i
i
“Legisa” — 2018/11/5 — 8:27 — page 72 — #1 i
i
i
i
i
i
NOVE KNJIGE
Marta Zabret, MaRtematične prigode, DMFA–založnǐstvo, Ljub-
ljana 2017, 145 str.
Knjiga je unikaten izdelek. Gre za
zbirko kratkih zgodb, v katerih je
strnjeno zelo veliko število avtoričinih
življenjskih izkušenj. Del snovi sloni
na pripovedih, ki jih je avtorica več
kot desetletje objavljala v prilogi ča-
sopisa Dnevnik. Vendar je tudi to
napisala na novo.
Ko sem prvič dobil v roke del te
knjige, je bil med njimi, na prvem
mestu eden od (maloštevilnih) bolj
čustvenih zapisov, morda tisti z naslo-
vom . . . DO LJUBEZNI (ki je zdaj
umeščen na konec). Take stvari mi
je zmeraj nekako nerodno prebirati,
tako da sem sprva stvar odložil. Poz-
neje sem dobil celotno besedilo. Ko sem ga začel pregledovati, mi je bila
stvar bolj in bolj všeč in sem vse prebral v zelo kratkem času. Po manj kot
pol leta knjigo berem še enkrat in ugotavljam, da je v njej zbrano toliko za-
nimivih zgodb in izkušenj, da bi si jih zelo težko zapomnil ob prvem branju.
Tako sem užival tudi ob ponovnem srečanju.
Rdeča nit knjige sta matematika in šola. Izvemo za avtoričino pot do
matematične izobrazbe, za dileme v poučevanju. Eno od poglavij nosi naslov
BLIŠČ IN BEDA TEHNOLOGIJE. V boju s permisivnimi predpisi in do-
bičkarstvom (razdelek Državna šola, zlata jama) je Marta Zabret pokazala
veliko civilnega poguma in, kot lahko preberete, dosegla marsikaj.
Predvsem pa so zanimive zgodbe njenih dijakinj in dijakov. Avtorica je
zaradi zaščite zasebnosti seveda spremenila imena in morda še kaj drugega.
Besedila so izpiljena in večinoma napisana strnjeno; včasih prav mini-
malistično, brez odvečnih besed. Jezik je lep, bogat in izražanje pogosto
72 Obzornik mat. fiz. 65 (2018) 2
i
i
“Legisa” — 2018/11/5 — 8:27 — page 73 — #2 i
i
i
i
i
i
MaRtematične prigode
prav mojstrsko, tako da razumemo, zakaj je avtorica nihala med študijem
matematike in slovenščine. Očitno se s pisanjem ukvarja že dolgo in je na
tem področju dosegla, lahko rečemo, profesionalni nivo. Pisateljičin stil
bi bilo težko posnemati: včasih je pripoved bolj čustvena, drugič ironična
in sarkastična, tudi samokritična; najdemo tudi posrečen (in rahlo robat)
gorenjski humor.
Zgodbe lahko beremo samostojno; nekatere so tako kratke, da so pravza-
prav utrinki. Originalni so že naslovi. Zakva bom pa jest to rabu?! je
vprašanje, ki smo ga v tej ali podobni obliki srečali mnogi, ki smo pouče-
vali na smereh, pri katerih matematika ni ravno v ospredju. Pomoč ali
potuha govori o inštrukcijah; skoraj vsakega matematika so doletele prošnje
za tovrstne usluge (ki jih prosilci včasih pozabijo plačati). Z (ne ravno sim-
patičnimi) posebnostmi slovenskega narodnega značaja se ukvarja razdelek
Boš že videla.
Mnogi, ki učijo v osnovni ali srednji šoli (pa ne samo matematiko), bodo z
zanimanjem prebrali razdelek INTERNO, EKSTERNO, INFERNO. Težko
bi našli bolj strnjen, dobro premǐsljen in humoren prikaz problemov z in-
ternim in eksternim ocenjevanjem. Manj navdušeni nad tem razdelkom
bodo »helikopterski« starši in poklicni prodajalci »naprednih« in učen-
kam/dijakom »prijaznih« rešitev, ki se na koncu navadno izkažejo kot škod-
ljive za skoraj vse v šoli, razen morda za nekaj najbolj brezobzirnih in razva-
jenih posameznikov. Podrobno statistično analizo razkoraka med internimi
in eksternimi ocenami je na zadnjem občnem zboru DMFA v Vipavi pred-
stavil Darjo Felda. Martina opažanja se seveda ujemajo s temi podatki.
Knjiga ima tudi čisto matematične vsebine, denimo v obliki problemov:
Naloga Ena, večno zelena . . .
Naslovnico je lepo oblikovala Neža Vavpetič, matematično navdihnjene
izvirne in posrečene ilustracije ter vinjete sta prispevali Ariana Godicelj in
Ana Hafner.
Knjiga je nadvse dobrodošla novost in veseli me, da je njena avtorica
prav iz naših, matematičnih krogov.
Peter Legǐsa
Obzornik mat. fiz. 65 (2018) 2 73