Realna knjižnica o, Ljubljana Strossniayerjeva ulica. „. drj? Glasilo Udruienja Jugosiov. Učiteljstva — Poverjeništvo Ljubljana. Vie spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša y Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 30- - Din, za naročnike v inozemstvu 40'— Din letno. Posamezna številka po I' - Din. Za oznanila je plačaU od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 75 para za nadaljnja uvrščenja primeren popust. Ocnanila sprejema npravništvo lista. Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativna stvari, je pošiljati samo na naslov: UpravniStvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I. Poštni čekovni urad št 11.197. Reklamacije so proste poštnine Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 75 para za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din. Telefon uredništva štev. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva 1 UJU ima s članarino ludi že plačano 1 naročnino, torej ni treba članstvu na- | ročnine posebe plačevati. Naš tisk. Največjega pomena pri vsakem organiziranem delu je tisk, ki zastopa in napravlja r,a eni strani javno mnenje organizacije. širi ideje, ki jih zastopa orga- J nizacija in na drugi strani vzdržuje prestiž ki ga potrebuje organizacija v svrho svoje avtor.tete s katero uveljavlja svoja načela pri organiziranih članih in javnosti. Pri nas se krije ..prestiž organizacije s prestižem stanu! S tiskom si osvajajo svet posamezniki, skupine, narodi in države. Napoleon se je izjavil: »Eden dobro vpeljan časopis mi nadomešča sedem armad!« Tudi naš stan občuti v,oliv nam nasprotnega tiska, ki nam ne škoduje le stanovsko. ne škoduje le šoli in učiteljstvu, ampak izrablja svoi vpliv v to, da nam izpodjeda socijalno pozicijo v narodu; da napravlja nam nasprotno javno mnenje v narodu: da nam jemlje avtoriteto in prestiž v narodu in nam na ta način onemo-gočuje uveljaviti se socijalno v njem! Tisk ie ono. kar nam največ škoduje, — shodi itd. kar se vse še izrablja proti našemu stanu, ie boli sekundarnega pomena. In proti temu tisku stojimo mi še slabo organizirani nasproti. Naš tisk bi moral biti zastopan: iz mladinskega lista namenjenega šolodol-žni mladiii na nižji in posebej na višji stopnji; iz mladinskega lista, namenjenega šoliodrasli mladini: iz vzgojno gospodarskega družinskega lista, namenjenega staršem; iz tednika informativno politično gospodarskega značaja, namenjenega kmetskemu delu naroda; iz neodvisnega informativnega dnevnika. Poleg tega: iz mesečnika, namenjenega sistematični vzgoji našega stanovskega naraščaja, za čimvišjo in čimtemeljitejšo izobrazbo na vseh poljih, na koi.h bo moral delovati; iz stanovsko-političnega tednika: iz pedago-ško-znanstvene revije, ki bi izhajala pol-mesečno in bi poleg pedagoških vprašanj obravnavala akademično tudi druga vprašanja socialno-oolitiškega značaia. Izven teh rednih listov bi potrebovali tudi zaloge obširnejših publikacij, ki bi razpravljale o vprašanjih našega delavnega oolja Le s tak;m t:skom bi stali dobro oboroženi v iavnosti! Iz tega na se nam rodi tudi vprašanje nepopolnosti našega tiska in tiskovne organizacije: na drugi 'Strani pa uvidimo, kako potrebna nam je bila ustanovitev posebnega »tiskovnega odseka« v naši organizaciji, ki bo reguliral to vprašanje. Problematično je, če je dobro, da bi si vse panoge tega tiska ustanovili sami, da bi se s tem separirali in bi šli Dreko že ustanovljenega in vpeljanega tiska v narodu. ki nam ni nenaklonjen. Nasprotno, menili bi. da smo se dosedal premalo posluževali tega tiska, da smo ga .premalo izrabili v korist svojega stanu, da smo se preveč zapirali v stanovski tisk! Naj narod spozna naše mnenje, naše stališče, naše nazore: naj snozna, da mu nismo tako tuji, kakor to slikaio nam nasprotni elementi Toda tudi v tem oziru je bila naša naoaka. da smo se zatekali le v meščanske liste — le navzgor — ne pa v liste, ki so namenieni masi naroda med katero živimo in za katero delujemo. Smer našega dopisovanja in sodelovanja pri listih nai se v tem pogledu izpopolni! N. pr.: v našem narodno-prosvetnem delovanju, gibanju in stremljenju naj ne izre samo stanovsko glasilo temveč tudi tisk, ki pride v maso. med ljudi, med katerimi deluiemo. Seveda, v temu primerni obliki! Prepričani smo. da bi naše organizirano sodelovanie in dopisovanje tudi v drugem nogledu lahko koristilo in dvignilo naše nam prijazne dnevne liste in v nrvi vrsti tednike, ki so nam prijazni in naklonjeni v masi naroda med katerimi delujemo. Spoznanie nai rodi v novem letu — delo! Ne pričakujmo ,oa. da nam bodo drugi kaj dali. če mi njim ničesar ne bomo nudili. Darujte 7% državno posojilo Učiteljskemu konviktu in Učiteljskemu domu! ,Dajte nam kmetijsko naobraženega učiteljstva4* Z neumorno in vzgledno požrtvovalnostjo je delovalo in še deluje naše starejše učiteljstvo med kmetskiin ljudstvom /.a njegov napredek. Ne ostaja le v zaprašen.Ii sobah, med štirimi stenami, temveč zaveda se da ie kmetijstvo steber države, od katerega ie odvisen vsak posameznik in vsa država in zato dela zanj. Ce je blagostanje pri kmetu, potem ni pomanjkanja pri nikomur. Glavni viri dohodkov našega kmeta pa izvirajo iz obdelovanja polj. živinoreje, vinogradništva, sadjarsvta in čebelarstva. S tem se :e naš kmet že od nekdaj pečal in najbolj se mu prikupiš, ako kramljaš ž njim o njegovem delu in mu daješ navodila kako si s pametnim gospodarstvom pomnoži in zboljša svoje dohodke. To je prav dobro razumelo naše starejše učiteljstvo in za to si je tudi znalo pridobiti med našim ljudstvom ugled, spoštovanje in hvaležnost. Le vprašajte našega kmeta, kdo ga je naučil oplemeniti sadje, vrtnice, to in drugo, in odgovoril vam bo kratko in odločno: šola. gosp. učitelj. Da, takrat, ko ie bil pri nas še prejšnji gosp. učitelj, takrat smo se res učili v šoli nekaj, kar je kmetu koristilo. Le škoda, da ni danes več tako. Še danes se rad spominjam, s kakim veseljem smo hodili na šolski vrt, kjer smo pod skrbnim vodstvom našega učitelja opravljali vsa čebelarska in sadjarska dela. Znal nas je ne le navaditi, temveč tudi navdušiti, da je postal vsak res dober sadjar in čebelar. Vedno nam ie povdarjai, da nauči ena ura praktičnega dela gojenca več kakor več dni trajajoče samo ustno razlaganje. S tem je pridobil učitelj srca nas vseh in šola nam je bila naš drugi 4 Ta članek prinaša »Kmetijski list« v svoji 51. štev. z dne 20. decembra 1922. Vsebuje poleg druge, tudi mnogo pozitivne k r it i k e. Izvedba te zahteve, pa ni v rokah učiteljstva, ki je že zdavna zahtevalo reformo učiteljišč, temveč v prvi vrsti je to v rokah kmetskih poslancev in ministrov, da pospešijo to vprašanje. Veseli nas. da se ljudstvu objektivno pojasnjuje taka vprašanja, da se na shodih in v tisku ob ektivno govori o šolskih vprašanjih, ker s tem se narodu koristi. Za pozitivno kritiko smo vedno vsprejemljivi in se je ne bojimo. — Uredništvo. dem, učitelj pa naš drugi oče. Še po dokončanih šolskih letih smo prav radi zahajali k njemu ali ga na vabili v naš sadovnjak ali vinograd ter mu z veseljem razkazovali sad njegovega truda in nauka, kar mu je bilo v veliko zadovoljstvo in olačilo. Skratka: Bil je naš in mi njegovi 'ji Bog obvaruj.' da bi kdo slabo govor'1 o n em ali o šoli. To so bili res idealni delavci med našim narodom k; jim ohrani večno svojo hvaležnost, ker ve ceniti njih delo Tako je bilo v bivši neagrarni Avstriji Danes temu ni več tako, dasi ravno smo pričakovali v agrarni državi podvojeno delo in navdušen ie. Starejše učiteljstvo ie deloma pomrlo ali stopilo v pokoj, deloma pa odšlo radi štud ranja svojih otrok v mesta. Mlajša generacija pa žal daleč zaostara za starejšo in dostikrat nima poima. zmožnosti niti veselja do kmetijskega pouka. Vsi bi bili najrajši v mestu in tako je nastal med narodom in učitejb'-stvom prepad, ki grozi da postane lahko nepremostljiv. Pogubne posledice so že tu. — Včasih so klicali kmetje: »Dajte nam šol, dajte nam učiteljev!« Danes pa slišimo: »Preveč ie šol, proč ž njimi!« In kdo je temu kriv? Učiteljstvo? Dvomim. Po* znam iih dosti in vem, da so požrtvovalni bi tudi radi delali, toda manjka jim strokovne naobrazbe ker ie bil pouk na učiteljišču nenlcden formalizem, njih praktična izvežbanost ca pod vsako kritiko. Vsai prihaiajo še danes iz učiteljišča učitelji. ki ne znaio razločevati niti navadnega žita, kaj še, da bi bili izvežbani v razmnoževanju in požlahtnjevanju dreves, čebeloreji umnem kmetijstvu, naprednem vinogradništvu itd. Vse to pa je neobhodno ootrebno za vsakega oodeželne-ga učitelja. Med tem. ko se jih muči z raznimi vrstami cvetlic in trav, ne znajo svetovati kmetu, kako pridela več krme, kako po zobeh soo^na starost živine, kako se obvaruie škode po divjačini kako ie treba obrezati vrtnice, trte ali drevesa in zatirati razne poljske in gozdne škoaijiv-ce. Na učiteljiščih se podaja vse polno nebistvenega. a veliko premalo bistvenega. Učiteljiščnikom manjka strokovnjaka, vodnika, ki bi iih znal navdušiti za kmetijski LISTEK. ERNEST TIRAN: O črtanju zvezkov in tabel. Pravi sv. Pismo, za vsako nepotrebno besedo boste odgovor dajali na sodni dan ...: mene je zadela kazen kar na mestu ... Pri slučajnostih sem prosil naduči-telja, nai da prepleskati tablo v mojem razredu; vsa siva ie že in tudi načrtana ni... Pa sem dobil odgovor: »Boste za »rihodnio konferenco sestavili referat; zakai hočete imeti tablo črtano. Naslov: »O črtaniu zvezkov in tabel.« In sem prebrskal celo knjižnico, trije smo brskali, a našli niti ene same suhe vrstice o črtaniu zvezkov ali tabel. Šele zdaj sem se v.polni meri zavedel težkoče, ki me čaka pri obravnavanju take že a nriori suhoparne, poleg tega pa še nena-čete snovi. Moderna pedagogika zahteva naj-skrbnejšega upoštevanja otrokove duše. Po^eimo. kai pravi psihologija k našemu poglavju. Predno razmotrivamo o tem, je potrebno da nekoliko osvežimo svoje znan 'je o procesih, ki se vrše v otroškem možganju. ko vzame v roke pero. Pri elementarnem branju se združi optična slika glasu, t. i. oblika črke z glasom samim tako. da ,se pozneje Dri optičnem doznatku črke pojavi v zavesti takoj mena glasovna vrednost. Pri pisanju pa ie pot obratna: glas mora priklicati v zavest svojo sliko-črko. To pa je neizmerno težko. Spomnite se, nekdo, ki sicer dobro razume kar ču.ie v tujem jeziku, sam pa ne more govoriti. Pisanje ie ana-logon. V večini slučajev otrokova spretnost v pisanju nitii zdaleka ne doseza j spretnosti v branu. Kako to? Vzrok tiči v bistveni razl ki med nazorom in ored-stavo. Predstava ima sicer to prednost, da traia dali časa (n. pr. se spomnimo in lahko predstavimo nekoga, ki je morda že ored leti umrl). zaosta:a pa za njim, kar se tiče določnosti. (Poteze, oblike, barve, j tipični znaki). Takrat je predstava v našem spominu mnogo medlejša, nepopol-nejša, mani značilna. Otrok pri čitanju vidi črko io spozna: pri pisanju Da mora znak za črko šele poiskati v svoji take mrtve kljuke tako rado pozabljajoči glavici. Ni čuda torej, da piše toliko počasneje in še dela poleg gorostasne napake! Pri reproduciranju te konečno večalimani točno najdene črke pa se pojavi nova težkoča; otrok se njene oblike v spominu sicer zaveda, izginili pa so vsi tipični znaki, ki bi mu omogočili, da napiše črko prav, t. j. lepo. Velikostno razmerje med črkami male srednie in cele dolžine je nejasno: istotako razmerje med posameznimi sestavinami poedinih črk. Oblika potez ie otroku seveda že popolnoma stranskega pomena Nisem li zdaj upravičen. da odvzamem otroku vsaj en del teh njegovih težav, vsai orientacijo po papirju? S tem ga razbremenim in mu omogočim. da se tem intenzivneje lahko poglobi v težo in razmerje črkinih delov med seboi — v reprodukcijo o r a v i 1 -n i h potez Otroku, ki se še bori s spominskem Predstavami črk, nismo s tem ničesar podarili: to je njegova upravičena. čeprav nema in komai posredno izražena zahteva. Poskusite, dajte otroku kos nečrtaneea naDiria na mu ukažite, naj nanj le,p o piše. Otrok bo vzel ravnilo ali Dokrov od škatlie ali bogvekai in si bo pa-oir najprei načrtal... Naravno pa je. da zahtevamo od otroka na tei stopnji 1 e p o-misja, ker kdai naj sicer zadosti šola zahtevi ljudstva in — življenja, da bodi pisava ne samo čitljiva ¡in tekoča, temveč tudi lična? In nazadnje zahteva prej omenjeno olajšavo tudi pedagogika sama v onem pravilu, ki ie njen fundament za vse večne čase: Od lažjega k težjemu. Zdaj poglavje o psihologiji elementarnega pisanja nekoliko podrobneje. Elementarno pisanje tukai v tem smislu in pomenu, da pisanje na tei stopnji še nima direktnega smotra, temveč je še samo sebi namen tvori nekako predstopnjo, vajo za uporabo v življenju. Otrok je sprejel sliko glasu: ko io vidi drugič, jo spozna: to je nekak asimilacijski pojav. Čutni utis se z reproducirano spominsko sliko strne v eno. akoprav se otrok — Pa odrasli ravnotako — zave navadno samo prvega člena te zveze Značilen pojav zato pa je občutek, ki ga spremlja in ki ga imenujemo poznanje, čim pogosteje kak utis sprejemamo, tim boli nam je olajšana določi- oouk in to .ie glavni vzrok, da imajo mlajši učitelji žal tako malo veselja za sadjarski in kmetijski Douk. Tako žalostne so v tem oziru razmere, da se v minulih počitnicah ni priglasilo niti toliko učiteljev, da hi se mogel prirediti za nie kmetijsko nadaljevalni tečai na Cirmu. — Žalostno toda resnično! Kam jadramo! Ali sme iti tako naprej? Ne in ne! V kratkem bodo naši vrtovi propadli. Kai torej storiti? Kaj nam koristijo razni .sadjarski in vrtnarski nadzorniki, če ne bodo imeli kai in koga nadzirati? Kličemo njim in merodajnim oblastem: S kmetijskimi strokovnjaki naprej na učiteljišča, kier nai vzgajajo kmetijsko naobraženo učiteljstvo. Šele potem se naj jih pošilja po deželi ustanavljat in nadzirat šolske vrtove. Le strokovno naobra-žen specialist more strokovno naobraziti druge. Če se priznava da je za oouk rdravstva potreben zdravnik, potem se mora tudi priznati, da ie za kmetijski pouk na mestu edino izprašan agronom-strokovnjak. — Nihče ne more vse znati, vsako polovičarstvo na vzgojnem zavodu ie na skrajno škodljivo. Naš klic in naša zahteva je in bo: Dodelite takoi nočetkom II. semestra učiteljiščem kmetijske in vrtnarske strokovnjake. ki bodo znali vcepiti učiteljiščnikom veselic do kmetijskega pouka. Samo tako dobimo kmalu kmetijsko naobražene uči-telie ki bodo res prava in oa trdna opora našemu kmetu. Našim književnikom! Malokatera doba je bila umetnosti tako nenaklonjena kakor je sedanja povojna brutalna doba, ki s svojim materia-lizmom pritiska k tlom vsak pokret in vsako ustanovo, ki bo slonela na principih altruizma in medsebojne pomoči. Naši umetniki, med njimi zlasti književniki, so vsled razmer na našem književnem trgu v obupnem položaju najbolj brezobzirno izkoriščani. Izkoriščani so duševno, ker morajo pisati tako, kakor velevajo drugi in ne, kakor jim veleva duša, izkoriščani so materialno, kajti njihovi mizerni honorarji so v kričečem protislovju z dobički založnikov. Književniki lahko apelirajo na altru-izem — s tem pa današnjih razmer ne bodo izboljšali. Izhod jim ostane edino le v samopomoči. Ta pa je izvedljiva le v velikem udruženju, kakršno hoče oživo-tvoriti v korist književnikom sedaj v Beogradu osnovana zadruga »Polet«. Vsi, ki potrebujejo založnika, naj postanejo s po- ! močjo zadruge »Polet1« sami svoji založniki, gospodarji svojega dela tako v du- ! ševnem, kakor v materialnem pogledu. Vsak zadružnik »Poleta« plača vsaj I en zadružni delež (Din 200); z izpolnitvi- 1 jo te dolžnosti pa ima pravico zahtevati od zadruge, da mu razproda krajigo, ki jo je izdal v lastni nakladi, oziroma uživa ugodnosti, da dobi potrebno posojilo za izdajo svojega dela, ki bi jo eventualno ; zadruga sama ter po pokritju posojila izplača ves nadaljni izkupiček avtorju. Evidentno je, da bo mogoče v manjšem obsegu ta načrt izpeljati že tedaj, ako stopi v zadrugo, vsaj tisoč zadružnikov. Ker so pozvani v zadrugo pisatelji, pesniki, znanstveniki itd. iz vse Jugoslavije, je zadruga »Polet« že danes gotova stvar. Vsi, ki vam je kaj na tem, da se enkrat za vselej osvobodite izkoriščanja, ki hočete sadove svojega truda tudi uživati, ali ki se za zadevo sploh zanimate, se javite zadrugi »Polet«, Beograd, Poenkare-va ul. 31, od koder dobite podrobnejše podatke in navodila. Obrambni vestnik. —ob Izpod Krima. Nehvaležno delo je umivati zamorca da bi bil bel; še ne-hvaležnejši posel je učiti Domoljuba, da bi bil resnicoljuben. V božični številki se tezi, zakaj se niso udeležili šol. otroci črne maše za pok. župnikom Gabrškom. Dopisnik zmeria na vse vetrove in kliče na pomoč okr. šol. svet ter celo nadzornika Rapeta. Kie ie neki pozabil še učit. šolskega inštruktorja v Št. Vidu? Bplje bi bilo, da bi poprej pomislil: 1. Kdo in kdaj je obvestil šol. voditelja v Tomišlju, da se sploh vrši requiem za Gabrškom? To bi zahteval od vsakega povprečnega človeka že navadni takt. — 2. S kom in kje se e šol voditeli pogajal in pogodil, nai se vrši requiem ob 8. uri in ne ob 7.? — To ie popolnoma iz trte izvito da more potem dopisnik zavihteti z loparjem po »zagrizenem liberalnem in sokolskem somišljeniku« Troštu. — 3. Če misli dopisnik, da nima šol. mladina v Tomišlju drugega opravila neeo čakati Bogu na milo. kdaj pride štviški dekan maševat za mrtve v cerkev, 'se zelo, zelo moti. Spominu pok. župnika bi bil veliko več koristil, ko bi bil naznanil šol. vodstvu v Tomišlju. kdaj se vrši zadušnica. Potem šele, ko bi njegovi želji ne bilo ustreženo, bi imel vzrok, da spusti svojo jezo na šol. voditelja. No, vsakdo ima svoje nazore glede takta kakor tudi napadov v časopisih. Zato lahko rečemo- Kakršen 1st, taki dopisniki in obratno Z liberalstvom in sokolskim so-mišljenjem udrihati no nasprotniku je danes zelo obrabljeno orožje. V času. ko se v Ljubljani brati klerikalec s komunistom. ko voli škof z boljševikom, social -storn itd. bo treba poiskati še kaj bolj originalnega. Domoljubov e čenče in laži ne morejo škodovati poštenemu človeku, ki je nasprotnik klerikalne vsemogočnosti. Dolžnost sorodnikov pokojnikovih ali njegovih prijateljev je, da obveste recimo razne koroorae je. kdaj se vrši pogreb, sicer se um,pozneje ni treba čuditi ako je mala udeležba. Ali nai čakajo pogreba cele ure. celo dopoldne. Nikdo ni rad samo za štafažo. 18. dec. 1922. se je vršila na v Tomišlju osmina pogreba pok. župnika. Takih osminskih črnih maš se navadno udeleže samo najožji sorodniki, ne pa šol. mladina in drugi. Cerkev je bila ta dan domalega .prazna Ako je bila to pogrebna maša. zakaj se je niso udeležili v večjem številu župljani? Ljudje imajo v adventu lep čas tudi pod Krimom. Ne jezite se na Trošta in njegovo liberalstvo! Dopisnik Domoljuba, to ie pa drugačna povest. Iz Jugoslaviie. — Izmena režima — izmena uradni- štva. Posebno nezdrave razmere in ne-stalnost pri reševanju posameznih vprašanj prinaša sistem, da se izmeno režima izmenja tudi višje uradništvo. Ne strokovnost, temveč partizanstvo odloča pri nameščanju uradništva. Novi minister prosvete si je dal predložiti listo vsega uradništva v ministrstvu. Sedaj pa čita-mo v Nar. Prosv., da je odredil sledeče izpremembe: Poročilo se glasi: »Po oba-veštenjima koja smo dobili u Ministarstvu Prosvete biče postavljeni i to: za načelnika opšteg odeljenja g- dr. Svetolik Stevanovič direktor Prve beogradske gimnazije; za načelnika srednje nastave g. Ljuba Jovanovič prof. četvrte beograd-gimnazije; za načelnika osnov, nastave, g. Jova D Jovanovič, školski nadzornik za grad Beograd. Dosadanjj načelnik opšteg odeljenja Ministarstva Prosvete g. i Lazar Kneževič odlazi za direktora Prve i beogradske gimnazije, a g. Vlada Rado-jevič dosadnji načelnik osnov, nast&ve biče postavljen za direktora gimnazije. Neznosne razmere- »Nar. Prosv.« poroča o naravnost škandaloznih razmerah, ki vladajo na jugu naše države. Iz članka posnemamo: »Iz raznih strani dr-; žave prejemamo brzojave, da učiteljstvo celih okrajev po več mesecev ne prejema plače! — Mi oddajemo te pritožbe na pristojna mesta. — Izgleda, da vse to niti najmanj ne zgane one gospode v toplih pisarnah, ki ravno v teh dneh predlagajo sami sebe za odlikovanja, dobijo pohvale in odlikovanja poleg drugih beneficij in honorarjev, ki so jih izposlovali. — Na naše mnogobrojne proteste nam oni odgovarjajo z nekim otvarjanjem trimesečnih kreditov. Medtem minevajo meseci in to stanje se stalno prolongira naprej in ga ni konca. — Izgleda, da ta gospoda ali neče ali ne more vršiti svojih službenih dolžnosti in neče posnemati onih, ki daleč v vaseh brez potov gladni vrše svojo službeno in s tem državno dolžnost, ki hodijo sedaj, v zimski dobi le v letni obleki, brez zaščite proti mrazu po 30 do 40 km do osrednjega mesta po plačo, a je zopet in zopet ne dobe. Vračajo se zopet že petič, celo šestič, niti s pet para v žepu k svoji gladni družini in so primo-rani prositi kaše na upanje, da prehranijo svojo družino in sebe. To se ponavlja mesec za mesecem, a gospoda, ki se jih to tiče, mirno vztrajajo brezdelno na svo,-jih mestih in izdelujejo predloge za svoja, odlikovanja, potovanja na državne stroške v inozemstvu in tem slično! — Dodati moramo, da ogorčenje učiteljstva ne tiče uradništva v ministrstvu prosvete, ki točno vrši svojo dolžnost in ga tudi ne delamo odgovornega za to. — Naj bo konec teh škandaloznih razmer, ki jih slika »N. P.« v svoji 96 štev.- Te razmere so višek, ki zahteva brezobzirnega boja in čiščenja! — Tud. nedostatki eri izplačevanju plače. Pišejo nam: Kot stalni učit. biez stalnega učnega mesta sem bil na prošnjo s 1. okt. 1922 premeščen. Nastop službe je bil javljen takoj. Prei sem prejemal plačo redno vnaprej. Tukai sem pa moral čakati do 11. nov. Že 1. sem upai, da dobim plači skupaj, a nič. Novembersko sem sprejel 1. decembra. Trikrat seiii se pritožil, kie zastaja izplačilo — dobil sem po dolgem času še le obvestilo, da bom v nadalje prejemal plačo za nazaj, do zrelostnega izpita. Obrnil sem se na tovariše ki so z menoi maturirali, naj mi poročajo. kako prejemajo .plačo oni. Nobenega še ni doletela ista usoda. — Že itak prikrajšan pri borem zaslužku vsled selitve, mi prvič pošljejo plačo za mesec pozneje oziroma 1 m. in 11 dni. Ali ne opravljam isto službo, kot vsi moji tovariši v isti kraljevini in če že moram prei zaslužiti, zakai se mi zasluženo ne pošlje točno. Kako pa udriha šolska oblast po učitelju, ki je za las popustil točnost. Ali se zopet vrača čas tlake in časi da bo moral učitelj orglati, ministrirati in igrati cerkovnika. da si še vsai nekai časa ohrani življenje v že itak oolmrtvem telesu. — Svetozar Pribičevič kao Ministar Prosvete. Sa stolice ministra prosvete je Svetozar Pribičevič, koji je u novoj državi našoj znatan period vremena za-uzimao taj položaj- — U ovom trenutku bilo bi pravo poltronstvo prečutno preči preko, ovoga čina i ne osvrnuti se na njegov pravac prosvetne politike. — Mi na ovom mestu ne mislimo ni hvaliti ni . kuditi njegov režim, j još manje govoriti o političko radu g. Pribičeviča. O tome radu raspravljače se u političkim listovi-ma i govorice se na mestu gde se treti-raju politička pitanja. Ovde pak, bez obzira na njegov politički rad, mi mislimo osvrnuti se na njegov pravac prosvetne politike u pogledu osnovne nastave i učitelja. — Mi učitelji, bez obzira na poli-tičku borbu, umeli smo uvek poštovati prave prijatelje učiteljske i uzvisujuči se nad sitnim partiskiin strastima odati priznanje sviina, koji su umeli shvatiti prave interese prosvete i učiteljstva i za njih se založiti. — Držeči se toga, i u ovome trenutku, slobodni od svili ličnih i parti-skih raspoloženja, mi ispunjavamo samo dužnost javnog učiteljskog glasila kad pokušavamo da na ovome mestu damo kratku karakteristiku njegovih shvatanja i tendencija u pogledu osnovne nastave i učiteljstva. — Glavna zasluga njegova, koja nadkriljuje sve nedostatke njegovog režima, sastoji se u tome, što je kao malo ko u novome dobu shvatio važnost učitelja i narodne škole u životu našeg naroda, i što je kao državnik napredak prosvete i boljitak učiteljstva u punoj meri indentifikovao sa najvišim interesima države. — Režim njegov, kao što to obično biva, imaju ljudi koji su ga zloupo-trebljavali i mi smo protiv toga u svoje vreme otvoreno dizali svoj glas; ali njegove lične namere u pogledu učitelja bile su uvek na korist i škole i dobro učitelja. U nekoliko mahova on je, kad su bili u pitanju naši materijalni interesi, pravio pitanje od svog daljeg opstanka u kabinetu. — Dobra stvar po učitelje bila je i u tome što je, zahvaljuči svome uticajtt u Vladi, bio u mogučnosti da svoje zahteve u pogledu učitelja privede u delo. To je se pokazalo prilikom pitanja učiteljskih dnevnica, unošenjem zakona o nar. ško-lama u program koalicione vlade itd. — Pored svega toga on je težio da osnovnu školu preda potpuno u ruke učitelja, da stvori učitelju mogučnost za napredovanje u karijeri i da osnovnu školu emaii-cipuje od uticija srednješkolskih profe-sora. U svima sukobima povodom ovoga on je bio na našoj strani ističuči princip da u pitanju osnovne nastave treba uvel čuti glas učitelja i da za učitelje ne tre ba raditi ništa bez učitelja. Niegovon ličnom inicijativom u projekat novog za. kona o narodnim' školama unesene si mnoge korisne odredbe, u pogledu izdr žavanje škola, škol. nadzora itd. koje si bile davnašnja želja učitelja. — Pored g Ljubomira Davidoviča starog i osvedo čenog prijatelja učiteljskog mi učitelji mo žemo s punim uverenjem i jedniin ose čanjem dužnosti zabeležiti i ime g. Sve tozara Pribičeviča u red pravih učitelj skih prijatelja. — »N. P.« — Novi m n. prosvete Miša Trifunovič. U izbornom kabinetu g. Pašiča, polo-žai min stra prosvete zauzeo je G. Miša Trifunovič narodni poslanik i predsednik Zakonodavnog Odbora dosadanje Skup-štine. G. Trifunovič je poznat večini naših učitelja iz svoga ranijeg ministrovanja, no radi mnogobrojnih naših čitalaca iz novih krajeva, mi čemo u ovoi prilici progovo-riti ukratko o niegovom ranijem radu. G. Miša Trifunovič ie iz raniie bio poznat kao mladi polit čki prijatelj starog-prote Duri ča, poznatog vode užičkih radikala, jed-nog od glavnih osnivača stare Radikalne Stranke u ,predratnoi Srbiji i poznatog na-rodnog borca iz teških vremena reakci e i ličnog režima poslednjih Obrenoviča. Po struci profesor, g Trifunovič bavio je se problemom osnovne nastave i narodnog nrosvečivania i u krugu svojih političkih prijatelja važio je kao poznavalac t h stvari. Kao takav on je na zemaljskom tev individualne identitete, tem krajši je k tej določitvi potreben čas. tem manj pa tudi nastopi ta občutek ;poznanja. Imenujemo ta občutek neposredno spoznanje. Če pa obstojajo med obema členoma (sliko v zavesti in predmetom) bistveni razločki, tedaj rabimo za spoznanje šele nekaj — večalimani, kakoršen je pač razloček — časa. To spoznanje imenujemo posredno. Iz navedenega sledi, da je določilna za večjo ali manjšo hitrost tega procesa poznavanja poeostost Slovenčeve« laži pa se glase: »Učiteljski Tovariš« ponatiskuje v celoti tisti uvodnik »Kmetijskega lista«, v katerem se »napredna« inteligenca poživlja, da naj kompaktno vstopi v kmetijsko stranko. Glasilo U. J. U., ki se vedno zaklinja, da je strogo nepristransko, prinaša ta poziv kljub temu, da je eminentno strankarsko-političen in napada tako SLS kakor duhovščino v celoti. Vendar pa slavni višji šolski svet tega lista krajnim in okrajnim šolskim svetom ter šolskim knjižicam ne prepove, ampak priporoča, dočim je eks-komuniciral »Slov. Učitelja« zaradi »strankarstva«. Sicer pa pride čas, ko s6 bo gospodom to še zelo opletalo. Zanimiva je stvar bolj zaradi tega, ker kaže, da se hočejo stari in mladi »napred-njaki«, alias »demokrati«, zbrati okoli kmetijacev, dobro vedoč, da jim volitve v skupščino prineso sicer neizogibno smrt. Pa jim jo bodo tudi tako. Tak pomen ima tudi Kukovčeva »kmetsko-obrtna zveza« na Štatjerskem. Pa je ni več žavbe za centralistično bolezen.« — Mar.bor da funkcijske doklade šol. voditeljem — namesto države. Na zadnji seii je bilo sklenjeno: »Učiteljsko društvo za Maribor in okolico« prosi, da se šolskim voditeljem izplača stanarina. Finančno gospodarski odsek odklanja prošnjo z motivacijo dr. Verstovška. češ da zato ni nobene pravne podlage. Nadučiteli Toina-žič stvarno utemeljuje upravičenost zahteve voditeljev po stanarini, ker nimajo voditelji za svoie državno delo nobenega plačila. Tudi mestni šolski svet ie prošnjo priporočil Dr Leskovar pa predlaga, da se stanarina ne prizna. Če pa mislijo učitelji. da imaiio pravico do nje. naj baie občino tožijo Sodrug Bahun trdi, da je za voditelje šol že čast precej vredna; ker pa stane občino vsa stanarina komai 6600 Din redno, ie tudi socijalistični klub za izplačilo. Klerikalec dr. Leskovar se oglasi še enkrat za protipredlog. Končno se stanarina na predlog demokratov prizna v obliki doklad za administrativna dela do ureditve oraematike in sicer tudi za nazaj. — Odlikovanje pevskega zbora fno-ravskih učiteljic. Kralj Aleksander ie odli- koval pevski zbor inoravskih učiteljic, ki je z velikim uspehom prirejal koncerte po naših mestih, z redom sv. Save III. razreda. Pevovodja zbora gospod Ferdinand Vach ie bil odlikovan z redom sv. Save IV. razreda več članic zbora pa z redom sv. Save V. razreda. — Tovarišice in tovariši, na delo za naš edini mladinski list, ki ga še imamo. List za šoliodraslo mladino »Našo bodočnost« smo morali opustiti, list za starše, družinski list »Domače ognjišče« smo morali oouistiti, ali nai .propade še edini mladinski list, ki ga imamo v svojih šolah — »2'vonček«? Z velikimi žrtvami ga vzdržuje edino še organizacija, ki neče pustiti naše mladine brez lista.. Zvišati ie morala naročnino, a prepričani smo, da s primerno agilnostio in dvigom naklade hi jo lahko znižala. V vaših rokah, tovarišice in tovariši ie usoda »Zvončka«, dvignete e-a lahko pustite ga Pa tudi lahko pasti, če ne bodete storili ničesar za list. Šteli bomo one. ki nam pridobe novih naročnikov, ki se zavedajo položaja, in ki nam pomacaio dvigniti list! — Miss Eleanor Shoenberger, odposlanka »Podmladka Rdečega križa « iz Amerike je obdarila za božič s pomočjo tukajšnih članov »Podmladka Rdečega križa« sirote iz zavetišča v Streliški ulici št. 14 z obleko, igračkami in pecivom. Blago je darovala ameriška deca; deške obleke so izgotovili člani »Podmladka« iz salezijanskega zavoda, dekliške oblek-ce in igračke pa članice iz meščanske šole pri Sv. Jakobu, iz Mladike in iz III. dekliške šole na Vrtači. Nekaj igračk so napravili tudi člani »Podmladka« iz I. mestne deške šole na Ledini. Obdaritev se je vršila dne 23. dec. v liceju. Učenke 111. dekliške šole na Vrtači so prav prisrčno izvajale ljubko božično igro s petjem. Za vprizoritev te igre ima največ zaslug gdč. Albina Svetkova. Tvrdka »Svetla« pa je brezplačno oskrbela električno razsvetljavo božičnega drevesca. — Profesori učiteljske škole u Š be-niku su se začlanili u onomašnje kotarsko učit društvo To nam ie osobito bilo drago čuti, jer to ioš bolje potkrepljuje naše nade, da če oni do tančina odgovarati du-žnostima i pozivu, te mlade nam drugove u svemu pripravne poslati u svet. — Mi se uvek ponosimo s takovim drugovima! — Tako poroča »Pokret«. — V splošnem moramo povdarjati. da na Hrvatskem profesorji, posebno pa oni iz učiteljišča zelo uspešno deluieio v prvih vrstah z osnovnošolskim učiteljstvom. — Ljudska izobrazba. Društvo učite-! liic v Beoeradu otvori 15. januarja 1923 tečai za učenke ki so dovršile ljudsko i šolo. — »Zvonček« izhaja v mesečnih zvezkih ter stane vse leto 20 Din, pol leta 10 Din četrt leta 5 Din. Na poročila brez istodobno vposlane naročnine se ne oziramo. Izdajatelj, upravnik in odgovorni urednik: Luka Jelene, ravnatelj v L ub-ljani, Frančiškanska ulica št. 6. Rokopise j ie pošilati na naslov: Uredništvo »Zvončka« v Liubliani — Maribor za revno deco. V zadn i se i ie bilo sklenjeno: Društvo za podporo revnli učencev mariborskih ljudsk'h in meščanskih šol prosi za primerno podporo. Na Predlo^ nadučitelja Tomažiča se i dovoli 30.000 K. Otroškemu vrtcu II. za božičnico pa 4 tisoč kron. — Iz pisarne mestnsga šolskega sveta v Lîubljan'. Mestni šolski svet ljubljanski ie imel dne 13. decembra 1922 svojo redno sejo, o kateri smo prejeli sledeče poročilo. Predsedn'k proglasi sklepčnost in otvori sejo. Zapisnik o zadnji redni seji z dne 25. oktobra 1922 se odobri brez ugovora. Na znanje se vzemo poročila o prezidialijih personalijih in pa o daljših dopustih izza zadnje upravne dobe. Sklene se predložiti višjemu šolskemu svetu ugovor proti kršenju in omejevanju zakonito zajamčenih pravic mestnega šolskega sveta v zadevi postopanja glede imenovanja začasnega učiteljstva. preskrbe učnih prostorov in uredbe pouka. Za podelitev dvoje v stalno popoln.tev razpisanih katehetskih mest na mestnih javnih osnovnih in strokovnih šolah predložita se konoetenčna nasveta. Na znanje se vzemo inšpekcijska poročila o nadzorovanju 111. mestne deške in 111. mestne dekliške in pa vnanje zasebne dekliške osnovne šole uršulinske za šolsko leto 1922.123. Sprejmo se vsi s temi poročili združeni nasveti pedagoškega in administrativnega značaja. Poročila je pred'ožiti višjemu šolskemu svetu v končno odobre-nje. Reši se več internih vprašani gospodarske vsebine in sprejme se več ž njimi združenih resolucij. Potem se seja zaključi. — Lastnik »Zvončka«, Udruženje .jugoslovanskega učiteljstva — poverjenl-štvo Ljubljana ie bilo zaradi podraženja papirja in tiska sploh primorano zvišati naročnino na »Zvonček«: za leto 1923. na 20 Din. Prisiljeni zaradi draginje smo storili ta korak Dobro vemo. da bodo naši mladi naročniki in naročnice težko zmagovali zvišano naročnino. Odprta nam je bila dvojna oot: ali zvišati naročnino, ali opustiti list. Odločili smo se za prvo, ker bi bila velika škoda opustiti list, ki že 23 let uči in zabava našo mladino in se jj je tako zelo prikupil. Zato upamo, da nam navzlic zvišani naročnini zvesti ostanejo vsi dosedanii naročniki in da se zglasi še mnogo novih. — Zadnji številki smo priložili položnice, s katerimi nai nam naročniki nakažeio naročnino za leto 1923. in zaostanke iz prejšnjih let. Pripomniti moramo. da so še dobre tri petine naročnikov na dolgu z naročnino za leto 1922., nekateri še celo za leti 1920. in 1921. Vse 1 te nujno prosimo da store svojo dolžnost in poravnajo svoi dolg. — Prvo številko prihodnjega leta 1923. bomo poslali vsem dosedanjim naročnikom, z drugo številko borno oa ustavili list vsem, ki popolnoma ne poravnajo svojega dolga. — V letošnjem letu so se pri razpošiljatvi ljsta pripetile razne napake in zgodile nekatere neprilike. Vzrok temu je bil. da sta nam že meseca februarja pošli 1. in 2. številka. a novi naročniki so se še vedno zglašali. Pisali smo jim sicer, če se zadovoljijo z listom tudi brez 1. in 2. številke, odgovora pa navadno nismo dobili, ali ria šele čez mesec dni. Delo upravništva otežkoča tudi to, da noben naročnik ne pripomni ali je star ali nov? To opuščajo posebno šolski voditelji voditeljice, posamezni učitelji in učiteljice, ki pridobivalo naročnike med šolsko mladino. Delo ie tudi iako olajšano, če se pošilja list skupai na naslov učne osebe, ki je prijavila naročnike. V tem slučaju ne potrebujemo imenika naročnikov, temveč samo število naročenih izvodov. — Upravništvo. — Poziv. V današnji številki je razpisanih nekaj učiteljskih služb v slovenj-graškem okraju. Tovariši se posebe opozarjajo na razpisano nadučiteljsko službo na dvorazrednici v Podgorju pri Slovenj-<.rradeu. Krai leži v ravnini ob okrajni cesti ter ie od tam do Slovenjgradca eno uro. do postajališča Šmartnin pri Slovenj- I gradcu p'a le ool ure hoda. Razven pro-; stega stanovanja sta na razpolago prostoren vrt in sadonosnik. Lega kraja je tudi ugodna za čebelorejo. — Učitoljstvu! Vsi tovariši(ce), ki se zanimajo za .počitniški izlet po naši državi. se vabiio na I. sestanek, v soboto, 30. t. m. ob V215. uri v hotel »Tivoli«! Vabljeni so tudi tovariši(ce), ki se izleta ne udeleže!—&M._ Nove knjige in druge publikacije. —kpl Tiskovna zadruga v Ljubljani. V založbi Tiskovne zadruge je pravkar izšla knjiga: L. Andrejev, Povest o sedmih ob-eše-nih. Poslovenil J o s. Vidmar. Str. 150. Cena 13 Din. po pošti 1.50 Din več. —kpl Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin trs št. 5. je založila »Pevski koledar« za leto i 1923. Izdala ga je »Zveza slov. pevskih zborov«, j Cena 10 Din lično vezanemu izvodu. —kpl Karikature v obliki razglednic gg. Hubada, Dražila, Adamiča in Prelovca se dobe v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg 8. Cena razglednic 75 p. Pevskim društvom priporočamo, da naroče pošiljalke kolektivno. —kpl Kdor hoče, da je njegova žena varčna, ta jej kupi Gospodinjski koledar Jugosloven-ske Matice, ki je pravkar izšel in ki ga je mojstrsko uredila pisateljica Utva. Uredniški del koledarja obsega 112 strani velike osmerke in ve-ba vseeno le 10 Din. Vsebina koledarja je božata in za varčno in praktično gospodinjo neobhodno potrebna. —kpl Draginja ie premagana za vsako gospodinjo, ki se ravna po navodilih »Gospodinjskega koledarja Jugoslovenske Matice« za leto 1923., ki je pravkar izšel pod spretnim uredništvom pisateljice Utve. Ker velja koledar vrhu tega samo 10 Din, smo prepričani, da ne bo gospodinje. ki si ga ne bi omislila. —kpl Ravnokar je izšla knjiga o »Jetiki« II. pomnožena izdaja, katero je spisal dr. Kari Pečnik. Cena broširani knjigi je 14 Din, po pošti 15 Din. Dobiva se pri založnikih Goričar & Leskovšek, v Celju in v vseh drugih knjigarnah. — O knjigi še izpregovorimo. —kpl Antologija savremene jugoslovenske lirike. Izdanje knjižare Vinko Jurič, Split. Cena brošir. izv. 30 Din. Naše narodno prosvetno delo. Šolski odri in pevski zbori. —po Šolska mladina v Mokronogu je priredila na predvečer in na rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra pod vodstvom | naše agilne tovarišice gdč. L. Košenini mični igrici »Ujedinjenje« in »Škratje«. Zadnji so bili prav ljubki ter so povzročili obilo prisrčnega smeha. Kar se »Ujedi-nienja« tiče. ie škoda da je igrica tako kratka, vendar pa še vedno zvene v naših srcih navdušujoče besede Matere in pa navdušena pesem Mladih junakov, da Spet Istra naša bo in Soča, spet naša Reka, naš bo Trst... Srčno želimo da bi naša vrla tovari-šica vztrajala na tej poti ter nas obdarila še z mnogimi sličnimi prireditvami. —po Slovenjgradec. V proslavo rojstnega dne Nj. V. kralja, je tukajšnja meščanska in osnovna šola uprizorila Fr. Finžgarievo dvodejanko »Vede ž«. Moderno zasnovana, vsebinsko polna igrica je izšla v predzadnjem »Novem Rodu«. Krasna igrica za naše malčke, zelo hvaležna in otroci jo igrajo z navdušenjem. Režija je bila v dobrih rokah tova-rišic Milke Dularjeve in Tončke Vaupo-tove. Neustrašen nastop posameznikov ie to pot izborno uspel in presenetil marsi-kogar. Ko so Pa nastopili palčki z Vede-žem ter zapeli in zarajali tako rajsko lepo, , ie občinstvo med sceno dalo duška svoji radosti. Lepa slika je bila to, stala je mnogo truda tov. strokovno učiteljico Ajko Mandeljevo. ki je sestavila plesne vaje in tudi sama vadila tiste majčkene paičke. sanje v življenju v bistvu različno od risanja, ne več neposreden izraz misli, temveč čisto mehaničen pripomoček, ki si bomo ž njim nekoč razbremenjevali spomin, je treba, da otroka takoj, ko mu je postala črka samo konvencijonalno znamenje za določen glas, usmerimo, da se privaja te črke reprodukcirati v onih čisto natančno določenih oblikah, kot jih zahteva življenje: pisava bodi hitra, razločno čitljiva in lična. Upoštevati pa moramo pri tem. da se otrok bori z obliko črke: ta je zani nekaj, pri čemer njegova domišljija preneha delovati ter je navezan edinole na delo svojih še tako malo abstraktnemu mišljenju vajenih možgan. Nikakor ne smemo kosati njegove pazljivosti, ki jo uporablja na čisto abstraktno obliko črke. s tem da ga sousfmo v morje praznega papirja. Olajšajmo mu to zanj tako izvanredno težko delo stem, da mu pokažemo pot: dajmo mu vrste, po katerih bo hodil. Zaboga, nikar mu ne pripovedujmo z besedami n. pr.: 1 je proti e toliko in toliko krat večji ali manjši itd. itd. — v nobeni, tudi ne v manj učeni obliki; naj piše v vrste, naj si razmerje z očmi otiplje sam, nai si ob vrstah kakor ob vizirnem okviru izuri svoje oko. dokler mu to razmerje ne preide v meso in kri — brez vsega teoretičnega razlaganja. Tako ga učimo pisati za življenje- Mislim, na tak način naj bi vadili do konca 4. šol. leta. Ne zahtevam tu stroge meje: postopa nai se individualno: oni učenci, ki pokažejo lepše uspehe, bodo z veseljem in ponosom pozdravili učitelja, ki jim kot nekako priznanje dovoli, v resnici pa zahteva, da pišejo v zvezke brez črt. Nastalo bo tekmovanje — prvi predpogoj živahnosti in uspeha v šoli, do konca 5. šol. leta pa bodo razen morda par izredno slabih pisačev imeli vsi nečrtane zvezke. Da ni prehod pre-rezek. bi uvedel tkzv. podložke, pa ne v sploh, nekaterim bi bili samo v ookljo. Individualno in za par mesecev morda; potem pa brezpogojno zvezke brez črt. Zdaj si na poti iz šole; pomagaj si sam. In ne bo mu težko- Saj je bila pot do te točke postopna in temeljita. Pravzaprav sem pri koncu. Le še na en drobec bi rad opozoril, ki se bo zdel morda komu zmešen, na čigar važnosti pa sem odločen da vstrajam vkljub vsemu. Pri pisanju v črtah se nam nudi izborna prilika, da vzgajamo učence k ! oni čednost', ki ie v človekovem življenju, verjemite mi, zelo zelo potrebna: k j natančnosti. Ni nedanterija, ni filisterstvo, če dosledno, odločno in strogo pazim,, j da piše učenec ravno med vrste, ne čez, ne podnje. Vadim jih stem velike zvestobe v malem in je to tudi pouk za življenje, bo nekoč mogočna veja na drevesu značaja. Če skicirani zdaj svoi referat z osnovnimi potezami, bi te bile sledeče: Zvezki naj bojo črtani: 1. Ker črtani zvezki nikakor ne nasprotujejo principu »uči za življenje«, temveč ga celo podpirajo; 2. ker obenem ustrezajo metodično-didaktični zahtevi »uči od lažjega k težjemu« in »poučuj nazorno«; 3. ker se ž njimi nikakor ne omejuje individualizacija pouka, pač pa ji moja v psihologiji pisanja utemeljena razdelitev šolske dobe v 3 razdobja celo uglaja pot; 4. ker moderna pedagogika odločno zahteva, da ves svoj pouk fundamentira-mo na naše znanje o otrokovi psihi; 5- ker pisanje po črtah tudi učitelju olajšuje delo in mu zagotavlja trajen in ne samo navidezen uspeh in 6. ker je pisanje po črtah važnega vzgojnega pomena. Kar se tiče table mora seveda kore-spondirati z zvezki. Na nečrtano tablo mi je težko pisati. Iz bližine, v kateri stojim, ne morem pregledati vrste, pišem krivo; če si tablo sproti črtam, izgubim mnogo časa in vrste, ki iih moram vleči z okorno kredo, še niso nikdar tako enakomerne, kot bi morale biti, da bo moje osanje to. kar mora biti, — vzor ličnosti. In nazadnje — imam tjablo vendarle črtano, samo mnogo dražje in slabše. Stojim pred Vami in Vas vprašujem, kakor Hamlet: Biti ali ne biti? Črte ali ne črte? Prosim, povejte svoie mnenje. Ali je vaša šola že vposlala prispevek za Neratov temeljni kamen „Učiteljskemu domu v Mariboru"? Ko dajemo drugim, dajmo tudi sebi! ■t 'ifntv i, m? Lepi kostumi.delo naše neutrudljive mravljice tov. Linčke Vrečkove, so bili predmet v se občne ga občudovanja. Pred igro je bila deklamacija. odgovarjajoča proslavi. Nato ,ie zbor. sestavljen iz učencev meščanske šole pod vodstvom ravnatelja j Ferdo Šent.iurca zapel »Bože pravde« in venec slovenskih narodnih (pesmic, v odmoru na še eno srbsko in eno hrvatsko. Splošno ie bilo priznanje glede čiste in- | tonacije, preciznega prednašanja in disci-nliniranosti triglasnega mladinskega pev- ; skega zbora. Šolski salonski orkester pa ie zaigral dva mična komada pred igro in še dva v odmoru. Seveda ie žel zaslu- ! žen aplavz. Ta lepa proslava ie donesla i okoli 6.000 K dohodkov, ki se bodo upora- -bili v nabavo samoučil -revnim učencem. I —oa V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kr Aleksandra I. smo prired i' na Brezovici. 17. decembra t. 1. v »Domu« šolarsko predstavo. Uvod: Kratek govor šolskega voditelja, zatem pokloni'na pesem 5 deklic Nj. Vel., nato »Bože prav-do'« Pred stav i ca ie obsegala: 1. Priš'a ie m:ška .. . Petje. 2. Deklamaci a: Abstinenca Božična. Domače živali (ki so se morale ponoviti!) 3. Igrica: Č:sta vest. 4. Lepa naša domovina. Us,peh predstavne ie bil v vsakem oziru lep. Šolarska kniižnica bo že obogatela za nekai knjig. — Škoda, da je pobral davel: p:t'no dohodkov ! Književnost in umetnost. —k Zadnia številka »Zvončka« ima sledečo vsebino: Anica: 12. november. Pesem. Jos. Vandot: Kekec na volčji sledi. Planinska pripovedka s 6 podobami. Desanka: Damijana. Pesem. Saša; Kako ie godel oče Jazbec bosanskemu ciganu. Zgodba Pav. Plesnjčar: Osveta za Kosovo. Zgodovinski spis. Beograjski metro-polit blagoslavlja srbske zastave. Podoba. Srbski vojni plen pri Kumanovem. Podoba. Fr Ločnikar: Planinam. Pesem. Pouk in zabava. Kotiček gospoda Doro-poljskega. Ob sklepu XXIII letnika. —k L Andrejev. Povest o sedmih obešenih. Poslovenil Josip Vidmar. Prevodna knjižnica 8. zvezek. V Ljubljani 1923. Povest o sedmih obešenih ie posvečena spominu velikega Tolstoja. V njej so popisani z veliko napetostjo zadnji trenutki petih revolucijonariev in dveh zločincev predno iih obesijo. Tudi povest »Tema« je zajeta iz življenja revolucijo-narjev. Knjigo, ki se jako gladko čita, naj-toioleje priporočamo. —k Najboljše novoletno darilo je Gospodinjski koledar Jugoslovenske Matice za leto 1923. To darilo ima vse prednosti, ki ga sploh more imeti kako darilo. Prvič je poceni. Drugič je praktično, ker je vsaki gospodinji neobhodno potrebno, tretjič je zabavno, ker ima lepo vsebi- , no, četrtič je vzgojno, ker vzgaja k varčnosti, i petič je domoljubno, ker uči. kako ustvariti prijeten dom, šestič je patriotično, ker uči ljubezen do zatiranih, sedmič ie karitativno, ker je čist dobiček namenjen za neodrešene brate itd. Vse prednosti združuje to darilce, samo kupujte ga in šteli boste sami do deset in še naprej! —k Pevski koledar za 1. 1923. »Zveza slov. ! pevskih zborov« se je odločila vkljub ogromnim stroškom letos izdati svoj koledar »Pevski koledar«, Po vsebini in obliki upamo, da smo ustreg- j li našim pevcem in pevkam, kakor tudi vsem ljubiteljem slovenskih pesmi. Poleg običajnega koledarja prinaša koledar kratke in markantne sestavke o Foersterju, Vilharju, Steletu, o jubilejih Glasbene Matice, g. Hubada in g. Dražila ter pregled delovanja »Zveze«; da se vsak pevec seznani z namenom in pravili »Zveze« so ta ponatisnjena v koledarju. Posebnost »Pevskega koledarja« pa so vrlo posrečene karikature naših priznanih in poznanih pevskih delavcev: gg. Hubada, Dražila. Adamiča in Prelovca, ki jih je narisal France Podrekar. Moralna dolžnost vsakega zavednega pevca in pevke je, da si naroči ta koledar —k V zvezi s Pevskim koledarjem so izšle karikature zgoraj imenovanih gg. tudi, kot razglednice, na finem chrom papirju in jih cenjenemu občinstvu prav toplo priporočamo v nakup. —k Sem Benelli: Okrutna šala. (Cena della beffe). Poslovenil Alojzij Gradnik, Ljubljana 1922. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Str. 153, cena 22 Din. — Sem Benelli je eden prvih pesnikov moderne Italije. Pri nas je bil doslej najbolj poznan po svoji prekrasni ža-loigri »Ljubezen treh kraljev«, ki so jo igrali prej leti z velikim uspehom tudi na ljubljanskem odru. Znani naš pesnik in prevajalec dr. Alojzij Gradnik je storil gotovo prav zasluženo dejanje, da nam je prevedel sedaj še zgoraj navedeno sem Benellijevo delo, ki je eno njegovih najboljših. Prevod je lep in gladek, založništvo je pa poskrbelo za elegantno zunanjo opremo; zato delo, ki ga bodo igrali baje še letos tudi na ljubljanskem odru, prav toplo priporočamo. —k Antologija savremene jugoslovenske lirike. Izdala dr. Mirko Deanovič in Ante Petrovič. Split, 1922. Str. 336. Izdajati antologije je vedno zelo riskantna zadeva, kajti vsaka antolo-giia je vedno produkt osebnega okusa. Č jo sestavlja pesnik, ne bo zadovoljila literarnega hi-storika, če jo pa uredi ta, pa ne bo zadovoljila pesnika, a če jo uredi povprečni knjižni konsu-nient, pa navadno ne bo zadovoljila nobenega. Tako je tudi s tole »Antologijo savremene jugoslovenske lirike«. Srbi so jo kategorično odklonili (glej Misao, knj. X. str. 1791), Hrvatje so z nio nezadovoljni in tudi mi Slovenci je ne moremo baš hvaliti. Prvič je že sama misel sestaviti antologijo »savremene jugoslovenske lirike« precej drzna, ker take lirike doslej še — ni. Obstojajo bska, hrvaška in slovenska lirika, ki so se Ls V preteklosti Donolnoma različno. Dod popolnoma različnimi vplivi in nosijo zato seveda tudi diametralno različne odznake ter jih je popolnoma nemogoče spraviti v kat.šno koli zaokroženo celoto. Drugič sta vzela sestavljalca odločno preobširno dobo, kajti to ni »savreme-na« srbsko - hrvaška - slovenska lirika, temveč vsa novejša lirika od vštevši realizma dalje (slovensko pričenjata že z Gregorčičem, Aškercem, in Gestrinom); tako obširno dobo je pa povsem nemogoče obseči v eni knjigi. Tretjič pa poznata oba sestavljalca navedeno liriko premalo, da bi ustvarila lahko kaj trajnega. Knjiga je torej odločno ponesrečen poizkus ter v nobenem oziru ne more zadovoljiti kritičnega bravca, čeprav mora človek priznati, da sta se sestavljalca zelo potrudila. — In vkljub temu priporočamo knjigo kar najtopleje. zlasti učiteljstvu. Ogromni večini naše inteligence je srbohrvaška literatura doma-lega popolnoma neznana, zlasti pa še podeželskemu učiteljstvu, ki nima nobene prilike, da bi se z njo seznanilo. Ta antologija pa daje neinfor-miranemu bravcu vendarle popolen pregled vseh najvažnejših imen zadnjega pol stoletja z izborom pesmi dotičnikov in mu nudi v prilogi skrbno sestavljen pregled najvažnejših pesniških zbirk posameznih jugoslovanskih literatur, tako da bo služila veliki večini kupcev brezdvomno kot zelo dobrodošla priročna knjiga. Vodila bo njihove prve korake v lepo srbsko in hrvaško literaturo, ki bi ju moral danes saj v glavnih potezah poznati vsak naš inteligent. Zbirko torej zlasti učiteljstvu prav toplo priporočamo, posebno ker je knjiga za njen obseg in njeno opremo več kot cenena. — E. Naša gospodarska organizacija. —g Darila učiteljskemu domu v Ma-r.boru: Obveznice 7% drž. inv. posojila (s kuponi od sept. 1922. naprej): Rehar Marija, učit. Maribor, 1 a 100 Din, Miklič Julija in Minka, učit. Gomilsko, 2 a 100 Din — 200 Din (zadnji dve kot »božično darilo«; kje je še več takih božičnih daril?) Skupaj z zadnjič izkazanimi doslej 48 obveznicami a 100 Din = 4800 Din. Iskrena hvala! Še je prilika za novoletna darila. Iz naše stanovske organizacije. Gibanje okrajnih društev v Sloveniji. OKROŽNO UČITELJSKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA vrši svoje glavno zborovanje dne 4. jan. 1923 točno ob 10. v Murski Soboti. Na dnevnem redu so razen številnih nujnih zadev volitve novega dr. odbora, dr. funkcionarjev i. dr. Vsakdo pridi pripravljen kot zainteresiran bralec naših listov. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KONJIŠKI OKRAJ IMA SVOJ REDNI OBČNI ZBOR v četrtek, dne 4. januarja 1923 ob pol li. uri "v deški šoli v Konjicah s sledečim vzporedbm: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3. Poročilo odbora. 4. Volitev novega odbora. 5. »Razvoj slovenske drame«, predava tov.-ica M. Pozneje-va. 6. Slučajnosti. Udeležba je obvezna za vsakega člana. Društvena odborova seja se vrši isto-tam pol ure pred občnim zborom. Tov.-ica bla-gajničarka opozarja glede članarine zadnje zamudnike, da store tudi v tem oziru svoje dolž- j nosti. +UČ1TELJSKO DRUŠTVO ZA ORMOŠKI OKRAJ JE OB DOBRI UDELEŽBI ZBOROVA- j LO dne 9. novembra 1922 v Ormožu. Pozdrav. Društveni predsednik nadučitelj Jos. Rajšp je v svojem iskrenem pozdravu na-glašal slogo, ki naj vlada med učiteljstvom ene šole, in se naj nikdar ne kaže na zunaj, da je ni. Josip Šinko t. Predsednik se spomni sou-stanovnika našega društva. Josipa Sinka, ki je umr! star 72 let dne 23. avg. t. 1. v Središču. Bil je najprej učitelj, potem je zapustil naš stan. bil nad 20 let župan središki, potem župan-starosta, ravnotako dolga leta načeinik krajnega šolskega sveta, podpredsednik Narodne stranke na Štajerskem, načelnik posojilnice v Središču. Umrli je bil neupogljiv v bojih za jezikovne pravice našega naroda pod krutim bivšim avstrijskim režimom. S pokojnim Šinkom je legla v grob ena najmarkantnejših oseb naše politične zgodovine na Štajerskem, zlasti pa je leglo v grob skoro pol stoletja bogate zgodovine središkega trga. Kot pravi narodnjak se je vedno rad shajal s svojimi nekdanjimi stanovskimi tovariši, ter bil tudi na naši štiridesetletnici leta 1914. Veličastnega pogreba se je udeležilo mnogo članov našega društva, tovariš ravnatelj Anton Kosi' pa je itnel poslovilni nagrobni govor, v katerem je slikal gospodarsko in politično delovanje pokojnikovo. Poročili: a) o pokrajinski skupščini UJU dne 3. in 4. septembra 1922 na Bledu je poročal tovariš ravnatelj Kosi, b) o državni skupščini UJU v Sarajevu v dneh 20. do 22. oktobra 1922 pa okrajni šolski nadzornik Pavel Flere. Predavanje o duhovni organizaciji učiteljski šolskega nadzornika P. Flereta je bilo z občnim zadovoljstvom sprejeto, ter tudi predlog, da se preide h konkretnosti in osnuje v okviru učiteljskega društva pedagoški krožek. Sklepi: a) Poverjeništvo UJU naj predlaga oddelku za ttk in bogočastje, da se gojenci učiteljišč tudi vadijo v uradovanju šolskih vodstev. Učiteljišča naj dobe v to svrho dopise okrajnih šolskih svetov — šolskim vodstvom, in jih naj obravnavajo v hospitacijskih konferencah. Dogaja se, da pride mlad učitelj na enorazrednico in ne zna sestaviti poročila, b) Društvo pristopi korporativno k Učiteljskemu domu v Mariboru in Jugoslovenski Matici, c) Šolski vodja pobere mesečno društvenino, ter udnino za Učiteljski dom v Mariboru. Jugosl.ovensko Matico in Cirll-Metodovo družbo, ter pošlje ta skupni znesek po poštni položnici Okrajni posojilnici v Ormožu, kjer se otvori za naše društvo tekoči račun, č) Naj se zglase pevci, ki bi hoteli sodelovati pri pevskem zboru do 1. februarja 1923; ker se vaje ob priliki zborovanj niso obnesle, bo vsak mesec. ena pevska vaja izven zborovanja. Dan in uro bo določil pevovodja tovariš Dom. Seraj-nik. Novi udi. Na novo so pristopili: Papst Ri-hard, učitelj in Marija, učiteljica v Ormožu, Vi-tori Srečko, učitelj v Središču, Leman Anda, učiteljica v Središču. Miklavec Franjo, učitelj na Runeču, Mlinaric Zinka, učiteljica v Središču in Andrejka Urška, učiteljica pri Sv. Lenartu. Prihodnje zborovanje in občni zbor se vrši meseca februarja v Ormožu. Debata je ubrala praktično smer in se pečala z vprašanjem organizacije nadaljne pedagoške Izobrazbe potom našega pedagoškega krožka, ko-jega naloga mimo drugega bo, da pride na dnevni red slehernega zborovanja kratek referat o kaki znameniti knjigi, zanitnajoči nas kot vzgojite!.^' in kulturne delavce. Hočemo, da si vsak od nas nabqvi polagoma ročno knjižnico izbranih de! strokovne vsebine iz svetovne književnosti. Nekaj praktičnih migljajev in nasvetov iz vrtnarstva z ozirom na posebne prilike v Mežiški dolini je podal tov. Košir, zajemajoč iz svojega bogatega strokovnega znanja in sprožil misel o šolski razstavi v prihodnji jeseni, ki bi se je udeležila šolska deca. Priprava sc je poverila majhnemu odboru strokovnjakov. Sprejet je bi! predlog, da se naše poverjeništvo pozove, da poskrbi, da se zakonitim potom zajamči vsakemu učitelju na kmetih pravica do primerno velikega zemljišča za vrtnarske namene in tudi možnost strokovne izobrazbe. Poročilo o blejski skupščini je podal tov. Moderdorfer. Sprejete resolucije so bile oddane pov. UJU. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MEŽIŠKO DOLINO JF. IZZA POČITNIC PRVIČ ZBOROVALO 23. novembra v Prevaljah ob skoro pol-noštevilni udeležbi. Vajeni smo vročih debat, a tako viharnega zborovanja kot topot še ni bilo z lahka. V svojem poročilu je predsednik omenil mimo drugega pridelitev šol v Libeličah in Tunelu vsled razmejitve in kot nevesel političen pojav na meji shod SSL pri Sv. Križu nad Dravogradom, kjer se je udrihalo po učiteljstvu radi znanih blejskih rezolucij. Dotaknil se je tudi članka prof. Ozvalda v Popotniku In njegovih očitkov radi duševnega mrtvila v naših vrstah in mu je deloma pritrdil, a hkrati njegove konklu-zije v pogledu na našo zahtevo po akademski j izobrazbi, ki jo vendar ne zahtevamo zase, ampak za naš naraščaj. Tudi je zavračal prenagljen j in zgrešen sklep iz dejstva, da se učiteljstvo ni | odzvalo pozivu k sodelovanju od strani aka- | demskega socijalno-pedagoškega krožka, ki nam je vrgel neko akademsko kost, da jo glodamo, ko komaj utegnemo sproti zavzemati stališče napram dnevno se porajajočim važnim narodno-vzgojniin in kulturnim problemom. O našem stališču v šolsko-reforinnih in vzgojnih vprašanjih je predaval tov. Mlačnik. Ta vsekakor presplošna tema je bila kakor znano, na dnevnem redu blejske skupščine. Vodilna misel lepega Mlačnikovega predavanja, vsebinsko prebogatega, da bi se dalo kratko posneti, je bila: Okoriščajmo se z isku-stvi in stremljenji modernega pedagoškega sveta, prenesimo brez slepega posnemanja, kar je traine vrednosti, na naša tla, a naš cilj bodi, da s skupnim delom praktičnih in idejnih delavcev ustvarimo svoj lasten ideal narodne šole kot središnje točke bedoče duhovne, kulturne in gospodarske zajednice naše kmetske občine. + SLOVENJBISTRIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO JE ZBOROVALO v četrtek dne 14. decembra 1922 v Slovenski Bistrici ob precejšnji udeležbi. Svojo odsotnost so takrat opravičili samo trije člani. Makolčani, kje ste ostali? Tovariš predsednik se v svojem pozdravnem govoru spominja obletnice nesrečne rapall-ske pogodbe in četrte obletnice našega narodnega ujedinjenja. Glede našega gmotnega položaja cmenja, da moramo zainteresirati vse faktorje, uveriti iih moramo, da je naš stan toliko vreden kot voiaški. da baš naš stan koristi naši državi najmanj toliko, kolikor ji koristi dobra armada. Le tedaj, ako bodo merodajni krogi o tem prepričani, je upati na zboljšanje našega gmotnega stanja. * .. Pozdravlia mariborske goste. tov. ravnatelja Humeka in tov. nadučit. Kožuha s soprogo in nova člana našega društva, tov. Marico Koželje-vo in tov. Franca Ferluga, oba iz Crešnjevca. Ker ie zadnji zapisnik že itak znan. preide tovariš predsednik k objavi dopisov. Z ozirom na dopis U. D. v Mariboru javi, da pristopijo_ k temu prekoristnemu društvu vsi člani, članarina se pobere istočasno z društveno članarino. Ena tovarišica in dva tovariša so darovali obveznico državnega posojila U. D., želeti je, da bi imeli mnogo posnemovalcev. , . ... Prečitata se tudi dopisa UJU pov. Ljubljana in mariborskega učiteljskega društva glede volitev zastopnikov v višji šolski svet. Ker je tov. predsednik zadržan, se udeleži tozadevne seje širšega sosveta v Ljubljani tov. Rainer. Kot tretja točka dnevnega reda sledi predavanje tov. ravn. Humeka — risanje kot jezik, s tem predavaniem je predavatelj dokazal v treh primerih — živtjenska pot rjavega hrošča, kako nastane toplomer in nevihta —. da je v mnogih slučajih risanje tako močan jezik kakor je nasa govorica. Pokazal nam je pot, ki koristi učitelju in učencu, prvemu, ker si na ta način olajša delo pljuč ter ga prenese na roko, učencu pa, ker bo po tej metodi uporabljal vse čute. Učiteljstvo je z napeto pozornostjo sledilo predavatelju ter se mu oddolžilo z živahnim ploskanjem. , v. , v . Pri slučajnostih se določi, da se vrsi obem zbor prvi četrtek meseca februarja. Tov. ravnatelj Humek opozarja učiteljstvo, naj ne čita samo Radovanovičeve brošure »Unifi-kacija i reforma osnovne nastave«, temveč tudi Lokasov »Kratak osvrt na raspravu gosp. J. Ra-dovanoviča«, da se premosti vrzel, ki je nastala med osnovno in meščansko šolo. H koncu na kiatko ocenjuje Jančičevo »Najnovejše risanje v ljudski šoli« ter jo toplo priporoča. Tovariš predsednik želi vsem zborovalcem srečno novo leto ter zaključi zanimivo zborovanje. , , . . , Pri popoldanskem prijateljskem sestanku je tovariš Kožuh nabral 50 Din za U. D. v Mariboru. + SAVINJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO ZA VRANSKI OKRAJ je zborovalo 7. dec. t. 1. na Gomilskem. Toyariš predsednik pozdravlja vse navzoče in otvori zborovanje. Zapisnik zad-niega zborovanja se prečita in odobri. Dopisi. Vladni svetnik g. dr. Žužek iz Celja se zahvaljuje za poslano mu častitko k najvišjemu odlikovanju. — Tov. Jančič iz Ptuja je poslal na ogled knjigo: »Najnovejše risanje v Ij. šoli«, ki jo je sam založil ter prosi, da bi se zglasilo kolikor mogoče dosti naročnikov. Knjiga se priporoča. Razmotrival se je dopis UJU, Poverjeništvo Ljubljana z dne 18. nov. 1922. glede zastopnikov v višji šol. svet. Dopis se je vzel na znanje. Za sejo širjega sosveta UJU so se podale zastopniku primerne direktive. Predavanje. Tovariš Dominko je predaval o čitanju na osnovni šoli. Predavanju so člani paz-liivo sledi1!' Želeti bi bilo, da bi se taka predavanja vršila večkrat. Tovariš preds. se mu je zahvalil. Predlogi. Tov. Zotter predlaga, društvo se nai priključi sklepu »Celjskega učit. društva«, ki zahteva, da se odpravijo Matični listi. Predlog ie bil sprejet. Tov. l.oparnik predlaga, da naj ■ostanejo Izkazi o šol. napredku še nadalje. Spre-ieto. Na predlog tov. predsednika se priključi naše društvo resoluciji Okr. učit. društva v Murski Soboti, ki zahteva uvedbo strogo iredenti-stične vzgoje v naše šole. Sklene se, da se bo vršil prihodnji občni zbor meseca marca na Gomilskem. — Glasom pojasnila Zdravstvene uprave v Celju« je smatrati zahtevana poročila o stanju dece Je za provizorična. V krajih, kjer ni zdravnikovjtadgo-vori poročevalec po svoji vesti brez odgovornosti za pravilnost poročila. 4 UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBOR IN BLIŽNJO OKOLICO ie zborovalo v torek, 5. dec. 1922 ob 3. (15.) v deški mešč. šoli. Po običajnem pozdravu predsednika častita ta vsem tovarišem in tovarišicam, ki .£0 v jesenskem roku prestali izpit in preide k dnevnem redu. 1. Obravnavajo sc došli dopisi, med njimi zlasti oni UJU radi volitev zastopnikov v višji šolski svet, kateri se tudi izvolijo. 2. V enournem krasnem predavanju nam je podal tov. Hergouth sliko Mariborskega okraja Iz geološkega stališča. — Za svoje res mojstrsko sestavo- je žel predavatelj zasluženi aplavz. 3. Pri slučajnostih se je sklenilo, 1. da pristopi društvo korporativno k »Društvu učiteljskega doma v Mariboru. 2. V »društvo najemnikov« odpošlje društvo kot zastopnika tov. Tuša ka. ■3. V odsek »Učitelilščnikov« se volita tov. Mirko Kožuh in tov. Milka Bračičeva. 4. (zreče se najlepša zahvala »Rezervnemu skladu» poverjenlštva UJU v Ljubljani za poslani znesek 250 Din za bolno tovarišico ter se sklene, da se bo agitiralo in podpiralo ta sklad, kolikor bo v naših močeh. + LJUBLJANSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo 18. nov. 1922 ob običajni uri na Št. lakobski šoli. Predsednikovo poročilo je obsegalo kratek pregled zabavnih večerov, katero je društvo priredilo. Nato je podala tov. gospa Engelmanova izčrpno poročilo o vtisih in najnovejših kulturnih institucijah po Čehoslovaški republiki. Krasno je popisala svoje potovanje iz Beograda preko Ogrske v Bratislavo (Požun), nato v Brno in končno v zlato Prago. Vse povsod je z živo besedo orisala in opjsala znamenite humanitarne zavode, njih notranji ustroj in aparat, predvsem delovanje Rdečega križa in njegovo nalogo po tej hudi svetovni vojni, ko še vsa Evropa boleha in ie podobna ogromnemu bolniku. Vmes pa ie vpletla posamezne znamenitosti mest in pokrajin, njih naravno krasoto in zgodovino, a pred vsem tudi šege in navade naroda, to je preprostih sel.iakov. Predavanje nas je seznanilo z visoko stopnjo češke kulture, z organizatorič-no silo Čehov ter njih nevpogliivo voljo, stremeti in doseči isto stopnjo omike kot jo ima za-pad. Tudi na tem polju bi se morali učiti pri njih. — Za svoje temeljito predavanje je žela govornica burno odobravanje. Slučajnosti. Priporoča se knjiga: Ivo Jančič: »Nainovejše risanje v ljudski šoli« v nakup. — Glede nabave cenejših živil za državne nameščence se sklene poslati vlogo na Višji šolski svet, naj ono izposluje, da dobe cenejša živila tudi samci brez lastnega gospodinjstva. — Končno se društvo priključi sklepu ptujskega učiteljskega društva, naj UJU izposluje izvršilno na-redbo k zakoniku, da dobi učiteljstvo stanarino in ogrev, a funkciiske doklade šolskim voditeljem r.aj se zopet izplačujejo ter naj bode Višji šolski svet dosleden v svojem poslovanju. 5 tem je bil dnevni red izčrpan in predsednik zaključi nato zborovanje. Srečno in veselo novo 1923 Uredništvo in upravništvo „Učiteljskega Tovariša USTNICA UREDNIŠTVA. -lu Poročilo Sftletnice »Glasbene Matice« smo morali odložiti za prih. številko. Tiska »Učiteliska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB V STALNO NAMESTITEV. 1. Št. Ilj pod Turjakom, 4 razr., nadučiteljska služba s prostim stanovanjem; 2. Pameče, I razr-, služba za šolskega voditelja s prostim stanovanjem; 3. Podgorje, 2 razr., nadučiteljska služba s prostim stanovanjem; 4. Št. Vid nad Valdekom, I razr., služba za šol. voditelja s prostim stanovanjem. Pravilno opremljene prošnje je vlagati po predpisani službeni poti do dne 25. januarja 1923 pri dotičnih kraijnih šolskih svetih- Okrajni šolski svet Slovenjgradec, dne 22. decembra 1922.