voda. Poleg tega je treba paziti na možnost ustreznega spajanja toplotnega izmenjevalca s cevnim sistemom preostale napeljave. Po drugi strani je nerjavno jeklo, ki ima odlično korozijsko odpornost in zelo dobro varivost, zelo težko narebriti do te mere, ki jo zahteva visok prenos toplote izmenjevalca. Narebren toplotni izmenjevalec iz dveh ko- vin združuje predstavljene pozitivne lastnosti obeh materialov - notranja stran je iz nerjavnega jekla, zunanja narebrena pa iz aluminija. Izdelavo izmenjevalca omogoča postopek preoblikovanja z medijem z visokimi notranjimi tlaki, t. i. hydroforming. Narebrena aluminijasta cev se natakne na nerjavno cev, nato pa se obe vložita v orodje za hydroforming. Notranjost nerjavne cevi se napolni z mešanico vode z oljno emulzijo, ki nato s 3000 bari združi obe cevi v enovito, toplotnopre-vodno celoto. Tudi obrnjeno delovno različico elementa zakondenzacijsko tehniko, kjer oblivata izmenjevalec zunaj voda in znotraj plin, so pri podjetju HDE Solutions izdelali s hydroformingom. T. i. vrtinčne cevi, pri katerih se toplotni izkoristek povečuje z vrtinčenjem fluida na oblikovnih vijačnicah, so dodale še funkcionalno izpopolnitev. S posebno obliko upočasnijo tok plina skozi cev, s čimer se poveča prenos toplote na celotni dolžini cevi. Po drugi strani se prek posebnih oblikovnih elementov odvaja nastajajoči kondenzat. Podjetje HDE Solutions je tudi na področju solarne tehnike uporabilo hydroforming za inovativne rešitve pri izdelavi delov za sončne kolektorje. Tako so za izboljšanje toplotnega izkoristka razvili posebej oblikovano bakreno cev, ki pride posebno do izraza pri slabši osvetljenosti ogrevalnih elementov. Pri dvocevnem kolektorju Duotec se sončna energija prek posebno oblikovanih sten cevi prenaša na ogrevalni medij. Pri tem se bakrene cevi s postopkom hydroforminga preoblikujejo tako, da so stekleni kolektorji popolnoma obdani. Pri tej t. i. suhi zvezi v kolektorjih se lahko bakrene cevi izmenjajo brez praznjenja samega solarnega kroga. ■ 1 Camincam d. o. o. ^ g 2380 Slovenj Gradec / Tel:: 02 88 29 214 «IIm^V M flH " $ Pisarna Ljubljana g / ^ 3 ESb^ CAD/CAM programska oprema . f GSM: 040 296 291 \ ' 5 info@camincam.si s www.camincam.si *■»» Z uporabo strokovnega znanja pri razvoju rezalnih ploščic iz volframovega karbida do optimizacije strojne obdelave Rezalni material za strojno obdelavo številka ena je v tujini volframov karbid na osnovi kobalta. Največja prednost volframovega karbida je široko področje optimizacije, tako da se lahko uporablja za obdelavo skoraj vseh materialov. Oddelek za razvoj rezalnih materialov pri podjetju Walter AG je usmerjen v optimizacijo volframovega karbida in se pri tem delno opira na podatke uporabnikov. Raziskave in razvoj podjetja temeljijo na prepričanju, da so rezalne ploščice iz volframovega karbida brezpogojno najbolj univerzalna rezalna orodja. Univerzalnost volframovega karbida Od štirih skupin trdih rezalnih materialov, ki se uporabljajo pri sodobni strojni obdelavi - rezalna keramika, kubično kristaliziran borov nitrid (CBN), polikristaliničen diamant (PKD) in vol- framov karbid - imajo prvi trije omejeno uporabnost, medtem ko se z volframovim karbidom lahko ekonomično obdeluje celoten spekter kovinskih materialov. Uporablja se za obdelavo litega železa, neželezne kovine, jekla, nerjavnega jekla in zlitin, ki se težko obdelujejo. To je mogoče zaradi številnih dejavnikov za optimizacijo, ključni med njimi pa so tip substrata, prevleka ter mikro- in makrogeometrija. Temperaturna odpornost prevleke se lahko na primer optimizira tako, da konkurira keramiki iz silicijevega nitrida pri obdelavi litega železa. To področje je namreč rezervirano za rezalno keramiko. Visokotemperaturne CVD-prevleke Najpomembnejša spremenljivka, ki vpliva na učinkovitost volframovega karbida, je prevle- ka, ki je nanešena kemično (CVD) oz. fizično (PVD). Podjetje Walter se je usmerilo na CVD-metodo, s katero izdelujejo debele, proti obrabi odporne prevleke z zelo dobro kemično obstojnostjo pri visokih temperaturah. Večina CVD-prevlek je sestavljenih iz aluminijevega oksida (Al2O3) in titanovega karbonitrida (TiCN). Podjetje Walter je bil pionir na področju nanosov titanovega kar-bonitrida pri srednje visokih temperaturah, kar je zdaj uveljavljen standard. Podjetje rešuje težave z adhezivnostjo prevleke s patentiranim vmesnim slojem, ki se nahaja med TiCN in Al2O3. Prav tako prilagodi površino rezalnega materiala ploščic glede na obdelovani material in daje prednost alfa Al2O3, ki ima posebno temperaturno odpornost. Debelina CVD-prevleke (levo) znaša 5-20 pm, medtem ko je debelina PVD-prevleke (desno) s približno 2000 sloji 3-5 pm. Mikropoškodbe nastanejo na rezalnem robu (levo) pri rezkanju litega železa z orodjem s trdo prevleko, kar pa se ne zgodi pri obdelani neprevlečeni rezalni ploščici Tigertec (desno). Nt X, -1*1 f*. Strojna obdelava litega železa Obdelava litega železa, tako pri rezkanju kot pri struženju, je domena indeksirnih rezalnih ploščic CVD. Prispevek podjetja Walter so ploščice Tigertec, ki imajo obdelane, vendar ne trdo prevlečene cepilne ploskve. Raziskave so namreč pokazale, da ta konfiguracija poveča rezalno učinkovitost pri odrezavanju železove litine tako, da zmanjša tribološko-kemične in adhezivne obrabne procese. Na prevlečenem robu orodja se vidi obraba zaradi abrazivnosti, kar je prvi znak pri odkrivanju obrab na orodjih pri serijski proizvodnji. Rezalne ploščice CVD, poimenovane Tiger-tec, posebno tiste z alfa Al2O3, omogočajo odrezovanje pri rezalnih hitrostih, ki so enake kot pri rezalni keramiki. Vključno s prevleko se volframov karbid izkaže za cenovno ugodnejšega, posebno če upoštevamo dejstvo, da ga je mogoče uporabiti za obdelavo skoraj vsakega materiala. Optimizacija odrezovanja jekla Poskusi pri podjetju Walter AG so pokazali, da se lahko značilnosti ploščic Tigertec, ki so ugodne za obdelavo železove litine, prenesejo tudi na obdelavo jekel. Rezalna materiala CVD (WKP25 in WKP35) serije Xtratec omogočata dolgo življenjsko dobo pri visokohitrostnem rezkanju jekel. Primerna sta za suho in mokro obdelavo. Raziskave so tudi pokazale, da so pri nižjih hitrostih rezkanja PVD-prevleke zaradi boljše žilavosti boljše od CVD-prevlek. Materiala WXP45 in WXM35 serije Xtratec sta najprimernejša. Razvoj pri podjetju Walter AG tako hitro napreduje. Trenutno so v raziskavi bolj kompleksne geometrije, novi materiali za prevleke in kombinacije plasti ter nove tehnologije za izdelavo prevlek. ■ www.walter-ag.de Prilagodljiv visokohitrostni rezkalni stroj izpolnjuje začetno vizijo, tako da ponuja visoko zmogljivost ob uporabi treh oz. petih osi V podjetju OMV S.r.l. so za konstrukcijo in izdelavo visokohitrostnega rezkalnega stroja Estrema uporabili metodo končnih elementov, tako da je nekoč futurističen koncept z linearnimi motorji in 3 + 2 osema postal resničnost. Prilagodljiv stroj je primeren za izdelavo orodij, grafitnih elektrod, aeronavtičnih in avtomobilskih izdelkov ter mnogo drugih različnih izdelkov. Odprta portalna izvedba v obliki črke L omogoča, da je operater vedno obrnjen proti stroju. Poleg te patentirane izvedbe so drugi omembe vredni elementi še linearni motorji in dvostranska delovna postaja. Premični deli stroja so lahki, konstrukcija pa je izvedena tako, da je togost optimizirana. Osnova je iz elektrolotanega jekla jamičaste strukture z nizom podstavkov, ki podpirajo delovno površino. Te lastnosti pripomorejo k izjemni dinamični kakovosti. Fiksno delovno mizo za čelno obdelavo velikosti 2900 x 1200 mm dopolnjuje še z vodo hlajena rotirajoča nagibna miza za stransko obdelavo, ki je na voljo v premerih 600, 800 in 1000 mm. V Estremi sta praktično dva stroja v enem, saj omogoča tako tri- kot petosno obdelavo dveh strani obdelovanca tako med grobo kot med fino obdelavo. Osnovne osi X, Y in Z so opremljene s sedmimi, petimi in šestimi zračno hlajenimi, mazanimi valjčnimi coklami, ki omogočajo pomike 1600, 1000 in 700 mm. Poganjajo jih energijsko učinkoviti Ete-lovi linearni motorji, ki omogočajo hitre pomike do 120 m/min. in največji pospešek 2 G. Nagibajoča se miza, gnana z motorjem in neposrednim prenosom, dosega hitrost vrte- nja 120 obratov na minuto na rotirajoči osi A (premer mize 800 mm) in 60 obratov na minuto za nagibajočo se os B. Največji mogoči pospeški so 4000°/s2 pri obremenitvi 100 kg in 1000°/s2 pri obremenitvi 800 kg. Vsaka Estrema je opremljena z električnim vretenom, narejenim v domači proizvodnji. V stroj se lahko vgradijo številna vretena z različnimi glavami in z močjo do 28 kW. Patentirana značilnost teh vreten je odstranljiv sprednji del vretena za lažjo zamenjavo izrabljenih krogličnih ležajev. Mazanje vretena je zasnovano na oljno-zračnem sistemu. Na orodni vpenjalni sistem je nameščen konus Nikken NC5-46, ki omogoča delo pri največ- jih mogočih hitrostih brez balansiranja. Namestijo se lahko tudi konusi ISO in HSK. Da bi se izognili nepopravljivi škodi na vretenu, je na os Z nameščena hidravlična blokirna naprava. Podobne električne enote so nameščene še na osi X in Y. Vsa vodila na oseh so nameščena pod kotom 45° glede na pogon, tako da so drsne sani čim manjše. Vreteno na osi Z je namesto iz jekla narejeno iz lahkega certala in je nameščeno pod kotom 45° glede na primarni motor. Konstrukcija iz certala omogoča večjo odpornost in visoke frekvence (do 90 Hz). www.omv -bs.it Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo GOSPOC ZBORNICA II JE REVIJA ZA FLUIDNO TEHNIKO, AVTOMATIZACIJO IN MEHATRONIKO • Strokovni in znanstveni prispevki • Iz prakse za prakso • Ventil na obisku ° Novice - zanimivosti • Aktualno iz industrije - novosti na trgu • Podjetja predstavljajo • Ali ste vedeli ISSN 1318- 7279 I 12/2006 Spoštovani! Revija Ventil izhaja že dvanajsto leto in je edina specializirana strokovna serijska publikacija v slovenskem jeziku za področja fluidne tehnike, avtomatizacije in mehatronike. Na Ventil je naročenih oziroma ga prejema brezplačno preko tisoč strokovnjakov in vodilnih ljudi v podjetjih in ustanovah s področja strojne, elektro, kemijske, farmacevtske in živilskopredelovalne industrije. Hkrati prejema revijo več kot sto knjižnic po Sloveniji in prav toliko podjetij, institucij in knjižnic izven nje. Revijo je moč dobiti na oddelku strokovne literature v knjigarni Mladinske knjige, več tekočih informacij o njej pa je na voljo na njeni spletni strani (www.fs.uni-lj.si/ventil). Revija je prisotna tudi na pomembnih dogodkih, kot so posveti, konference, strokovna srečanja in strokovni sejmi, kjer sodeluje kot medijski sponzor ali soorganizator. Izdajatelj revije je Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, pri njenem vsebinskem oblikovanju pa sodelujejo poleg članov znanstveno-strokovnega sveta tudi drugi priznani strokovnjaki tako iz univerz, inštitutov kot iz industrije. Revija je tudi skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko (SDFT) in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industrije Gospodarske zbornice Slovenije, aktivno pa sodeluje tudi z Društvom avtomatikov Slovenije (DAS). Ime Ventil je nastalo v času, ko je bila revija še bilten društva SDFT, zato je danes ne smemo soditi samo po tem, pač pa predvsem po vsebini. Ime želimo ohraniti tudi v bodoče, saj smo prepričani, da se je do sedaj Ventil že dokazal z izbrano vsebino in doseženimi cilji. Vsebinsko želi revija v bodoče postati še bolj razpoznavna na širšem področju avtomatizacije, ki je neločljivo povezano tako s fluidno tehniko kot z mehatroniko, hkrati pa se držati svoje poti h glavnemu cilju, ki je posredovanje informacij iz prakse v teorijo in obratno, ter pri tem skrbeti tudi za ustrezno terminološko raven. Zavedamo se, da je danes ta povezava zamegljena in nekje med črnim in belim, zato želimo prispevati svoj delež k temu, da iz te sivine naredimo sodelovanje med raziskovalno in razvojno dejavnostjo ter industrijo v živahnih in konstruktivnih barvah. Če želimo, da bo ta družba inovativna, potem moramo to postati tudi sami. Koliko je lahko strokovna revija sama po sebi inovativna oziroma da vsaj posreduje inovativnost drugim, bo pokazal čas, vsekakor pa lahko pri tem sodelujete tudi vi, tako s prispevki kot z oglasi. Saj ni potrebno, da je oblika sporočila inovativna, za prihodnost je bolj pomembno, da je inovativna vsebina. Uredništvo Več o reviji na spletni strani www.fs.uni-lj.si/ventil revija Ventil Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Aškerčeva 6,1000 Ljubljana Tel.: 01/4771 704, Faks.: 01/2518 567, 01/4771 761 E-pošta: ventil@fs.uni-lj.si, Internet: www.fs.uni-lj.si/ventil Vrhunski termoplasti - polisulfoni (PSU, PES, PPSU) Boštjan Berginc, Matjaž Rot Fakulteta za strojništvo, Ljubljana Foto: BASF, Solvay Proizvajalci in trg Polisulfoni so amorfni polimeri in spadajo v skupino visokozmogljivih termoplastov. Trenutno so na trgu trije različni sulfonpolimeri: poli-sulfon (PSU), polietersulfon (PES) in polifenilensulfon (PPSU). Najbolj znana proizvajalca polisulfonov sta nemški BASF (PES - Ultrason E in PSU - Ultrason S) in belgijski Solvay (PSU - Udel, PESU - Radel A in PPSU - Radel R), na azijskem trgu pa Sumitomo Chemical (Japonska) in Gharda chemical (Indija). Leta 2003 se je poraba polisulfonov dvignila na 25000 ton, od tega je dve tretjini PSU in PPSU, drugo pa pokriva PES, le da predstavlja dražji PPSU najmanjši delež v celotni skupini polisulfo-nov. Polimeri, odporni na visoke temperature, se uporabljajo za aplikacije v elektriki/ elektroniki (23 %), avtomobilski industriji (15 %), medicini (17 %), letalski/vojaški industriji (13 %), prehrambeni industriji (13 %), za vodovodne inštalacije in sanitarije (7 %) ter v gradbeništvu (9 %). Nadpovprečna rast je predvsem v medicini, medtem ko se v elektroniki polisulfone (zaradi cenovnih Preglednica: Glavne lastnosti PES, PSU, PPSU Lastnosti PES PSU PPSU Natezna trdnost 83-126 MPa 70-107 MPa 70-120 MPa Modul elastičnosti 2,6-8,6 GPa 2,5-8,7 GPa 2,3-9,2 GPa Temperatura 0,45 MPa 214-220°C / 214 °C zadrževanja oblike 1,85 MPa 204-216°C 174-181°C 207-210°C Izod - z zarezo 59-85 J/m 50-70 J/m 85-694 J/m udarna žilavost brez zareze 530 ® b. p.* J/m 477 ® b. p.* J/m 640 ® b. p.* J/m Absorpcija 24 h 0,3-0,5 % 0,1-0,3 % 0,3-0,4 % vode 30 dni 0,9-1,8 % 0,2-0,5 % 0,7-1,1 % Gorljivost V-0 HB, V-1 V-0 Skrček 0,1**-0,9 % 0,1**-0,9 % 0,6-0,9 % pritiskov) zamenjuje s cenejšimi polimeri, tako da tukaj rast porabe ni tako izrazita. Lastnosti Največja odlika polisulfonov so zelo dobre mehanske lastnosti tudi pri višjih temperaturah. V primerjavi z drugimi tehničnimi termoplasti (PA, PC itd.) se jim s povišanjem temperature lastnosti ne spreminjajo tako izrazito. Ojačani polisulfoni (steklena vlakna) imajo še boljše mehanske lastnosti, zaradi majhnega vpijanja vlage pa so dimenzijsko zelo stabilni. Glavne značilnosti polisulfonov so: ■ toplotna odpornost proti staranju, ■ dobre mehanske lastnosti v intervalu od -50 do 180 °C (PSU) in nad 220 °C (PES), ■ majhna nagnjenost k lezenju in velika dimenzijska stabilnost (nizek in temperaturno skoraj neodvisen temperaturni razteznostni koeficient), ■ dobra kemična odpornost na kisline in ' brez preloma, ** steklena vlakna Mehanske lastnosti v odvisnosti od temperature CL 5 -o C oo nk č u d o temperatura PESU GF30 PA 6 {partly aromatic) G F 30 k PPSGF40 PESU baze ter hidrolizo, ■ možnost sterilizacije z več metodami, ■ transparentnost (rahla rumena obarvanost), ■ dobra odpornost proti gorenju (pri gorenju ne nastajajo plini in dim), ■ biokompatibilnost, ■ visoka temperatura predelave in ■ visoka viskoznost taline (obstajajo tudi polisulfo-ni z nizko viskoznostjo). PPSU ima tudi odpornost na tvorjenje razpok zaradi zunanjih vplivov in visokozarezno žilavost, ki je bodite prvi. Napredno zabrizgavanje folij >Brezvodilni stroj za dostop robota brez ovir > Engel robot krmiljen neposredno iz stroja ^Avtomatizirana serijska proizvodnja s stolpičenjem in zlaganjem > Izdelava kosov z visoko fleksibilnostjo Temperirne naprave z izjemno zanesljivim delovanjem za predelavo plastike, gume in za tlačni liv Hladilne naprave za zaprte vodne tokokroge. O esnik d.o.o. Zgornje Bitnje 100a, 4209 Zabnica tel.: 04 2315 330, fax: 04 2315 331 www.lesnik.si e-pošta:office@lesnik.si značilna za polikarbonate. PES se v primerjavi s PSU uporablja za tiste aplikacije, kjer je potrebna večja temperaturna odpornost, odpornost na nepolarna topila in kemikalije (masti, gorivo), večja odpornost proti gorenju, in kjer so zahtevane boljše mehanske lastnosti. Čeprav je splošna sinteza za izdelavo osnovnega polimera pri vseh proizvajalcih zelo podobna, proizvodni detajli povzročijo razliko v barvi, temperaturnem obnašanju, hidrolizi, porazdelitvi molekulske mase in v morfologiji. Zadnja leta razvoj na področju poli-sulfonov ni temeljil na izdelavi strukturno popolnoma novih materialov, ampak na izboljšanju lastnosti obstoječih: ■ optičnih lastnostih (transparentnost, notranja obarvanost, UV-stabilnost), ■ proizvodnih lastnostih (izboljšanje snemanja izdelka iz orodja), ■ porazdelitvi molekulske mase, ■ morfologiji in čistosti granulata ter ■ viskoznosti. Strižni modul v odvisnosti od temperature temperatura steklastega prehoda 225'C 2-10° žn 1-105 250 300 temperatura Za polisulfone je značilna rahlo rumena obarvanost, ki pa je pri nekaterih posebnih polisulfonih danes več ni. Današnji materiali z izboljšanimi optičnimi lastnostmi se uporabljajo za izdelavo optičnih vlaken ali za komponente v upogljivih prikazovalnikih (LCD- in OLED-prikazovalniki). Polisulfoni so amorfni materiali, kar pomeni, da je naknadno krčenje zaradi odsotnosti kristalizacije zelo majhno. Če je temperatura po celotnem orodju enakomerna, je tudi zvijanje izdelkov zanemarljivo majhno. Zaradi anizotropičnega krčenja je zvijanje s steklenimi vlakni ojačanega materiala nekoliko večje. Predelava Za predelavo polisulfonov se največkrat uporablja tehnologija brizganja, uporabljajo pa se tudi druge tehnologije, npr.: ekstrudiranje (cevi, plošče, palice), pihanje (steklenice za dojenčke), ekstruzijsko pihanje, termo-formiranje, pihanje folij. Lahko se jih tudi vari (ultrazvočno, lasersko, vibracijsko), lepi (adhezivna sredstva na osnovi poliuretana, akrilata in silikona), lasersko jedka, metalizira, nanje se lahko piše, tiska itd. Polisulfoni in polietersulfoni lahko vlago zelo hitro absorbirajo. Že zelo majhna vsebnost vode v gra-nulatu (0,05 %) lahko povzroči izmet. Zato je treba te materiale pred predelavo posušiti, tako da je vsebnost vode manjša od 0,02 %, za ekstruzijo pa približno 0,01 %. Za sušenje so najprimernejše vakuumske peči oz. peči na vroči zrak. Za optimalno sušenje mora biti temperatura od 130 do 150 °C, čas pa od 3 do 4 ure. Čas sušenja je lahko tudi krajši: od 2 do 2,5 ure, vendar morajo biti tudi temperature višje od 165 do 177 °C. Za brizganje polisulfonov se lahko uporabljajo šobe odprtega in zaprtega tipa, vendar so odprte šobe zaradi hitrejše zamenjave primernejše. Uporabljajo se lahko tudi toplokanalni sistemi, vendar je priporočljivo posvetovanje z dobavitelji o primerni izbiri sistema. Za s steklenimi vlakni ojačane materiale se priporoča uporaba bimetal-nih oz. proti obrabi utrjenih brizgalnih enot. Zaradi visokih temperatur orodja in taline je za dolgo življenjsko dobo orodja izbira pravilnih materialov za orodja ključnega pomena. Visoka temperatura taline lahko vpliva na dimenzijske spremembe orodja in na sestavo jekla. Dobri rezultati so bili doseženi z visoko-legiranimi jekli za delo v vročem 1.2343 in 1.2344 (G-X 38 CrMo V 51 in X 40 CrMo V 51). Polisulfoni so temperaturno zelo odporni in stabilni materiali (mehanske lastnosti se skoraj ne spremenijo), zato se jih lahko melje, regenerat pa se meša z originalnim granulatom. Razmerje naj bo do 25 % mletega materiala, kar pa je seveda odvisno od vrste izdelka (optične lastnosti, čistost). Parametri pri brizganju Temperatura materiala pri brizganju (pihanju) je navadno od 330 do 390 °C, pri ekstrudiranju (ekstruzijsko pihanje) so temperature po navadi od 300 do 350 °C (Ultrason, Udel), za materiale Radei pa od 343 do 400 °C. Temperaturam, višjim od 393 °C, se je treba izogibati. Čas zadrževanja taline v cilindru zelo vpliva na kakovost izdelkov, saj se material v primeru predolgega zadrževanja lahko razbarva, pojavijo se črne pike ali pa se celo zažge. Priporočljiv čas zadrževanja za polisulfone je največ 5-10 minut, v skrajnih primerih tudi do 20 minut. Če se pri predelavi pričakujejo daljši zastoji, je treba grelce izključiti, pri krajših zastojih pa je dovolj, da se temperatura grelcev zniža za 100 °C. V takih primerih je treba polž premakniti do konca naprej, tako da pred njim ni brizgalne blazinice. Temperatura orodja pri brizganju mora biti visoka (120-190 °C) in je odvisna predvsem od vrste materiala, dolžine poti tečenja, estetskih zahtev in debeline sten izdelkov. Za lepo površino mora biti hitrost brizganja čim višja, hkrati pa mora biti orodje tudi dobro odzra-čevano. Drugi razlog, zakaj mora biti hitrost brizganja čim višja, je visoka viskoznost, kar pomeni, da material težko teče in se lahko strdi, preden zalije celotno kalupno votlino. Parametri brizganja morajo biti pravilno izbrani, saj se vsaka napaka pri brizganju pozna na površini izdelka (lise). Nekatere napake oz. težave pri predelavi se lahko pojavijo že zaradi odstopanj med posameznimi šaržami dobavitelja. Priporočajo se odzračevalni kanali, dolžine 2-3 mm, z največjo globino do 0,08 mm. Aplikacije Dobre lastnosti dopuščajo zamenjavo materialov, kot so kovine, steklo ali duroplasti. V avtomobilu se PES uporablja za dele oljne črpalke, dele menjalnika, ventile, konektorje, dele žarometov (ohišje - redko, reflektor). V avtomobilskih žarometih so temperature zelo visoke, zahtevane tolerance pa zelo ozke, zato se za izdelavo reflektorja ne smejo uporabljati delnokristalinični materiali, ampak samo duroplasti, pločevina (pri temperaturah višjih od 220 °C) in visokotemperaturno odporni (HT) neojačani amorfni termoplasti (PC-HT, PEI, PSU, PES). PES je odporen na ogljikovodike (gorivo) in lubri-kante, poleg tega pa ima zelo visoko temperaturo držanja oblike (HDT). Zaradi velike afinitete teh materialov do kovin je mogoče brizgane izdelke brez predhodne obdelave metalizirati z naparevanjem, s plazemskim CVD-postopkom in naprševanjem. Čeprav je PES dražji od duroplastov, se ta slabost zaradi preprostejšega procesa predelave lahko izniči. Vmesni koraki (odstranjevanje filma, čiščenje površine, sušenje, priprava površine in nanašanje prevlek), ki so potrebni pri duroplastih, tukaj namreč odpadejo. S steklenimi vlakni ojačan PES ima zelo dobro temperaturno odpornost in visoko dimenzijsko stabilnost, tako da je lahko v neposrednem stiku z vročim motornim oljem. Dodatne prednosti so še dobre mehanske in tribološke lastnosti pri povišanih temperaturah. Perspektivno področje, kjer bi lahko prišle do izraza dobre lastnosti polisulfonov, so sanitarije in vodovodne napeljave. Njihova odpornost na hidrolizo, klor, nalaganje kalcija, biokompatibilnost in odsotnost toksične nevarnosti pri stiku z vročo vodo so glavne prednosti teh materialov. Poleg dobrih mehanskih lastnosti pa se vedno več pozornosti posveča videzu in estetiki proizvodov. Eno od področij, kjer je to pomembno, je tudi medicina. Ugotovljeno je Snemalni kot za PSU je navadno od 0,5 do 1°, za PPSU in PES od 1 do 2°, za ojačane termoplaste pa so zaradi manjšega skrčka priporočljivi večji koti. Temperature pri snemanju so visoke, zato mora biti oprema za rokovanje z izdelki (npr. prijemala, tekoči trakovi itd.) odporna na take temperature. Nekatera ločevalna sredstva za lažje snemanje izdelkov z orodja lahko povzročajo napetostne razpoke. Sredstva, ki se uporabljajo za polikarbonate (PC), se lahko uporabljajo tudi za polisulfone, vendar je potrebno predhodno testiranje. Kot je značilno za druge termoplaste, je treba tudi pri brizganju polisulfonov zagotoviti pravilno od-zračevanje orodja. Slabo odzračevanje lahko pri predelavi teh termoplastov povzroči veliko težav. bilo, da visoka čistost (prozornost) in žive čiste barve bolje vplivajo na počutje pacientov in delo bolniškega osebja. Osnovni polisulfoni so rahlo rumenkasto obarvani in kot taki so se v medicini vedno manj uporabljali. Zato so proizvajalci že leta 2004 poslali na trg visokoprozorne polisulfone, ki so prijetnejši na pogled. V medicini se PSU uporablja za izdelavo naprav, ki so velikokrat podvržene sterilizaciji. PSU in PPSU se lahko večkrat (približno 100-1000-krat) sterilizira s paro pri temperaturi 134 °C, mehanske lastnosti pa se ob tem minimalno poslabšajo. PPSU se v letalski industriji zaradi dobrih samogas-nih lastnosti v povezavi z minimalno količino dima uporablja že 15 let. V ta namen so bili razviti posebni sulfonpolimeri (serija Radel R-7000). Zaključek Polisulfoni so torej vrhunski termoplasti, ki se uporabljajo samo za posebne namene, kjer se pričakujejo visoke temperature in veliko odstopanje dimenzij ter kjer poslabšanje mehanskih lastnosti ni dopustno. Temu primerna je tudi cena materiala, ki je od 15 evrov na kilogram dalje. Zaradi visoke temperature tališča in visoke viskoznosti je tudi temperatura predelave in orodja visoka, kar povzroča dodatne težave v proizvodnji. Poleg tega morajo biti polisulfoni obvezno sušeni, saj so drugače izdelki krhki in estetsko neustrezni. TECOS seminarji V času od 15. 2. do 15. 4. 2006 objavljamo na TE-COS-u naslednje seminarje. Če se ne bo prijavilo dovolj kandidatov za posamezno temo, si pridružujemo pravico do odpovedi seminarja, vse že prijavljene kandidate pa bomo o tem pravočasno obvestili. Razpisane imamo naslednje teme: Imena predavateljev bodo objavljena vsaj en teden pred začetkom seminarja na TECOS-ovih spletnih straneh www.tecos.si, kjer so dostopne tudi vse podrobnejše informacije o cenah in načinu prijave. Kot je že znano, imajo naši člani še dodatne popuste, prav tako pa upoštevamo 10-odstotni popust za vsakega naslednjega udeleženega iz istega podjetja. Vsi TECOS-ovi člani so pravočasno obveščeni o seminarju tudi po elektronski pošti. Pomembno je še poudariti, da bomo v prvi polovici leta 2006 priznali 50-odstotni popust na vse objavljene cene, in sicer zaradi uspešnega kandidiranja TE-COS-a na programu subvencij tehnoloških centrov, ki je bil objavljen na MVZT. ■ Na področju PROIZVODNJE ORODIJ 23. februar Postopki predelave magnezija - Investment Casting (seminar bo potekal v angleščini) 9. marec Cost Engineering (seminar bo potekal v angleščini) 16. marec Uporaba laserjev v orodjarstvu 23. marec Obdelava v trdo - prednosti in slabosti 30. marec Programiranje CNC-strojev 6. april Novosti na postopkih tlačnega litja 13. april Rezilna orodja - lastnosti SPRITZGUSS MASCHINE BOHRMASCHINE 50 let konstantnih inovacij in izboljšav je osupljivo dejanje. Od prve proizvedene enote, ročno vodenih batnih brizgalk in vse do ALLROUNER A brizgalk, ki so lahko po želji izdelane v popolnoma električne in zelo specifične stroje. Med tema dvema mejnikoma leži veliko število tehničnih dosežkov v zgodovini injekcijskega brizganja, kot so več-komponentno brizganje, ALLROUNDER in VARIO koncept in grafični kontrolni sistem SELOGICA. Vse ARBURG-ove ideje so zasnovane na podlagi ekonomskih in tehnoloških potreb kupca. Kot smo že rekli: bilo je zelo dolgo obdobje in izjemno uspešno. Najlepša vam hvala da ste to pot prepotovali z nami. 50 years of ARBURG injection moulding machines ARBURG GmbH + Co KG Postfach 11 09 ■ 72286 Lossburg Tel.: +49 (0) 74 46 33-0 Fax: +49 (0) 74 46 33 33 65 e-mail: contact@arburg.com ARBURG | (SI) TERA d.o.o. Tolmin ■ Volče 138a ■ SI / 5220 Tolmin ■ Tel.: +386 (0) 5 38 00 300 ■ Fax: +386 (0) 5 38 00 311 ■ info@tera.si ■ www.tera.si | Pol stoletja brizgalnih strojev ARBURG Primer nemškega gospodarskega čudeža Pred petdesetimi leti, torej leta 1956, je družba Arburg v severnem predelu Schwarzvalda v Nemčiji začela serijsko izdelovati brizgalne stroje. Tako v letu 2006 Arburg skupaj s podružnicami, zastopniki in trgovskimi družabniki v sedemdesetih državah sveta praznuje 50-letni-co izdelovanja brizgalnih strojev ARBURG. Slovesnosti in kampanje, s katerimi bo družba Arburg proslavljala svoj zlati jubilej, bodo potekali vse leto, v žarišču pa bo Arburgov sedež podjetja v Lossburgu. V Sloveniji je praznovanje potekalo na sedežu družbe TERA, d. o. o., v Tolminu, in sicer 14. februarja 2006. 1956-2006: Petdeset let brizgalnih strojev Družinsko podjetje, ustanovljeno leta 1923, je pot današnje trgovske usmeritve, tj. izdelovanja strojev, ubralo leta 1954. Da bi izboljšali proizvodnjo naprav za slikanje z bliskavico, so pri družbi Arburg razvili ročno napravo za brizganje plastike. Na veliko povpraševanje trga so se že dve leti pozneje odzvali s serijsko proizvodnjo. Prodor na takrat še vedno nov trg brizganja plastike je bil Zadnja generacija brizgalnega stroja. zelo uspešen. Začetek serijske proizvodnje v letu 1956 je bilo nepričakovano rojstvo mednarodnega uspeha družbe, katerega zgodba o uspehu traja še danes. Letos, ko praznujemo 50-letnico izdelovanja brizgalnih strojev ARBURG, je družba Arburg ena od vodilnih svetovnih izdelovalcev brizgalnih strojev z zapiralno močjo do 4000 kN. Zaposluje 1950 ljudi po vsem svetu. Večina (1650) jih je zaposlenih v proizvodnji in upravi v Lossburgu, preostalih 300 pa deluje v 21 podružnicah in zastopstvih po svetu. Prek trgovskih družb je Arburg prisoten v več kot 70 državah. S tem je zagotovljena prisotnost družbe na vseh pomembnejših svetovnih trgih. Trgovski uspeh srednje velike družbe iz Schwarz-valda dokazujejo nazorne številke - konsolidiran promet družbe Arburg GmbH + Co KG je v letu 2004 znašal 276 milijonov evrov, skupina Hehl Group kot celota s svojimi podružnicami po vsem svetu pa je v istem letu dosegla 308 milijonov ev-rov prometa. Tradicionalno inovativni Od vsega začetka je uspeh družbe Arburg temeljil na korenitih tehničnih izboljšavah, vseskozi z upoštevanjem najsodobnejših tehnoloških smernic. Nenehen industrijski razvoj je zagotovil vodilno vlogo na mednarodnih trgih. Razvoj načela allrounder leta 1961 je povzročil velik preobrat v konstrukciji brizgalnih strojev, tj. spremembe zapiralne enote iz horizontalne v vertikalno in zamenljive brizgalne enote, katerih rezultat je več kot deset različnih delovnih položajev. Z uvedbo mikropredelovalne tehnologije (1975), lansiranjem prvega grafičnega prikazovalnika (1982) in razkritjem nove generacije krmilnega sistema Selogica (1993) je družba izdelala stroje, ki so za uporabnika mnogo primernejši. Vodilo allrounder je še vedno v uporabi, večkrat je bilo že izboljšano. Mejniki, kot sta denimo razvoj prvega dvokomponentnega stroja (1963), uvedba principa Vario s horizontalnim pomikom brizgal-ne enote kot globalne novosti (1989), vedno znova potrjujejo Arburgovo filozofijo inovacij. Pomemben korak v razvoju se je vsekakor zgodil leta 1993, ko so v družbi začeli uvajati nov krmilnik Selogica, ki omogoča preprosto in učinkovito upravljanje vseh strojev ARBURG ne glede na kompleksnost in zahteve tehnološke opremljenosti stroja oz. periferije v primerih t. i. proizvodnih celic. Danes lahko ponudimo tudi izpopolnjeno različico krmiljenja Selogica, t. i. Selogica direkt, tj. upravljanje na dotik (touch-screen), in sicer z dodatnimi možnostmi, ki so za uporabnika še prijaznejše. Sedež družbe v Lossburgu Z gradnjo Arburga II, ki se je zaključila leta 2000, se je prvotna proizvodna površina povečala za več kot tretjino, tj. s 90.000 m2 na približno 130.000 m2. Ta strateška in že dlje časa načrtovana razširitev tovarne, ki je okrepila sedež industrije, je dodatno potrdila lojalnost družbe regiji in v širšem smislu - Nemčiji. Z izjemno visokim deležem lastne proizvodnje družba že 50 let jamči visoko kakovost svojih izdelkov. Leto 2000 je bil torej pomemben mejnik v razvoju Dvokomponentni brizgalni stroj družbe, saj je navedena razširitev omogočila dolgo pričakovani razvoj in izdelavo strojev z 200 in več tonsko zapiralno silo. Stroji 630S 2500-800/1300, 720S 3200-1300/2100 /3200 in 820S 40002100/3200 so izpolnili pričakovanja kupcev; glede na zahtevo proizvodnega procesa jih danes ponujamo v različnih konfiguracijah. Obenem so bile dosežene tudi razmere za proizvodnjo načrtovanih električnih strojev. Družba je sicer pozneje kakor konkurenca, tj. na K 2004, predstavila prvi serijsko izdelan električni stroj, ki je po splošni oceni presegel pričakovanja glede tehnične in oblikovne plati. Ponudbo družbe danes sestavlja paleta hibridnih in popolnoma električnih strojev v rangu 50-, 60-, 80-, 100-, 160- in 200-tonske zapiralne sile, ki so po vseh kriterijih v vrhu svetovne proizvodnje. Glede na smernice proizvodnje izključno električnih strojev se postavlja vprašanje, čemu sploh hi- Stroj daljnega leta 1956. bridni stroji, tj. električne in hidravlične pogonske osi. Argumentov je več, izhajajo pa iz praktične uporabe in zahtev kupcev: - Pomožne osi, kot so pomik brizgalne enote in izmetač, večinoma ne vplivajo na kakovost in čas izdelave izdelka. - Orodja, ki so opremljena s hidravličnimi jedri, se pri hibridnih strojih lahko uporabijo brez težav. - Hidravlični pogon osi je izveden s posebnim hidravličnim sistemom z akumulatorjem, ki je energetsko varčen in tih. - Hibridni stroji so v boju s cenovnimi pritiski ugodnejši, zagotavljajo pa skoraj vse glavne prednosti električnih strojev (istočasna gibanja, visoka stopnja natančnosti, nadzor glavnih osi po načelu zaprtega kroga, manjša poraba energije in nižja emisija hrupa). Seveda obstajajo segmenti proizvodnje, pri katerih je za optimalno proizvodnjo potreben popolnoma električen stroj, torej tudi z električnim pogonom izmetača in pomikom brizgalne enote ter električnim pomikom jeder. Družba je pomemben del naporov v svojem razvoju namenila tudi osvajanju različnih tehnologij brizganja glede na material in postopke predelave. Današnja ponudba tako zajema poleg predelave termoplastov tudi stroje za predelavo duro-plastov, brizganje keramike oz. kovinskih prahov (PIM-, MIM-postopek), brizganje silikona, postopek brizganja s plinom (GIT), stroje za izdelavo PET-predoblik itd. Pomemben korak je tudi izdelava lastnega robot-nega programa MULTILIFT, ki omogoča avtomatizacijo večine strojev ARBURG s sorazmerno preprostim krmiljenjem s krmilnikom stroja Selogica. Pri razvoju strojev in tehnologij družba ni pozabila na vse pomembnejše področje v proizvodnji brizganih izdelkov, to sta storilnost in kakovost. Zahte- ve trga so vsak dan večje; da bi zadovoljili kupce, morajo proizvajalci izdelovati tudi manjše serije zahtevnih izdelkov, kar ponovno zahteva veliko sprememb v proizvodnji in vedno več načrtovanja. Za centralni nadzor kakovosti, optimizacijo in nadzorovanje procesov ter načrtovanje ponuja družba svoj modularni sistem upravljanja po centralnem računalniku ALS 4.0, ki sestoji iz: - baznega modula: MDA-podatki strojev; - modula razširjene stopnje z operativnimi podatki, kot so alarmi, napake, vzroki in prekinitve, z zagotavljanjem kakovosti, upravljanje in prenos podatkov, upravljanje z naročili, analize proizvodnih podatkov; - PPS-sistema za načrtovanje proizvodnje. Kupcem so na voljo tudi posamezne možnosti, ki se lahko uporabljajo na osnovi krmilnika Selogica na vsakem stroju ali vključeno v sistem več strojev. Sistem ARBURG AQC - stalna kontrola kakovosti izdelave vsakega kosa glede na izbrane parametre (toleranca, samodejno ovrednotenje vzorčnih podatkov in kalkulacija optimalnega izpisa podatkov) Sistem ARBURG AQS - stalen nadzor in dokumentiranje kontrole kakovosti Sistem ARBUG ARS - dostopnost in nadzorovanje pomembnih proizvodnih podatkov stroja od koder koli prek internetnega priključka Področja uporabe so avtomobilska industrija, elekroindustrija, medicinska tehnologija, mali gospodinjski aparati in embalaža. Niz izdelkov zaokrožujejo robotni sistemi, kompleksni projekti in druga periferija. V skladu s sistemom vodenja družba Arburg posluje po sistemih DIN EN ISO 9001 in 14001. Arburg danes Prvega januarja 2005 je bilo izglasovano vodstvo že tretjega rodu družine Hehl, ki zgodbo o uspehu vodi že od vsega začetka. Odlični izdelki, zanesljivo strokovno znanje, izjemni odzivni časi in vzoren servis so ključ trajnega uspeha družbe Arburg, ki jo je popeljal do vodilnega položaja na svetovnem trgu. Arburgove inovativne rešitve so zasnovane na podlagi ekonomskih in tehnoloških potreb kupca. Petdeset let je dolgo obdobje, vodilo uspeha pa je skozi vsa ta leta nenehna usmerjenost v kupce. ARBURG Več podatkov boste našli na spletni strani družbe: www.arburg.com. Ekskluzivni zastopnik družbe ARBURG za Slovenijo je TERA, d. o. o., Tolmin. Več o slovenski družbi boste našli na njeni spletni strani: www.tera.si. Avtomatizacija prihodnosti Podjetje Ypsomed AG je eden največjih švicarskih predelovalcev plastičnih mas. Na treh proizvodnih lokacijah proizvaja medicinskotehnične končne izdelke in komponente. dr. Bettina Laube Da bi se prilagodil pričakovanemu povečanemu povpraševanju v naslednjih letih, je Ypsomed vložil približno 95 milijonov švicarskih frankov v opremo in prostore za proizvodnjo komponent inzulinskih injekcijskih peres. Še posebno v tovarni v Solothurnu so v zadnjih mesecih občutno razširili proizvodne kapacitete. Tam sedaj proizvajajo komponente za tri različna peresa, in sicer za enkratno uporabo in z izmenljivimi vložki. 3D-prikazproizvodne celice s strojem za brizganje plastike (zgoraj), preizkusnimi postajami (desno), sistemom nosilcev komponent (zeleno) in odlagalno postajo (spodaj) »Zaradi naraščajočega števila sladkornih bolnikov v svetovni populaciji raste tudi potreba po zdravilih,« pojasnjuje Fritz Kirchhofer, višji inženir pri Ypsomedu. »Zaradi ohranitve nadzora nad stroški se bolnikom vse pogosteje predpisuje samozdravljenje.« Podjetje ima na tem področju veliko izkušenj: prvo inzulinsko pero so izdelali leta 1986. Od takrat so razvili tudi peresa za druge terapije, pri katerih si bolnik lahko zdravilo vbrizgava sam - za revmo, tromboze, hepatitis in osteoporozo. »Injekcijska pe- resa zaradi tehnične zahtevnosti proizvaja le malo proizvajalcev, zato nas ne skrbi, da bi se proizvodnja kmalu selila v države z nižjimi stroški delovne sile,« je prepričan Kirchhofer. Ypsomed v Solothur-nu stavi na visokokakovostno opremo, ki zagotavlja maksimalno tehnično zanesljivost. Stroji za brizganje plastike imajo zapiralno silo od 80 do 250 ton, proizvodne enote pa so strnjene v logistične enote, ki so prilagojene končnim izdelkom. Pred kratkim so spustili v pogon novo proizvodno celico Krauss Maffei. Skupaj s hčerinskim podjetjem Neureder AG so instalirali stroj KM 200-700 C2 z zapiralno silo 2000 kN in vso pripadajočo avtomatiko. Celica s površino 22 kvadratnih metrov izdeluje tulce ampul za peresa in hkrati izvaja funkcijo zagotavljanja kakovosti. Popoln nadzor nad proizvodnjo Tulci ampul so narejeni iz poliestra in nastajajo v osemgnezdnem orodju, pri čemer traja en ciklus 15 sekund. Linearni robot tipa LR150 odstrani komponente in v orodju odreže dolivke ter jih preda naprej v prenašalnik. Čisti čas odvzema je optimiziran, tako da linearni robot ne vpliva na trajanje procesa. Prenašalnik pozicionira posamezne brizgance v nosilce, ki jih tekoči trak nato odpelje do preizkusnih postaj. K optični preizkusni enoti spada tudi tlačna preizkusna postaja, ki v procesu sodeluje po potrebi. Samo če preizkusni postaji dasta pozitivni signal, se odpre loputa, ki nosilec komponente vodi na odvodni transportni trak. Če komponenta ne ustreza ozkim tolerancam, se izloči kot izmet. Komponente se poleg Odlagalni robot pozicionira komponente na pladnju. V revolverju preizkusnega mesta se tlačno in optično merijo parametri zagotavljanja kakovosti. Leva proga (zelena) je namenjena dobrim izdelkom, srednja pa izmetu. tega izločajo v vnaprej določenih intervalih v poseben predal za namene zunanje kontrole v laboratoriju. »S sistemom smo zelo zadovoljni, saj razen običajnih rutinskih preizkusov odpadejo vse zamudne naknadne kontrole,« povzame Kirchhofer. Postaje za zagotavljanje kakovosti brezhibno ločujejo dobre izdelke od slabih. Ločeni nosilci komponent služijo še dodatnemu namenu: ker brizgalka v enem ciklu izdela osem komponent, odlagalni pladenj pa ima prostora za 12 komponent v vrsti, so nosilci hkrati tudi vmesno skladišče za odlagalnega robota. Ta odvzame po šest tulcev na eni zbirni postaji in jih odloži v pripravljene pladnje. Ročno poteka samo prinašanje in odnašanje pladnjev. Vendar je tudi tukaj zagotovljena visoka stopnja avtonomije. Celoten sistem odvzema in zagotavljanja kakovosti je nameščen nasproti upravljalnega pulta, operaterjevo področje gibanja pa je zavarovano z okrovom. Oprema za sprejem, preizkušanje in odlaganje tulcev ampul tako porabi samo 4,2 x 1,90 metra površine. Logistično domišljen proces »Podjetje Krauss-Maffei nam je dobavilo celoten sistem, razen orodja in temperirnih enot, in ga spustilo v pogon,« razlaga Kirchhofer. »Imamo krmilje, ki brezhibno koordinira celoten sistem; po potrebi pa lahko dostopamo tudi do krmilj integriranega linearnega in prenašalnega robota. Yp-somed je stroje za brizganje plastike razmestil tako, da gredo posamezne komponente injekcijskih peres skupaj v montažne postaje po kratkih transportnih poteh. Tam se do pet komponent sestavi v končni izdelek in po potrebi potiska. V vsakem nadstropju se izdeluje posebna družina izdelkov,« pojasnjuje Kirchhofer med obhodom. »Uspelo nam je optimizirati tako logistiko kot tudi zanesljivost proizvodnje.« Po prenovi proizvodnih hal so zgodaj spomladi začeli s postavljanjem 17 strojev v tej etaži. Tulce ampul izdeluje šest strojev. V etaži je ostalo še nekaj prostora, ki ga bo Ypsomed v naslednjih mesecih zapolnil z novimi stroji. Velik strojni park in lastno znanje Na lokaciji Solothurn obratuje skupaj 100 strojev za brizganje plastike in približno 150 aktivnih orodij; še 400 drugih pa uporabljajo na obeh proizvodnih lokacijah v Burgdorfu. »Do 30 % vseh orodij izdelamo v hišni orodjarni v Burgdorfu,« poudari Kirchhofer. Za manjša popravila in vzdrževanje lahko poskrbijo na vseh lokacijah. Najmanj toliko posebnega znanja pa ima Ypsomed tudi na področju konstrukcije posameznih komponent. Podjetje, ki velja za največjega neodvisnega razvijalca in partnerja farmacevtske in biotehniške industrije, samostojno razvija mehaniko peres in jo prilagaja zahtevam kupcev. Iz različnih izdelkov izhaja tudi veliko število patentov. Ypsomed s svojim obsežnim procesno-tehnič-nim znanjem in pripadajočo opremo utrjuje svoj tržni položaj. Dejstvo, da so v zadnjih dveh letih ustvarili 373 novih delovnih mest, govori samo zase. ■ www.ypsomed.com www.neureder.de www.krauss-maffei.de Nova serija CX www.Krauss-Maffei.de roboti seproff bobotiqué^ I www.sepro-robotique. com dozirrii in sušilni sistemi colortronic @ www.colortronic.de KM S, d.o.o. Mlakarjeva ulica 87 SI-4208 ŠENČUR, tel 04 2516 150 fax 04 2516 155 e-mail: info@kms.si www.kms.si -strojiza brizganje termoplastov in duroplastov - stroji za ekstrudiranje - stroji za brizganje poliuretanov - rabljeni stroji temperirne naprave sinrjlp www.single-temp.de Linija za izdelavo kompoundov granulator Iztok Kramaršek ISOKON, d. o. o. Podjetje ISOKON, d. o. o., iz Slovenskih Konjic se ukvarja s predelavo termoplastičnih materialov, in sicer z ekstruzijo, stiskanjem in mehansko obdelavo. Večletne izkušnje pri izdelavi ekstrudiranih plošč na osnovi PP in PE, polnjenih z naravnimi vlakni in mineralnimi polnili z različnimi dodatki (barvila, UV-stabilizatorji, antistatiki ...), smo prenesli še na izdelavo »polnjenih« granulatov (kompoundov). Slika 1: Linija za izdelavo kompoundov - granulatov Zato smo v začetku leta 2005 inštalirali dvo-polžni korotirajoči ekstrudor (kompounder) s premerom polžev 85 mm in granulator, ki deluje po principu vodnega prstana (Water Ring). Slika 1 prikazuje celotno linijo za pripravo kompoundov. Omogoča nam pripravo kompoundov na osnovi matričnih materialov, kot so PP (homopolimer, kopo-limer), PE (LDPE, HDPE), ABS, PS. Za polnila lahko uporabljamo lesna vlakna, talk, kalcijev karbonat, steklene kroglice, wolla-stonit, barijev sulfat idr. Material, ki pride v proizvodnjo, je pakiran v vrečah po 25 kilogramov oz. oktabinih ali jumbo vrečah po 1000 kilogramov. Transport materiala do gravimetričnih tehtnic poteka po principu tlačnega transporta (sesanje). Sesanje materiala lahko poteka neposredno iz oktabinov oz. vreč ali pa iz koničnih posod, kamor se material predhodno nasipa. Material se najprej zbira v zbiralnikih nad tehtnicami, nato pa iz zbiralnika pade v tehtnico. V tehtnicah so nameščeni polži, ki material transportirajo do Slika 2: Granulirna glava lijaka, preko katerega se vsipava v ekstrudor. Tehtnice imajo za transport različne geometrije polžev, ki so prilagojene glede na vrsto materiala, ki se dozira. Materiali so lahko v obliki granul, mlevine, odrez-kov, vlaken (lesna vlakna, steklena vlakna) in prahu (talk, kalcijev karbonat, steklene kroglice idr.). Linija je opremljena s tremi tehtnicami in dozirnikom za aditive (barvila, antistatiki, UV-stabilizatorji, oprije- mala - kompatibilizatorji, dodatki za samougasnost oz. negorljivost idr.), kar nam omogoča vmešavanje do štiri različne komponente v kompound. Doziranje matričnih materialov in aditivov iz tehtnic v ekstrudor poteka preko lijaka, ki je nameščen na začetek ekstrudorja. Polnila se dozirajo preko stranskega dozatorja na sredini ekstrudorja v talino, kar prepreči poškodbo polnil. Geometrija polžnih segmentov je zasnovana tako, da omogoča kakovostno vmešavanje polnil v matrični material, s čimer se doseže homogenost taline. Talina se nato transportira preko menjalca mreže (filter) do granulirne glave (Slika 2). Talina prihaja skozi perforirano ploščo v obliki špagetov, ki se nato režejo v granule. Dolžina granul je odvisna od odmika nožev od perfori-rane plošče in od hitrosti obratov nožev (približno 2-5 mm). Oblika in kakovost granul sta odvisni od matričnega materiala in od vrste ter deleža polnila v končnem granulatu (kompoundu). Granulacija na vodni prstan je primerna za izdelavo kompoundov, ki vsebujejo večji delež polnila. Nastanek aglomera-tov je največkrat posledica visokotekočega matričnega materiala, ki je sam zelo lepljiv. Z dodajanjem polnila v matrični material indeks tečenja granulata začne upadati. Različna polnila različno vplivajo na zmanjšanje indeksa tečenja končnega kompounda. Posebno pazljivi moramo biti na nitkanje granul, ki se pojavi ob izrabljenih nožih, ki »špagete« režejo v granulat. Uporabnost nožev oz. njihova življenjska doba je odvisna od vrste in deleža polnil ter od materiala, iz katerega so narejeni rezalni noži. granulati jji strojegradnja KAKOVOST IZDELKOV IN MATERIALOV VAM PONUJA ZELO ŠIROKO MOŽNOST UPORABE V VSEH VEJAH INDUSTRIJE ik i s o k o n ISOKON, proizvodnja in predelava termoplastov, d. o. o. Mestni trg 5a 3210 Slovenske Konjice telefon: +386 (Oj 3 757 11 00 telefax: +386 (Oj 3 575 45 72 E - mail: sales@isokon.si internet: http:www.isokon.si KONSTRUKCIJSKI POLIMERI Kdtfirm, ISOFORM: • Stiskane polietilenske PE in polipropilenske PP plošče velikih dimenzij • Ekstrudirane polietilenske PE in polipropilenske PP plošče • Izdelava raznih strojnih elementov po načrtih, modelih in vzorcih • Granulati - kompoundi za ekstruzijo in injekcijsko brizganje: 0 ISOFORM "Taylor Made" kompoundi so sestavljeni tako, da ustvarimo termoplastični materialki ustreza vašim dejanskim potrebam. 0 Značilne spremembe so dosežene z dodajanjem polnil ali drugih polimerov izdelava granulatov Slika 3: Vibracijsko sito s sušilniki Tok vode, ki kroži po granulimi komori, odrezane granule ohladi in transportira preko centrifugalnega sušilnika do vibracijskega sita (Slika 3). Pod vibracijskim sitom so nameščeni sušilniki, ki material še dodatno sušijo. Granulat nato potuje po vibracijskem situ, kjer je na koncu nameščeno še eno sito, ki loči občasno nastale aglomerate od granul. Granule nato padejo v zbiralnik, ki s tlačnim transportom granulat transportira v večje vreče oz. oktabine. Sprotno preverjanje kakovosti oz. homogenosti kompoundov se spremlja z merjenjem indeksa tečenja (MFI) granulata in merjenjem vlage. Granulat se pakira v vreče po 20-25 kg, ok-tabine in jumbo vreče. Možni masni deleži nekaterih naravnih in mineralnih polnil v granulatih: - lesna vlakna do 50 %, - talk, kalcijev karbonat, wollastonit do 50 %, - barijev sulfat do 80 %. Trenutno imamo v razvoju še kompounde na osnovi PA6, PC, ABS/PC blendi, PP s steklenimi vlakni, PA6 s steklenimi vlakni itd. Vsi kompoundi so pripravljeni na željo in potrebe znanega kupca. Naša prednost je, da lahko kupcem nudimo skupen razvoj kompounda, ki ga potrebuje za določen izdelek z določenimi mehanskimi in drugimi lastnostmi. Glede na obstoječo opremo je možna regranulacija oz. oplemenitenje re-granulatov. Kompoundi so primerni za nadaljnjo predelavo z injekcijskim brizganjem, ekstruzijo in stiskanjem (prešanjem). ■ Čista, natančna in zmogljiva rešitev -zaporna igla na električni pogon Nova zaporna igla na električni pogon dopolnjuje Ewikonov prodajni program. Sistem je bil razvit za uporabo v modelih HPS III-NVE 1 in HPS III-NVE 2, pri katerih je pogonska enota za iglo nameščena v vpenjalno ploščo orodja. Ker spada pogon med čiste pogone, je posebej primeren za aplikacije v čistih prostorih in je hkrati prva izbira pri izdelavi zahtevnih aplikacij za medicino, kjer so potrebni ventili za zaporo ustja. Zaradi električnega pogona je to tudi idealna rešitev za popolnoma električne brizgalne stroje. V primerjavi s sistemi, ki uporabljajo hidravlično ali pnevmatično gnane igle, zaporna igla na električni pogon za vgradnjo ne zahteva zapletene geometrije. V vpenjalni plošči je treba samo izdelati utore za kable, tako da izdelava dodatnih lukenj za dovod hidravlične tekočine oz. zraka ni potrebna. Zunanja kontrolna enota omogoča natančno krmiljenje do osmih igel. S preklopom na ročne nastavitve se lahko izbere vsaka igla posebej (ta se lahko nastavi oz. po potrebi deaktivira). Hkrati pa je možno nastaviti premike igle po korakih, manjših od 0,05 milimetrov. Med delovanjem inteligentni sistem odkrivanja napak nadzoruje položaje igel med premikanjem v zaporno lego. Če sistem zazna odstopanje, se igla avtomatično ponastavi znotraj brizgalnega cikla. Po potrebi se lahko z računalniškim vmesnikom spreminja delovne parametre, kot sta premik in hitrost igle. Zaporna igla na električni pogon je primerna za šobe s pretočnim kanalom premera od 3 do 9 milimetrov in je primerna za izdelavo različno težkih izdelkov. Na voljo so tri vgradne velikosti, tako da je možno premer igle prilagoditi vsem velikostim šob. ■ http://www.uniplast.si/ EWIKON Heißkanalsysteme GmbH & Co. KG Zaporna igla na električni pogon Pogonske enote je mogoče zlahka vgraditi v vpenjalno ploščo. UNIPLAST INŽENIRING, d.o.o. Dunajska 116, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel, : 01 /565 94 40, Fax: 01 /565 95 80 E-mail: info@uniplast.si www.uniplast.si Stroji za brizganje plastike od 12 -90 ton zapiralne sile Temperirne naprave na vodo in olje do 350 C REGLOPLAS - temperrranje z voda do 90°C - tlačne naprave •voda do 160°C •olje do15G°C oziroma do 350°C EWIKON - tople šobe za tehnične ojačane materiale tople šobe z iglo - ventilom "Slimline" za pokrovčke, zamaške. medicino Brizganje s strani s pomočjo toplokanalnega sistema V enem od irskih podjetji so inženirji pri svojem delu naleteli na problem izdelave izdelka s tehnologijo brizganja (Slika 1), in sicer z naslednjimi zahtevami: - material izdelka PC (Makrolon ali Lexan - prozoren izdelek) - teža izdelka: 0,4 g - 32 gnezd v orodju - dolivna točka s strani - sledi dolivne točke se na prozornem izdelku ne sme videti - kratek čas cikla - sistem odvijanja in izmetavanja izdelka (izdelek z navojem) Izdelek, prikazan na Sliki 1, se uporablja v medicinski tehniki. Razvojniki so za dolivni sistem uporabili Guntherjev toplokanalni sistem. Pri tem so izbrali toplo šobo s stranskim ustjem. Za 32-gnezdno orodje so uporabili osem toplih šob. Vsaka izbrana šoba ima na koncu štiri stranske konice, med seboj zamaknjene za 90° (Slika 2). Uporabljene šobe tipa 18 LHR imajo premer plašča 18 mm in premer na stranskih koni-Slika1: Izdelek izpolikarbonata z navojem cah 22 mm. Posebnost teh šob je v tem, da vsaka od štirih konic sega povsem do stene izdelka. To preprečuje nastajanje hladnega čepka med konico šobe in izdelkom. Če bi v tem primeru uporabili šobe z nekoliko manjšim premerom (pomemben je premer, na katerem so razporejene štiri konice), bi pri brizganju prihajalo do tvorjenja hladnih čepkov med konico in izdelkom, kar pa bi nam pri 32-gnezdnem orodju povzročalo veliko težav. Po vsakem brizgu bi nam namreč v tunelčku ustja ostal čep, ki bi ga z naslednjim brizgom poskušali izriniti v gravuro. Za to bi pri naslednjem brizgu potrebovali nekoliko višji tlak oziroma čepek bi izbili in potisnili naprej v izdelek Slika2: Topla šoba tedaj, ko bi specifični tlak v orodju dovolj zrasel. To bi obenem pomenilo tudi to, da bi bilo polnjenje kljub simetričnosti dolivnih kanalov (enake dolžine poti tečenja) neenakomerno in po naključnem vrstnem redu. Takoj ko bi pritisk izbil čepek iz enega ustja, bi se to gnezdo tudi zapolnilo, tlak bi rahlo padel, ostala ustja s hladnimi čepki pa bi čakala na ustrezno povečanje tlaka. Orodje bi se polnilo po povsem pomešanem vrstnem redu, kar bi se pokazalo pri nižji kakovosti končnih izdelkov, obenem pa bi se podaljšal tudi cikel brizganja. Dodaten problem bi predstavljal tudi sam čepek, ki bi se kot tujek pomešal v talino pri naslednjem brizgu. Ker je zahteva naročnika po minimalno vidni dolivni točki na prozornem izdelku dokaj stroga, druga rešitev kot toplokanal-ni sistem s šobami s stranskimi konicami ni prišla v poštev. s štirimi stranskimi konicami nn Sama šoba je narejena tako, da zagotavlja optimalno temperaturo na vseh štirih konicah. Kakršno koli odstopanje temperature na konici šobe bi pomenilo liso (mlečnato barvo) v področju ustja ali povečano vidno mesto ustja in iglice na izdelku. Enakomerna temperatura celotnega toplokanalnega sistema je predpogoj za uspešno brizganje samo 0,4 g težkega izdelka. Konstrukcija orodja je shematsko prikazana na Sliki 3. Orodje je dimenzij 646 x 396 mm in ima poleg vseh naštetih stvari še sistem odvijanja, ki je nadgrajen s sistemom snemanja - izmetavanja izdelkov (zasuk za četrtino obrata sname izdelek). Uporabljeni toplokanalni sistem Gunther je sestavljen iz bloka in osmih šob (H - delitev; Slika 3a). Delitev H je popolnoma uravnotežena (enake dolžine poti tečenja ter enaki premeri kanalov), kar zagotavlja enak padec tlakov v orodju in s tem enakomerno polnjenje vseh 32 izdelkov. ■ http://www.guenther-hotrunner.com Slika 3a: Risba orodja Slika3b: Risba orodja Slika 3c: Skica postavitve konic šobe a b TEL.: 01 / 832 34 55, FAX: Ol 832 32 88 JEŽ JANEZ - kovinoplastìka in orodjarsivo s.p. Selo 8 -1217 VODICE E-maii: janez.jez@siol.net http://www.orodjarstvo-jez.com Stroji, ki tiskajo predmete 3D-tiskalniki omogočajo, da se računalniško oblikovani tridimenzionalni predmeti zelo hitro materializirajo v predmete Esad Jakupović Denis Šenkinc Tiskalniki, ki tiskajo predmete, oblikovane na računalniku, so v uporabi že dobro desetletje v avtomobilski in vojni industriji, arhitekturi, izobraževanju in na drugih področjih. Do zdaj je bila uporaba izključno profesionalna, kar je razumljivo glede na visoko ceno tovrstnih naprav (več deset tisoč ali sto tisoč evrov). Zadnja leta se pojavljajo cenejši modeli, ki bodo čez nekaj let povzročili splošno uporabo 3D-tiskalnikov tudi v vsakdanje namene. Strokovnjaki že napovedujejo cenejše modele, ki bi jih uporabljali kot hišne delavnice za izdelovanje najrazličnejših predmetov iz svojih sanj. Predmeti za zdaj niso izdelki, uporabni za vgradnjo, temveč le modeli, uporabni za vi-zualizacijo konceptov, preverjanje načrtov in nadaljnji razvoj izdelkov. Vseeno pa je tehnologija danes tako razvita, da se lahko ustvarjajo funkcionalni modeli in modeli z različno obarvanimi deli. V prihodnosti bo tehnologija zagotovo napredovala do možnosti izdelave različnih končnih in uporabnih predmetov, kot so na primer daljinski upravljalniki, žarnice ali prenosni telefoni. Osnovna tehnologija 3D-ti-skanja je stereolitografija, ki se danes imenuje tudi hitro prototipiranje (rapid prototyping - RP) oziroma hitra izdelava prototipov. Materiali so večinoma plastične snovi, občutljive za svetlobo, v obliki široke folije na valju, tekočine v tanku ali prahu v posodi. Predmeti se v prvem primeru izdelujejo z računalniško vodenim izrezovanjem slojev materiala iz široke folije. Za »konfigurira-nje« vsakega sloja poskrbi računalniško voden laserski žarek, ki se fokusira z optiko. V drugem primeru se na platformi, potopljeni v plastično tekočino, sloji drug za drugim oblikujejo z zgoščevanjem tekočine pod delovanjem ultravijoličnega (UV) žarka. V tretjem primeru se prah škropi z vezivno tekočino, s čimer se oblikujejo sloji predmeta, s katerega se preostali prah na koncu odpihne. Model prihodnjega predmeta se v računalniku razreže na dvorazsežne sloje oziroma rezine debeline od 0,1 do 0,2 milimetra. Dvodimenzionalne programske slike slojev nato omogočajo natančno oblikovanje slojev iz plastičnega materiala (ponekod tudi kovine) v 3D-tiskalniku ter sloj za slojem oblikovanje celotnega predmeta. Obstaja tudi variacija tretjega postopka, t. i. tehnologija selektivnega laserskega sintra- nja, ki temelji na slojeviti gradnji izdelka iz finega prahu in toplotni obdelavi z laserskim žarkom. Posamezna plast se z laserskim žarkom stali. Tehnologija je tako rekoč edina, s katero je mogoče proizvajati tudi uporabne izdelke z dobrimi mehanskimi in fizikalnimi lastnostmi. Lani je podobno tehnologijo predstavil profesor Behrokh Khoshnevis, le da se v tej za sintranje ne uporablja laser, temveč segrevanje celotnega bloka iz plastičnega prahu. V tehnologiji t. i. fuzijskega modeliranja z nanašanjem se uporablja raztopljena plastika ali drug material, podoben vosku, ki se brizga sloj za slojem. S tem postopkom 3D-tiskanja se zagotavljajo tudi zdržljivi in zmogljivi modeli, ki imajo lahko uporabno vrednost. Podjetje ZCorporation je razvilo svojo tehnologijo, pri kateri tiskalnik iz zalogovnika najprej nanese plast prahu na delovno površino, nato pa brizgalne glave nanesejo vezivo na prah, ki plast naredi kompaktno. Novost tehnologije je, da brizgalne glave poleg veziva nanašajo tudi barvo. Tako je končni model lahko enotne barve ali ima teksture, kot jih določimo predhodno v modelirni-ku. Prednosti tehnologije sta tudi hitrost in nizka cena izdelave modelov. Prototipi so po izdelavi porozni in zato ne preveč vzdržljivi, kar pa je mogoče popraviti z dodatno impregnacijo s smolami, voski, poliuretanskimi materiali ipd. Prihod »3D-tovarn« Nedavno so v podjetju ZCorporation razvili zelo uspešen postopek izdelave kalupov za kovinske odlitke. S CAD-opremo je namreč mogoče iz načrta novega izdelka sorazmerno lahko pripraviti načrt kalupa, ki se nato izdela z enim od tiskalnikov razreda Z. Ti kalupi so izdelani bistveno hitreje kot kateri koli drugi in so tudi cenejši. Kalupi se običajno izdelujejo iz materiala na osnovi keramike, ki omogoča neposredno litje kovin z nižjimi temperaturami topljenja, kot so aluminij, cink in magnezij. Resna konkurenca 3D-tiskalnikom lahko postanejo bistveno cenejši stroji za računalniško vodeno mehanično izdelavo prototipov iz lesa, plastike in drugih materialov. Programska oprema za industrijsko oblikovanje namreč omogoča sorazmerno preprosto izdelavo kalupa glede na prototip. Kalup se lahko nato izdela s prototipnim mehanskim strojem. Posamezni namizni stroji, kot je denimo Roland MDX-15, stanejo le nekaj več kot 2000 ev-rov. Z dražjimi in kakovostnejšimi modeli so lahko kalupi seveda še boljši, a še vedno cenejši od tistih, pridobljenih s prototipnim tiskanjem. Razvoj 3D-tiskalnikov je torej ubral smer nadaljnje pocenitve in širjenja, kar bo naposled po eni strani pripeljalo do še večje izbire profesionalnih modelov za različne namene, po drugi strani pa celo do »hišnih tovarn«, ki bodo omogočale izdelovanje najrazličnejših predmetov in naprav po posameznikovih zamisli. Tiskanje namesto proizvodnje Inženirji s kalifornijske univerze v Berkeleyju razvijajo brizgalno tehnologijo, ki naj bi omogočila tiskanje celotnih električnih in elektronskih pripomočkov, kot je na primer televizijski daljinski upravljalnik. Jedro omenjene tehnologije je v tem, da se klasični večdelni postopek izdelave ohišja ter nameščanja tiskanega vezja, stikal in drugih komponent zamenja z enim samim - s tiskanjem. Trik je v samem tiskalniku in postopku tiskanja, ki naj bi omogočila nanašanje sloja za slojem različnih prevodnih, polprevodnih in izolacijskih polimer-nih snovi, ki bi naposled dali celoten pripomoček oziroma preprosto napravo. Z nanašanjem pametnih polimerov se danes izdelujejo funkcionalni prototipi z gibljivimi mehaničnimi deli, podobnimi tistim v resničnih končnih izdelkih. Bistven napredek, ki ga napovedujejo raziskovalci iz Berkeleyja, bo uvajanje elektronike v tiskane naprave, s čimer bi se proizvodnja precej poenostavila, stroški pa zelo zmanjšali. Skupini iz Berkeleyja je že uspelo tiskati elektronske dele, kot so tranzistorji, kondenzatorji, induktivne tuljave in druge polprevodniške komponente. Njihovo povezovanje pri tiskanju bo le korak naprej. Ko bodo razvili ustrezen sistem kartuš za brizgalni tiskalnik, bodo znanstveniki lahko »natisnili« daljinski upravljalnik, žarnico, radio, prenosni telefon, elektronsko igračo in druge podobne funkcionalne sisteme, in sicer brez ekstenzivne proizvodnje in namestitvenih trakov. Gumbi v natisnjenem uprav-ljalniku bodo izdelani iz enega polimera, infrardeči oddajnik iz drugega, elektronika iz več polimerov; le baterije bodo resnične in dodatno vstavljene. Da bi se izognili vzmetem, bodo za gumbe uporabili »elektroaktivne« polimere, ki bodo ob pritisku s prstom ustvarjali električno napetost in tako omogočali upravljanje naprave. Velja tudi nasprotno: raziskovalci bodo lahko uporabljali elektroaktivne polimere za ustvarjanje mišičja robotov, ki bodo pod delovanjem električne napetosti spreminjali obliko in tako omogočali gibanje. Za tiskanje žarnice na primer bodo raziskovalci uporabljali prozorne polimere in plastične svetlobne oddajnike. Znanstveniki pričakujejo, da bo tehnika spajanja upogljivih materialov in elektronike, t. i. fleksonika (flexonics), revolucionarno vplivala na industrijsko oblikovanje. Tiskane naprave bodo cenejše, zagotovo pa tudi manj zmogljive, ker so električne lastnosti polimerov v primerjavi s silicijem precej slabše. Hitrost polimernih tranzistorjev je denimo stokrat manjša kakor hitrost silicijevih. Toda tehnologija tiskanja se bo razvijala naprej. Sintranje brez laserja Najnovejša tehnologija izdelave prototipov s sin-tranjem, ki jo je na univerzi Južne Kalifornije razvil profesor Behrokh Khoshnevis, še naprej uporablja tiskanje s polimernim prahom (kot sta polistiren in poliester), toda brez laserja. Tehnologija se imenuje sintranje s selektivnim oviranjem (Selective Inhibition Sintering - SIS). Podobno kot pri laserskem sintranju se 3D-model najprej razvije s CAD-pro-gramsko opremo. Nato se razbije v zelo tanke navidezne sloje. Posamezen sloj se oblikuje z nanosom TV- upravljalnik iz tiskalnika - prikaz tehnologije tiskanja po zamisli raziskovalcev iz Berkeleyja: 1. Kartuše brizgalnika vsebujejo elektroniko in več vrst premičnih delov za tiskanje z različnimi elektro-aktivnimi polimeri. 2. Namesto da bi bila lepljena ali lotana na tiskanem vezju, je elektronika vgrajena v samo polimerno ohišje. 3. Daljinski upravljalnik bo natisnjen v enem samemu prehodu, sloj za slojem. Modeli najviše kakovosti: stereolitografski tiskalnik SLA 7000 podjetja 3D Systems uporablja dvojno lasersko tehnologijo in sloje, debele le 0,0254 milimetra. S stereolitografijo do prototipa: modeliranje z nanašanjem sloja za slojem iz traka materiala, ki je občutljiv za svetlobo 3D-tiskalnik Vidar TRU-printer 6000 in čistilna enota Čiščenje izdelka saj uporablja tri barve: cyan (modra), magenta (rožnata) in yellow (rumena), ki skupaj z vezivom tvorijo barvni model CMYK. Hitrost tiskanja je dve plasti na minuto. Po nanosu vseh plasti je model izdelan, vendar pa ga je treba še očistiti, ker je prekrit z odvečnim prahom. Po grobem in finem čiščenju s curkom zraka v čistilni komori je model pripravljen še za zadnjo fazo oziroma nanos sekundnega lepila. Slednja po sušenju modela zagotovi, da je končni model trden. Pri izdelavi večjih modelov, ki jih zaradi omejitev velikosti delovnega področja tiskalnika ni mogoče narediti v enem kosu, lahko model razdelimo na posamezne manjše dele, po končanem tiskanju pa jih zlepimo. sloja polimernega praha debeline 0,1 milimetra. Pri laserskem sintranju se opravlja računalniško vodeno stapljanje določenih delov sloja z laserskim žarkom, ki tako postanejo del modela. Nasprotno se pri tehnologiji nasprotni deli, ki naj ne bi bili del modela, obravnavajo s sredstvom, ki preprečuje stapljanje. Ko je sloj pripravljen oziroma ko so določeni deli zaščiteni pred stapljanjem, se celoten sloj izpostavi segrevanju. Nezaščiteni deli se stopijo, na zaščitenih pa ostane prah, ki je na koncu celotnega postopka tiskanja preprosto odpihnjen. Po mnenju Khoshnevisa bo s tehnologijo SIS mogoče poleg plastičnih prototipov proizvajati tudi kovinske prototipe in celo resnične izdelke. Tiskanje 3D-modelov Delovanje 3D-tiskalnika Vidar TRUprinter 6000 smo si ogledali v ljubljanskem podjetju IB-PROCADD. Velikost izdelka, ki ga lahko izdela 3D-tiskalnik, je 254 x 356 x 203 mm. Tiskalnik model izdela tako, da prek posamezne plasti prahu, ki je lahko debela od 0,089 do 0,203 mm, z brizgalnimi glavami nabrizga vezivo in barve. Barve se nanašajo podobno kot pri ink-jet tiskalnikih. Tiskalnik pri tem nima omejitev, Nanašanje sekundnega lepila Programska oprema za tiskanje poskrbi, da so robovi bolj prepojeni z vezivom kot notranjost. Vendar pa ima model zaradi tiskanja v plasteh po višini manjšo trdnost kot po širini in globini. Večje površine in posamezni detajli morajo biti debeli vsaj en milimeter. Če želimo izdelati več modelov, programska oprema tiskalnika omogoča tudi to, da hkrati tiskamo več modelov. S programsko opremo TRUprint pripravimo modele za 3D-tisk. Uvozimo lahko modele datotečnih formatov STL, VRLM in PLY. TRUprint omogoča povečanje, zmanjšanje ali rotacijo modela, ko je vse pripravljeno za tisk, pa še izpis parametrov izdelave. Pri tem nas obvesti o času izdelave in predvideni porabi materiala. Prednosti tiskalnika (predvsem sta to nizka cena izdelanega modela in hitrost tiskanja) bodo zanimive predvsem za podjetja, ki morajo za predstavitev svojih zamisli uporabiti 3D-modele. Oblikovalcem in konstrukterjem omogoča lažjo predstavitev idej, poleg tega pa tudi hitro prepoznavanje oblik in odpravo napak. Model, izdelan v barvah, za natančno ponazoritev delovanja sklopa Nadzor proizvodnje z OEM-čitalniki črtne kode Metrologie www.iskraemeco.si www.leoss.si V podjetju ISKRAEMECO, ki v svojem programu ponuja naprave in sisteme za merjenje, registracijo in obračun električne energije, so v proizvodno linijo vgradili OEM-čitalnike črtne kode z namenom sledenja proizvodnje merilnih naprav. OEM-čitalniki odčitavajo črtne kode vsakega proizvedenega števca in s tem omogočijo natančno sledljivost, hkrati pa pri testiranju vsake merilne naprave natančno vedo, v kakšnem stanju je naprava. Kako poteka sistem sledenja proizvodnje? Vsaka merilna naprava, ki skozi proizvodno linijo teče s hitrostjo 12 m/min, ima etiketo s črtno kodo, ki vsebuje natančne podatke o števcu. OEM-čitalnik Metrologic IS 4220 odčita vsako črtno kodo in jo sporoči v centralni računalniški sistem. Na ta način sta omogočeni optimizacija proizvodnje in pretok informacij, ki je hitrejši, gotovi izdelki pa dosegajo višjo kakovost. Uporaba izdelkov v proizvodnji omogoča: zagotavljanje sledljivosti vsake merilne naprave in s tem nadzor kakovosti surovin, gotovih izdelkov ter njihovo identifikacijo, hitrejše prehajanje med posameznimi stopnjami delovnega procesa, višjo organizacijsko raven proizvodnje in zato znižanje stroškov ter povečanje kakovosti in učinkovitosti poslovanja. Pri čitalnikih OEM gre za posebne čitalnike črtne kode, ki so moduli za vgradnjo v izdelke in naprave drugih proizvajalcev. Idealni so za uporabo v interaktivnih terminalih, prodajnih avtomatih in v proizvodnih linijah. Zaradi svoje kompaktnosti in majhnosti so lahko vgradljivi. Črtne kode berejo hitro in natančno, eno- ali vsesmerno. Najpogosteje se v proizvodnji za podobne rešitve odločijo v panogah, kot so: avtomobilska, težka, telekomunikacijska, elektrotehnična, kemična industrija in v proizvodnji gotovih izdelkov. ■ Microsoft in Autodesk okrepila strateško zavezništvo Autodesk in Microsoft sta razširila svoje obstoječe strateško zavezništvo, da bi uporabnikom omogočila enostavnejše ustvarjanje, upravljanje in izmenjavo pomembnih oblikovalskih podatkov v vseh projektnih stopnjah in procesih življenjskega cikla izdelka. Podjetji sta najavili zaključek prve stopnje razširjenega zavezništva, ki vključuje dostopnost nove funkcionalnosti Autodesk DWF (Design Web Format). Ta bo omogočila enostavno povezovanje oblikovalskih informacij iz Autodeskovih aplikacij z aplikacijami Microsoft Office in Microsoft Business Solutions-Great Plains ter Microsoft Business Solutions-Axapta (sedaj del Microsoft Dynamicsa). Podjetji sta se prav tako dogovorili, da bosta še nadalje povezovali svoje tehnologije, kot so razširjena Microsoftova podpora za Autodeskovo funkcionalnost DWF in načrti za Autodeskovo podporo Microsoftovega jezika XAML (Extensible Application Markup Language). Z novo različico programske opreme Autodesk DWF Writer bodo tako lahko uporabniki izkoristili funkcijo za hitro objavljanje v Microsoft Officeu za ustvarjanje in bolj varno izmenjavo oblikovalskih vsebin. Prav tako bodo lahko s preprostim premikanjem datoteke DWF v aplikacijsko okno enostavno izmenjevali risbe, zemljevide in modele znotraj aplikacij Microsoft Office ter pripravili predogled, iskali, tiskali ter pošiljali datoteke DWF neposredno v orodju Raziskovalec. (D. Š.) Poroka CE in IKT Prireditev CES je zrasla v največji poslovni sejem Amerike in največji dogodek potrošniške elektronike v svetu Esad Jakupović Las Vegas je bil prvi teden januarja štiri dni središče sveta potrošniške elektronike in zabavnega računalništva. To je bil že prej, vendar pa so se stvari v zadnjih treh letih precej spremenile. Do leta 2003 so novembra v Las Vegasu organizirali tudi vrhunski sejem informacijsko-komunikacijskih tehnologij Comdex, na katerega so prihajali direktorji vodilnih svetovnih podjetij in na katerem so predstavili veliko novih izdelkov. Za njim je januarja prihajal CES kot povsem drugačen dogodek, namenjen igranju in zabavnim »stvarčicam« (angl. gizmo). Comdex se je po letu 2001 in začetku svetovne krize v informacijskih tehnologijah v letih 2002 in 2003 tako poslabšal, da so ga morali ukiniti. Od takrat se je začel silovit vzpon sejma CES, ampak le delno zaradi ukinitve Comdexa. Potrošniška elektronika in zabavno računalništvo sta zadnja leta prerasla v ogromen svetovni posel, ki je lani prinesel več kot 124 milijard dolarjev. Nove tehnologije so omogočile zbliževanje (konvergenco) funkcij in združevanje (integriranje) naprav. Internet, širokopasovne komunikacije in druge inovativne tehnologije so omogočile prevzemanje večpredstavnih vsebin: glasbe, TV-programov, filma, videa v gospodinjstvih in pisarnah, z novimi »stvarčicami« pa je to omogočeno skorajda vsepovsod. Večina potrošniške elektronike in zabavnega računalništva je tako postala del glavnega toka informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), lasvegaška prireditev potrošniške elektronike, kar pravzaprav pomeni kratica CES (Consumer Electronics Show), pa je zrasla v največji poslovni sejem v ZDA. Letošnji CES je bil v vsem rekorden: preko 2500 razstavljavcev na več kot 154.000 kvadratnih metrih razstavnega prostora in več kot 150.000 obiskovalcev, od tega najmanj 23.000 iz tujine (iz 110 držav). »CES je uspel v vseh pogledih,« je komentiral Gary Shapiro, predsednik družbe CEA (Consumer Electronics Associaton), ki sejem tudi organizira. Dogodek je privabil na stotine predsednikov in generalnih direktorjev s področja potrošniških tehnologij, inženir-stva, vsebin, oddajanja televizijskih programov, kabelskih mrež, filma, glasbe, financ in drugih področij, predstavnikov vlad ter osebnosti iz sveta umetnosti, kulture in zabave. Uvodne nagovore so imeli predsedniki podjetij Microsoft (Bill Gates), Google, Yahoo in Sony Corp. ter generalni direktor Intela. Na sejmu so se pojavile tudi številne slavne osebnosti iz sveta filma in glasbe, med drugimi tudi Tom Cruise, Tom Hanks, Robin Williams, Morgan Freeman in Quin- Vodilni sejem potrošniške elektronike v svetu: CES 2006 v Las Vegasu Namizno-prenosni medijski računalnik: Media Center PC podjetja Dell z dvojedrnim procesorjem in 20,1-palčnim monitorjem, ki ga lahko zložimo v nenavadno oblikovano aktovko cy Jones. Koncentracija osebnosti je presegla tisto iz časov sejma Comdex. Na CES-u so predstavljene novosti, ki uporabnikom omogočajo brezmejno moč nadzora nad tem, kdaj, kje in kako gledati filme, slišati glasbo, pregledati fotografije ter dostopati do informacijskih, izobraževalnih in zabavnih vsebin. Najvažnejši trend na sejmu je bila konvergenca tradicionalnih proizvodnih kategorij, ki je prinesla enkratne večfunkcijske digitalne naprave. Predstavljena je bila paleta novih naprav Bluetooth, digitalnih avdionaprav, izdelkov za obdelavo slik, satelitskih radijskih sprejemnikov, naprav za digitalno zabavo v avtomobilu. Prikazana je bila vrsta naprav za nove in prihajajoče tehnologije, na primer nova formata HD in Blu-ray. Veliko novosti je bilo predstavljeno tudi s področja ultraširokopasovnih tehnologij, spletne televizije (IPTV), internetne telefonije (VoIP) in robotike. Prihajajoči prehod na televizijo visoke definicije je pripeljal do vrste novih naprav HDTV. Obenem je spodbudil še hitrejši razvoj tehnologij zaslonov, zato so bili na CES-u predstavljeni novi zasloni z organskimi svetlečimi diodami (OLED) in tudi zasloni z oddajanjem elektronov (SED). Ni čudno, da komentatorji govorijo o »poroki« potrošniške elektronike (CE) in IKT. ■ Robot za učenje: inovativni Vex Robotics Design System, ki študentom omogoča gradnjo katerih koli robotskih naprav Večpredstavni računalnik nad glavo: PC Media Center podjetja IconTV z 8-palčnim zaslonom HD, občutljivim na dotik, ki se odpre oz. zapre z daljinskim krmilnikom Digitalni tisk za fakulteto Oddelek za tekstil Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani je dobil nov laboratorij za digitalni tisk, za katerega je večino opreme prispeval Xerox. Gre za tiskalnik DocuTech65, ki skupaj s produkcijskim optičnim čitalnikom DigiPath omogoča tiskanje dokumentov z mreže, interneta ali diska, in barvni tiskalnik DocuColor12, ki z vsestranskostjo omogoča poosebljanje dokumentov ter hitre in kakovostne odtise. Na odprtju so v živo predstavili izdajo biltena z naslovom Oblečene informacije, ki je s pomočjo tiskalnika DocuColorl2 z najnovejšimi podatki in fotografijami ugledal luč sveta le 10 minut po slavnostnem prerezu traka. Xeroxove naprave za digitalni tisk bodo prihodnjim generacijam študentov omogočale lažje, inovativnejše in bogatejše delo pri uresničevanju idej in študijskih nalog. Omenjeni proizvodi omogočajo izdelavo enostranskih in obojestranskih črno-be-lih in večbarvnih tiskovin v formatih od A5 do povečanega formata A3. Novi laboratorij pomeni za Naravoslovnotehniško fakulteto veliko pridobitev, saj sledi tehnološkemu in raziskovalnemu razvoju na tekstilnem, grafičnem in medijskem področju, pri vsakdanjem študijskem procesu pa bo študentom omogočal izpeljavo modernih in evropsko primerljivih projektov. (E. J.) projekt VoiceTRAN Mednarodna nagrada projektu VoiceTRAN Špela Stres Institut Jozef Stefan, Ljubljana Projekt VoiceTRAN podira jezikovne ovire. Človeštvo že desetletja sanja o komunikaciji, ki ji različni svetovni jeziki ne bodo pomenili nobene ovire. Na takih sanjah so zasnovani tudi komu-nikatorji priljubljene znanstveno-fantastične serije Star Trek. Ko so komunikatorje uporabili junaki serije, so se med seboj razumeli brez težav, ne glede na to, s katerega planeta so prihajali. Kaže, da bo tudi na tem področju znanstvena fantastika kmalu postala naš vsakdan. V Sloveniji teče od leta 2004 projekt VoiceTRAN, ki ga vodi dr. Jerneja Žganec Gros iz podjetja Alpineon. Pri projektu sodeluje poleg Fakultete za elektrotehniko, Filozofske fakultete, Fakultete za družbene vede in podjetja Amebis, ki je raziskovalni partner, tudi Institut Jožef Stefan. Cilj projekta je razvoj kompaktnega večjezičnega prenosnega govornega komunikatorja, ki bo omogočal dvosmerno govorno komunikacijo med govorcema različnih jezikov. Zaenkrat se slovenski raziskovalci ukvarjajo z jezikovnim parom slovenščina-angleščina, vendar je komunikator zasnovan tako, da bo omogočal preprosto dodajanje novih jezikov. Izvedbo projekta sofinancira Ministrstvo za obrambo v okviru ciljnega raziskovalnega programa Znanje za varnost in mir 2004-2010. Projekt VoiceTRAN je na mednarodni konferenci eChallenges 2005, ki jo je oktobra lani v Ljubljani pred 590 delegati iz 46 držav odprl dr. Jure Zupan, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS, prejel nagrado za predstavitev na slovenskem paviljonu, posvečenem informacijsko-komunika-cijski tehnologiji. Nagrada dokazuje mednarodno prepoznavnost tega projekta, kar je še posebej dragoceno, saj kaže na uspešno združevanje moči raziskovalnih institucij z visokošolskimi izobraževalnimi organizacijami in slovenskimi zasebnimi podjetji. Docent dr. Tomaž Erjavec, raziskovalec in znanstveni sodelavec Odseka za tehnologije znanja na Institutu Jožef Stefan, o projektu pravi: »Komuni-kator VoiceTRAN združuje prepoznavo, strojno prevajanje in sintezo govora. Z njegovo uporabo se bodo meje med govorci različnih jezikov zabrisale, dostop do informacij, na primer v evropskem prostoru, bo zelo olajšan.«B Wacom razširil svojo ponudbo grafičnih tablic Podjetje Wacom je v začetku januarja predstavilo novosti na področju grafičnih tablic. Z novima modeloma Intuos3 A3 Wide in Intuos3 A4 Oversize ciljajo predvsem na uporabnike na področju urejanja videa, industrijskega oblikovanja in računalniškega načrtovanja. Obe tablici je mogoče kupiti ali v izvedbi s peresom, ki je namenjen predvsem za oblikovalce ali v izvedbi z miško za CAD uporabnike. (D. Š.) novosti na trgu Moč v rokah Slovenska podružnica podjetja Fujitsu Siemens Computers (FSC) je predstavila dva najnovejša proizvoda - tablični računalnik Lifebook P1510 in dlančnik Pocket Loox N520. Lifebook PlOlO je najlažji in najmanjši prenosni računalnik FSC z vrtljivim 8,9-palčnim zaslonom, občutljivim na dotik. Kljub skromnim dimenzijam in masi le 1 kg je opremljen s procesorjem Intel Centrino 1,2 GHz, trdim diskom 60 GB, pomnilnikom 512 MB in še več dodatki, med katerim sta tudi brezžični omrežji WLAN in Bluetooth ter vhoda za kartice CF II in SD. Računalnik je opremljen z operacijskim sistemom Windows XP Tablet PC Edition 2005, omogočena pa je uporaba aplikacij Microsoft Office, ki med drugim nudi možnost iskanja v rokopisnih pisanih dokumentov. Varnostni sklop tabličnega računalnika vključuje tehnologijo prepoznavanja prstnega odtisa, z dodatnim vnosom gesla ali brez njega, in varnostni modul TPM, ki se obnaša kot strojni »trezor« za gesla in kodne ključe. Pocket Loop N520 je prvi dlančnik FSC, ki ima vgrajeno funkcionalnost GPS s sprejemnikom in anteno. Opremljen je z ope- racijskim sistemom Windows Mobile 5.0 Premium Edition, blisko vnim pomnilnikom 128 MB. Tako novi tablični računalnik kot tudi novi dlančnik odlikuje izjemno kakovostno oblikovanje. (E. J.) Elektronska ključavnica nove generacije Podjetje Špica International je kot ekskluzivni zastopnik podjetja VingCard v Sloveniji in na Hrvaškem predstavilo elektronsko varnostno ključavnico nove generacije Signature. V VingCardu so poleg tehnoloških novosti posebno pozornost namenili ergonomiji, oblikovanju in preprosti uporabi; pri tem so sodelovali s podjetjem Bress-lergroup, ki je vodilno na področju industrijskega oblikovanja in je kljuke ter elektronske čitalnike prilagodilo najširšemu krogu uporabnikov. Ving-Cardovi strokovnjaki so na osnovi natančne analize hotelskih okolij in slogov po svetu ugotovili, da je ključ do uspešne estetske umestitve ključavnic v prostore prilagodljivo oblikovanje. Serijo ključavnic Signature so razvili z upoštevanjem novih gradenj in večjih hotelskih preureditev, da bi ohranili oblikovno celovitost hodnikov, sob in drugih prostorov. V ponudbi sta standardni ključavnici v izvedbah Trend in Décor v dveh barvnih odtenkih in s štirimi oblikami kljuk, po naročilu pa tudi kljuke iz prestižne zbirke Designers' Collection. Ključavnice serije Signature so tehnološko ene od najnaprednejših hotelskih ključavnic, opremljene z bliskovnim (flash) pomnilnikom, ki zabeleži do 600 dogodkov, omogoča preprosto in zanesljivo zbiranje podatkov ter njihovo poznejšo analizo. Za delovanje poskrbijo tri 1,5-voltne alkalne baterije. Ključavnice podpirajo magnetne kartice in kartice s čipom, po naročilu je mogoče dobiti tudi oboje hkrati. Za večjo varnost imajo zapah auto deadbolt, ki ključavnico samodejno zaklene, ter sistem panic release, ki jo odklene s pritiskom na kljuko z notranje strani. Mogoča je tudi nadgradnja na tehnologijo radijske identifikacije (RFID). (E. J.) ■ Nova elektronska varnostna ključavnica nove generacije Signature Zaščita orodij s trdimi PVD-prevlekami Peter Panjan Milla Cekada Zaščita orodij s trdimi PVD-prevlekami Avtor: Peter Panjan, Miha Čekada Založil: Institut Jožef Stefan, Ljubljana 2005 Ob dvajsetletnici delovanja Centra za trde prevleke na Institutu Jožef Stefan sta avtorja, vodilna raziskovalca v Odseku za tanke plasti in površine na IJS, pripravila pričujočo znanstveno monografijo. Knjiga zaokrožuje dolgoletno raziskovalno in razvojno delo Odseka na področju trdih prevlek, pripravljenih s fizikalnimi postopki nanašanja iz parne faze (PVD). Vsebina knjige je razdeljena na šest poglavij. V uvodnem delu sta najprej pojasnjena pojma inženirstvo površin in plazemsko inže-nirstvo površin. Podan je tudi zgodovinski razvoj področja rezalnih materialov in postopkov inženirstva površin. V drugem poglavju so podrobneje opisani klasični in novejši postopki zaščite orodij proti prekomerni obrabi. Poudarek je na fizikalnih postopkih nanašanja (PVD) trdih zaščitnih prevlek. Podrobneje so opisani tudi načini priprave orodij in strojnih delov pred nanašanjem trdih zaščitnih prevlek. Ker sta osnova PVD-postopkov nanašanja vakuum in nizkotlačna plazma, je podrobneje opisano, zakaj sta potrebna. Tretje poglavje obravnava mehanske in druge fizikalno-kemijske lastnosti trdih zaščitnih prevlek. Posebna pozornost je namenjena razlagi trdote trdnih snovi in trdih prevlek. V četrtem poglavju je podan podroben opis metod za karakterizacijo lastnosti prevlek, zlasti mehanskih. V predzadnjem, petem poglavju knjige so opisane vse trde zaščitne prevleke, ki se danes uporabljajo za zaščito orodij in strojnih delov. Zadnje poglavje obravnava mehanizme obrabe orodij pri različnih postopkih mehanske obdelave. Opisane so potencialne možnosti uporabe trdih zaščitnih prevlek za zaščito orodij. V tem poglavju so predstavljeni tudi številni rezultati testiranj v redni industrijski proizvodnji. Na koncu knjige pa je izčrpen seznam ustrezne literature na področju trdih zaščitnih prevlek. Knjiga je napisana pregledno, v razumljivem strokovnem jeziku, popestrena je z izvirnimi in zanimivimi slikami ter je strokovno korektna. Kot vir koristnih informacij jo priporočamo študentom strojništva, materialov in metalurgije, fizike, kemijske tehnologije ter raziskovalcem na omenjenih področjih, predvsem pa orodjarjem in tehnologom v industriji pri odločitvi, katero prevleko uporabiti v posameznem tribološkem sistemu. ■ Založil: Institut "Jožef Stefan" Leto izdaje: 2005 Število strani: 232 Format: B5 Jezik: slovenski Cena: 4.000 SIT + DDV Knjigo lahko naročite: Tel: 01 477 3278 E-pošta: peter.panjan@ijs.si Mechanical Behavior of Materials William F. Hnslbrd S * n r t H b □ Mechanical Behavior of Materials William Hosford Univerza Michigan, Ann Arbor, ZDA DOM I N ICK V COSATO, DONALD V ROSAIO b MAITHCW V ROSAIO Plastic Product Material & & Process ^election r Handbook ■. • * . » .-v* *«1 Š *>»■ Mastering CAD/CAM Ibrahim Zeid Knjiga z naslovom Mehansko obnašanje materialov vsebuje popis različnih odzivov materialov na zunanje sile. Obravnava širok spekter tematik in mehanske preizkuse za določevanje lastnosti materiala, plastičnost, ki se potrebuje za MKE-analize avtomobilskih trkov, vplive staranja materiala na njegove mehanske lastnosti ter številne druge vrste napak. Knjiga je napisana za poučevanje o mehanskem obnašanju materialov in vsebuje številne primere ter probleme za študentsko prakso, izpostavljeno pa je kvantitativno reševanje problemov. V dodatku na koncu vsakega poglavja so zbrani tudi komentarji za pregled obravnavane tematike. V primerjavi z drugimi podobnimi knjigami s tega področja daje predstavljena velik poudarek obravnavi plastičnosti ob medsebojnem učinkovanju tečenja, primerjalne napetosti in primerjalne deformacije ter njuni uporabi v kombinaciji s kriterijem tečenja materiala pri reševanju konkretnih problemov. Obravnavanje napak in analiza kom-pozitnih materialov sta ravno tako novost pri obravnavanju omenjenega področja. ISBN številka: 0-521-84670-6 Jezik: ANG Založba: Cambridge Leto izida: 2005 Obseg: 425 strani Cena (SIT/EUR): 19.820,00 SIT/82,71 EUR.* Plastic Product Material and Process Selection Handbook Dominick V Rosato, Donald V Rosato, Matthew V Rosato Knjiga je namenjena ljudem, ki delajo oziroma se pri svojem delu srečujejo z izdelki iz umetnih mas. V prvi vrsti je namenjena razvojnikom, tehnologom, konstruktorjem, kontrolorjem, pa tudi kupcem, ki take izdelke kupujejo. V prvem delu knjige so opisani posamezni materiali. Poudarek je na termo-plastih, najdemo pa tudi nekaj informacij o duroplastih, elastomerih in silikonih. Na koncu poglavja je nekaj primerjalnih tabel in diagramov, ki prikazujejo, kje je naš izbrani material glede na zahtevano lastnost v primerjavi z drugimi. V drugem delu knjiga obravnava vse osnovne tehnologije predelave, kot tudi njene izpeljanke. Zaradi velikega števila opisanih tehnologij so pri vsaki navedeni le najosnovnejši podatki. S prebiranjem knjige se bralec seznanja predvsem s splošnimi informacijami o številnih materialih in posameznih tehnologijah. Knjiga daje bralcu širino in razgledanost, ne pa posameznih specialnosti, čeprav so v določenih poglavjih zajeti tudi ti. ISBN številka: 1-85617-431-X Jezik: ANG Založba: Elsevier Leto izida: 2004 Obseg: 618 strani Cena (SIT/EUR): 67.740,00 SIT/282,67EUR* Prva izdaja publikacije Mastering CAD/ CAM obsega podroben in izčrpen izbor modernih tehnik za modeliranje, parametri-zacije, površine NURBS, skupinsko delo pri oblikovanju, upravljanje s podatki o izdelku (PDM) in upravljanje življenjskega cikla izdelka (PLM). V knjigi se teorija prepleta s prakso, saj opisuje uporabo CAD/CAM-si-stemov v praksi (primeri dobre prakse), navaja vaje, naloge, na koncu vsakega poglavja pa so predstavljena še vprašanja, ki se porajajo pri uporabi. Zeid bralcu ponuja obsežen izbor tematik z bogatimi primeri za študijske diskusije in uporabne naloge. Inštruktorji in predavatelji posamezne teme lahko prilagodijo vsebine končnim uporabnikom modernih tehnik. Publikacija je primerna za študente strojništva in druge študente, ki se ukvarjajo z računalniškim načrtovanjem, industrijskim oblikovanjem in podobnimi temami. Namenjena je predvsem širšemu krogu bralcev s področja strojništva in industrijskega inženiringa, služi pa tudi kot odličen priročnik za izkušene uporabnike. ISBN številka: 0-07-297681-0 Jezik: ANG Založba: McGraw-Hill Leto izida: 2005 Obseg: 992 strani Cena (SIT/EUR): 36.260,00 SIT/155,48 EUR* *V ceni je vključen DDV in dostava v Slovenijo Vse zgoraj predstavljene knjige lahko naročite: Knjigarna Lux Libris, Lamutova ulica 48 a, 1126 Ljubljana-Podutik, Telefon: 01/518-45-87, Faks: 01/507-94-55, E-pošta: info@luxlibris.com, Web: www.luxlibris.si ali www.luxlibris.com V prvi številki nudimo vsem naročnikom revije IRT 3000promocijski 10 % popust za knjigo iz področja CAD/CAM in Mechanical Engineering, pri naročilih do 31. 3. 2006, za knjigo Plastic pa 15 % popusta. m mm n V naslednji številki preberite je nekdanji študent Ekonomske fakultete in alumni član Združenja Management Group. Študij je dokončal v ZDA, dolga leta delal kot svetovalec, sedaj pa je zaposlen kot vodja nabavne strategije in strokovnega managmenta koncerna Volkswagen. Je utemeljitelj programa ForMotion, najambicioznejšega programa zniževanja stroškov v avtomobilski industriji. OPLEMENITENJE DELOVNIH POVRŠIN ORODIJ Performanse in življensko dobo orodja v veliki meri določa izbira postopka in kakovost oplemenitene površine. Vrhunski termoplasti -POLIFENILEN SULFID (PPS) V rubriki vrhunski termoplasti bomo v prihodnji številki govorili o termoplastu pod oznako PPS - POLIFENILEN SULFID. Spoznali bomo njegove osnovne lastnosti, področja uporabe, prednosti in slabosti pri predelavi, izhodiščne cene ter predelovalce pri nas. OSKRBOVANJE V DIGITALNEM SVETU Podjetja se na mednarodnem trgu vse bolj soočajo z resničnimi izzivi pri koordinaciji tako materiala kot tudi informacij - in rešitev iščejo v optimalno organiziranih logističnih sistemih. Naslednja številka izide konec aprila HIŠNI SEJEM OB 10. LETNICI DELOVANJA PODJETJA SCHMIDT HSC SCHMIDT PREDANI USTVARJANJU REŠITEV Podjetje Schmidt HSC, d.o.o. iz Celja vabi svoje poslovne partnerje in vse, ki jih zanimajo novosti na področju obdelovalnih tehnologij, na svoj prvi hišni sejem. S to prireditvijo bomo delovno proslavili deseto obletnico delovanja našega podjetja. Potekal bo od 4. do 6. aprila 2006 v prireditvenih prostorih centra RITS v Celju. Poudarek sejma bo na predstavitvah novitet partnerjev v sklopu zastopstev našega podjetja, in predstavitvi novega partnerja, koncerna Komet Group. Vsak dan bodo potekali tudi kratki strokovni seminarji s praktičnimi predstavitvami. Podroben program sejma bo objavljen na spletni strani www.hsc-schmidt.si narji: Teximp^ 360" CNC Solutions 1. TORNOS V podjetju Teximp, d. o. o., pripravljajo seminar, na katerem bodo predstavili NOVO TORNOS S-LINIJO in dva nova stroja: DECO 20s in DECO 8sp s podajalcem palic. Predstavitev novosti programa TORNOS bo potekala 16. in 17. marca 2006 v Teximpovem centru TTC na Letališki 27 v Ljubljani. Na obeh enodnevnih seminarjih bodo udeleženci spoznali novosti in prednosti le-teh. V dveh dneh bo poleg strokovnih predavanj tudi demonstracija praktičnih primerov na obeh strojih TORNOS. 2. NAKAMURA V začetku aprila je predviden seminar s praktično predstavitvijo strojev na temo NAKAMURA. Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na naslov: sasa.sladic@teximp.com. MALI OGLASI ZAPOSLITVE Zaradi bistveno povečanega obsega poslovanja zaposlimo dva sodelavca za delovni mesti: Tehnično svetovanje in prodaja - (omrežne skupine 02, 03) Tehnično svetovanje in prodaja - (omrežne skupine 04, 05) - ste stari do 30 let, imate najmanj srednjo izobrazbo in poznate tehnologijo obdelave kovin? - aktivno obvladate nemščino ali angleščino in imate osnovna računalniška znanja? - vas veseli delo s strankami na terenu, ste dinamični in iznajdljivi? Če ste pozitivno odgovorili na zgornja vprašanja, ste pravi kanditat za nas - pošljite nam svojo prijavo z življenjepisom, opisom dosedanjih del in fotografijo na: Schmidt HSC, d.o.o. Kidričeva 25 3000 Celje (s pripisom: "Za razpis") ali na info@hsc-schmidt.si (zadeva: "Za razpis") več informacij o podjetju najdete na spletni strani: www.hsc-schmidt.si (Razpis je odprt do 01.06.2006 oziroma zasedbe delovnih mest. Vse kandidate bomo pismeno obvestili o naši izbiri.) Odkrijte nov in še profitabilnejši način izdelave kratkih izvrtin. Seznanite se z našo zadnjo inovacijo - CoroDrill 880. Odlične karakteristike in visoka produktivnost bo znižala vaše stroške vsaj za polovico. ,_, SAN DVIK Coromant www.coromant.sandvik.com/si Your Productivity Partner CoroDrill ® 880 CoroDnll® 880 featuring: MOmSEIKI THE MACHINE TOOL COM MOmSEIKI THE MACHINE TOOL COMPANY Doosan Infracore Kawasaki Robot Soclick DoAU wrn^ LJUBLJANA Bratislavska 5 Tel: 01 / 58 41 400 fax: 01 / 52 49 224 http://www.bts-company.si MARIBOR Zagrebška 20 Tel: 02 / 46 00 300 fax: 02 / 46 00 306 info@bts-company.si SERR C ♦ SUMITOMO ELECTRIC M NIKKEN ANDREA R®Hm IKMOMAGNEir pferd Til-sn, Z UMOR wnrn^rm il liSta